POSAMEZNA ŠTEVILKA 5 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ZASAVSKI VESTNIK LETO V. — ŠTEV. 15. OLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZASAVJA TRBOVLJE, 10. APRILA 1952 Odločna beseda delovnega ljudstva Zasavja TRBOVLJE OSTRO OBSOJAJO ITALIJANSKE FAŠISTIČNE SPLETKE »Roke proč od Trsta!« — »Trst je naš!« in »Tudi mi bomo odločali o tem!« —- to so bile besede in gesla revolucionarnih Trboveljčanov, ki so se zbrali pretekli četrtek popoldne v velikem številu pred rudniško restavracijo na Vodah v znak protesta proti ogabni politiki italijanskih fašistov, kominfor-mistov in Vidalijevcev. Že pred 4. uro popoldne so se zbirali Trboveljčani iz vseh krajev na Vodah; od železniške postaje so prihajali delavci in uslužbenci iz cementarne in elektrarne, železničarji ter v. Sp. Trbovljah stanujoči rudarji in drugi prebivalci na zbirališče pred rudniško restavracijo. Že v sprevodu si slišal vzklikanje: »Trst je naš!« in »Trsta ne damo!« Iz Zgornjih Trbovelj In iz rudniških kolonij pa so spet prihajali rudarji, šolska mladina s pionirskimi zastavami in transparenti; pred rudniško restavracijo se je zbralo nad 5000 ljudi. Rudarska godba je igrala ves čas zbiranja trboveljskih delovnih množic borbene partizanske pesmi, kar je dalo zborovanju še večji poudarek. Med prvimi je spregovoril zbrani množici zvezni poslanec Anton Zagori-šek, ki se je prejšnji dan vrnil iz Beograda z zasedanja Ljudske skupščine FLRJ. Ta je v svojem govoru med drugim poudaril: »K nam naj pridejo fašisti — pod zemljo jim bomo skopali grob!« Govornik za govornikom so se vrstili iz delovnega ljudstva Trbovelj, kjer so bili vsi v svojih besedah čestokrat ustavljeni z vzkliki ogorčenja nad ne- sramnim početjem fašističnih iredentistov. Ob zaključku te velike protestne manifestacije v Trbovljah je bila poslana tov. Edvardu Kardelju brzojavka, v kateri trboveljsko delovno ljudstvo ostro obsoja izzivalno politiko italijanske vlade z de Gasperijem na čelu, fašistov in kominformistov. V resoluciji se poudarja: »Nismo še pozabili grozodejstev fašizma leta 1924 v Trbovljah, tudi nismo pozabili »kulture« fašizma v naši težki narodnoosvobodilni vojni; če mislijo de Gasperi in njegovi fašistični lakaji, da je danes čas za osvajanje naše zemlje, se prokleto motijo. Danes smo bolj kot kdaj enotni v geslu: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« Med vzklikanjem maršalu Titu in Jugoslovanski ljudski armadi je bila sprejeta borbena resolucija Trboveljčanov, na kar se je razvil manifestati-| ven sprevod zbranih delovnih množic po cesti mimo rudarskega naselja »Njiva«, in nato po novi cesti mimo Delavskega doma nazaj pred rudniško restavracijo, kjer so se demonstracije nadaljevale. Spregovoril je še sekretar MK KPS Trbovlje, tov. Jože Piki, ki je v imenu vseh Trboveljčanov odločno povedal, kaj hočemo, še dolgo nato se ljudstvo ni razšlo; vedno in vedno so se slišali vzkliki: »Trst je naš!« — »Trsta ne damo!« Hrastniško delovno ljudstvo je povedalo svoje V Hrastniku še ni bilo tako uspelega zborovanja kot pretekli četrtek, ko so od vseh strani prihajali hrast-niški rudarji, steklarji in delavci kemične tovarne, mladina z Dola in ostali, da protestirajo proti fašističnemu imperialističnemu pohlepu po naši zemlji. Preko 3000 ljudi se je zbralo tega dne pred Domom TD »Partizan«, da dajo duška proti nesramnemu obrekovanju italijanskih fašistov proti naši državi, zlasti še, ker je večina občutila fašizem na lastni koži v naši narodnoosvobodilni vojni. Veličasten je bil pogled na množico ljudi, ki se je zgrinjala na zbirališču PROTESTNO ZBOROVANJE V ZAGORJU Že od preteklega ponedeljka dalje so v Zagorjd na partijskih, sindikalnih in frontnih sestankih razpravljali o položaju, ki je nastal zaradi zahtev italijanskih imperialistov po priključitvi Trsta Italiji. Delovni kolektivi tega kraja so enotni v tem, da bi se Jugoslaviji napravila velika krivica, če se Trst vrne Italiji. Ogorčenost delovnih ljudi, zlasti pa še vseh bivših borcev, se je še bolj stopnjevala, ko so zvedeli, da mislijo zahodne velesile obravnavati vprašanje Trsta na posebnem sestanku in da bo k tej razpravi povabljena tudi Italija. Ogorčeni so bili zlasti zaradi tega, ker Jugoslavija k tej važni obravnavi sploh ni dobila povabila. Ogorčenje je prišlo do svojega polnega izraza v četrtek, 3. aprila, ko je prebivalstvo Zagorja in okolice priredilo mogpčno protestno zborovanje s pohodom po tem velikem rudarskem centru. Šolska mladina je nosila v tem sprevodu protestne parole, ki so razodevale revolucionarnost naše mladine. Polnoštevilna udeležba rudarjev in ostalih delovnih kolektivov v Zagorju kakor tudi vsega ostalega prebivalstva je bila dokaz, kako je vsem pri srcu vprašanje tržaškega ozemlja. Na zborovanju, na katerem je bilo okrog 3000 ljudi, je govorilo več aktivistov in predstavnikov množičnih organizacij in krajevne oblasti. Prebivalstvo Zagorja je burno manifestiralo, da ne smemo popustiti v tem vprašanju; čuli so se vzkliki: »Roke proč od Trsta!« — »Trst je naš!« — »Dol de Gasperi in njegov oproda Vidali!« — »Dol kominformbirojevci, imperialisti in fašisti!« — »Smrt fašizmu!« Množica je vzklikala naši ljudski Armadi in maršalu Titu. V resoluciji, ki je bila odposlana ministru za zunanje zadeve, tov. Edvardu Kardelju, zahtevajo vsi Zagorjani od naše vlade, da stori potrebne korake v zaščito naših bratov na svobodnem tržaškem ozemlju in v zaščito naše domovine pred napadom. Tudi zagorsko prebivalstvo obljublja, da bo storilo vse, da podpre našo vlado v teh težkih trenutkih. Po več ko enournem zborovanju se je množica razšla s prepričanjem, da bo vseljudska enotnost v Jugoslaviji izšla tudi iz te politične borbe zmagovito. z rudnika, na čelu z rudarsko godbo, ter drugo ljudstvo z raznimi protestnimi transparenti. Na teh so bile v kratkih, lapidarnih besedah napisane naše zahteve in izjave o fašističnih izzivanjih, tako med drugim znane besede našega maršala Tita: »Tujega nočemo — svojega ne damo!« Z druge strani pa so od hrastniške postaje spet prihajali steklarji s svojo godbo, delovni kolektiv kemične tovarne, šolska mladina in ostale množice z južnega dela Hrastnika. ' Protestno zborovanje je odprl predsednik OF v Hrastniku, tov. Jože Klanjšek, na kar so sledili ostali govorniki iz ljudstva v imenu hrastniških rudarjev, prosvetnih delavcev in mladine. Vsi so soglasno poudarjali, da je naš maršal Tito pravilno govoril o italijanskih zahtevah in da z njegovimi besedami soglaša in čuti vse jugoslovansko ljudstvo kdkor tudi cela hrast-niška dolina. V resoluciji, ki je bila poslana s tega manifestacijskega zborovanja zunanjemu ministrstvu v Beogradu, zahtevajo vsi Hrastničani, da jugoslovansko ljudstvo ne odstopa od svojih zahtev niti korak. mm mm Revirji so povedali svoje Požigi slovenskih vasi, to je bilo delo fašizma. Tega fašistom Slovenci in vsi jugoslovanski narodi nikoli ne pozabijo Mladi litijski »pesniki« - za naš Trst naaiji misli tudi proti fašizmu, ki tri. coni A im Trstu, naša mladina. Na gim-v Litiji jo mladina izpovedala svoj« _________i v pesmih in 'takrat smo začutili. da nam dorašča mladina, ki bo dostojen naslednik partizanske generacije. V teh pesmih so mladi izpovedali svoj patriotizem. V rimani besedi so izlili svoja čustva in odgrnili svoje spomine na nedavno dobo fašizma. Izbral sem nekaj takih verzov im jin ob; javljam z namenom, da spoznamo nekaj naših nfsjmlajSih. ki so se to pot poizkusili kot mladi pesniki. Njihovi verzi so sioer ekromni, začetniški, v njih pa že čutimo mladino, ki bo pod spretnim ■vodstvom še rasla in napredovala. Evo nekaj takih poizkusnih prvencev: Dijakinja Majda e Knesnio posega v svoji pesmi v tisti čas, ko je prihrumel našo dolino fašist in je njo in starše gnal z doma v ječo im. potem v Sem bila stara nekaj let, fašist nas je pognal v svet... Dijakinja Martina pa se zaveda, da bo z leti rasla udarna moč naše mladine, ki bo stopila v obrambo domovine in zagrozi fašistom: Le čakaj, ko bo zrasla mlada pest, takrat boš čutil naš — protest. . . starše pota, borišče: doma čul. da v borbi z Sinko pa domovini: Njem dijaški tovariš pa je dom je že njegov stari oče točil kri Italijani. oče pa je bil partizan, takole obljublja svoji Za svobodo ljubljene zemlje, je moj dedek kri prelil, moj oče pa je partizan postal, sredi boste je življenje dal. Ko dorastem jaz. se bom še jaz boril. Peter z Grbina, najmlajši brat našega slavnega generala Poglajna, ki je vodil zmagovite jugoslovansko armijo — VII. korpus v Trst. pa je med drugim takole zapisal: Trst je naš, je naš Jadran, vsi bomo šli enotni v bran. Ta mladina že spoznava vso lepoto našega Jadrana In tragiko naše soseščine z dolgoprstim in zvitorepim fašizmom. Dijak Franci o tem takole razmišlja: Naše morje, morje valovito, rezal je krivični italijanski brod. A naš maršal — tovariš Tito, si je sam ubral k morju pot. Tudi v mnogih drugih pesmih »e naSa mladina zahvaljuje naši slavni JLA. Dijaki-nja Vilma iz Šmartna ocenjuje našo armado takole: Šola in vzgoja mladine V soboto 29. marca se je vršila konferenca vsega vzgojiteljskega kadra okraja Trbovlje, katere se je udeležilo 142 učiteljev, profesorjev in vzgojiteljev. O delu Sveta za prosveto in kulturo je poročal predsednik sveta tov. Mirko Skali n, o vzgoji patriotizma pa je imel referat okrajni šolski inšpektor tovariš Herman Pečnik. V svojem poročilu je tov. predsednik poleg načelnih misli o liku vzgoji- (Š Mg| - - >^S2?