Poitnlna plaCana v gotovini LetO LV. V LJubljani, V četrtek dne 4. avgusta 1927 Št. 173. Posamezna številka 2DK Naročnina Dnevno Izdajo pa državo SHS tneseCno 20 Din polletno 120 Din oeloletno 240 Din za inozemslvo meaeCno 33 Din nedeljska lzda)t| celoletno v Jugoslaviji SO Din. so Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglastrv 1 stolp, palll-vrilt mali oglasi poI SO ln a D, veCJl oglasi nad 43 mm vtUna po Din 2-30. veliki po 3 In 4 Din. v urednllkem del« vrstica po 10 Dta gi Pri veC)cm □ naročilu popust izide ob 4 zfulrai rpzen pondelJKa m dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. «IIII Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemajo Uredništva telefon št. 20.50, upravnlitva št. 2328 Uprava Je v Kopitarjevi ul.št.O - Čekovni račun: Ljubljana štev. 10.030 ln 10.349 ma lnserate, Sarajevoil.7303, Zagreb it. 39.011, Vraga ln Dunaj it. 24.797 Temeljna zahteva demokracije. Govor dr. Korošca v Kranju jc v celi jugoslovanski javnosti vzbudil splošno pozornost. Pozornost je vzbudila njegova izjava, da SLS ostaja pri svojem celotnem programu. Pri nas samih sicer ta izjava ni vzbudila nobene senzacije, ker smo vedeli, da SLS svojega programa ne prodaja in da tega od nje tudi nihče zahteval ni. Toda pozornost je vzbudila ta izjava pri onih, ki so verjeli vestem gotovega časopisja, da je SLS svoj program prodala. In če bclgrajsko »Vreme« v posebnem članku dr. Korošcu očita, da še vedno zahteva avtonomijo, je to le dokaz več, da SLS avtonomije Slovenije ni prodala. Toda dr. Korošec je v Kranju povedal še mnogo več. V svojem govoru je postavil pred vso javnost ideje, ki so za vsako demokratično stranko aksijom: Naša moč ne leži v surovi sili, ampak v idejah. Mi pojdemo v vlado, vendar v tem trenutku izjavljamo, da mora biti konec preganjanj in da mora med nami zavladati znosljivost. Samo ta načela, poudarjena v kranjskem govoru načelnika SLS, imajo v demokraciji eksistenčno pravico. Ali pa — če hočete določneje — demokracija mora temeljiti na teh načelih, ali pa ni več demokracija! Demokracija ni draženje živcev širokih mas, kakor to pojmujejo marksisti in sedaj v volivnem boju SDS. Demokracija pomeni vzgojo širokih ljudskih plasti k smislu za skupnost in solidarnost ter terznemu presojanju možnega in nemožnega. Zato švicarska demokracija, kjer je doma ta duh, uspeva in se razvija. Demokracija zato ne sme in ne more biti brutalna, sicer se izprevrže v anarhijo ali v tiranijo. Demokracija v praksi sicer pomeni vlado večine nad skupnostjo, tedaj tudi nad manjšino. Toda vlada demokracije mora pri tem vpoštevati vse bistvene dele narodovega organizma do najmanjšega, ki je njegovemu obstoju potreben. Marksisti greše ravno v tej točki najbolj proti demokraciji, zato se iz njegovih gesel praktično mnogokrat rodi anarhija. Demokracija pa tudi ni tiranija ene osebe, enega stanu ali sloja ali stranke. Tiranija je samovoljna vlada manjšine. Izvršuje se z brutalno silo, z orožjem, denarjem, oblastjo. Bili smo priče še pred kratkim časom, kako je pri nas SDS vladala z brutalno silo, z orožjem, denarjem, z oblastjo. To je bila tiranija peščice ljudi, da obdrže oblast nad ogromno večino ljudstva. Toda zdrav življenjski nagon našega naroda je te vrste metode obsodil in zavrgel, ker vsak narod sovraži tiranijo. Tiranija je sovražnica svobode. Pod še skoro neposrednim vtisom nasilnih in tiranskih metod, ki jih je SDS z vladnega mesta zagrešila nad slovenskim narodom in nad vsemi njegovimi deli, se je pri nekaterih uplašenih skoro udomačila misel, da je nasilje pri nas nujno zvezano z oblastjo in vlado. Tako so SDS-arske metode demoralizirale del Slovencev, da mislijo ti: Sedaj bo nova vlada, sedaj bo novo preganjanje uradnikov, novo grabljenje fondov, novo izrabljanje oblasti. Vera v demokracijo in državno avtoriteto je izginila. Ostal je le strah pred vsako vladajočo stranko. Ta pa uničuje demokratično in svobodno mišljenje ter ustvraja hlapce in sužnje, pa najsibodo to uradniki ali obrtniki, delavci ali kmetje. Hlapci pa nikdar ne morejo biti nosilci svobodne demokracije. Zato so metode SDS bile z državnega stališča prava nesreča za državo, ker so iz državljanov ustvarjale hinavce in sužnje, če so se dali. Da stranka, ki jc v opoziciji, poudarja načela svobode in demokracije — to se jc tem ljudem zdelo še mogoče. Da bi pa stranka, ki ima danes ali jutri stopiti v vlado, poudarjala ta načela, to se jim zdi nemogoče — z ozirom na skušnje z SDS. Zasluga dr. Korošca je, da je poudaril, da ravno stranka, ki ima nositi odgovornost o državni politiki, mora biti najprvo odgovorna za praktično izvajanje demokratičnih načel. To stališče SLS bi moralo biti stališče vsake demokratične stranke. Da je zašlo to stališče v delu slovenske javnosti v pozabljenje, je krivda SDS, ki jc delovala vedno v diamcntralnem nasprotju s temi principi. Zato jc bil govor dr. Korošca v Kranju za demokratično misleče ljudi, in teh je pretežna večina Slovencev, manifestacija tistih demokratičnih načel, brez katerih jc politično življenje in udejstvovanje ljudstva nemogoče. Zato je naše ljudstvo ta govor razumelo in pozdravilo. Pozdravili so ga tudi možje iz drugih taborov, ki se niso dali zastrupiti po metodah SDS. Da pa tega govora niso razumeli Popolno pomsrjenje med Davidovičem in sedanio vladno koalicijo. r Belgrad, 3. avgusta. (Izv.) Ze včeraj smo poročali, da je Lj. Davidovič v svojih govorih v Bosni znatno popustil od svojega ekstremnega stališča nasproti vladi in da je med drugim izjavil, da on nikdar ni nastopil proti sedanji koaliciji, marveč da misli, da mora ta koalicija ostati tudi še po volitvah. Njemu zelo blizu stoječe »Novosti« pišejo danes v tem pogledu o njegovi akciji sledeče: »Ljuba Davidovič je spustil zastavo. V svojem včerajšnjem govoru v Visokem je v prisotnosti dr. Spahc in dr. Behmena izjavil, da se stanje glede svobode volitev popravlja, da se uradništvo, ki ni delalo po zakonu, odstranjuje iz državnih služb in da ni v demokratski stranki nobenega spora več. S tem je Davidovič sam od sebe odstavil z dnevnega reda spor v demokratski stranki, katerega je sam izzval s svojimi znanimi govori. Tako se je sedaj razprava o nesoglasjih v demokratski stranki odložila za čas po volitvah, kakor je bilo to tudi v sporu med radikalnim glavnim odborom in člani vlade.« To Davidovičevo stališče pač najbolj dokazuje, da je sedanje stanje, kakor ga predstavlja vlada, prilično stabilno. iZato se mu tudi Davidovič, ki spada med najmerodajnej-še voditelje v parlamentu, približuje. S tem, da je Davidovič odstopil od svojega skrajnega stališča, se celokupni položaj z ozirom na bodoči razvoj naše notranje politike lažje razvija. Odstranile so se tudi poslednje težave za zamišljeni novi položaj po volitvah. Pritožbe, ki prihajajo proti volitvam, so pritožbe ljudi, katerih položaj jc med ljudstvom'' širom naše države skrajno oslabljen. To sta predvsem Pribičevič in Stjepan Radip. Oba sc pritožujeta nad volivnim terorjem, kajti s tem lahko prikrivata svoje dosedanje neuspehe in se že sedaj lahko izgovarjata na velikanske neuspehe, ki jih bosta doživela 11. septembra. Dr. Leskovar v Belgradu. r Belgrad, 3. avg. (Izv.) Mariborski župan in predsednik mariborske oblastne skupščine dr. Leskovar je danes prispel v Belgrad. V družbi g. posl. Vesenjaka, Zebota in dr. Hodžarja je imel priliko že tekom današnjega dneva stopiti v stik z merodajnimi krogi v raznih ministrstvih v svrho posredovanja v različnih zadevah delokroga marib. občine in mariborske oblasti. Kakor smo zvedeli, je g. župan in predsednik obl. skupščine posredoval predvsem radi odobritve posojila za stanovanjske hiše, kakor tudi za druga komunalna dela, ki se tičejo tako mariborske mestne občine kakor tudi oblastne skupščiue. G. predsednik oblastne skupščine je interveniral radi odobritve proračuna oblastne skupščine, ki ga je oblastna skupščina že sprejela in radi odobritve posojila oblastni skupščini za dogotovitev raznih, od oblastne skupščine že dovoljenih občekoristnih del. Ta dela se nanašajo predvsem na popravo škode, povzročene po lanskih vremenskih katastrofah, katerih posledice se še sedaj zelo občutijo. G. župan in predsednik oblastne skupščine mariborske bo še par dni ostal v Belgradu, da uredi vse ostale tekoče zadeve mariborske oblastne skupščine in mariborskega mesta. Intrige slovenskih samostojnih demokratov. r Belgrad, 3. avgusta. (Izv.) V tukajšnjih krogih se zelo opaža, da skušajo slovenski samostojni demokrati preko nekaterih časnikarjev v belgrajskem časopisju vzbujati nezadovoljstvo proti SLS s tem, da potvarjajo članke, ki izhajajo v »Slovencu«, da krivo tolmačijo in javljajo govore voditeljev SLS v tukajšnje časopise. Intrige teh ljudi so odkrite in bodo dotični tudi imeli priliko izkusiti posledice svojega neiskrenega delovanja. Seja finančnega in administrativnega odbora. r Belgrad, 3. avg. (Izv.) Jutri bosta imela sejo oba skupščinska odbora, ki sta po poslovniku v permanenci tudi za časa razpusta skupščine, to sta finančni in administrativni odobor. Od Jugoslovanskega kluba se bosta seje fin. odbora udeležila posl. Pnšenjak iu Smodej, administrativnega pa posl. Sušnik in Žebot. Seja administrativnega odbora bo ob 9. dop., fin. odbora pa ob 4. uri pop. Intervencije posl. Žebota. r Belgrad, 3. avg. (Izv.) Posl. Žebot je danes interveniral v fin. ministrstvu v zadevi prevedbe kronskih upokojencev v dinarske, radi izplačila nagrad veroučiteljem v Sloveniji in radi otvoritve kredita za podporo okrajnim zastopom. Jutri bo vodil deputacijo želez, uslužbencev v žel. ministrstvu. Ukinjenje davka na deklaracijo vina. r Belgrad, 3. avg. (Izv.) V fin. ministrstvu je dobil posl. Žebot obvestilo, da je pri izvozu vin v Avstrijo s 1. avgustom ukinjen 4% davek za deklaracijo. Na ta način se je izvoz vina v Avstrijo iz Slovenije olajšal, ker so se avstrijskim vinskim trgovcem na meji odstranile najhujše zapreke. Italija in srednjeevropski problem. v Rim, 3. avg. (Izv.) V odgovoru na francoske komentarje o zunanjepolitičnih izjavah Mussolinija na zadnji seji ministrskega sveta razpravlja »Lavoro d' Italia« o stališču napram avstrijskemu problemu. Čeravno Italija ne bo spremenila svojega stališča v tem vprašanju, vendar ni misliti, da bi radi tega bila vprašanja med Italijo in Nemčijo nepremostljiva. List označuje kot zelo značilno, da I francosko časopisje molči o problemih podonavske federacije. Mi ponovno zatrjujemo, da Italija ne more želeti - ustvaritve močnega državnega organizma v srednji Evropi. Italija noče videti Nemčije na Brennerju in tudi noče imeti v svoji neposredni bližini močne podonavske federacije. Ravno tako pa" bo ener-ginčo nastopila proti eventuelnim monarhi-stičnim restavracijskim poskusom. Coolidge ne bo več kandidiral. v Newyork, 3. avgusta. (Izv.) Predsednik Coolidge je izjavil, da 1. 1928. pri predsedniških volitvah ne bo več nastopil kot kandidat. Ta njegova izjava je za vso ameriško politično javnost velika senzacija. Večina politikov je mnenja, da te njegove nepričakovane SDS in njeni ljudje, to jc umljivo. Pripovedovati slcpcu o barvah, svirati gluhemu Chopinove skladbe, govoriti Kitajcu po slovensko in SDS priporočati demokracijo, strpnost in načelno možatost — vse to spada v deželo nrmožnosti. Pa ta nemožnost, hvala Bogu, ni nobena nesreča. SDS jc nehala biti faktor v slovenski politiki. Zalo tudi ozdravljenja razmer, kakor ga priporoča dr. Korošec ne bo mogla več ereprečiti. izjave ni vzeti preveč resno. Ako bo Coolid-geju zopet stavljena ponudba za kandidaturo, jo bo skoro gotovo kljub tej izjavi vseeno sprejel. Kot vzrok za to izjavo navajajo predvsem dva razloga. Prvič, da se je Coolidge tekom svojin počitnic prepričal, da je njegov gospodarski program pri farmarjih zadel na velik odpor in jih napravil za nespravljive nasprotnike. Kot drugi vzrok navajajo neuspeh Amerike na ženevski konferenci. Uspeh na konferenci in njegova politika štednje bi bili najmočnejši agitacijski sredstvi v bodoči volivni kampanji. Glede drugih republikanskih kandidatov sc zdi, da imata najboljše izglede za sedaj Hovver in Dawes. Za tema dvma pa se kot manj verjetni kandidati navajajo Lavvden, Lontfvvorth, Butler in Ora. Obnovitev diplomatskih zvez med Prago in Vatikanom. v Rim, 3. avg. (Izv.) Znani konflikt med češko vlado in Vatikanom bo v najkrajšem času poravnan. Češkoslovaški diplomat Krofta je včeraj dalj časa razpravljal z msgr. Ciriac-cijem, danes pa se je razgovarjal s tajnikon Gasparrijem. Pričakovati je, da bo Ciriacci v najkrajšem času odpotoval v Prago in češka vlada bo pri Vatikanu zopet imenovala poslanika. Pred splošno železničarsko stavko na Poljskem. v Varšava, 3. avgusta. (Izv.) Železničar-ske strokovne organizacijo so odklonile vladni načrt o ureditvi železničarskih plač, ker ta novi načrt nič nc zboljša dosedanjega položaja železničarskih delavcev in nastavljencev, temveč ga celo poslabšuje. Za slučaj, da bi vlada odklonila železničarske zahteve, groze ti s splošno stavko. Posamezne organizacije v pokrajini so za ta slučaj že dobile natančna navodila. Nove zveze med Italijo in Egiptom. v Rim, 3. avg. (Izv.) Vsi časopisi se trudijo, da bi čim prisrčnejše pisali o razmerju med Egiptom in Italrjo o priliki bivanja kralja Fnada v Rimu. Snoči se je vršila oficielno večerja v kraljevem gradu, kjer je govoril med drugim tudi kralj Fuad, ki je slavil civiH-zalorno delavnost Italije v Egiptu. V bodoče se mora razmerje med Italijo in Egiptom še zboljšati, predvsem v medsebojnem kulturnem, v prvi vrsti pa v gospodarskem gibanju. Zdi se, da se bodo ob priliki tega obiska postavili temlji za nove zveze med Italijo in Egiptom. V to svrho se bo ustanovila nova italijansko-egiptovska banka, ki naj bi podpirala egiptovsko trgovino v Evropo in služila evropskemu izvozu v Egipt. Razen tega se bo v kratkem osnoval v Rimu tudi egiptovski vzgojevalni institut. Tuji častniki v ruski armadi. v Pariz, 3. avg. (Izv.) »Intransingent« poroča, da je vrhovno poveljstvo ruske armade sprejelo 200 inozemskih častnikov, povečini Nemcev in Avstrijcev, ki bodo namesto velikega števila na smrt obsojenih carističnih' častnikov prevzeli vodstvo topničarskih, letalskih in tehničnih čet. Ukrajinski ustaši razorožili sovjetski bstalion. v Varšava, 3. avg. (Izv.) Po poročilih Ie Moskve je neka tolpa vstašev nocojšnjo noč napadla garnizijo v Kojdamovu, blizu poljske meje v sovjetski Ukrajini. En bataljon 39. sovjetskega pešpolka je bil v popolni temi razorožen. 