^S3il!lF — " '"S: m.. ' ■ .; /* - - - “ ' | ‘tv Pred smrtjo ni smel gledati svoje rodne grude telja v socialistični družbi podal statistične podatke o uspehih na naših šolah in osvetlil tudi najnovejše politične dogodke doma in v svetu s posebnim poudarkom na iredentistično gonjo italijanskih neofašistov. Po obeh referatih se je razvila diskusija, ki je pokazala potrebo, da se postavijo pri Svetu komisije za srednje šolstvo in osnovno šoltvo, medtem ko komisija za strokovno šolstvo že dela. Učiteljstvo je pokazalo, da se zanima za gospodarski razvoj, ker je praktično pri delu in ne gre mimo plana. Prizadevalo si bo pomagati sindikalnim podružnicam, da se bodo delavci učili voditi gospodarstvo. Nudilo bo podporo delavcem s tem, da se bodo osnovale delavske gimnazije. Doslej so večinoma nameščenci hoteli do izobrazbe, ne pa delavci kot samostojni gospodarji v podjetjih. Delavskemu ljudstvu je potrebna delavska prosveta. Ko se je obravnavalo vprašanje o nižjih gimnazijah, smo ošibali ljudi brez 1večjih teženj, ki zagovarjajo stagnacijo s starim tipom šole. Ti nočejo razumeti, da je bil prehod na nižje gimnazije, ki sodijo v sistem obveznega šolanja, potreben. Ta korak je bil pravilen, to je bil nujen revolucionarni skok, ker potrebujemo za višji tip družbe tudi človeka, ki bo zanjo primerno izobražen. Torej nižja gimnazija naj ne bo samo priprava za višjo gimnazijo, ampak naj pripravlja in usposablja ljudi za višji tip družbe. Vi sok moralno-političen lik naših prosvetnih delavcev-aktivistov se je pokazal v diskusiji o vzgoji patriotizma. Do izraza je prišla visoka zavest našega učitelja, vzgojitelja, ki zahteva jasno opredelitev tistih učiteljev, ki se še vedno niso otresli idealističnega pojmovanja in misticizma in ie čutijo potrebo po obikovanju cerkve, ker jim je to izraz tihe demonstracije. Učitelji so jih pozvali, naj bodo odkritosrčni in povedo svoje mnenje, naj spoznajo, da njihovo vzgojno delo ni iskreno, da jim naša socialistična domovina ne bo dovolila vzgajati naše mladine, zato naj sami dvignejo roke od nje. Toda odgovora niso dobili, ker je za to treba odkritosrčnosti in moralne moči. Vzgojitelj, ki je še vedno hlapec vatikanske cerkve, naj odpove službo, naj se umakne iz vrst vzgojiteljev. Konferenca pa je dala priznanje veliki večini učiteljev, ki zaslužijo pohvale, nagrade in celo delovna odlikovanja. Po poročilu predsednika Sveta je v našem okraju 508 učnih moči in 6180 šolske mladine, medtem ko je na industrijskih šolah 553 učencev, in sicer: v štirih vrtcih je 9 vzgojiteljev in 226 otrok; v 29 osnovnih šolah poučuje 107 učiteljev 4070 otrok; v štirih nižjih gimnazijah poučuje 25 profesorjev in predmetnih učiteljev 820 dijakov; na popolni gimnaziji v Trbovljah pa poučuje 27 profesorjev in predmetnih učiteljev 604 dijake. v ŠUG Trbovlje, Hrastnik in Zagorje uči 18 honorarnih učiteljev 255 učencev; v glasbenih šolah v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku uči 6 profesorjev in strokovnih učiteljev ter 10 honorarnih moči 216 gojencev. Ker je bil kriterij ocenjevanja ostrejši kot sicer, je na osnovnih šolah izdelalo V 1. polletju 76% učencev. Ob redovalni konferenci je bilo v gimnazijah 1416 dijakov, med katerimi je bilo 694 brez slabih ocen. torej komaj 48% vseh dijakov Ni^^k nrcoent gre na račun kadrovcev v nižjih gim- A naša Armada branila zvesto, bo našo Gorico, Trst in Primorje, držala bo v roki orožje čvrsto, postavila v bran se za naše bo morje. Tudi njena sošolka Majda je napisala daljšo pesnitev z naslovom: »Za Trst in Gorico«. ki jo začenja s spomini na mlada leta« V naše kraje je fašist privihral, Trst in Gorico nam je ukral — Svoj spev pa zaključuje takole: Fašist, ti nisi demokrat, zapomni vendar si enkrat, da Reka, Trst. Gorica, to naša so pravica 1 Mladima spoznave, narodne težave pri pouku v šoli, pa tudi pri čitanju časopisov. Zato poznajo premnogi vso našo problematiko. O tem nas pripričuje prikaz letošnjo pomladi, kakor jo je opazil Franci iz hotiške vasi: Vsa naša domovina zbrana, uživala je v svobodi, vse prebuja se v prirodi, a v srcu zdaj nam zakrvavela rana. .. Naši najmlajši poznajo tudi vse tiste italijanske nasilnike, ki nam kale mir in hujskajo italijansko ljudstvo proti mirnemu sožitju z nami. Metka iz Litije sodi v svoji pesmici, ki jo je napisala z akrostihom (začetnicami) »Tret«: Trst in Reko bi nam rad ugrabil, a zastonj so Tvoje želje, Ti Vidali, ne boš se sončil po prelepi tej obali. Dijak Jože z Dobrave pa je čul doma o italijanskih »junakih« in njihovem voditelju, fašističnem nasledniku in mu svetuje z vsem svojim mladeniškim žarom: De Gasperi, zakaj steguješ roke, daj mir, če ne bo zate gorje! Prišla nad vas spet bo polomija, da boste vokali: ,0 mama mia! . .. Takih drobtin — poizkusnih umotvorov naših najmlajših bi lahko nanizal še precej. Pa saj niso vsi tako posrečeni, vendar v vseh je misel na domovino in ljubozeu do svobode, ki jo bedo takrat, ko bodo dorasli, znali tudi sami braniti. Te mlade duše pa že zdaj čutijo ves gnev proti sosedu, ki postaja nasilen, spoznavajo pa tudi, da naša domovina. v času velike vojne na strani velikih zaveznikov, ni deležna priznanja, kakor bi ga morala biti. O tem še besedo Gustija iz turnske graščine na Glavnem trgu: Našo zemlje, s krvjo osvobojeno, ne iztrga nam barantanje nobeno!. .. Kritik z drobnogledom bo našel seveda tu in tam stilistične, ritmične, slovniške in drugačne napake, da bo vesel spodtike v sestavkih mladih litijskih »peresarjev«. Vendar jih objavljam kljub temu, ker prikazujejo naš mladi naraščaj, ki daje v velikih dnevih naše zgodovine duška svojim čustvom do naše domovine in svobode v skromnih verzih, ki pa so polni — resnice. J. t. Litija je soglasno obsodila fašistični pohlep po Trstu Val ogor Jen j a je ob sporočilu, da stegujejo italijanski fašisti svoje grabežljive roke po našem Trstu, zajll tudi vse delovne ljudi v Litiji. Na poziv OF, predstavnice našega političnega življenja in delovanja, smo se zbrali v Telovadnem domu, kjer smo dali duška ob usodnih dnevih, ki groze našemu Trstu in coni A. Soglasno in ob živahnem pritrjevanju smo sprejeli protestno resolucijo in jo naslovili predstavniku našega naroda tovarišu Edvardu Kardelju, zunanjemu ministru FLRJ. Ob zaključku protestnega zbora smo zapeli himno »Hej Slovani«. Enodušnost Litijanov ob tej pomembni manifestaciji za naše narodne pravice, je obsodila razdiralne naklepe fašizma, pod katerim je Litija trpela kakor malokateri drugi kraj v Zasavju'. nazijah s 1277 dijaki, medtem ko je v višji gimnaziji le 139 dijakov, od katerih je 89 brez slabih ocen, torej 64 odstotkov. Tudi tu je bil kriterij ocenjevanja oster, kar je za prvo polletje kar na mestu. Pohvalno za naše dijake pa je to, da je bil na vseh gimnazijah izključen samo en dijak zaradi slabega vedenja. Uspehi na hrastniški gimnaziji s 34% pozitivno ocenjenih dijakov niso zadovoljivi zaradi kadrovstva dijakov in lanske dediščine, ki je bila zaradi pomanjkanja učnih moči in zaradi boli i-ni nujna. Letošnji kolektiv je zgrabil resno za delo z mladostnim poletom, ki mnogo obeta. S svoje konference je učiteljstvo poslalo protestno resolucijo predsedniku vlade LRS, v kateri ostro obsoja imperialistično in iredentistično gonjo proti naši državi. ODMEVI NAŠEGA ODLOČNEGA STALIŠČA GLEDE TRSTA Demonstracije in manifestacije po vsej Jugoslaviji proti fašističnim aspiracijam ter govor maršala Tita so v vseh zahodnih državah odmevali jasno in globoko. Izjave odločilnih političnih osebnosti na Zahodu skušajo vplivati pomirjevalno, češ da se pri londonskih razgovorih nikakor ne bo prejudicirala dokončna 'rešitev statusa STO. Svetovno časopisje široko komentira govor maršala Tita. Londonski »Times« poudarja, da bi politika zahodnih velesil v vprašanju Trsta lahko odvrnila simpatije jugoslovanskih narodov do Zahoda. »Daily Telegraph« piše, da vprašanje Trsta ni mogoče rešiti brez Jugoslavije. Francoska poročevalska agencija AFP objavlja poročilo svojega beograjskega dopisnika, ki trdi, da so naše demonstracije opozorilo Italiji o odločnosti jugoslovanskih narodov, da bodo pokazali pest, če jim odklanjajo ponudeno roko. »Frankfurter Rundschau« trdi, da je Jugoslavija proti enostranskemu reševanju tržaškega vprašanja in nepopustljiva glede Trsta in da bi jugoslovan-sko-italijansko sovladje v Trstu lahko zbližalo oba soseda in postalo močna trdnjava za evropsko trgovino in varnost. Francosko javno mnenje šteje fašistične izgrede kot delo šovinistične sodrge, ki so jih organizirale najvažnejše politične stranke, da bi prikrile italijanskemu ljudstvu pravo notranjepolitično stanje. Londonski »Times« poudarja, da je v mednarodnem merilu Jugoslavija kot zaveznik desetkrat bolj zanesljiva od Italije. Glede londonske konference same se v pristojnih britanskih in ameriških krogih dvomi o uspehu te konference in nekateri celo obžalujejo, da je bila ta konferenca sploh sklicana. O domnevi, da bi bil morda lahko imenovan za Trst italijanski »politični svetovalec«, se izražajo skeptično, ker bi tako imenovanje imelo lahko neprijetne posledice. TRUMAN NE BO KANDIDIRAL NA PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH Odločitev Trumana, da ne bo kandidiral na predsedniških volitvah, se v ameriški javnosti živo komentira. Sodi se, da bo ta odločitev napravila v demokratski stranki popolnoma nov položaj, ki si mora čimprej izbrati svojega kandidata. Republikanska stranka bo morala, če želi zmagati na predsedniških volitvah, imenovati svojega najmočnejšega kandidata — generala Eisen-hotvera. DEPORTIRANJE IZ MADŽARSKE V SIBIRIJO Po poročilih iz Budimpešte pošiljajo madžarske oblasti osebe iz koncentracijskih taborišč na prisilno delo v Sibirijo. Baje nameravajo poslati v Sovjetsko zvezo 8000 oseb. med njimi tudi Francoze, Angleže, Avstrijce in Nemce, in jih tam izkoriščati kot brezplačno delovno silo. AMERIŠKI IZDATKI ZA KOREJO Po ocenitvah ameriškega vojnega ministrstva bodo stroški za vojno v Koreji stali ZDA do kraja maja tega leta pet milijard dolarjev, če sovražnosti dotlej ne bodo ustavljene. Od teh stroškov gre za suhozemne vojaške sile 4 milijarde 300 milijonov, za mornarico 375 milijonov in 305 milijonov za zrakoplovstvo. IZ NAŠLH DELOVNIH KOLEKTIVOV Prvo zasedanje novega delavskega sveta v steklarni v Hrastniku Preteklo nedeljo je imel delovni kolektiv steklarne v Hrastniku slovesen dan, ki so ga že v soboto oznanjale izobešene zastave in parole: njegov novoizvoljeni delavski svet se je tega dne sestal k svojemu prvemu zasedanju. Izvoljeni delegati so se začeli zbirati že pol ure pred začetkom zasedanja; zanimali so se za posamezna vprašanja ter naloge, ki jih bodo čakale kot izvoljene člane sveta podjetja. Takoj po osmi uri zjutraj se je začelo zasedanje; ugotovljeno je bilo, da so se zbrali vsi člani razen tistih, ki so morali ostati po službeni potrebi v tovarni. Najstarejši član delavskega sveta tov. Matija Koritnik je odprl zasedanje. Po poročilu predsednika upravnega odbora so prešli takoj na volitve bodočega predsednika sveta. Po vsestranskem pretresanju so člani izvolili za to mesto tov. Jožeta Kastelica, večletnega sindikalnega funkcionarja v podjetju ter dobrega delavca in tovariša. Prav tako so bili v upravni odbor tovarne izvoljeni najboljši člani kolektiva, in sicer: tov. Ivan Grum, Anton Sihur, Jože Velej, Franc Poljšak, inž. Edo Birsa ter Alojz Hudi II. Po volitvah se je razvila vsesplošna diskusija, v kateri so člani sveta stavili več pametnih predlogov; v diskusiji sta sodelovala tudi direktor podjetja ter predsednik sindikalne podružnice, na kar je delavski svet sprejel sledeče sklepe: 1. delavski svet bo zasedal redno vsak mesec; 2. v okviru tekmovanja za gospodarsko upravljanje podjetij bo delavski svet skupno s sindikalno organizacijo priredil po dvakrat na mesec seminar za dvig članov sveta; 3. delavski svet bo posvetil še večjo pažnjo varčevanju s surovinami in z obratnim materialom; 4. prav tako bo delavski svet posvetil vso pazljivost izpolnjevanju tovarniškega družbenega plana, tako da bo podjetje doseglo določeno akumulacijo 100-odstotno; 5. delavski svet bo zaostril kontrolo proti vsem tistim članom kolektiva, ki bi hoteli izkoriščati družbeno lastnino kakor tudi proti kršilcem delovne discipline; 6. delavski svet bo skrbel za dvig mladega steklarskega kadra ter organiziral tečaj za strokovni dvig tehničnega osebja; 7. v zvezi z novim plačilnim sistemom bo delavski svet prilagodil tozadeven pravilnik prilikam proizvodnje podjetja. Ob zaključku je delavski svet sprejel pozdravne resolucije, ki so bile odposlane predsedniku vlade LRS, tovarišu Mihi Marinku, Republiškemu svetu sindikatov ter tov. Francu Leskošku, nredsedniku gospodarskega sveta še nekaj o tekmovanju rudarjev Na širši sindikalni konferenci dne 2. aprila so trboveljski rudarji izvolili delegate za III. kongres rudarjev Jugoslavije, ki bo 28. in 29. L m. v Ljubljani. Na sestanku pa je prišlo na dnevni red tudi vprašanje tekmovanja rudarjev. Grajali so predsednika tekmovalne komisije, ki je dejal, »da je čakal na potrditev sprejetih točk tekmovanja po Republiškem odboru rudarskih sindikatov Slovenije«, kar pa je seveda precej ponesrečen izgovor. Trboveljski in hrastniški rudarji dosegajo v tekmovanju za izpolnitev svojih proizvodnih nalog kar lepe uspehe; tako je bil osnovni produkcijski načrt rudnika v mesecu januarju prekoračen za 8,2 %, v februarju za 1,5, v marcu pa za 1,1 °/» — v prvem tromesečju tega leta torej skupno za 3,6 %. Te številke torej povedo, da rudarji tekmujejo, samo slišati ni nič o tem; po rudniku pa se čujejo pikre opazke, »da so v tekmovalnih komisijah ljudje, ki čakajo, da bodo drugi namesto njih delali...