10 ruskih vojakov, med njimi več nepriljubljenih sovjetskih funkcionarjev, je bilo ubitih. Borodina pridržali kot taka. v London, 3. avgusta. (Izv.) »Times« poročajo iz Sanghaja, da je v Loyangu general Fengjusiang pridržal Borodina kot talca. Fengjusiang je dovolil Borodinu, da potuje ▼ San Fu, glavno mesto pokrajine Sanši. Tam pa ga je dal aretirati. General Sunčuanfang hitro napreduje proti četam narodne armade. Nov japonski predlog v Ženevi. v London, 3. avgusta. (Izv.) Angleška vlada je imela danes dopoldne v zunanjem ministrstvu v naglici sklicano sejo. Vsi izven Londona nahajajoči se ministri so bili telcfo-nično poklicani k seji. Na seji so obravnavali vprašanje ženevske pomorske razorožitven« konference, predvsem z ozirom na nov japon* ski predlog, naj se za nekaj časa preneha i graditvijo novih ladij. Portugalski rojalisti pripravljajo puč. v Pariz, 3. avgusta. (Izv.) Iz Madrida poročajo listi, da jc zavladala v vsej Portugalski resna napetost, katera bo povzročila zopet-no vladno krizo. Kakor poroča »Matin«, pripravljajo vojaški krogi v Porto organiziran državni udar rojalistov. Portugalska vlada objavlja z ozirom na te vesti, da je pripravljena j a vse eventualaoati Volivni proglas Hrvatske pučke stranke. Naša posestrima Hrvat, pučka stranka je v svojem glasilu »Naroda Politika« objavila obširen volivnin proglas. V tem proglasu v glavnih potezah očrta ves svoj program in poziva Hrvate, naj glasujejo zanjo kot parolo, ki edinn more popraviti ogromno škodo, ki jo je hrvatskemu narodu prizadejal centralizem in nedosledna, neznačajna radičev-ska politika. Najprej zahteva HPS spoštovanje, enakopravnost in svobodo hrvatstva. Zahteva za Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo z otoki, Istro in Med ji m ur je skupen hrvatski sabor v Zagrebu, hrvatsko vlado, ki jo postavlja sabor in je le saboru odgovorna. Vlada naj popolnoma samostojno v okviru ustave izvršuje zakonodajno, sodno in upravno oblast in samostojno upravlja s hrvatskimi financami. Na čelu vlade je l»an, ki ga voli hrvatski sabor in potrjuje kralj. HPS zahteva izenačenje davkov, progresiven davek, ukinitev monopola na tobak, sol in žveplenke ter ukinitev trošarin in carin na vsakdannje življenjske potrebščine. Glede državne uprave zahteva znižanje števila ministrov, znižanje števila uradništva, ureditev pokojnin in prodajo vseh nerentabilnih drž. podjetij. Glede predvojnih in vojnih dolgov zahteva HPS, naj plača bivša Srbija svojih 18 milijard dinarjev, ostale pokrajine pa svo-jiih 6 in pol milijard. HPS zahteva isto kakor za Hrvatsko tudi za Bosno posebno vlado v Sarajevu, za Slovenijo in za Črno goro posebno vlado. Za skupne državne zadeve naj bo skupna vlada in skupen parlament. To svojo zahtevo utemeljuje proglas s pozivom na zglede v najnaprednejših državah. Nemčija je razdeljena na 15 popolnoma samostojnih pokrajin. Amerika na 42 pokraijn, Švica in Avstrija sta popolnoma avtonomistično urejeni, Anglija je dala mnogim delom svojega imperija popolno samostojnost in Češkoslovaška ravno sedaj pristopa k izvršitvi avtonomističnih zahtev slovaške ljudske stranke. Da se ta preureditev države zakonito izvrši, zahteva HPS revizijo ustave, ki potrebuje izpopolnitve tudi v mnogih drugih ozi-rih. Volivna pravica mora biti enaka za moške in ženske, ki so nad 20 let stare. Rekvizicije ^metskih potrebščin se morajo v ustavi prepovedati tudi za slučaj mobilizacije ali vojne. Vsak vojak naj služi v svoji pokrajini. Uvede aaj se narodna milica. O prosvetni ln verski politiki zaihteva HPS enakopravnost in svobodo vseh ver. HPS protestira proti temu, da se v državnem proračunu zapostavljajo in prikrajšujejo katoliški duhovniki in katoliški zavodi na korist drugih ver. Za katoliško cerkev zahteva popolno neodvisnost od državne uprave. Zato naj vlada čim prej sklene konkordat z Vatikanom. Kancelparagraf se mora takoj odpraviti. Zajamčiti se mora svoboda zasebnih k>l in svoboda katoliških cerkvenih prosvet-aih in karitativrrih organizacij. V socijalnem in gospodarskem oziru postavlja HPS na prvo mesto zahtevo po posebnem socialno-gospodarskem parlamentu, za vsak stan pa posebno stanovsko zbornico, ki mora imeti glavno besedo pri zakonodaji, ki sega na njeno področje. Podrobne zahteve slavi HPS glede agrarne reforme, saditve tobaka, segregacijo in komasacijo zemljišč. Vso svojo politiko gradi HPS na krščanski temelj. Tozadevno pravi proglas: >Usoda naroda in države mora že enkrat priti v roke ljudi, ki se drže krščanskih zapovedi in ki se zavedajo, da bodo za svoja dela odgovarjali pred božjo sodbo, ki ji nihče ne uide.« Po tej obrazložitvi programa se obrača HPS na volivce in jim predstavlja po vrsti vse stranke, ki hočejo njihovih glasov. 0 ra-dičevcih pravi: »Danes nihče več ne more reči, kaj je politični program radičevcev ali cesarstvo, kraljestvo, konfederacija, federacija, avtonomija ali južno slovenska, jugoslo-venska, hrvaška ah zagrebška republika. Prav točno pa se lahko ugotovi, da je vse to dovršeno menjavanje vseh programov brez ozira na načela, kakor je ukazovala luknja, jetniška celica, ministrski fotelj in salonski voz.« Proglas končuje: »Hrvatski narod! Ako hočeš imeti v državi hrvatsko svobodo, krščansko prosveto in pravico, oddaj 11. septembra svoj glas HPS.« S tem je HPS slovesno stopila pred svoje volivce. Slovenci le želimo, da bi ta program čim preje postal last vsega hrvatskega naroda in smo prepričani, da bo tudi naš narod in vsa država v zinagi tega programa dobila svojo najmočnejšo oporo. Volivno spanje. č Mostar, 3. avgusta. (Izv.) Dr. Laza Mar-kovič je poslal te dni predsednikom radikalnih organizacij pismo, v katerem jim sporoča, da pride v Bosno minister za agrarno reformo Andrič in pravi, da bi se morala zemlja takoj razdeliti. Posamezniki pa bi jo dobili 1. oktobra. Zemljo bi dobili prostovoljci iz svetovne vojne, kakor tudi dobrovoljci in v«Ih51 iz I. 1H75. Ti poslednji dvoji bi pa dobili zemljo pozneje. Laza Markovič upa na ta način osigurati sii svoj mandat č Split, 3. avg. (Izv.) Danes so zemljo-radniki v severni Dalmaciji sklenili« da bodo šli samostojno v volitve. Nosilec njihove liste bo oblastni poslanec Dane Karica. č Zagreb, 3. avg. (Izv.) Danes je bila razveljavljena zaplemba »Obzora«, katerega je včeraj zaplenil državni pravdnik radi brzo-java, v katerem je prinesel izjave dr. Subotiča proti vladnim nasiljem. Isto notico je prineslo tudi belgrajska »Politika«. Dr, Korošec o RadKu. V hrvatskih listih se razumljivo najbolj komentira tisti del zadnjega dr. Koroščevega govora, ki se tiče Hrvatov. Moramo reči, da so vsi listi dr. Koroščevo dobrohotno pa odločno izjavo pravilno razumeli in jo pravilno ocenjujejo: Radič je nesreča za Hrvate. Celo Radič sam v svojem »Narodnem valu« ne ve, kaj bi odgovoril. Le to pravi, da bo dobil veliko mandatov več kakor Korošec. Nekako po sredi so udarile »Novosti«, ki pravijo: | G. dr .Korošec je imel 1. t. m. v Kranju skup- i ščino, na kateri je tretiral akualna vprašanja j iz naše notranje in zunanje politike na način, | za katerega bi ga mnogi naši politiki mogli i zavidati. Koncizno, inirno in stvarno jo na tem zboru govoril tudi o stvareh, ki bi jih mogel z ozirom na volivno dobo zaniolčati, ker mu za agitacijo niso nujne, ali on jih je hotel omeniti in je o njih govoril. Nas kot Hrvate predvsem zanima tisti del govora g. Korošca, ki se tiče specielno nas. Ta del njegovega govora vsebuje stavek: Vsem hrvatskim strankam so odprta vrata v vlado, toda trajno so izključeni od uprave države tisti, ki se zbirajo okoli g. Radiča.« Nato list utemeljuje resničnost teh besedi. Radič je strašno grešil proti Ljubi Davi-doviču, Nastasu Petroviču, dr. Spahi in dr. Korošcu leta 1924. Dr. Voja Marinkovič o Ra-diču sploh slišati noče in se kvečjemu norčuje iz njega. Zemljoradnike je Radič hotel pre-variti tako, da je preko strannkinega vodstva hotel pakti rati s posameznimi zaupniki in organzacijami te stranke. To nelojalnost so zemljoradniki odločno odbili. G. Uzunovič je šel tako daleč, da sploh ni sestavil več vlade, v kateri bi bil Radič. Radiča se je otreslo delavstvo, zapustile so ga narodne manjšine,, edino hrvatskim kmetskim masam še Radič prikriva svoje pravo lice. Posledica tega je, da je Hrvatska osamljena, zapostavljena. List končno poziva Radiča, naj uvidi svojo nesposobnost in se umakne s politične pozornice. Tole naj prebero tisti slovenski volivci, ki jih Radič in Pucelj vabita k svojim skrinjicam. V škodo bodo šli ti glasovi, v očito škodo; to pomislite in 11. septembra drugače odločite: Radioevcem nobenega glasu! Pozitiven realen uspeh. Rekli smo, da je gotovo eden največjih in najrealnejših uspehov SLS ta, da je zrušila režim SDS v Sloveniji. Ker sc nasprotniki radi tc ugotovitve razburjajo, še malo postojmo pri njej. Vselej, kadarkoli je imelo slovensko krilo SDS kakega zastopnika v vladi, je vsa uprava v Sloveniji bila izključno v rokah eksponentov te stranke. Za grehe, ki jih je v deželi zagreši! ta režim, zato ne odgovarja nihče drugi kot izključno le naši 2erjavovci. Da je to tako, najbolj dokazuje dejstvo, da so pri takih priložnostih bili reducirani in preganjani tudi vsi uradniki in ljudje strank, ki so bile istočasno s SDS v vladi. Saj sta bila radikalna velika župana v 24 urah prestavljena. Režim SDS pomeni najhujši policijski teror v Sloveniji. Pod to besedo razumemo orjunaška nasilja, razpuste občinskih zasto-pov, odstavljanja županov, preganjanja posameznikov, razumemo nacionalizacije, konfiskacije, denunciacije, razumemo najkrutejši fis-kalizem, ki ga je bil kdaj kje naš državljan doživel. Zrušcnje tega režima pomeni torej uposta-vitev milejše davčne prakse, jamstvo osebne svobode, pomeni mir in svoboden razvoj, pomeni odstranitev korupcije in partizanstva iz javne uprave, pomeni spoštovanje občinske avtonomije, zlasti rešitev Ljubljane izpod jarma gerentov SDS, pomeni, da se našemu narodu vrača pravica, poštena vlada, poštena uprava, iskrena demokracija, Jci spoštuje vse in vsakega in daje vsem priliko, da svoje poštene namene in zmožnosti uveljavijo za napredek naše družbe. Težka je bila borba proti režimu SDS. Kot žandarm se je bila ta stranka zasidrala na Bleiweissovo cesto, tako, da je Radič in Pucelj z vsemi 60-timi mandati HSS dve leti nista premaknila in da je tudi radikali niso mogli streti. SLS je to dosegla. Velik je njen tozadeven strankarski uspeh gotovo, toda večji in stvar-nejši je, ker je s tem ustregla vsemu ljudstvu ir. njegovim močnim, nujnim, vztrajnim zahtevam, ker je s tem koristila vsemu narodu. Odprav režima SDS v Sloveniji je bila nujna predpotreba za ozdravljenje našega upravnega in javnega žavljenja sploh. To je listi veliki, pozitivni uspeh, ki »Slovenskemu Narodu« ne gre v glavo. izvedeniško mnenje SDS. Za razne vrste farbarije javnosti ima SDS razna sredstva. Za obrtnike in trgovce izhaja poseben list. »Obrtni Vestnik« jc glasilo tistih trgovcev in obrtnikov, ki stalno agitirajo in kandidirajo na programu SDS. Pri vsakih volitvah mora zato »Obrtni Vestnik« sleči svojo stanovsko obleko in se vpreči v politično barko SDS. Včasih napravi to bolj skrito, včasih bolj odločno. To strokovno glasilo je sedaj začelo agitacijo za SDS z napovedjo davčni rubežni. Strokovnjak, ki je to pisal, sicer sam priznava, da davčnih rubežni v Sloveniji letos ni, pravi pa hinavsko, da »vsekdar tudi Slovenija ne bo obvarovana pred strogim davčnim izterjevanjem«. Nato nestvarno namigavanje naveže »Jutro« celo klobaso o gospodarski': uspehih SLS, tako da se jasno vidi, da je bil članek zato napisan, da ga »Jutro« lahko ponatisne kot »nepristransko izvedeniško mnenje«. Pri tej priložnosti pa ugotovimo, da se pod SLS krivične rubežni niso še nikoli godile, da pa jc vlada SLS letos v januarju odpravila eksekucijo vseh kazni in taks za vinogradnike in kmetske ljudi, zato da se je preprečila rebežen teh kazni in taks, ki so se odmerile na podlagi zakona, pri katerem je sodelovala SDS. Ugotovimo, da statistika, ki jo navaja »Jutro« iz leta 1923. in 1926., ravno najbolj očito kaže, kako napačna, krivična in uničevalna davčna politika in praksa je vladala v teh letih v Sloveniji. To politiko in prakso pa je vodila posredno in neposredno po svojih eksponentih SDS, radičevci imajo le za zadnji dve leti svoj precejšen delež odgovornosti, SLS pa je bila vsa ta leta edina v naj-ostrejšem boju proti tem metodam, ki so s Slovenijo ravnale kot z molzno kravo, SLS je vsa ta leta dopovedovala, da davčna in pridobitna moč trgovskih in obrtnih slojev nujno mora pasti, ker jc davčna praksa segala že na premoženje in osnoven kapital, tako da je uničevala svoj lastni vir. Vse to se je godilo pod vlado SDS. Čc sedaj »Jutro« deklamira, da bodo letošnje rubežni imele za posledico popolno propast mnogih obrtnih podjetij, je to no|-zlobnejša demagogija, kajti predvsem teh rubežni še ni in nihče o njih nič ne vc, čc bi pa katera bila, bi bila posledica bankerotne gospodarske, iinančne in davčne politike SDS. SVETOVNA KONFERENCA KRŠČANSKIH CERKVA. v Lausanne, 3. avg. (Izvir.) V tukajšnji katedrali je bila danes otvorjena svetovna konferenca krščanskih cerkva. ------ A Dolgčas. »Jutro« z govorom dr. Korošca ni zadovoljno. Ljudje so si oddahnili. Kaj bi bilo, če bi bilo »Jutro« zadovoljno! Za vse Slovence razen SDS dolgčas. Tako pa je »Jutru« dolgčas. Vse v redu. Še nikoli ni obsojenec dejal, da je smrtni zvon zabavna muzika. A Naivnost. Ker se bo proračun zmanjšal za milijardo, ki bi se morala pokriti iz rednih dohodkov, vidi »Jutro« vse v državi na tleh in na cesti: 20.000 družin, nič se ne bo zidalo. Pravzaprav konec sveta. Delirij. O invenslicijskih posojilih »Jutro« nič ne ve. Ne razume, ker je vsa njegova gospodarska modrost nehala svojčas pri 20% odtegljajih in svinčenih fondih in Petru Smoli. A Preganjani uradniki. »Jutro« pravi, da preganjani uradniki ne smejo v Slovenijo nazaj. Mi bi sicer radi vedeli, kdo so ti reveži. Ali ne morda tisti, ki jih je pregnal PP-re-žim? Naj se »Jutro« potolaži; vse krivice, ki jih jc zakrivila SDS, se bodo popravile. A Nasilje. »Nasilje se čuti na vseh krajih,« pravi »Jutro«. I seveda, če ne pustiš šariti pri raznih gospodarskih zavodih, če ne pustiš, da bi upravni uradniki po deželi pritiskali uradno na uradnike in volivce za SDS, kakor so morali 1. 1925., je to nasilje. Nasil-nik je našel železne zapahe na vratih in ni mogel vlomiti. »Nasilje!« je dejal. »Nasilje!« je dejal, ko so ga vklenili. Pa res, kje je svoboda! A »Zgodovina bo pokazala ...« »Zgodovina bo pokazala, koliko škode je napravila SLS Slovenstvu,« pravi »Jutro«. Odkod ta skrb za stvar, ki je po nazorih SDS ni? Toda koliko škode je slovenskemu imenu napravila SDS, to jc zgodovina ž e pokazala. A Antipatična grupa. »Z najbolj antipa-tično grupo v državi biti v bratskem objemu, to jc Korošcu zadovoljstvo.