« POPRAVEK Prvo zasedanje delavskega sveta steklarne Hrastnik V članek pod naslovom »Naš sadni izbor«, ki smo ga prinesli na strani 3 v 12. številki našega lista, se je vrinilo nekaj pomot, ki jih danes popravljamo. Tako se glasi četrti odstavek omenjenega članka pravilno takole: »Okoliščina, da moramo zalagati a sadjem naše industrijske kraje, je narekovala, da smo se odločili za sorto Lebel, dasiravno zaradi prepičlega tanina ne daje prvovrstnega sadjevca (pomotoma tiskano: sadja!), vendar pa je v naši sadni trgovini in pri potrošnikih splošno zahtevano in priljubljeno sadje.« Štirinajsti odstavek istega članka pa se glasi pravilno: »Nižje senčne srednje lege« in ne »Nižje sončne srednje lege«, kakor je pomotoma tiskano. Prvo zasedanje novoizvoljenega delavskega sveta rudnika Trbovlje-Hrast-nik je bilo preteklo sredo, 2. aprila. Udeležba je bila polnoštevilna, saj je od 83 izvoljenih članov sveta manjkalo le 10 tovarišev, ki pa so bili upravičeno odsotni. Za predsednika delavskega sveta je bil ponovno izvoljen tov. Anton Alič, v upravni odbor rudnika pa 10 članov, in sicer: tov. Ernest Molan iz zahodnega obrata, tov. Franc Zdovc iz Hrastnika, tov. Franc Princ iz Trbovelj, tov. Franc Marinko in Polde Goljuf iz vzhodnega obrata, tov. Polde Majdič in Anton Kamenšek iz Hrastnika, nadalje tov. Ivan Hribar in Jože Bregar iz Trbovelj ter tov. Ivan Zupančič, sedanji predsednik upravnega odbora VGZ. Zasedanja delavskega sveta so se udeležili predstavniki rudarstva iz Ljubljane ter sekretar OK KPS Trbovlje, tov. Viktor Kovač. Poleg izvolitve predsednika delavskega sveta in volitve članov upravnega odbora rudnika je bilo na dnevnem redu poročilo o dosedanjem delu in gospodarjenju delavskega sveta in upravnega odbora na rudniku. To poročilo je podal tov. Ivan Zupančič. Ta je navedel, da so se člani delavskega sveta in upravnega odbora v času opravljanja svoje odgovorne funkcije mnogo naučili. Tukaj je tov. Zupančič poudaril začetne težave delavskega sveta; prva zasedanja so bila razumljivo slaba in so bila podobna bolj obratnim konferencam, kjer so se člani sveta v debati izgubljali v majhnih vprašanjih po posameznih rudniških obratih. Temu je bila kriva nepoučenost članov sveta o veliki odgovornosti v gospodarskem pogledu. Delo sveta se je izboljšalo, ko so se člani delavskega sveta začeli zanimati za finančno stanje rudnika, ki je postalo med drugim zaradi nedoseganja proizvodnega plana na dnevnem kopu, čemur je bilo krivo stalno deževno vreme, kritično, saj je imel rudnik sredi leta okrog 9 milijonov dinarjev nadplanske zgube. S pravilnimi prijemi upravnega odbora in delavskega sveta je uspelo spraviti to kritično stanje podjetja v ravnovesje. Rudnik je pokril to finančno izgubo z znižanjem števila vseh pogrešljivih delavcev in uslužbencev, na dragi strani pa sistemizacijo delovnih mest v podjetju ter z zboljšanim razporejanjem delovnih moči, prav tako pa seveda tudi z varčevanjem lesa, razstreliva, obratnega materiala in podobno. Z vsemi temi ukrepi je uspelo zmanjšati proizvajalne stroške za toliko, da je bil ob koncu leta na rudniku dosežen nadplanski dobiček 1,643.644 din. Sama diskusija na zasedanju je pokazala, da se člani novega delavskega sveta dobro zavedajo, da kolektivno odgovarjajo za pravilno gospodarjenje v podjetju. Tako je bila tudi pri sklepih, ki si jih je zadal delavski svet ob koncu zasedanja, sprejeta obveza, da se bo izvajanje oz. izpolnitev sprejetih sklepov na vsakem zasedanju sveta kontroliralo. Med važnimi sklepi delavskega sveta je šteti zlasti brigo celotnega kolektiva za dosego boljše kakovosti premoga, o čemer se bo vodila natančna evidenca. Vso skrb bo delavski svet posvetil nadalje tehnični zaščiti delavcev, prav tako pa tudi kulturnemu dvigu delavcev s podpiranjem kulturnih in fizkulturnih društev. Ob koncu zasedanja je delavski svet sprejel enoglasno protestno resolucijo proti fašističnim predrznežem in izsiljevalcem, ki so spet začeli dvigati glave in na nesramen način zahtevajo Trst, Primorsko in Dalmacijo. Resolucijo je delavski svet poslal na pristojno mesto. Sadni izbor za trboveljski okrai KOSCICARJI: Češnje: vipavka, srčika, Napoleonova hrustavka in višnja Lotovka. Vse češnje uspevajo v sončni legi ter niso izbirčne za zemljo. Medtem ko sta vipavka in srčika med zgodnjimi sortami in za transport premehki, prištevamo Napoleonovo hrustavko med naj-debelejše in zelo iskane hrustavke z rdečorumenkasto barvo. Zori sredi julija in je zelo pripravna za vkuhavanje in razpošiljanje. Lotovka je najboljša višnja tako po okusu kot po obliki in barvi ter uspeva zaradi svoje skromnosti celo v senčnih legah. Zori v juliju. Breskve: Breskve ljubijo zmerno vlažno, peščeno ilovnato rodovitno zemljo, zaradi česar so jim najbolj všeč vinorodne lege. Hallejevka: plod je debel, rumeno-rdeč, odličnega okusa. Zori avgusta in je sposobna za razpošiljanje. Aleksander: precej debel plod, rož-natordeče nadahnjen, zori ob koncu julija, sladkega okusa, skromen in zelo rodoviten. Temu sadežu podobne so Amsden in Breggova rana. LISTNICA UREDNIŠTVA Nekaj dopisov smo dobili šele v pone1 deljek. Nismo Jih mogli priobSiti v tej številki, ker so list le v torek zjutraj rae-tira. Ti dopisi in ostalo gradivo pride na prihodnji«. — Uredništvo. vrsto Mainflower je srednjedebelega plodu, rdeče barve, osvežujočega dišavega okusa. Drevo je skromno, rodi obilno in sodi med najzgodnejše breskve. Marelice: Marelice uspevajo v zemlji, nasičeni z apnom, v toplem zavetju, zaradi česar ljubijo južne stene poslopij. Viktorija: zori ob koncu julija, je precej debel sadež, rdeče barve, ploden in odličnega okusa. Breda: uspeva tudi na planem, je pa ob cvetenju občutljiva za mrzlo, vlaž- no vreme. Rodi zgodaj in obilno. Plod je srednjedebel, rumen, na soncu rdečkaste barve. Rumeno meso je sočno, sladko, dišavo. Zori ob koncu julija. Izborna je za vkuhavanje in marmelado. HRUŠKE: Daši ima naš okraj zelo ugodne lege za nasad hrušk, moramo vendar priznati, da je pridelovanje žlahtnih namiznih hrušk kljub velikemu povpraševanju tako neznatno, da jih naš sadni trg skorajda ne pozna. Za naše sončne lege imamo naslednji izbor: amanliško, boskovsko čuta-rico, bergamotko, pastorovko. Amanliška je jesenska sorta, podolgovate oblike, zelene, z rjo potiošene barve. Drevo je skromno za lego in zemljo, začne roditi bolj pozno, je pa potem rodovitno. Plod je sočnatega, dišavega sladkega okusa ter je izmed vseh namiznih hrušk najboljši za vkuhavanje in sušenje. Boskovska čutarica (boskovka) je proti muhi debelejše oblike ter prevlečena z rumenosivo barvo. Je izvrstnega okusa ter zori novembra. V kleti porumeni. Drevo je zelo rodovitno, zdravo in ni izbirčno. Bergamotka je naša edina žlahtna hruška, ki počaka pomladi. Uspeva najbolje na kutinj. Je odličnega dišavega okusa in rodi redno. Pastorovka ima debel plod podolga-ste oblike in je rumene barve. Rodi obilno, je odličnega okusa ter skromna za lego in zemljo. Počaka do decembra. Ostale vrste kot williamovka, arvan-ška, klapovka itd., ki so glede lege in zemlje bolj zahtevne, naj ostanejo tam, kjer dobro uspevajo. ••••••••••M •••••••••••• KAJ SEM DOŽIVEL V SOVJETSKI ZVEZI Namesto v svobodno vojsko — v »aborUče Zaslišanja so postajala vsak dan ostrejša, trajala so vso not in ves las sem m > ral stati. Poročnik NKVD sl je tnal prav spretno izmišljati rama majhna mučenja Rad je jemal iz lepa zavojček cigaret, si eno prižgal, počasi puhal dim iz ust in mi ponudil zavojček. Ce sem teljno segel po njem, ga je mirno odmaknil in posmehljivo dejal: >Najprel priznajte, potem pa boste lahko kadili, kolikor boste hoteli« Neke noči je snel puško s stojala in jo prinesel k mizi ter mi zagrozil, »da me bo ustrelil kot psa«. če ne bom priznal. Pristavil je, da je moj prijatelj Odd vse pri* znal in da se mu zdaj dobro godi. Zakaj naj bi bil torej jaz tako trdovratent Vendar pa se nisem brigal za to, kar je govoril ali storil. Postal sem popolnoma apatičen in moje reakcije so bile zaradi podhranjenosti in vsakonočnega izpraševanja ohromljene. Bilo /e le v začetku novembra in postajalo je vsak dan bolj mrzlo. Tempe ratura je znašala navadno 20 do 25 sto pinj C pod ničlo. Zaradi mraza sem zelo trpel v svojih tenkih poletnih hlačah, lahkih spodnjih hlačah In srajci — to je bilo namreč edino, kar mi le še ostalo poleg gumijastih čevljev. Nogavice sem bil ie davno ponosil. Ves čas sem moral biti umazan Edino zjutraj sem dobil skledo mrzle vode, do sem se lahko umil Mila seveda nisem ni koli videl, nrav tako tudi ne britve, tako do mi le zrnstla dolga brada. Po n/e/ so mi lezi« uši in seveda tudi po ostalem telesu. Dolge ure sem si krajšal s tem, da sem si jih obiral. Vendar pa je dobivala celica nekaj toplote od peči na hodniku, drugače bi bilo še slabše V resnici /e tudi postalo slabše. Po nekem nočnem zaslišanju so straže zjutraj pri delitvi zajtrka odšle mimo moje celice. Divje sem začel razbijati po vratih. Stražnik je odprl lino in vprašal, kaj hočem. Toda nato je samo skomignil z rameni v odgovor na moje poskuse, da bi mu razložil, da nisem dobil svojega obroka. Cez nekaj ur so me odvedli k tabo riščnemu poveljniku, kjer so me temeljito preiskali. Stražnik mi je porezal vse gumbe s hlač, nakar so mi prebrali neko stvar, od katere nisem razumel niti besede. Potem me je odvedel stražnik po hod niku do celice, ki le bila tik zraven stranišča In za katero sem vedel, da ne dobiva nikake toplote. Bila le popolnoma temna. Imela ni nobenega okna v debrlih stenah in ničesar, na čimer bi lahko sedel ali Mal. Stene so bile bele od iuja, kajti zunaj je bilo okrog 25 stopinj pod ničlo. Tako so potekale ure. Tekal sem po celici In cepetal, da bi se ogrel. Poizkusil sem stati na pragu, ki je bil edini iz lesa, toda stražnik je nenadno odprl vrata in tako sem padel po tleh. Minil je dan Jesti mi niso dali. Zoprn sil sem za malo tople vode — toda ne, niti tega mi niso hoteli dati Dva dni sem pretivel v tej mrzli celici, .... . . preden so spet prišli stražniki pome, Ure so se vlekle kakor večnost in še do danes ne vem, kako sem ostal živ. Toda človek lahko vzdrži mnogo več, kakor sam misli. Ko so me privedli nazaj v mojo prejšnjo celico, se mi je zdelo, da je kar toplo v njej. Dali so mi nekaj tople juhe in cel obrok kruha, vendar pa mi niso dovolili spati. Kadar koli sem poizkusil leči, je prišel stražnik in me prisilil, da sem vstal. Zvečer so me vnovič zaslišali. Poročnik NKVD se mi je rogal: »Kako je, Rudjalk. kje ste bili? Ste se imeli dobro?