« Verjamemo, da jc to za »Jutro« antipatična grupa, prav radi verjamemo. Niti za volivni sklad SDS ni nič dala! Kumrno! V Slivnici pri Mariboru bo ▼ nedeljo 7. avgusta po rani sv. maši volivni shod, na katerem poroča načelnik g. dr. K o -r o š c c. Shod SLS v Slovenski Bistrici, na katerem poroča načelnik SLS g. dr. K o -r o š e c , bo v nedeljo, dne 7. avgusta po pozni sv. masi v veiiki dvorani Okrajne hranilnice. Rajhenburg. V nedeljo, dne 31. julija se je v Dovškem pri g. Radeju vršil shod SLS, na katerem je poročal naš kandidat g. Tratnik. Ker pa demagogom iz nasprotnih strank, par esdeesarjem in peščici socialistov ni bilo všeč, da si naši kandidati upajo med delavce, so spravili vse svoje maloštevilne pristaše skupaj z namenom, shod onemogočiti in ga proglasiti za svojega. To nakano jim je gosp: Tratnik preprečil ter vpade nasprotnikov krepko odbijal. Za njim je nastopil g. dr. Benedičič za SDS, katerega govor je bil pa tako klavrn, brez oblike in vsebine, da ga nt vredno omenjati. Tretji je nastopil neki socialist. Njegov govor pa ni bil nikak govor, ampak snop prazne slame, sami napadi na Cerkev, duhovščino in SLS. Le disciplini naših somišljenikov se ima zahvaliti, da ni bilo drugače. Pri tem je značilno, da se demokratov niti dotaknil ni s svojim govorom. Kljub temu, da je bilo na shodu precej delavcev, je govor socialista odobravala le petorica najetih kričačev. Vse očitke socialistov in demokratov je g. Tratnik krepko zavrnil in dokazal njihovo demagogijo in politično zaostalost. Med zborovalci je vladalo veselo razpoloženje, ker krepki in duhoviti odgovori g. Tratnika so bili težki in so nasprotnike bridko zadevali. Pomagati si niso mogli drugače, kakor z vpitjem, kričanjem in žvižganjem. Shod so socialisti zapustili še pred zaključkom. Kmetje in delavci pa so trdno sklenili, da strankam demagogov, kakor so demokrati in socialisti, ne bodo nasedli, ker izkušnje učijo, kaj znajo, če pridejo do oblasti. Volivni shod SLS v Žetalah se vrši v nedeljo, dne 14. avgusta po rani sv. maši. Poroča oblastni odbornik in poslanec g. Kranjc. Dva shoda v Posavju. Prihodnjo nedeljo, dne 7. avgusta se vrši shod SLS v Brežicah v prostorih g. Držiča ob 8. uri zjutraj. Po-ooldne ob 3. uri pa se vrši tak shod na Senovem v prostorih g. Senice. Na obeh shodih govorita gg. kandidata dr. Andrej Gosar in Jos. Tratnik. Sv. Križ pri Belih vodah. Tukaj se vrši 15. avgusta na praznik Vnebovzetja M. Dev. po sv. opravilu (ob 10. uri) volivni shod SLS. Poroča narodni poslanec g. Vlad. Pušenjak. Vsi vljudno vabljeni. Volivni shod poslanca Faleža. Poslanec Falež bo zboroval 14. avg. po rani službi božji pri Sv. Lovrencu na Pohorju in sicer v mež-nariji. Volivci, možje in fantje, in vsi pristaši SLS, agitirajte za ta shod, da bo naša udeležba prav mnogoštevilna in naša zmaga na dan volitev sijajna! Sv. Rok ob Sotli. V nedeljo, dne 31. jul. po ranem svetem opravilu se je vršil pri Sv. Roku ob Sotli pod predsedstvom g. Anto-linca prav dobro obiskan shod SLS. Na zboru sta govorila kandidat Vrečko in njegov namestnik g. dr. A. Ogrizek. Bilo je na shodu tudi precej Hrvatov, ki sc bili odločno proti Radiču in njegovi demagoški politiki. Na Hr. vatskem in to po celem Zagorju je zanimanje za Pučko stranko veliko in bo rodilo tudi obilen sad. . jgijj^j Shodi poslanca Vlad. Pušenjaka, oz. njegovega namestnika. V nedeljo 7- avgusta ob 3. uri popldne se vrši shod v Velenju v Društvenem domu za župani je: Velenje, Št. llj, Št. Andraž in Št. Janž. Pričakuje se velika udeležba iz vseh navedenih župnij. Dne 14. t. m. po rani maši v Gornejm gradu, popoldne pri Sv. Frančišku v Sav. dolini. Dne 15. avg. po rani sv. maši v Lučah, po službi božji ob devetih pri Sv. Križu nad Belimi vodami, po velikem opravilu v Solčavi. Dne 21. avg. po rani službi božji v št. Ilju pod Turjakom, ob treh popldne v Turižki vasi pri županu, ob sedmi uri zvečer v Legnu pri Plesniku. Mednarodna instanca za zunanjo politiko. Berlinska »Germania« v obširnem uvodniku dokazuje potrebo, da se osnuje mednarodna instanca za zunanjo politiko. Njena naloga naj bi bila skrb, da se o vseh mednarodno važnih dogodkih na licu mesta do-žene resnica in uspeh objavi. Na ta način M se preprečilo, da se z neresničnimi odnosno enostranskimi poročili bega javno mnenje in seje sovraštvo, Če se taka instanca ne more takoj osnovati v okrilju Društva narodov, naj se to zgodi izven njega. Najbolj bi bili v to poklicani Američani, ki jih odlikuje potrebna nepristranost in razpolagajo tudi z neobhodnimi finančnimi sredstvi. Predvsem bi bila taka nevtralna instanca potrebna za raz-čiščenje odnošajev med Nemčijo in Poljsko. Tiskovni zakonski načrt v Avstriji. Avstrijska vlada je predložila parlamentu načrt za nov tiskovni zakon. Potreba novega tiskovnega zakona se splošno priznava, a sedanji načrt interesiranih krogov ne zadovoljuje. Dunajska časnikarska organizacija je zavzela nasproti načrtu sledeče stališče: člen o podkupovanju tiska naj se iz tiskovnega zakona izpusti, zato pa primerno izpopolni kazenski zakon, kjer govori o izsiljevanju javnih organov. Kaznuje naj se tudi podkupovanje v zasebne svrhe in kazniv naj bo tudi izdajatelj lista, ako prisili časnikarja, da proti podkupnini uvrsti ali izpusti iz lista kako naznanilo. — Člen 2. zakonskega načrta jc nesprejemljiv, ker bi v sedanji sestavi onemogočil vsako poročanje; vsak list bi bil v nevarnosti, da ga pravde materijalno uničijo. — Časnikarska organizacija je svoje stališče naznanila vladi z zahtevo, da se zakonski načrt predloži glavnim tiskovnim organizacijam \ izjavo. v Soiija, 3. avg. (Izvir.) Jutri se zaključi izredno zasedanje bolgarskega parlamenta Jesensko redno zasedanje se prične 28. okt, Kaj se godti doma Veličastno romanje štajerskih Slovencev na Brezje. Maribor, 4. avgusta. Za nas štajerske Slovence sta bila 1. in 2. avgust 1927 znamenita dneva. A ker nista bila to ne bosta ostala znamenita samo za nas, pač pa za ves slovenski narod, zato je prav, da danes poročamo o tem tudi v »Slovencu«. Naj široka javnost izve, da to ni bilo zgolj navadno romanje, anipalc dnevi molitve za največjo slovensko zadevo, du »e proglasi naš Slomšek — blaženim. In to veliko molitev so opravili štajerski Slovenci na najsvetejšem prostoru Slovenije pri Mariji Pomagaj na Brezjah. V nedeljo zvečer ponoči so se s Štajerskega odpeljali trije vlaki popolnoma zasedeni, ter vozili do 3000 štajerskih Slovencev skozi Ljubljano na Brezje. Ti romarji so bili v pravem pomenu zastopniki cole obširne lavantinske škofije, saj so bile razven par slučajev, zastopane vse župnije. Pripravljalni odbor je poleg tega, da ne bi primanjkovalo prostora na vlakih, zavrnil še okrog 800 ljudi, Id so se bolj proti koncu priglasoval-nega termina prijavili. Vsi romarji so se vozili v osebnih vozovih, za kar gre posebna zahvala žel. upravi, ki se je izkazala prav izredno naklonjena prireditvi- ter je storila vse, da se je vožnja izvršila v najlepšem redu brez vsakih neprilik. Na Brezjah se je vršila v ponedeljek ob 10. uri najprej cerkvena slovesnost. V cerkvi je pri-digoval g. prof. Rezman, zunaj cerkve pa g. župnik Gomilšek. Slovesno sv. mašo je služil g. kanonik dr. Cukala. Vse ljudstvo je pelo, tako, da so se mnogi čudili temu veličastnemu ljudskemu petju. Po cerkveni slovesnosti je bilo na prostem javno zborovanje. Otvoril ga je predsednik Prosvetne zveze g. dr. Hohnjec, ki je pozdravil tisočero mngžico ter poudarjal važnost kršč. prosvete za javno življenje. Za njim je izpregovoril dr. Sušnik, urednik »Našega doma« iz Maribora, ki je s pesniško besedo odprl srca navzočih in razkril njihovo najskrivnejšo željo: da pride Slomšek na oltar! Po njegovemu govoru so navzoči Slomškovi rojaki s Štajerskega opravili v srcu kratko molitev, da nas Bog usliši! G. kanonik dr. Cukala je nato v imenu lavant. škofa dr. Karlina pozdravil vse romarje ter povedal veselo novost, da so v kratkem sestavi komisija, ki bo začela do zdaj zbrani materijal urejevati ter ho imela svojega zastopnika v Rimu. Poročilo je sprejelo ljudstvo s svetim navdušenim razpoloženjem. G. 'IMjjnik Gomilšek je z mladeniško navdušenostjo poudarjal važnost in razvil program ter delokrog kršč. prosvetnega dela, ki je naročilo in duhovna dediščina Slomška. Končno je še dr. Jeraj razložil, da je le tisti res pravi posemovalec Slomška, ki hoče in zna služiti Ciril-Metodovi ideji. Po zborovanju so se mnogi odločili za izlet na Bled, ki ga je obiskalo do 800 romarjev z avtomobili, vozovi in tudi peš. Niso se mogli dovolj nadiviti lepoti slovenske zemlje. Drugi pa so deloma so spočili, deloma pa so vse popoldne odpravljali pobožnosti. Zvečer ob pol 8 je bila pridiga zunaj cerkve, ki jo je imel g. prof. Bogovič. Po slovesnih litanijah, pri katerih je zopet vse ljudstvo pelo stare znamenite blagoslovile in Marijine pesani, se je razvila veličastna rimska procesija z lučicami po ravnini med njivami in travniki ter nazaj pred cerkev. Ta procesija je bila tako veličasten prizor, da bo ostal vsem v najbolj živem spominu. Odliod z Brezij je bil v zgodnjem jutru, ko Je od 2. ponoči dalje ljudstvo že opravilo svoje pobožnosti in prejelo sv. obhajilo. Poslovilne besedo je govoril g. prof. P. Živortnik. Ljudje so ee nato takoj razdelili na skupine, da se je olajšal odhod na vlak. Na Otočah, ki so majhna postaja, je vseh teh 3000 ljudi v najlepšom redu tekom pol ure že bilo zopet na svojim mestih. V Pod-nartu smo čakali, da je v špalirju dveh dolgih vlakov, katero so med tem že ovenčali z zelenjem, vozil mimo dvorni vlak, v katerem se je peljala kraljica Marija na Bled. Štajerski Slovenci so se vrnili z božjega pota, kjer so opravili veliko molitev, ki naj izprosi našemu narodu, da bo sin njegov poveličan na naših oltarjih. Neopaženo smo šli gori, skoro nič niso do zdaj časopisi o tem poročali, neopaženo smo se vrnili, a danes vabimo vso slovensko katoliško javnost: Molite z nami, da se nam izpolni ta velika želja 1 Orlovski zlet v Slov. Bistrici. Slov. Bistrica, 2. avgusta. V nedeljo, dne 31. julija se Je vršil v našem mestu zlet mariborskega orlovskega okrožja. Bil je to slavnosten dan za celo mesto, ki je še malo-kedaj videlo toliko ljudstva, kakor se ga je nabralo od vseh strani v nedeljo. Orli in Orlice so dospeli žo zjutraj v Slov. Bistrico. Dopoldne se je vršila v župni cerkvi slovesna sv. maša. Cerkev je bila polna pestrih orlovskih uniform. Po sv. opravilu se je razvil mogočen sprevod skozi mesto. Bila je krasna četa Orlov z zastavami, za njimi Orlice in nato občinstvo. Popoldne se je vršil javen nastop, ld je gledalce naravnost oduševil. Proste vaje članov, članic in naraščaja so bile izvajane lepo in skladno. Najbolj so gledalci občudovali telovadce na orodju. Nekateri so izvajali take vratolomnosti, da je marsikomu zastajal dih. Po telovadbi se je razvila prosta zabava, ki je trajala do odhoda vlakov. Orlovski nastop v Slov. Bistrici je pridobil naši ideji zopet novih prijateljev ter bo mnogo pripomogel k čim lepšemu razvoju orlovstva v naših krajih. Trojna slovesnost v Ribnici na Pohorju. Takega dneva še ni imela Ribnica kakor zadnjo nedeljo 21. julija. Trojno slovesnost smo obhajali: 25 letnico, odkar je g. duh. svet. Andrej Fišer v Ribnici župnik, dalje 30 letnico mašništva njegovega brata kapuoina g. p. Marka Fišer in končno posvetitev cele ribniške župnije presv. Srcu Jezusovemu. Krono vsej slavnosti pa je nadel naš knezoškof dr. Andrej Karlih, ki se je slovesnosti udeležil, bratoma-jubilantoma pridigal in izvršil posvetitev župnije presv. Srcu Jezusovemu. Ko se je v soboto zvečer pripeljal nadpastir pod krasnimi slavoloki v spremstvu duhovščine, ga ie pri cerkvi pozdravila mnogoštevilna množica z g. župnikom jubilantom na čelu. Zvečer je bila razsvetljava, goreli so kresovi in pele so se škofu ter jubilantoma izbrane pesmi. Še lepše pa je bilo drugi dau v nedelio. Ves dan je bila ena služba božja: v jutro sv. maša jubilanta g. p. Marka, nato sv. maša nadpastirja, končno pozna služba božja g. jubilanta župnika Andreja Fišerja, pri kateri je pridigal škof. Pri vseh treh službah božjih so ribniški cerkveni pevi s svojim krasnim petjem naravnost očarali vernike. Pred pozno službo božjo se je iz župnišča razvila v cerkev procesija, v kateri so nesli mladeniči nov kip presv. Srca, dar znane mnogokratne cerkvene dobrotnice. Nato je škof pred novo blagoslovljeno podobo celo župnijo posvetil presv. Srcu. Popoldne se je slavnost nadaljevala s slovesnimi večeniicami in gin-ljivo prireditvijo katoliškega prosv. društva: po iničnih deklamacijah je predsednik kat. prosv. društva župan g. Luka Držečnik čestital g. župniku k njegovemu Jubileja, poudarjajoč prt tem njegove velike zaslugo na prosvetnem in gospodarskem polju, zahvaljujoč ga za vse njegovo trudapolno delo v kat. pro«v. društvu, v posojilnici in kmet. podružnici. Slovesnost, ki je trajala ves dan, skoro neprestano, je zaključila prelepa igrica »Junakinja presv. Srca Jezusovega«, ki je gledalce ganila do solz. — Zopet se je ta dan pokazalo, da ni je lepše slovesnosti nego je cerkvena in pa lepšega veselja nego je duhovno vesolje I Grdo postopanje Italijanov na meji v gorah. Italijani menda ne morejo preboleti dejstva, da se je pri nas tako povzdignil tujski promet, dočim pri njih pada. Iz same nevoščljivosti delajo turistom in tujcem, ki posečajo naše gorovje, vse mogoče težave. Priča temu naj bo naslednje: V nedeljo, dne 31. .junija, se je podala iz Aljaževega doma družba, sestoječa iz 3 turistov in 2 turistinj, čez Razor na Vršič; tam vodi pot nekoliko korakov od naše meje po italijanskem oeemlju. Ko so prišli na italijansko ozemlje, so jih zajeli Italijani in ni pomagala nobena prošnja, naj jih pustijo, da prestopijo našo mejo in gredo po našem ozemlju naprej. Gnali so vseh pet turistov v Dom na Vršiču in od tam v Trento, kjer so prenočevali, drugo jutro ob 5. zjutraj so jih peljali naprej v Bovec, od tam v Kobarid, kjer so jih zaprli v ječo in drugI dan odpeljali v Gorico na kvesturo, kjer se je z njimi postopalo, kakor z zločinci. Še celo odtiske prstov so si vzeli ln natančno popisali vsakega posebej. — Vprašanje je, ali je to častno za narod dvatisočletne kulture. Co si mislijo s tem pridobiti simpatije, ee zelo motijo; tudi našemu tujskemu prometu ne bodo mogli na ta način škodovati in s takim postopanjem bodo še tiste odgnali, ki so bili namenjeni posetiti njihove krajo in hodijo k njim. Slovensko planinsko društvo resno svari svoje člane, naj no prekoračijo italijanske meje brez potnih listov in naj ne delajo društvu nepotrebnih stroškov za kolkovino in intervencije. Naj turisti svoje izlete omejujejo na naše kraje in naj raje posečajo kraje v Avstriji, kjer je po pogodbi turistovska cona, ki sega 10 km preko meje in kjer so postopa z našimi turisti, kakor z ljudmi. Za prehod preko avstrijske meje zadostuje redna članska legitimacija s sliko, ki je potrjena od policijskega ravnateljstva v Ljubljani ali od županstva, pod katero spada lastnik legitimacije. Nevarni hazardisti in goljufi v Ljubljani. Dne 1. avgusta t. L ob pol 12. uri je šel po Sv. Petra cesti v Ljubljani 24 letni čevljarski pomočnik Franc Cotman iz Godiča pri Kamniku po svojih poslih. Nenadoma je stopil k njemu neki tuji okoli 31 let stari mladenič, ki ga je nagovoril kot znanca in ga povabil v kavarno Central, češ da bo plačal pol litra vina. Cotman sicer ni vedel, odkod bi ga naj po-vabitelj poznal, vendar se je povabilu brez pomisleka odzval, še predno se je do dobra zavedel, za kaj gre. Ko sta stopila v kavarno, se jima je pridružil neki moški, ki se je prvotno vedel, kot da ne pozna ne enega ne drugega. Prvi je naročil pol litra vina, nato pa že izvlekel neke karte in začel nagovarjati Cotmana k igri za denar. Cotman se je spočetka branil, ker sta ga pa oba gosta neprestano nadlegovala, se je končno udal in stavil na eno karto 10 Din, katere je dobil. Takoj, ko so bile karte drugič razdeljene, je Cotmnn zgubil 20 Din. Dasiravno se je Cotmanu zdelo, da je bil pri tej igri ogoljufan, se je odločil plačali zapadli znesek. Ko je izvlekel listnico in jo odprl, hoteč poiskati dva bankovca po 10 dinarjev, mu je oni neznanec, ki ga je bil zvabil v kavarno nepričakovano hitro izvlekel iz listnice štiri bankovce po 100 Din in zbežal na prosto. P. Adolf Cadež: A 1 e k s a n d ri j a , 27. jul. 1927. II. Črtica iz velikomestnega življenja. Mesto dolgočasne politike naj nekaj malega omenim iz tukajšnjega velikomestnega življenja, ki bo gotovo bolj zanimalo kot prepir med Angleži in Egipčani, Upam, da stvar ni izmišljena, ker jo je prineslo dne 25, julija več listov, n. pr. »L'Imparziale«, »Messag. Egig.