« Odgovoril sem tako mirno, kolikor sem mogel, da dobro ve, kje sem' bil in kako dobro sem se imel. Vprašal me je, če sem zdaj pripravljen priznati. Okusil sem šele pred-okus tistega, kar čaka človeka v isti mrzli celici, je pristavil. Nekega popoldneva ob koncu novem bra je prišel pome stražnik in me spehal ven do tovornega avtomobila, ki je čakal pred vrati. Zdaj sem po dolgem Času prvič spet zagledal Odda. Bil je bled in suh. Med naju je sedel stražnik in pazil, da nisva govorila. Najprej smo se odpeljali do vojaškega taborišča v Murmansku in potem v glavni stan NfiVD, kjer so naju zaprli v celice v podzemlju. V njih je bilo temno. Hrano pa je bila taka kakor v prejšnjem zaporu, le juha je imela nekoliko boljši okus. Včasih le lahko človek našel v njej celo nekaj koščkov krompirja. Jaz sem imel veliko sitnosti s hlačami„ ki so ml nepre slano lezle navzdol, dokler si nisem Iztr gal iz srajce primernega traka in se z njim za silo opasal. Počasi so tekli dnevi in meseci, vsak dan je bil drugemu enak. Toda 6. januarja I0H je bil zame velik dan: ostrigli so mr in prvič po dolgih mesecih sem se lahko umil. Nekaj mesecev pozneje, 23. aprila 1044, so naju spet odvedli k zaslišanju, Iz Moskve so prispeli najini spisi in razglasiti so nama hoteli sodbo. Izreklo pa je ni sodišče temveč 24-letni poročnik tajne po liclje, Počasi, skoraj z naslado nama je bral sodbo. Dobila sva tri leta prisilnega dela z odvzemom svobode za ilegalni prestop meje, po paragrafu 84 sovjetskega kazenskega zakonika Odslužiti bi go morala v koncentracijskem taborišču. Tri letal Rila sva kot omamljena In tolmačeve besede na naju niso napravile bogve kakega vtisa. Bila sva preslabotna. Izgubila sva le sposobnost, da bi normalno reagirala. Odvedli so naju nazajt v celici. Kaj se bo zgodilo z nama? Kakšno je sovjetsko koncentracijsko taborišče? Odgovora na taka vprašanja nama ni bilo treba dolgo čakati. Štiri dni pozneje so nama dali popot nlco — kilogram črnega kruha in 200 gramov nasoljene surove polenovke. Dali so nama tudi čepici in kratka vatirana jopiča. Na trgu, nasproti zapora, kjer je čakal tovorni avtomobil, je vladala mrzlična dejavnost. Stražniki so kriče in preklinjaje zganjali jetnike i2 raznih b arak k avtomobilu ter jih brcali in tepli, če niso dovolj hitro stopali. Jetniki so bili kar najbolj pisana družba, ki si jo je mogoče misliti. Med njimi so bili starčki in ženske, vojakt v razcapanih uniformah, mladi fantje in dekleta in celo deset- ali dvanajstletni otroci. Poleg Rusov t izrazitimi nordijskimi potezami so ždeli majhni širokotičnl Jakuti in Tatari, poševno-oki Kitajci in črnolasi Poljaki. Toda vsi so imeli nekaj skupnega. Vsi so bili razcapani, lačni, umazani in na njihovih obrazih je bilo videti globoke sledove trpljenja in pomanjkanja v času dolgega jetništva. Vsi smo bili rekruti največje sovjetske vojske sužnjev, vojske brez Upanja in katere vsakdanji kruh so obup, ponižanja in smrt. Bili smo živi mrliči. Nazadnje so nas vse — bilo nas je okrog 40 — natrpali na avtomobil, drugega vrh drugega kakor sardine v škatli. Po kratki vožnji so nas cepili ter nas uvrstili po dva in dva. Tako smo morali korakati na železniško postajo v Murmansku, ves čas pod močno stražo, ki je držala puške pripravljene na strel Tistim, ki so težko držali korak, so pomagali z brcami in sunki v hrbet. Na postaji so nas naložili na posebne jetniške železniške vagone z zamreženimi okni. Stražo so prevzeli posebni stražniki. Šestintrideset ur smo čakali v zaklenjenih vagonih, da se je vlak končno premaknil. Prvega maja se je ustavil na majhni postaji Godina, okrog 13 km južno od zaliva Onega. Odda, mene in Olgo, osemnajstletno rusko dekle Iz Murmanska, ki je bita obsojena na deset let, je prevzel stražnik iz godinskega taborišča. Spremljal ga je vojak. Ostale so odpeljali naprej v drugo taborišče. Pozno zvečer — potem ko so nas preiskali in smo morali podpisati neki dokument — smo stopili na taboriščne steze. S tem se je začelo za nas novo življenje, življenje, o katerem nismo ničesar vedeli, a se ga tem bolj bali, in naš stiah je bil opravičen. iDuijt, unituUujiM . TRBOVELJČANI IN KNJIŽNI TRG S ponosom lahko govorimo o revolucionarni tradiciji naših revirjev, prav tako pa lahko trdimo, da so vsi revolucionarni in po napredku stremeči ljudje v naših rudarskih krajih vedno cenili našo lepo knjigo. Akoravno sestoje naši revirji v pretežni večini iz preprostih delovnih ljudi in je med njimi mnogo ljubiteljev lepe knjige, bi vendar morala naša knjiga zavzemati med delovnim ljudstvom vidnejše mesto, kot ga zavzema. Spričo Števila prebivalstva v naših revirjih je število tistih, ki kupujejo ln berejo knjige, vse premajhno. Kaj pomenja človeku lepa knjiga, kakšen užitek in zadoščenje mu prinese, kako ga dviga, bodri in izobražuje, lahko povedo vsi tisti, ki jim je knjiga postala vsakdanja potreba, ki so ob njej postali kulturni ljudje. In vendar imamo še danes česte primere, kjer 6tarši odvračajo svoje otroke od knjige, zlasti pa od napredne. Ni razveseljiv ta pojav. Se bolj žalostno pa je, da premnogi ljudje, med katerimi je veliko mladine, bolj cenijo zakajene gostilne, akoravno bi bila tem mladim ljudem knjiga neprimerno bolj potrebna kot pa čezmerno uživanje alkoholnih pijač. Ce bi čas, ki ga naša mladina presedi in zapravi po gostilnih, uporabila za branje leposlovnih, znanstvenih in političnih knjig, koliko več izobražene, pa tudi trezne mladine bi imeli. Koliko bolj bi bila ta mladina pripravljena in usposobljena za vse težave, ki jo čakajo v življenju. Ako bi mladina živela v svojih prostih urah več ob knjigah, tudi ne bi imeli ravno med njo toliko kriminalnih in nemoralnih dejanj, kot jih žal izkazuje sodnijska statistika. Popolnoma pravilno je povedal nek mož, ki je dejal, da če bi vsi ljubitelji opojnih pijač — in med njimi je toliko mladih ljudi — brali s takimi požirki knjige kot žganje in vino, potem bi tudi pri nas ne zaostajali za tistimi kraji in deželami, ki so v pogledu kulturnega življenja daleč pred nami. Res je tako. Takrat bi imeli ne samo moralno, marveč tudi telesno odpornejšo mladino, ki si s prekomernim pitjem zastruplja zdravje ter si slabi in uničuje telo. In še nekaj: manj socialne revščine bi bilo, ki ji je v veliki meri kriv ravno alkoholizem, prevelika vdanost opojnim pijačam. Res je, da so knjige dahes dražje, kot so bile pred leti, vendar vsaka še tako draga knjiga in njena vrednost še vedno daleč odtehta vrednost čezmerno popite pijače. To bo potrdil vsak razumen in trezen človek, ki pravilno vrednoti vsako reč v življenju. Pa poglejmo, koliko knjig je bilo prodano v prvih treh mesecih v trboveljski knjigarni in koliko smo izdali istočasno za alkoholne pijače. Številke, ki jih bomo navedli, ne delajo časti Trbovljam. V knjigarni Državne založbe v Trbovljah je bilo v januarju prodano knjig za 59.720 din, v februarju za 74.570 din, v marcu za 105.054 din, v prvem tromesečju torej za 239.344 din. Temu nasproti pa pravi statistika, da smo v istem razdobju izdali za vino 13,034.000 din, za žganje pa 1,865.000 din, skupaj torej za alkoholne pijače okrog 15 milijonov dinarjev! Te številke opozarjajo naše množične organizacije in naša kulturna društva, prav tako pa tudi naše politične in oblastvene organe, da bo treba nekaj storiti, zlasti glede naše mladine. Treba jo bo usmerjati iz naših gostiln, predvsem pa jo odvračati od čezmernega pitja k delu v naša različna kulturna društva, kjer bo našla boljše in lepše razvedrilo, treba jo bo pritegniti v telovadno društvo »Partizan«, h gojenju raznih športov, k pristopu v taborniško organizacijo in v naša planinska društva, prav tako pa k čitanju naših knjig, k obisku knjižnic in čitalnice, ki jo bomo dobili v Trbovljah v najbližjem času. Kdor si želi novih knjig, za tega jih ima knjigarna Državne založbe vedno na razpolago, tako leposlovnih, političnih, znanstvenih itd. Ne bomo jih tukaj naštevali v podrobnosti — Veliko število jih je — vsak si jih lahko ogleda v knjigarni neobvezno, kadar ga pot zanese mimo nje. Vsem rednim odjemalcem bo knjigarna dostavljaja prospekte in opise vseh knjižnih novosti, v katerih se bo vsak interesent lahko že v naprej seznanil s kratko vsebino knjige, ki bo izšla. Vsi tisti, ki se zanimajo za nove knjige, naj to sporoče knjigarni Državne založbe, ki jih bo redno obveščala s prospekti in bilteni o vseh knjižnih novitetah. Pa tudi naše sindikalne knjižnice naj pokažejo večjo brigo za knjigo in knjižnice. V kulturne namene določena sredstva sindikalnih in drugih organi- zacij naj gredo za nakup vseh knjižnih novosti, da približamo našo lepo knjigo vsem tistim delavcem, ki si novih knjig ne morejo kupiti, si jih pa žele izposoditi v sindikalnih knjižnicah. Izgovor, da je zanimanje za knjige premajhno, ne drži. Dolžnost naših sindikalnih organizacij je, da po svojih kultumo-prosvetnih odsekih in njihovih funkcionarjih navajajo delovnega človeka h knjigi, zlasti pa mladino. Vsi, prav vsi storimo svojo dolžnost in uspeh ne bo izostal. Z navajanjem k naši lepi slovenski knjigi bomo dvignili našega preprostega človeka na višjo kulturno raven in delo v tem pravcu je ena izmed glavnih nalog vsakega socialistično mislečega človeka. Francoski^ GRMSKA KARTUZIJA« Bilo je v Italiji v 18. stoletju. Mala kneževina s svojim slabotnim, smežno nečimrnim knezom, ministri, policaji im romantičnimi revolucionarji. Na tem pisanem ozadju pa je velika nesojena ljubezen, ljubezen vojvodinje Sansevei^ne do mladega Fabrizia del Longo, ki je ne ljubi, ljubezen Fabrizia do Clelie, ki ga ljubi, a jima ni sojena sreča, ljubezen grofa Mosce do San* severine, ki ga ne ljubi... Neka* pripomb k članku o uprizoritvi ,Županove Micke“ in „Varha“ v Hrastniku K članku v »Ljubljanskem dnevniku« z dne 24. marca t. L, ki pole« poročita o uprizoritvi »Županove Micke« in »Varha« načenja tudi kulturno problematiko Hrastnika, ■ bi hotel resnici na ljubo pripisati nekaj pripomb. V tem članku je rečeno med drugim tole: »Ko so prišli na nižjo gimnazijo v Hrastnik novi učitelji. 6e je v tem kraju marsikaj spremenilo.« K tem lahko rečem, da se s prihodom novih učiteljev ni spremenilo v Hrastniku pravzaprav nič: starejši učitelji so zaradi tega lahko šli v pokoj in naš krajevni odbor se je povečal za nekaj ljudi. Marsikaj se je spremenilo potem, ko ao si nekateri učitelji površno ogledali hrastniške kulturne prilike. Med trenja, ki so periodično nastajala med telovadnim društvom in SKUD »Aleš Kapla« zaradi odra, ki je v zgradbi TD. in ki so do nekod razumljiva — sai pravijo pri nas, »da v španoviji še pes crkne« — se je začel vnašati v Hrastnik nov element: poveličevanje lastnih zaslug. Takoj bomo videli, da je pisec omenjenega članka dosledno na »liniji«. »Kulturno življenje se je začelo prebujati ...« Pisec potemtakem trdi, da v Hrastniku prej ni bilo nobenega prosvetnega dala. Mogoče je. da avtor navedenega članka razume pod kulturnim življenjem samo igranje na odrut Upam. da ni tako nepismen. Kmalu bo sto let, odkar imamo v Hrastniku godbo na pihala. Od prve svetovne vojne ni niti enkrat prenehaša z delom. V NOV je šla v celoti in je nastopala kot godba VII. korpusa. Pevski zbor je za nekaj mesecev res prenehal z vajami, ker ni imel prvih tenorjev, vendar sedaj že več mesecev pridno vadi. Lutkovno gledališče je pripravljalo novo kolekcijo lutk in je tik pred uprizoritvijo nove igrice. Igralska družina v Hrastniku je res počasi napredovala z »Navadnim človekom«; da naštejem nekaj vzrokov: igralci, ki so igrali Mioiča, Vičentija in Nikolo, so bili zaposleni pri rudniku na vseh treh delovnih tretjinah, kar je vsak tretji teden izključevalo vaje. Poleg tega je igraleo »Dušana« član pevskega zbora, ki ima dvakrat na teden vaje in je moral skoraj do konca februarja obiskovati tudi večerni strokovni tečaj, Režiser ie tudi kapelnik rudarske godbo n a pihala in član pevskega zbora. Zdi se mi, da po vseh navedenih okoliščinah ni moglo priti do uprizoritve igre v nekaj tednih. Pa je vendar le prišlol Bolj razgibani so bili člani SKUD »Jože Just«. Ti so precej pred »kulturnim prebujenjem v Hrastniku« ustanovili moški pevski zbor. priredili koncert godbe na pihala in vadili Finžgarjev« »Verigo«, ki so jo tudi že dvakrat uprizorili. Poleg tega — ali smemo knjižnice tudi šteti h kulturnemu delu! Že daljše razdobje uspešno delujeta sindikalni knjižnici na rudniku in v steklarni, ki sta med najboljšimi v okraju. »Prvi korak je pomenil nspel koncert dijakov nižje gimnazije.« — Za ta uspel koncert si lahko lasti skoraj toliko zaslug godba SKUD »Aleš Kapla«, ker je njena mladinska godba nastopila na koncertu, kakor tudi Glasbena šola. Res je. da je organizacijsko plat prireditve prevzelo učiteljstvo. Poleg vsega navedenega pa je še nekaj res: pionirsko gledališče SKUD »Aleš Kapla« je ob proslavi Novoletne jelke trikrat uprizorilo igrici »Mojca in živali« ter »Pod Novoletno jelko«, pri katerima so sodelovali tudi člani dramske sekoije, ki so takrat že vadili »Navadnega človeka«, kar je tudi eden izmed vzrokov, da se je premiera zavlekla. »Najprej so se hoteli (novi učitelji namreč!) priključiti dramski sekciji v Hrastniku. Toda v razmerah, kakršne vladajo tu. bi svojega sklepa, da čim hitreje naštudirajo igro. ne mogli izvesti.« — Ce želi določena skupina ljudi uprizoriti igro in ima za to skoraj dovolj oseb (manjkali sta dve), primerne nrostore za vaje, režiserja in dvorano z odrom, je kaj malo verjetno, da bi jo kdor koli lahko občutneje oviral. Mislim, da bi imelo za to najmanj interesa prosvetno društvo. Drugo pa je, da so bili nekateri člani profesorskega zbora obveščeni (od kod. mi ni znano, me pa zelo zanima), »da je v Igralski družini SKUD »Aleš Kapla« navada, da se ves izkupiček zapije.« Meni in še marsikomu bi bilo zelo ljubo, če bi v poštev prihajajoči obrekovalec vsaj poskusil to trditev dokazati in objasniti. ' »Prišel je težko pričakovani dan.« — Živio. kultura hrastalška. rešena sit »Dvorana fizkulturnega društva je bila polna.« — Resnici na ljubo, ne morda iz nevoščljivosti ali škodoželjnosti, moram tej trditvi oporekati. »V .Varhu' sta nastopila prof. Ropotec starejši in mlajši, ki sta dobro odigrala vlogi.« — Zdi se mi. da polemiziram oziroma zavračam trditve gledališko nepismenega človeka, ali pa je sel pisec obravnavanega članka tako daleč, da se mu je stemnilo pred očmi, saj v igri tudi ne nastopata profesorja Ropoteo starejši in mlajši, marveč oba brez tega naslova. V »Varhu« se mi zdi predvsem važno pohvaliti »gospodično MaJiko«, ki je kot odrska novinka podala najbolj dognan lik. Za njo bi imenil »Srčeta«. ki je s prijetnim glasom dokaj dobro nakazal lik čutečega. značajnega moža. Nato bi omenil Ropotca starejšega in šele po velikem presledku Ropotca mlajšega. Zakaj naj bi bil piscu članka všeč Ropotec mlajši, res ne vem. Prav tako v članku ni omenjen »župan«, ki je od vseh igraloev svojo vlogo najboljše rešil. Res pa gre učiteljem zasluga za organizacijo Ljudske univerze im vodstvo knjižnice KSS. kar pa v članku ni bilo omenjeno. Upam. da se bo avtor obravnavanega članka le predstavil s polnim imenom, tako da bomo Hrastničani vsaj vedeli, komu se imamo čast zahvaliti za tako »resnično« obveščanje slovenske javnosti. Vinko Trlnkans Vse to se prepleta z dvoboji, zasedami, vratolomnim begom iz ječe. zastrupljanjem in tajnimi pisemci... do grenkega konca. Film je delan- po Balzacovem romanu. Ustvarjalci filma so bili v nevarnosti: lahko bi zašli v podrobnosti, ki bi filmu vzele tisto strnjenost, ki jo ima, če bi hoteli preveč verno slediti pisatelju. Dovolili so si celo precej svobode, česar pa jim nihče ne more oporekati, kajti film je umetnost za množice in kot taka ima pač svoje zahteve, preko katerih ne more nihče, ki hoče ustvariti dobro umetniško delo. Režiser Christian Jacanes — pri nas poznan po filmu »Človek človeku« — je svojo nalogo in namen mojstrsko izpolnil. Ničesar ni pozabil, kar bi moglo dati filmu sijaj brez primere. Odlično je oživel romantične junaKe, obvladal množice in obsežne zgradbe. Čudovito lepi in iznajdljivi posnet ki so v čast francoski kinematografiji. Igralci, predvsem Maria Casarec in Gerard Philipe v vlogah Sanseverine in Fabrizia, podajajo svoje vloge res prepričljivo. Film »Parmska kartuzija« bo na sporedu te dni v trboveljskem kinu. KINO TRBOVLJE bo predvajal francoski film »PARMSKA KARTUZIJA« Predstave od petka do ponedeljka dnevno ob 4. in 7. uri zvečer. Pridite k predstavam pravočasno, ker se tednik zaradi izredne dolžine filma sicer ne bo predvajal. Naslednji teden francoski film »ČLOVEK ČLOVEKU« Zasavska mladina pred novimi nalogami Po vseh mladinskih aktivih okraja Trbovlje so v zadnjih dneh razpravljali o nalogah, ki jih je postavila pred nje okrajna konferenca mladine. V večini aktivov so sprejeli tekmovanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita. To tekmovanje 6e bo podaljšalo do praznovanja Dneva vstaje slovenskega naroda, 2J. julija. Iz sprejetih obvez v posameznih aktivih LMS okraja Trbovlje je razvidno, v čem bo mladina tekmovala. Predvsem se bo mladina vključila v kulturnoprosvetna društva, kjer | ZASAVSKI PIONIR Kotiček za naše pionirje in pionirke POMLAD JE PRIŠLA Škrjanček poje, žvrgoli, Pomlad veselo nam oznanja; Pomlad vse se veseli, Grm zeleni, drevo poganja. Prej v led vkovan, zdaj prost šumljd Potok in se po polju vije; V njem družba ribic se igri, In z neba gorko sonce sije. Cvetlice ob straneh cvetd,' Zvončki, trobentice, zlatice; Po njih čebele med berd, In v soncu plešejo mušice. Pastir pri čredici sedi In poje, vriska, kar je moči; Teliček skače in nori, Se sivka zdaj pa zdaj poskoči. PIONIRSKI SSAHOVSKI KROŽEK NA VODENSKI SOLI JE ZELO DELAVEN Vodenska šola v Trbovljah, ki ima skoraj 750 pionirjev, zelo živahno razvija pionirsko delo v najrazličnejših krožkih. To delo ni vedno tako vidno, kot je prav pri šahovskem krožku, ki je odigral prejšnji teden turnir s pionirji II. osnovne šole v Trbovljah, poleg tega pa še brzoturnir med svojimi igralci in dvema Trboveljčanoma. Izid turnirja je bil sledeči: Renko in Kastelic po 2, Vukovič Pit, Hauptman, Glas, Frece in Oplotnik po 1 točko, Alauf ‘/t, Bočko in Ovnik pa po 0 točk. Stanje šol: Vode 7 in pol, Trbovlje II. 2 in pol točke. V brzoturnirju pa je stanje tole: Renko 9, Oplotnik, Kastelic S, Bočko 7 in pol, Frece 7, Jazbec 6 in pol, Hauptman 5 toffk itd. Pionirji pa si žele še več takih iger, tudi z drugimi šolami v okraju. Šahovski krožek Vode NAGRADNE UGANKE 1. Sest jih gre po steklenem mosti, vendar trden je zadosti. 2. Rdeče sem živo, počrnim se mrtvo. 3. Trese se in trepeta, kupček pod seboj ima. Rešitve je treba poslati uredništvu »Zasavskega vestnika« najkasneje do 14. aprila 1952. Izžrebani bo dobil lepo in praktično darilo. PODATKI O NASI ZEMLJI (Izreži in shrani) Polumer ekvatorja 6,377.397 km, Obseg ekvatorja 40,070,368 km, Površina zemlje 509,950.714 km, Prostornina zemlje 1,082.841,300.000 kubičnih kilometrov, Teža zemlje približno 6 kvadrilijo-nov kilogramov, Dolžina poti zemlje okrog sonca 939.120.000 km, Srednja oddaljenost zemlje od sonca 149.481.000 km, Srednja oddaljenost zemlje od meseca 384.400 km. POPRAVEK K REŠITVI ZAMOTANIH VPRAŠANJ IZ 13. ŠTEVILKE: V naši zadnji številki nam je tiskarski škrat izmaličil odgovor na zamotana vprašanja v »Pionirskem kotičku* 13. številke našega lista. Pravilen odgovor na naše prvo vprašanje se glasi: »Kdor ve, kako izračunamo prostornino pravokotne prizme (kvadra), lahko izračuna, da bi spravili v tisti zaboj 5 milijonov vžigalic.« eo jj dane možnosti za ustanovitev raznih mladinskih odsekov. Ravno tako bodo mladinski aktivi začeli z meseesim majem po delovnih kolektivih s tekmovanjem v šahu, odbojki, streljanju, nogometu in še v dragih področjih, kjer je možno razvijanje mladinske "dejavnosti. Najboljši iz posameznih kolektivov pa bodo meseca junija tekmovali na okrajnem fizkuiturnem turnirju. Prav tako se bo izvedla kulturna prireditev s sodelovanjem najboljših mladinskih skupin okraja. Tudi za fizkulturni dan mladine se bodo mladinski aktivi pripravljali v čaau svojega tekmovanja. Predvideva se pa med drugim tudi okrajna plavalna prireditev iz mladinskih vret, ki bo imela namen, da zainteresira našo mladino tudi za to vrsto športa. Mladinska organizacija bo po svodih članih poskrbela, da se mladina v čim večjem štvevilu vključi v telovadna društva »Partizan«, prav tako pa bo pospeševala ustanavljanje teh društev po nekaterih večjih krajih našega okraja, med drugim v Loki pri Zidanem mo6tu, Mlinšah in Izlakah. Pri letošnji Titovi štafeti bo mladina sodelovala še v večjem številu kot druga leta. Mladina bo delala nadalje z društvi tabornikov in pomagala pri organizaciji letovanj in taborenj v raznih krajih. Za letošnje delovne akcije bo dala mladina 30 šolskih in 80 kmečkih mladincev. V tekmovanje pa je vključeno tudi sodelovanje v proizvodnji in v delavskih svetih, prav tako pa bodo tekmovali tudi mladinci naših šol v učenju in dokazali zaupanje, ki ga ima vanje Partija in ljudska obLast. 