« in še drugi listi. Dogodek je popolnoma nov. Dne 22. t. m., pretekli petek dopoldne, se je na največji in najlepši cesti Aleksandrije, na žc enkrat omenjeni cesti Fuad I., ustavil avtomobil pred eno najelegantnejših in najmodernejših pro-dajalnic. Iz avto je v naglici in vsa iznena-dena planila turška gospa, ali vsaj na videz, po obleki, po zunanjosti turška. Oblečena je bila črno, zagrnjena le na lahko, bila jc vitke in visoke postave, vsa v svili. Elegantna Turkinja hiti, kolikor ji le noge dopuščajo, proti glavnemu izhodu velikega modernega skladišča, iz katerega ravno v istem trenutku prihaja mlad egiptovski gospod, oblečen po najnovejši pariški modi, prav nič manj eleganten, kakor naša znanka. Turkinja se vrže mlademu Egipčanu v naročje, vsa razburjena ga objame, od velikega veselja vsa v solzah ga na levo in na desno lice goreče poljubi. »O predragi, kako je s teboj? Zakaj te ni več k nam? Teta je mislila, da si že od- potoval v Evropo? Kaj je vzrok, da nc prideš več? Nc mama, ne jaz ne vem, kaj je vzrok temu?« V tem presrečnem položaju je jezik tekel omenjeni lepotici, kakor klopotcc cerkveni raglji na veliki petek v zvoniku. Med burnim govorjenjem je šc parkrat pograbila mladega gospoda za roke in ga za odhod še enkrat močno objela. Četudi jc cesta v Alcksandriji navajena na vse mogoče prizore, so se vendarle ljudje ustavljali pred trgovino, se smejali in muzali nad tem silnim izbruhom veselja in prisrčne ljubezni. Mladi gospod je stal kakor okamcnel. Od silnega napada očitne ljubezni je bil popolnoma premagan in seveda v veliki zadregi. Da bi se bil branil ali zagovarjal, zato ni bilo ae trenutka časa in za nobeno besedo prilike. Njegova mlada, lepa sestrična jc bila kakor grozen vihar, ki vse premaga, vse podere. šc preden je gospod do sape prišel, da bi bil sploh besedo zinil, je sestrična že hitela v odprt avto, ki je nanjo čakal. »Še danes zvečer te čakava z mamo, in sicer v hiši Via E1 Munira št. 4, kjer stanujeva po leti, kakor to sam dobro veš.« Pri zadnjih besedah je avto z elegantno sestrično žc odrdral. Gospod stoji na stopnicah pred množico kot kip iz marmorja in od velike zadrege nc ve, kam bi oči obrnil. »Slišite, gospod, ali jc to res vaša sestrična?« Morda ste pa vi le komu drugemu tako zelo podobni7« ga eden navzočih sočutno voraša. Mlad gospod, ves srečen, da se je osvobodil lepe sestrične in njenih vročih poljubov in močnih objemov, sc globoko oddahne in visoko zravna. Pri tem se z obema rokama prime za telovnik. Toda, o grozal Levi in desni žep telovnika sta prazna. Iz enega je izginila denarna listnica, iz drugega pa zlata ura in zlata verižica. Na licih mladega Egipčana so še goreli gorki poljubi »sestrične , iz ust pa so se mu vsipale kletve na Alaha in na njegovega preroka Mohameda. Preroku je šel mesce trikrat skozi rokav, pa ga mu ni raztrgal; skozi žepe Egipčana pa so šle roke lepe -'sestrič-ne« samo enkrat, pa so mu vse odnesle. Ta je bila v svoji stroki pač prvovrstna. In kar je najbolj čudno: noben izmed navzočih zijal ni vedel povedati, ne, featero številko je avto imel, ne v katero ulico jo je bil zavil. Vsi navzoči so strmeli in občudovali le neizmerno ljubezen lepe »sestrične« in njenega mladega »bratranca«, ki sta se bila srečno znašla. Okradeni Egipčan je šel s par navzočimi gospodi na bližnji policijski urad, kjer je naznanil tatvino. Uradnik je vse lepo zapisal in na to gospodu rekel: »Sem že telefoniral na centralo; toda kaj hočete, ker šc številke od avta ne veste. Aleksandrija ima okrog 18 tisoč avtov, Bog sam ve, kateri je odnesel vaše dragocenosti. Škoda za zlato uro in za denar.« Egipčan ni hotel dalje poslušati, marveč jo je hitro odkuril brez upanja, da bi še ke-daj videl svoje reči ali pa svojo »sestrično«. Za pravo vsebino in kakovost. aspfrinovih iablet ,,(Batfeh> jamči samo originalni tavoj (ploičnaii kartoni s 0 ali 20 iableA iami) t modro-belo-rdečo varat-1 i veno znamko. V lastnem , interesu odklanjajte vse druge / tavoje. o-r^JV. Cotman, videč,- da je padel v pest malopridnežem, je zbežal za njim, vendar pa mu je tat z denarjem vred ušel. Ko se jo Cotman nato vrnil v kavarno, je našel drugega neznanca še pri mizi, ki se je znctl tako spretno izgovoriti, da mu je Cotman verjel, da ni v nikaki zvezi z lopovom. Cotman je nato zadevo prijavil policiji, ki je takoj uvedla poizvedbe. Sum je padel na neke znano hazardiste, ki so bili v Ljubljani radi stičnih goljufij aretirani. Včeraj dne 3. avgusta ob pol 8 »ta se pa oba neznanca zopet pojavila v kavarni Central, nakar sta bila po višjem stražniku Vidu Bevcu aretirana in odvedena na policijo. Sta to dobro znani haaardist Aleksander šaboc, rojen 1885 v Baču okraj Voloska, pristojen v občino Materija, ld je iz naše kraljevine žo od leta 1925. izgnan, in brezposelni Josip Uinek, roj. 1891 v Kostanjevici na Krasu, pristojen istotam, zadnji čas stanujoč baje nekje pri Litiji. Oba se klatita brez posla naokrog in prežita na svoje žrtvo po gostilnah in kavarnah ter jim, če ne gre drufiče, vzameta denar, kot sta to izvršila pri Cotmanu. Oba goljufa bosta izročena sodišču, po prestani kazni pa odgnana čez državno mejo v Italijo. Zločinsko ubijanje rib. Ptrošli tedon smo poročali pod tem naslovom, da so zločinci z dinamitom, katerega so vrgli v vodo v jezu pri Zagorju, uničili veliko število sul-cev, katere je potem voda izplavila na raznih krajih do Krškega. Dasiravno se je kaj takega že večkrat zgodilo, je poizvedovanje pokazalo, da gre v tem slučaju za drug vzrok poginu toliko rib. Poginuli sulci so bili slepi, imeli so modrikasto mreno na očeh. Tudi 14 kg težak omot en sulc, katerega je izvlekel iz Save pri Radečah 18 leten fantek, je bil slep. Ce bi bdi sulc ndrav, bi kaj takega ne bilo tako lahko mogoče. Roženica na očeh je napram apneni raztopini zelo občutljiva in že zelo razredčena tekočina povzročim modrikaste motnine na očeh. Še bolj občutljive pa so škrge, ki zatečejo in riba se zaduši. Sava je vsled suše sedaj globoko pod normalo. Zadnji naliv od sobote na nedeljo od 24. do 26. julija je splavil od apnenic v Zagorju in Savi vočjo množine apna v izsušeno Savo, kar je povzročilo katastrofo med ribami. V jezu pri Zagorju je v hudi vročini v curkih največ sulcev, kjer si izpirajo žgoče pijavke iz škrg. Prepričani smo, da bo Slov. ribarsko društvo v Ljubljani še zadevo preiskalo ter pouvzelo potrebne korake, ds se tako uničevanje žlahtnih rib onemogoči. Tatvina srbskih starinskih predmetov na Bledu, Nezuan, toda zelo drzen tat, je izvršil prejšnji teden na gorenjsld železniški progi veliko tatvino srbskih zgodovinskih predmetov. Tatvini