46 LJUDI SE JE V HRASTNIKU PRAV DOBRO ZABAVALO Gornje je lahko potrdil vsakdo izmed | 46 udeležencev, ki so s smehom sledili Nu-j šičevi komediji »Navaden člpvek«, s katero je gostovala gledališka družina SKUD »Aleš Kapla« iz Hrastnika v sindikalni dvorani Kemične tovarne. In teh 46 ljudi je lahko ugotovilo dvoje: prvič, da so igralci zaigrali ne za 46 gledalcev, pač pa najmanj za 460 — drugič, da je bila oprema odra odlična, tako scenarija kot razsvetljava, za kar je treba izreči sodelujočemu tehničnemu osebju pohvalo. Zadovoljno je odšlo teh 46 ljudi z lepega kulturnega večera. Vsi, ki so manjkala na igri, naj vprašajo kakšnega navzočega; dobili bodo odgovor: »Najprej poglej, potem boš pa lahko sodil sam!« V igri je bil tempo — bilo je smeha. Bil je lep večer. Skratka: naj ti bo žal. ker nisi bil zraven. In če se prištevaš morda med kulturne ljudi, naj te bo — sram! Vsi tisti pa, ki smo igro videli, ne mislimo delavce, ki orjejo ledino z nehvaležnim kulturnoprosvetnim delom, kritizirati, pač pa jim kličemo: »Le tako naprej — na pravi poti stel« šahovski dvoboj v Zagorju Sahisti v Zasavju so začeli javno nastopati. V Zagorju so v nedeljo dne 30. marca t. 1. odigrali napeto igro med moštvom »Rudarja« iz Trbovelj in šahovskim društvom v Zagorju. Dvoboj so igrali na 14 deskah. Lepa igra je navdušila gledalce za te vrste športa. Zlasti mladinci so igrali zelo požrtvovalno. Zmagali so Trboveljčani z rezultatom 7 in pol : 6 ln pol. Povratna igra bo čez štirinajst dni v Trbovljah. — Tudi na šolah v Zagorju so šahovska tekmovanja, turnirji in simultanke. SVEN ELVESTAD X > >,; X’ >• >- X. > • X V zadnjem trenutku .»*<____>■> »Gotovo.« le menil Krsg. »Zdaj bi pa rad •e vedel kaj o tatvini, Izvršeni v sredo. Kako pa veate. da je bila lavriena med eedmo In deveto uro avočort« »To jo čleto Jasno,« ja odgovorila gospa. »Ob sedinlb tem ie položila zapestnico v omarico. Imela tem zapestnico na roki pri oblaku. Spominjam as dobro, da sem takrat ■e videla obe zaponki. Potem aem postavila ključavnico na črke In zaklenila železna vrata. Ob devetih, predno aem ila spat, **m ila ie enkrat gledat dragulje In sem v svoje največje presenečenje odkrila, da °beh zaponk ni več.« »Kje ate bili v času med aedmo ln deveto uro?« »Na aprtbod aem ae peljala.« Je odvrnila *o»pa. »Kdo pa Je bil med tem časom v vlllt« »Moja družabnlca, moja nečakinja In alu-*'nčad. Nihče Izmed njih ni opazil ničesar ■umljivega. Povedati ie moram, da zaupam kozpndlčnl IVelsamannovl kot sami sebi.« Krag ze Je priklonil. _ »A vala nečakinja!« Je vpraial skoraj v zadregi. Mislil je. da bo stara dama ogorčeno JOtevarJala, a v njegovo presenečenje Je _ »No, sedaj smo pri Jedru vse zadeve; J?®la nečakinja Igra pri tem nekoliko skrivnostno vlogo Ohleččna v kostum Je odila vile nekaj minut pred osmo uro. Vrnila le domov akornj Istočasno z menoj. Rekla {?• da j« oblakala neko znanko v bližini tam*'*6 p* *cm zvedela, da aplob nt bila *Kje pa ae ja mudila!« je vpraial Krag. a.,*T®*a noče povedati; trdovratno ae brani "*tl kakino pojasnilo.«. »To je zelo sumljivo,« ae Je vmelala v pogovor goapodlčna Welsamannova. »Kaj mislite vi, gospod!« »Menila nočete reči, da bi mlada dama mogla Imeti kakšno zvezo s tatvino!« je dejal policijski uradnik. »Ne, ne,« Je hitro odgovorila družabnlca; »le njeno vedenje se nam zdi tako čudno. Priznati morate, da je naposled le čudno, če noče povedati, kje Je bila tisti večer med osmo In deveto uro.« »No, seveda,« Je odvrntl Krag. »Imela Je lahko razne vzroke.« <" »Da, tudi jaz mislim tako,« Je pripomnila gospa Hlllejeva. »Gotovo nima moja sorodnica nobene zveze e tem dejanjem. Vendar pa Je spet resnica, da je bila med sedmo In osmo uro sama v teh prostorih In da se JI Je ob osmih zelo mudilo Iz hiše.« Abthjiirnu Kragu Je postalo jasno, da hočeta obe dami kljub Izmikajočim se besedam videti netaktno zvezo med Izginotjem zaponk la skrivnostnim odhodom nečakinje iz vile. »Mogoče Je,« je nadaljevala gospa, »da Je moja nečakinja videla storilca In da ve zanj.« »Zdaj pa bi ga policiji ne Izdala rada.« je menil Krag. »Tako mislimo.« »fe Je vala domneva pravilna.« je dejal Krag, »potem gre za mnikrga, ki ga Ima vaša nečakinja selo rada.« »Vsekakor.« »Ali Imata danil morda koga na sumu!« Gospa In njena družabnlca sta se spn-Krag pa Je nato takoj rekel: »Dovolite ml pripombo, da sem navezan le na vaše Izjave, zato prosim za popolno odkritosrčnost; če ml kaj zamolčite, ne mo rem nadaljevati svojega dela.« Gospa gledalk BtlleJeva je malo pomislila, predno Jo odgovorila: »Pravzaprav sta dva, ki Je z njima v zvezi, ali pravilneje rečeno ava, ki držita z njo. Kakor sem ie omenila, Ima moja nečakinja zelo težaven položaj; ker pa ml Je mnogo na tem, da se Ime našega starega rodu ne ponlia z neprimernimi zvezami, sem glede na bodočo možitev nečakinje storila potrebne korake.« »VI ste torej, gospa, Izbrala zanjo moža!« »Da.« »In gospodična s vašo Izbiro pl zadovoljna!« »Seveda ne, ker Je, kakor sem ie rekla, zelo svojeglavo dekle.« »AH ljubi drugega?« »Hm, kaj je ljubezen, gospod?« je menila stara gospa. »Mladostna zabloda, ki se hitro menjuje kot letni časi; tudi jaz sem bila nekoč zaljubljena ...« Krag se je priklonil. »... pa ne morda v svojega moža ... Zadosti je tega. Povedala sem svoji nečakinji, da bo moje premoženje podedovala samo pod določenimi pogoji.« »In kakšni so tl pogoji?« »Eden Izmed teh pogojev je, da bo mojo lepo zbirko biserov, ki JI jo bom med drugim zapustila, obdržala In jo ie povečala.« »In s tem pogojem je bilo dekle seveda zadovoljno, kaj ne?« »Da.« »In drugi pogoj?« »Da se stanu primerno omoži.« »Aha. na tem mestu torej inll čevelj.!« Gospa je zgrbančlla čelo. »Da,« je odgovorila; »tak je položaj, ki ste ga vt označili z ljudskim Izrazom.« »Ali zmem vprziatl, gospa, koga ste blagovolili Izbrati gospodični za moža!« »To je mlad angleikl državnik, po rodu Iz ugledne drutlne, ki sva ga moja neča klnja In jaz spoznali v Kmau. Je zelo prijeten mol. eleganten In lep. Dekle pa člato gotovn ljubi drngega.« »Koga, če smem vprašati!« »Da. da, samo če bi ona to hotela povedati. Vprašala aem jo, če je to mož Iz naših vret. ,Ne.' je odgovorila. Potem sem jo vprašala, ali Je ta mož glede družabnega položaja daleč od nje. Zdaj pa sl predstav ijajte mole presenečenje, ko Je vprašanje potrdila- Lahko sl mislim, kakšen mož je to, kajti ob neki priložnosti, ko sva o tem I govorili, mi je rekla; ,Draga teta, omožila I se bom samo z moškim, ki ga ljubim, pa če bi bil tudi samo čevljar. Drugače se I sploh ne omožim.' Prosim vas, ali se vam { zdi mogoče, da bi se dekle, v kateri se pretaka plemenita krt, poročila z navadnim čevljarjem? Ljuba gospodična ŽVelssmanno-va, prosim, prinesite ml kapljice ...« Absbjorn Krag je pri tem prizoru komaj premagal smeh. »Ostane mi pa še vedno uganka,« Je dejal, »kakšna zveza naj bi bila med temi možltve-nlml načrti ln Izginotjem draguljev?« Gospa Blllejeva ga je ostro pogledala. »Alf vam ni jasno,« je rekla, »da bi tak čevljar lahko vzel diamantni zaponki, vredni lep denar?« »Vendar pa doslej šg ni najmanjše podlage za tako sumničenje.« Tu sc je vmešala v pogovor tudi družabnlca: »Saj smo vam že povedali, kako se le zgodilo,« je rekla. »Ob sedmih je šla milostljiva gospa na sprehod, med sedmo In osmo uro pa je bila nilada dama v tej sobi, ki so v njej dragulji. Prosila je, naj bi jo pustili samo. Ko Je nekaj minut pred osmo odšla ven, ze ji Je očitno selo mudilo. Tudi zmedena je bila. Tedaj naj bi bila obiskala ženo konzula lierba. Ta pa je potem povedala. da milostljiva gospodična tistega večera sploh ni bila pri njej. Ko smo mlado damo na to nesoglasje opozorili, je priznala, da je govorila neresnico.« Tilko je razlagala družabnlca In pristavila: »Po mojem mnenju je Iz tega razvidno, da je neka zveza med čudnim vedenjem go spodlčne In Izginotjem diamantnih zaponk.« Abshjdrn Krag je nekaj časa resno premišljeval. , »Alt smem staviti še nekaj vprašanj, predno začnem z preiskavo?« Je rekel čez nekaj časa. Gospa je prikimala In Krag je nadaljeval: »Kako se piše skrivnostni ljubimec mlade dame?« »Tega ne ve nihče,« sta vzkliknili obe ženski hkrati. »Nihče niti najmanj ne sluti, ! kdo hi mogel to biti. Ona o vsem tem skrivnostno molči. Samo to je priznala, da ljubi nekega drugega, ne pa gospoda, ji js določen za moža.« m | da k,| »In kakšna je bila beseda?« je vprašal dalje. »Beseda?« »No. beseda za omarlčno ključavnico na dan tatvine.« »John,« je rekla stara dama ln zardela. AbsbJOrn Krag Je opazil zadrego stare gospe. »Ali je to mogoče Ime pokojnega soproga?« »Ne,« je odgovorila stara dama In barva njenega obraza je postala le bolj rdeča. »To je Ime mojega prvega mladostnega prijatelja — moža, ki se z njim nisem smela omožiti.« »Morda zaradi tega, ker Je bil v družabnem pogledu globoko pod milostljivo gospo.« je pristavil Krag ln se ljubeznivo nasmehnil. Gospa je pozvonila. Naročila je vztoplvil služkinji, naj sporoči gospodični Konstanci, da želi teta z njo govoriti. »No. sedaj jo boste lahko sami vprašali,« je rekla stara dama Kragu. »Videli boste, kal lahko Izveste od svojeglavega otroka.« Kmalu nato Je stopila v sobo mlada, lepn mladenka. Športna obleka mladega dekleta je pri čala Kragu. da Ima pred seboj čist« moder-no damo; ta misel se mu je že vsiljevala, ko je slišal govoriti o njeni samostojnosti. Gospa Blllejeva jo je predstavila. Ko je gospodična Konstanca Blllejeva slišala, da je pred njo gospod s policije, je temna senca spreletela njeno lepo visoko čelo. »Kaj Išče policija pri nas?« je vprašala. »Ne vem. kaj naj povem gospodu.«. »Draga Konstanca, tvoja dolžnost je, da odgovoriš na posamezna vprašanja, ki ti jih bo zastavil gospod.« Mlado dekle je nagubalo čelo. »Vprašajte samo,« je rekla, ko Je spo znala, da ne bn šlo drugače. »A že v naprej vam povem, da ml o celi zadevi nt prav nič znano.« »V tem pogledu že različno misliva,« le dejal Krag. »Vala teta je menila, da ol lahko vi znatno pripomogli k rešitvi uganke. Tudi Jaz *ako mUllm. »Zelo se čudim takemu mišljenju.« (Dalje pnhodnjii) Naši čitatelji pišejo V Šmartnem pri Litiji so slovesno zaključili Kmetijsko gospodarsko šolo V Šmartnem pri Litiji so te dni zaklju-iUi drugi letnik Kmetijsko gospodarske Sole, edine take ustanove v obširnem okraju Ljubljana-okolica. Ta Sola Ima nalogo usposabljati kmečke sinove ln hčere za čim večjo kmetijsko proizvodnjo. Da ie bilo za tako Solo zanimanje, kaže pDrast tečajnikov v letošnjem šolskem letu, ko je bilo vpisanih že 32 kmečkih hčera In sinov, medtem ko jih je bilo v prvem letu le 20. Tečajniki so bili stari od 14 do 22 let. Večina teh Je bilo iz KLO Šmartno, nekaj pa tudi Iz KLO Velika Kostrevnlca. Predavanja so se vršila štirikrat tedensko od 15. do 19. ure. Obisk je bil Izredno lep, zato pa je tudi šola dosegla v celoti svoj namen. Učno snov so tvorili splošni Izobraževalni predmeti, kakor slovenski jezik, matematika, zgodovina, higiena 1. dr. predmeti, poleg tega so imeli tudi strokovno snov o zadružništvu, živinoreji i. dr. Upravnik KGŠ je bil tov. France Gruden, šolski upravitelj Iz šinartna. Večino predmetov so predavali učitelji šmarske šole, v pomoč pa je prišel še tov. Pfundner, šolski upravitelj Iz Velike Kostrevnice. Kmetijska strokovna vprašanja je podajal strokovnjak z državnega posestva na Ponovičah, tov. Rajko Ločniškar, ki je prihajal redno in požrtvovalno iz Ponovič v Šmartno ter je seznanil vse tečajnike s snovjo, ki jo mora poznati vsak napreden kmet, ki hoče dvigniti donosnost svojega posestva in hleva. Razen navedenih predmetov so imele tečajnice tudi pouk v kuhanju, šivanju, krojenju in vezenju. Kuhanje je poučevala tov. Olga Grudnova, tečaj kuhanja pa je omogočila tov. Karla Robavseva, ki je dala na razpolago svojo kuhinjo in posodo, ter je s tem omogočila, da so se dekleta seznanila, kako se da kuhati tud) s preprostimi sredstvi, ki jih premore vsako naše kmečko gospodarstvo, tečno in raznovrstno. Doslej imajo na kmetih največkrat enolično hrano, kar pa spričo možnosti, ki jih Imajo na razpolago, nj potrebno. KGŠ v Šmartnem je bila deležna podpore okrajne ljudske oblasti, ki jo je vnesla v svoj redni proračun. Seveda pa so žrtvovali mnogo tudi tečajniki, ki so si kupovali potrebščine iz svojih sredstev. Vsi tl izdatki pa se jim bodo v življenju bogato obrestovali, saj je znanje, ki ga daje šola, najbolje naložen kapital, ki donaša koristi skozi vse življenje. KGŠ je trajala od jeseni pa zdaj do pomladi, ko se naša kmečka mladina spet vrača k Svojim poslom na njivah in domačiji. Ob zaključku šolskega leta so bili izpiti, ki jim je predsedoval predsednik okrajnega sveta za prosveto, tov. Jakob Žagar Iz okraja Ljubljana-okolica. Pri zaključnih izpitih je bil navzoč tudi okrajni šolski inšpektor tov. MarLjan Btnter iz Ljubljane. Na izpitih so dokazali tečajniki, da so si pridobili potrebno znanje in so prejeli naslednje ocene: t odličnih, 7 prav dobrih, 13 dobrih, 3 zadostno, 2 nezadostno. 1 kandidat pa k izpitu zaradi bolezni ni pristopil Zaključek tega tečaja je bil Izredno slovesen, kar je pomembnost KGŠ še povečalo. Tečajnice so priredile razstavo kuharskih in ročnih del. Ogledale so si jo številne matere in druge žene ter soglasno izjavile, da so razstavljeni predmeti dokazali, da se je mladina v tečaju mnog« naučila. Prav zato so mnogi starši naše kmečke mladine že prijavili svoje sinove in hčere v KGŠ za prihodnje šolsko leto. V teku tečaja v KGŠ tudi niso pozabili na prosvetno delovanje. Naučili so se gledališke igre »Sneguljčica«, ki so jo prvič uprizorili pred povabljenimi gosti, zatem pa so io prikazali še nekajkrat, tako šolski mladini in odraslim. Igra je precej zahtevna, saj Je treba precej sprememb in rekvizitov. Uspešno izvedbo Igre pa so omogočili nekateri delovni kolektivi Iz šinartna, ki so izdelali potrebno opremo ln tako dokazali svojo naklonjenost razvoju našega šolstva. Ob zaključku je bil prirejen tudi srečolov, ki je omogočil, da bodo v poletju pohiteli šmarski tečajniki na večdnevni izlet na naše morje in tako spoznali lepote naše domovine. Srečolov so omogočili s svojimi darili tovarna usnja, lesno Industrijsko podjetje »Tesar« in drugi. Sploh so tekmovala vsa šmarska podjetja in ustanove, da so nudile KGŠ vso naklonjenost, tako z nujnimi potrebščinami, priborom (na primer Krajevna gostilna), krajevna trgovina i. dr. Tako so se združili za dostojno proslavo ob zaključku KGŠ vsi Šmarčani v veliko, prijateljsko družbo. V tem pogledu lahko Šmartno prednjači daleč na okrog. Tudi Telovadno društvo je dalo dvorano v svojem domu za vse šolske prireditve brezplačno na razpolago. Slovesen zaključek KGŠ pa je omogočil tudi okrajni svet za prosveto. Pri zaključni proslavi so bili navzoči številni Šmarčani, pa tudi mnogi prosvetni In drugi delavci iz Litije in okolice, ki so se pridružili prosvetnemu prazniku Šmarčanov. Za okrajni ljudski odbor okraja Ljubljana-okolica pa so bili navzoči tov, Jakob Žagar, inšpektor Binter, tov. Tone Dobravec, ter tov. Stana Vrabec, referent za ljudsko prosveto. Delo ženske sekcije OF Trbovlje Sekcija žena piri mestnem odboru OF Trbovlje je organizirala dne 4. aprila zanimivo predavanje o spolnih boleznih. Predaval je domači zdravnik dr. Lndovik Kramberger ter svoja izvajanja dopolnili in ponazoril s skiopftidnimi slikami. Udeleženci so ob številni udeležbi pozorno sledili besedam d/r. Krambergerja ter bili z njegovim predavanjem zadovoljni. Nato je bila širša konferenca žena področja Trbovlje, kjer se je obravnavalo vprašanje vzgoje naše mladine. Konferenca je nadaljevala že predhodno v Domu kulture započeto temo, t. j. vprašanje vzgoge naše mladine in sicer velik odstotek kaznivih dejanj, ki jih je v zadnjih letih zagreši-la naša mladina. Statistični podatki, ki jih je navedla tov. Pajkova, zgovorno pričajo o tem, da vprašanju vzgoje mladine nismo posvečali zadostno pazljivost, rezultat te napake pa je velik odstotek kriminalnih primerov med našo mladino. Sestanki s starši šoloobveznih otrok, ki jih sklicujejo vodstva naših šol, so dali po-voljno uspehe im dokazali, da se pretežni del našega učiteljstva trudi vzgojiti našo mladino in moralno im politično zavedne državljane. Toda šola ne more in ne bo dosegla zaželenega uspeha tam, kjer otroci nimajo pravilne vzgoje pri starših. Prav zaradi tega je potrebno, da ugotovimo vzroke nepravilne in ftomanjkljive vzgoje po starših; ne bo odveč, če trdimo, da je v čestih primerih ObCni zbor TD „Par(iian“ v Trbovljah Telovadno društvo »Partizan« v Trbovljah* je pričelo z delom. Ob razmeroma pičli udeležbi je bil dne 3. aprila t. 1. ustanovni občni zbor telovadnega društva »Partizan« v Trbovljah. Iz predsedniškega poročila je bilo razvidno, da se je dosedanje telovadno društvo borilo z velikimi težavami, ki so mu ovirale delovanje. Največja ovira za redno delo pa je bila nedvomno v tem, da društvo ni imelo telovadnih prostorov, dasi je lastnik bivšega Sokolskega doma. To stanje je privedlo društvo tako daleč, da se je pred občnim zborom omejevalo le še na finančpo poslovanje. Novoustanovljeno društvo pa si je postavilo kot prvo in najvažnejšo nalogo preurediti svoj dom spet v prvotno stanje, za kar so načrti že pripravljeni, potrebni krediti pa zagotovljeni. Za uspešen začetek telovadbe v pomladnih in poletnih mesecih na prostem, ko še ne bo mogoče uporabljati telovadnice, pa je že sestavljen celoten vaditeljski zbor, ki bo pripravil tudi prvi javni nastop novega telovadnega društva. Občni zbor so pozdravili predstavniki oblasti in organizacij, novi predsednik društva tov. Minče Kužnik pa je v nastopnem govoru ostro obsodil imperialistične namere Italije in sovražno delovanje neofašistov in italijanskih kominformovcev. Smrt partizanskega borca V Ljubljani je umrl tovariš Beno Pečnih, sodmi pisarniški predstojnik na okrajnem sodišču Ljubljana-okolica. Tovariš Beno Pečnik je služboval pred drugo svetovno vojno v Litiji, kjer je bil zgleden uradnik, in ga imajo vse stranke, ki so imele kdaj posla na litijskim sodišču, v najlepšem spominu. Prav tak je bil tov. Pečnik tudi zdaj kot nameščenec ljudskega okrajnega sodišča. Tovariš Beno je bil v NOB partizan Zasavskega odreda. Bil je zaposlen med dragim tudi v Tehniki Zasavskega odreda v Cirkušah nad Litijo. Ta partizanska tiskarna je biia v narodnoosvobodilnem boju prav tako važna kakor najbolj borbena partizanska edinioa, saj je bil tisk eno izmed najmočnejših orožij v času NOB, ki je vzgajal in bodril ljudske mmožioe v odporu proti okupatorju. Tovariš Pečnik je bil eden najbolj požrtvovalnih sodelavcev te ilegalne partizanske zasavske tiskarne. Po osvoboditvi je bil tov. Pečnik tudi politično aktivist, član upravnega odbora sodndjskega sindikata ter član ZB na terenu Ajdovščina v Ljubljani. Bil je odlikovan z Redom zaslug za narod III. stopnje. Iz Loke pri Zidanem mostu V nedeljo, 29. marca, je gostoval v Loki pevski zbor SKUD »Ivan Cankar, iz Radeč, ki ga vodi dr. Matko, v pomoč pa mu je tov. Steblovnik. Zbor je odpel vrsto narodnih in umetnih pesmi naših priznanih skladateljev. Mešani zbor šteje okrog 40 pevcev. Zbor je Kaj pišejo tečajniki iz Radeč Okrajna obrtna zbornica je organizirala v Radečah prikrojevalnt tečaj za krojače in šivilje. Tečaja se je- udeležilo 17 mojstrov in pomočnikov, od tega U (krojačev in kro-jačic teT 6 šivilj. Tečaj je vodil strokovni učitelj Republiške obrtne zbornice tovariš Viljem Jaklič, ki je predaval o vseh področjih krojenja, kot so to razne drže ali hibe telesa, mnogotera fasoniranja, prikrojevanja in ohlikovanja raznih oblek, uniform, plaščev, ogrinjal itd., tako da so bili tečajniki - —J---------s~ učeni. Tečaj je bil v popoldanskih in večernih urah ter je trajal skupno 120 ur, Ob koncu tečaja so tečajniki polagali izpite in dobili spričevala z oceno o položenem izpitu iz vseh predmetov. Nekaj od njih je izpit opravilo z odličnim uspehom, ki jih bo Republiška zbornica predlagala za prikroje-valno pkademijo, ki se snuje v Ljubljani. Strokovni učitelj se je pohvalno izrazil o organiziranju tečaja kakor tudi o redu in disciplini tečajnikov, saj je vseh 17 tečajnikov prisostvovalo vsem 120 učnim uram, razen enega, ki je bil med tečajem poklican k opravljanju strokovnega izpita. Tečaj je potekel v najlepšem redu, v lepem medsebojnem kolektivnem razumevanju, ker le na ta način je bil mogoč tako lep uspeh, kar je v čast zbornici in v korist ne le tečajnikom samim, marveč tudi širši javnosti, kajti vsak potrošnik, bodisi delavec ali drag državljan je vesel, če dobi od obrtnika lepo prikrojen izdelek. Vsi tečajniki se zahvaljujejo vodstvu Okrajne obrtne zbornice za organizacije tečaja, zahvaljujejo se pa tudi vodstvu gimnazije v Radečah, ki je dalo tečajnikom na razpolago učno soho. Zelja je, da se taki tečaji prirejajo tudi po drugih strokah in tudi na drugih sektorjih, ker le na ta način se bo dvigala strokoma sposobnost mladega kadra. rutiniran, poje dinamično, ter je navdušil vse poslušalce. V drugem delu so nastopili solisti, ki so odpeli »Nezakonsko mater«. »Pevcu* in »Na Snežni gori« ter želi močan aplavz. Najbolj pa je ugajal tov. Ručman s pesmijo »Rožmarin, ki jo je moral ponoviti. V tretjem delu koncerta je zbor zapel Sattnerjevo kantato »Jeftejeva prisega«, ki je bila višek prireditve. Zal samo, da kantata ni prišla do 6voje prave veljave zaradi premajhne dvorane. Sledila je Schwabova »Kanglica«, ki je publiko navdušila, še bolj pa njegovo »Dobro jutio« ob zaključku koncerta. Ločani so radeške pevce toplo sprejeli ter so jim za užitek hvaležni. — ir. Križanka številka 6 Vodoravno: 1. jugosl. reka; 6. jugosl. reka; 12. jugosl. rudnik; 14. šaljivost; 15. pevski glas; 16. tako pravijo Italijani Krasu; 19. pogosta srbska besedica; 20. posnemanje (tujka/); 23. bivša nemška vojaška formacija; 25. tuj pozdrav; 26. bivša nemška vojaška formacija; 27. jugosl. reka; 30. nepričakovano; 33. jugosl. reka; 34. naslov (tujka); 36. žensko ime; 87. član trboveljskega kulturnega društva; 39. gospodinjsko čistilo; 41. srbski veznik; 42. streha nad odprtim ognjiščem; 44. nadeja se; 45. sveti se (srbo-hrv.); 47. kratica za naše važno podjetje; 48. znamka avtomobilov; 49. kiparsko orodje; 52. jugosl. reka; 53. jugosl. reka. Navpično: 1. jugosl. reka: 2. oče; 3. abesinski poglavarji; 4. kratica za mednarodno ustanovo; 5. literarna zvrst (dvojina, brez prve črke); 7. vzklik (fon.); 8. medmet; 9. 1 2 3 4 | 5 HT 7 8 | 9 10 11 12 | 1 1 HI13 H 14 1 15 H 16 17 | 118 B 19 B 20|2l| | 22 | HI 23 | 24 m H' B H 26 | H27 28 j | 29 | 301 | 31 32 RS 33 | H 34 35 ■|36| | 37 |S8| H 39|40| | H| 41 H 42 43| 44 | HI451 1 46 HI 47 “I 1 M IH! m 50 511 i ■ ■ | o prikrojevanju vsestransko po- loterijski dobitek; 10. nemški predlog; 11. prizorišče v cirkusu; 13. jugosl. reka (dragi sklon); 17. redkejše krstno ime; 18. filmsko besedilo; 21. jugosl. reka; 22. naš ponos; 24. pom. glagol; 2«. klio na pomoč; 28. gristi; 29. žensko ime; 31. kratica za pridevnik (tujka); 32. druga oblika besede pod 30; 33. jugosl. reka; 35. ital. beseda, ki pomeni »doli«; 38, ameriško ime; 40. cerkveni predstojnik; 48. del noge; 45. oseba iz romana •Zmajevo seme«; 46. kratica: in drugo; 49. kratica za nemško valuto; 51. oblika veznika. z vprašanjem vzgoje otrok treba načeti tudi vprašanje vzgoje samih staršev. O tem bodo morale voditi brigo naše frontne in drage organizacije, frontne žene pa bodo pni tem delu pridno pomagale. Pred zaključkom konference so žene sprejele sklep, da bodo do&ledno vršile vse naloge v vprašanju vzgoje naše mladine. Da pa bodo to nalogo zadovoljivo reševale, se bodo same izobraževale ter obiskovale vsa prosvetna predavanja v naših društvih in v okviru Ljudske univerze. Ob koncu so žene enoglasno obsodile zahrbtno barantanje italijanske diplomacije v Londonu za Trst in Primorsko ter odposlale protestno resolucijo našemu zunanjemu ministru tov. Edvardu Kand olju. Taki naj bodo zbori volivcev Lani so bili zbori volivcev v Zagorju sicer še dosti dobro obiskani, vendar volivci niso bili vedno zadovoljni z referenti. Dostikrat je bilo slišati opazke: »Kaj bom hodil na zborovanja, 6aj mi ne znajo pojasniti, kar bi želel vedeti. Ali te pa .zabijejo', da si potem nikdar več ne upaš odpreti ust.« — Da, res je bilo v nekaterih primerih tako. Toda letos so postali zbori volivcev boljši, kar' smo videli pretekli teden, kjer 60 se volivci pohvalno izražali o dobri organizaciji zborov in obljubljali, da bodo odslej hodili bolj redno na take zbore. Zakaj so volivcem zbori ugajali! Zato, ker so na njih dobili jasen in razumljiv odgovor na vsako vprašanje. Fronta je namreč za vsak zbor določila tovariša za politični referat in potem za vsako dejavnost še posebnega, ki je v dotični stroki »doma«. Gospodarsko poročilo pa je pojasnil odbornik KLO. Razumljivo je, da so zbori volivcev ob taki organizaciji dobro uspeli in zadovoljili volivce, zaradi tega je bila tudi diskusija zelo živahna, Re« je, da udeležba ni bila velika, toda kakovost teh zborov bo vplivala na boljši obisk prihodnjih zborov volivcev. Volivci so še predlagali izboljšanje dela na teh zborih. Glede udeležbe so predlagali, naj bi bilo več podrobnih sestankov, tako na primer za tri ali štiri vplivne enote, ker bi s tem bila dana možnost veliki večini volivcev, da bodo o zborih pravočasno obveščeni in da se polnoštevilno udeležijo, napovedanih sestankov. Dosedanji zbori volivcev za ve® teren niso bili posrečeni tudi zaradi toga« ker so pro-stori, za veliko število volivcev premajhni, kar ima za posledico, da ljudje rajši ne gra-do na take množične sestanke. — Upamo, da bodo zbori volivcev tudi v bodoče tako dobro organizirani, kot so bili pretekli teden. V Kranju bo treba v nedeljo bolje zaigrati RUDAR : SLOGA (LJUBLJANA) 2:0 (1:0) Kljub zmagi Rudarja v nedeljski tekmi proti Slogi iz Ljubljane številni gledalci igre niso odhajali zadovoljni domov. Moštvo Rudarja je igralo tokrat slabše, kot smo ga imeli priliko videti že večkrat. V 90 minutah igre je bil 80 minut gospodar položaja Rudar. Vprašanja zmage torej ni bilo. Obramba revirskega moštva je opravila svojo dolžnost, o napadalni vrsti pa tega ne moremo trditi, saj so člani te vrste kar tekmovali med seboj, kdo bo večkrat streljal mimo ali preko gola ali pa v vratarja. Gostje so se borili zelo požrtvovalno in se predstavili trboveljskemu občinstvu kot dobra in požrtvovalna enajstorioa, ki bo še marsikakšnemu moštvu zmešala račune. Prvi začetki igre so dali slutiti, da bo Sloga občutno poražena, saj je prvi gol padel ze v 10. minuti, ki ga je dosegel Orač z lepim strelom pod prečko. Od tu naprej pa je bilo kakor zakleto: žoga ni šla v gol, čeprav so igralci Rudarja bombardirali vrata gostov; šla je preko ali mimo gola, največkrat pa je posredoval vratar. Koti prvi polčas: 5:0 za Rudarja. V drugem polčasu se slika ni spremenila: v 70. minuti je Ahlin rešil zanesljivi gol, ko se je vrgel pod noge nasprotnega igralca. Pri tem je bil srednji napadalec gostov poškodovan in je moral zapustiti igrišče, medtem ko je Ahlin igral še dalje. Po tekmi se je ugotovila lažja poškodba Ahlina, tako da je vprašanje, če bo prihodnjo nedeljo lahko igral proti Korotanu v Kranju. V sreča s TRGOVSKO PODJETJE Potrošnik HRASTNIK (bivša Potrošniška zadruga) sporoča vsem svojim odjemalcem, da posluje od 1. aprila 1952 pod novo firmo ter se za obisk svojih poslovalnic toplo priporoča. — V trgovski poslovalnici dobite vse potrebno za prehrano, obleko in obutev, o čemer se prepričajte sami. Ne pozabite pa tudi na to, da je v sestavu podjetja »Potrošnik« tudi gostinska poslovalnica, kjer dobite primerna okrepčila. — Prav tako dobite v pekarni vsak dan svež kruh in najrazličnejše pecivo. Za vsakega nekaj se dobi v poslovalnicah trgovskega podjetja »Potrošnik« v Hrastniku. OBIŠČITE NASI AERO KLUB »PROLETAREC« V ZAGORJU JE DELAVEN Aeroklub »Proletarec« v Zagorju j« začel delati do smernicah, ki jih je »prejel na letnem občnem zboru. Odbor je izdelal podrobni delovni program, ki bo po njem letos vzgojil 30 modelarjev v tečaju A. 15 v tečaju B in 2 v tečaju C. Usposobil bo nadalje 20 padalcev in 5 jadralcev, v pionirskem modelarskem tečaju bo izučil 30 pionirjev. ZANIMIVOSTI NAGRADE ZA NAJBOLŠE AMERIŠKE FILME Za najboljše filme ameriške filmske industrije se že nad 20 let vsako leto podeljuje kot nagrada majhna zlata statueta, ki je v Hollywoodu poznana pod imenom »Oskar«; izbiro filmov vrše predstavniki industrije rezultate pa objavlja Akademija filmske umetnosti. Med filmi, ki pridejo v poštev za nagrado v letu 1951, je film »Mesto pod soncem«, ki je bil izdelan po romanu »Ameriška tragedija« od Teodora Dreiserja. Drugi film, ki n»j. bi bil nagrajen, je film »A streetcar na-med Desire«, v katerem igra glavno vlogo angleška igralka Vivian Leigh; ta film je bil izdelan po gledališkem komadu od Willia-ma Tennesseea. Kot tretji film naj bi dobil Oskarjevo nagrado film »Afriška kraljica«, v katerem igrata glavno vlogo Katherine Hepburn in Humphry Bogart. Podelitev Oskarjeve nagrade je bila izvršena 20. marca t. L v nekem hollywoodskem gledališču. 35.000 ZAKONSKIH M02 POGREŠAJO V Angliji trenutno pogrešajo okrog 35.000 zakonskih mož, ki so po navedbah policije pobegnili od svojih žen. Pravijo, da pobegne v petek največ obupancev. Ker pride večina takih zakonskih zena v denarne stiske in prosi oblasti za pomoč, si država močno prizadeva najti pobegle. Mnogi zakonski možje tožijo, da so siti zakonskega življenja in da s svojimi pičlimi prejemki ne morejo vzdrževati družine. Ker i* dneva v dan raste število žena. ki jih možje puščajo na cedilu in mora država dajati vedno več denarja za pomoč, se bo sedaj s tem vprašanjem ukvarjal parlament.. NISO BILI NUDISTI Nek zahodnonemški šofer, ki je pred kratkim ustavil svoj avto v bližini »Hofa« tik ob meji med obema nemškima conama, ni mi'/*1 verjeti svojim očem, ko je zagledal nedaleč od ceste v gozdičku skupino popolnoma golih moških in žensk, ki so plesali okrog ognja. Šofer je mislil, da je naletel na skupino nudistov pri svojem »obredu«, toda ko je stopil bliže, so mu nagci povedali tole: »Nismo nikakšni nudisti ali mogoče blazneži, marveč skupina beguncev iz vzhodne cone Nemčije, ki smo pri prehodu meje preplavali reko Saalo. Tu ob ognju samo sušimo svoje reči.« ŽARKI, 8 KATERIMI POSTANEMO NEVIDNI V Ameriki so odkrili žarke, s katerimi postanemo nevidni; odkril jih je prof. Richard Lindner, ki je svoje odkritje prikazal komisiji izvedencev Nacionalnega centra za fiziko. S posebno električno žarnioo, pregr-njeno s temnim platnom, je najprej osvetlil nekatere predmete, katerih lice pa je začelo počasi izginjati, dokler ni po 16 sekundah polnoma izginilo. Da postanejo predmeti zopet vidni, je potrebno nadaljnjih 16 sekund. RAK - NALEZLJIVA BOLEZEN Ze pred leti je dr. Clara Jolles Fonti s prostovoljno okužitvijo, preizkusila, ali je rak nalezljiv ali ne. Ugotovila je njegovo nalezljivost. To trditev so ji z vseh strani ovrgli, a zdaj io v Filadelfiji dognali, da je imela prav. Dr. Clara Fonti je tudi dokazala, da je mogoče ta virus izolirati in ga kultivirati. Prav tako je prikazala, da ga je mogoče s posebno diagnozo uničiti. Navedla je nešteto primerov oseb, ki so stregle bolnikom, okuženim z rakom, pa so se nalezle iste bolezni približno na istem mestu. V PARIZU JE DRUGAČE Nek mlad Američan ie prišel v, nek pariški hotel in prinesel s seboj pleteno lestev. Ko ga je vratar začel le nekam sumljivo gledati, je mladi gost dejal: ’0h. veste, pri nas v Ameriki pogosto kak hotel zgori in je zato zelo praktično, če ima človek s seboj takole lestev, da se v primeru požara lahko kar skozi okno reši.« »Da, to je res odlična, praktična ideja« — pravi vratar — »samo opozoril bi vas rad. da morajo pri nas vsi hotelski gostje, ki nosijo s seboj pletene lestve, plačati sobo io v naprej ..« •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••»••••••••••••••m«« Povečana Ubira namiznih vin in nove cene na veltho nudimo franko naša klet v Ljubljani BELO NAMIZNO 11% CVICEK iz VZ Kostanjevica in VZ Brežice 10% REBULA - Brda li—13% MALVAZIJA - Istra H—13% REFOSKO - Istra 10—12% po 60 din za liter od Od od po 59 do 72 do 68 do 55 din za liter 65 din za liter 83 din za liter 80 din za liter Veletrgovcem dajemo popust po dogovoru. — Na zalogi imamo vedno pristno domačo SLIVOVKO in v zastopstvu veliko izibro NAJBOLJŠIH »MARASKA« - LIKERJEV in sortna steklenična vina iz Štajerske in Primorske Prepričajte se o kakovosti naših vin z neposredno pokušnjo pri: SIOVENIJA-flNO LJIIDLJANA Izdsja Okrajni odbor OF Trbovlje, Urejuje uredniAkl odbor Odgovorni urednik Stan® f«*i?i« Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani Naslov uredništva lu upravo: .s «■*? . rudnika Trbovlje Hrast- nlk Telefon St 54 - Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah It 614 95332-55. — List izhaja vsak četrtek — Rokopisov ne vračamo: prispevki zn Hat moralo bWi ▼ uredništvu najkasneje vsako nedallo zjutraj. - Mesečna naročnina 29 din četrtletna 60 din, polici oh 12« din, celoletna 249 din. _ sj?vl,i