so prišli na sled šele v petek, dne 29. julija. Starinoslovec in lastnik »Belgrajskega muzeja« Dušan Popovič prireja v poletnih sezonah po vseh večjih letoviščih v državi razstavo svojih dragocenih in redkih zgodovinskih predmetov. V sredi prejšnjega tedna je razstavil v Rogaški Sla-tini, nakar je razstavne predmete spravil v štiri velike zaboje in jih po železnici poslal na Bled. V petek, dno 29. julija je Popovič v prisotnosti gdč. Bernikove prevzel zaboje in jih odpeljal v »Kazino*:, kjer je nameraval razstaviti starine. Ko je zaboje odprl, jc ugotovil, da je nekdo od enega zaboja odtrgal visečo ključavnico in pečat ter pobral iz njih 19 kosov zlatih vezenin in sicer 4 takozvane »Mileja«, 3 »Dolame«, 0 »Jelekov«, 4 »peškire« in 2 »Leibfola«. Vse te vezenine imajo veliko važnost za srbsko zgodvino in narodoslovje v 17. in 18. stoletju. Daljo jo drzni tat ukradel dvoje originalnih pisem obeh znamenitih reformatorjev srbskega pravopis ja, Dositeja Obradoviča in Vuka Karad-žiča. Vrednost ukradenih vezenin znaša približno 32.000 Din, dočim se vrednost oboli pisem ne da oceniti. Kdo bi to predmete ukradel, še nI znano, najbrže pa je bil tat najot od kakega ljubitelja antikvaričnih predmetov. Uvedena je obširna preiskava in so na delu orožništvo, železniška ter državna policija. Smrtna nesreča. V Murski Soboti se je pri mlatrl zgodila smrtna nesreča. Pri neki hiši je potegnilo v odprtino, kjer se spušča v stroj snopje, petnajstletnega Ludovfkn Vučkiča iz Moravče. Stroj je odtrgal nesrečnežu nogo. Vslod izgube krvi je ponesrečenec kmalu umrl. Naj počiva v miru! sssssssssbssssssbssssssbbsssssssš Poravnajte naročnino! Bnei^ne novice k Obiski na Bledu. V torek je dospel na Bled naš vojni ataše v Rimu, brigadni general Rašič. G. Rašič je takoj odšel v vilo Suvobor, kjer je bil sprejet v avdijenci. — Istega dne je dospel na Bled finančni minister g. Bogdan Markovid, ki je bil istotako pri kralju v avdijenci. Minister Markovič je nato odpotoval v Rogaško Slatino. k Kako se razlagajo zakoni. Prejeli smo: Zakon predpisuje, da dobivajo vpokojenci rodbinsko doklado tudi za one otroke, kateri so žc izpolnili 16. leto starosti in obiskujejo kak državni učni zavod. Potrdilo, katerega so doprinesli od šolske oblasti, velja tudi za avgust in september, kar je popolnoma lasno, ker sta ta dva mescca določena za oddih po prestalera naporu in se štejeta k preteklemu šolskemu letu. Finančna delegacija razumeva ta zakon pravilno in izplača to doklado brez nadaljnjega v avgustu in septembru ter jo eventuelno ustavi šele za mesec oktober, ako otrok ni vstopil ponovno v šolo. Ravnateljstvo drž. želcznic v Ljubljani pa svojim kronskim vpokojenccm zadržuje izplačilo tc dokladc za mcscc avgust in september ter jo šele naknadno prlpozna, ko je otrok zopet vstopil v šolo ter prinesel potrdilo. Prosimo g. ravnatelja, kateremu to postopanje gotovo ni znano, da naloži svojim organom, da zadržani znesek takoj nakažejo. — Več vpokojencev. k Kvartet Zika v Južni Ameriki, Zikov-ci se že par mesecev nahajajo na umetniški turneji v Južni Ameriki. Imeli so že celo vrsto koncertnih uspehov v Los Angeles, Bue-nos Aircsu, Montcvidcu itd. V septembru posetijo tudi Ljubljano z zanimivim programom. k Bob. Bistrica. Pri županskih volitvah dne 31. julija t. 1. je bil soglasno za župana izvoljen dosedanji župan Franc Mavri 6,, pristaš SLS. Od osmih občinskih svetovalcev jih je pet pristašev SLS, trije pa so samostojni. k Smrt vzorne krščanske žene. Pri Sv. Miklavžu nad Laškim je umrla 50 let stara žena posestnika Lovrenca Knez, Marija. Lovrenc Knez je ugleden mož v celi župniji, cerkveni ključar in občinski odbornik. Rajna je bila pridna gospodinja, zvesta žena ter skrbna mati otrokom. Potrtemu možu in našemu zvestemu somišljeniku in celi družini naše iskreno so/al je! -k Umrl je 1. avgusta v Podgorici pri Šmarju posestnik Franc Št ru bel j, ki je bil kot mladenič vzoren predsednik šmar-skega Orla. Bil je šele dobro leto poročen in nadvse skrben gospodar. Orli so ga na zadnji poti spremili v kroju in mu zapeli tri žalostinkc, a br. Žitnik se jc ob odprtem grobu s toplimi besedami spominjal vrlin dragega tovariša. Svetila mu večna luč! k Namesto venca na krsto f Franca Gut-nika je darovala gospa Marija Grašič iz Polhovega gradca 100 Din za Vincencijevo konferenco sv. Antona na Viču. k Važna poprava ceste. Cesta iz Luč v Solčavo je popravljena do Kneza. Po tej popravljeni cesti že vozi redno poštni avtomobil. Dd Kneza do Solčave (kake pol ure) še cesta ni popravljena, vendar se lahko pelje po njej tudi z več„im vozom. Veliko se je brigal za popravo ceste g. poslanec Pušenjak in ge-rent okrajnega zastopa g. Vogrinc. Obema smo Solčavani. hvaležni. k Velika razstava Zemaljske kemijske straže (Državne kemijske straže) v Zagrebu je podaljšana do 23. avgusta t. 1. Razstava se nahaja na Trgu I. in je odprta ves dan od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Posetniki razstave imajo 50% popusta na vseh železnicah in parobrodih rečne plovke. Legitimacije, katere je treba potrditi na razstavi, da se lahko poslužijo polovične vožnje, sc dobe v vseh večjih mestih v državi, a v Zagrebu na razstavi, pri Hrvatski banki v Margaretski ulici 4 in pri Putniku na Jelačeevem trgu 6. k Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano včeraj, 3. t. m., po kratki mučni bolezni gospod Franjo Tome, vpok. železničar, v 66. letu starosti. Pokojni jc bil dolgo vrsto let naročnik naštga lista. Pokopali ga bodo jutri zjutraj ob 8. uri. Naj počiva v miru! k Popravek. Z ozirom na našo notico izpred ^»odišča, tičočo se nekega pretepa na Orlah, v št. 169. našega lista od dne 30. pret. meseca, moramo resnici na ljubo popraviti, da neki tam imenovani soudeležnik tega pretepa n j župan, kakor smo pomotoma poročali. Občni zbor Duhovn. podpornega društva bo v četrtek 25. avgusta 1927 ob 15 pop, ▼ »Jugoslovanski tiskarni« z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika, 3. Poročilo pregledovalca računov. 4. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1927. ODBOR. •k Državljanstvo. Notranje ministrstvo je podelilo goriškemu rojaku, železniškemu uradniku gosp. Milanu Cadežu naše državljanstvo. k Nazarenci in vojni zakon. V Vojvodini živi do 2000 vojnih obvezancev, povečini Srbov, ki so nazarenske vere. Pripadniki te vere se dobesedno drže zapovedi »Ne ubijaj« in nekaterih drugih mest sv. pisma ter sc branijo služiti državi z orožjem v roki. Vojna oblast jih noče oprostiti te dolžnosti in jih je pozvala pred vojno sodišče, kjer jc bilo 300 obsojenih vsak na 10 let ječe. Vendar sc je z raznim posredovanjem posrečilo, da so nazarence zopibt izpustili iz ječ. Vojna oblast pa ni popustila in je sedaj pozvala nazarenske vojne obvezance na orožne vaje. Toda kljub pretnji z lOletno ječo in dobrohotnemu prigovarjanju noben nazaren ni hotel prijeti za puško. Izjavljali so, da jim vera prepoveduje zvezati se s puško. Pripravljeni so služiti dvojni rok v kadru in v slučaju vojne izpostaviti se največjim nevarnostim — v avstrijski vojski so s škarjami rezali žične ograje pred sovražnimi strelskimi jarki — samo orožja se nočejo dotakniti občnega. Vojaška oblast stoji pred zapletenim problemom, tembolj, ker so med nazarcni mnogi družinski očetje in ugledni možje, ki jih je težko iztrgati iz njihovega delokroga. k Ciganska nadloga. V občino Dobrna pri Celju so se priklatili krog 30. julija cigani. Računajoč z ljudsko lahkovernostjo so izvabili od ljudi razna živila in predvsem denar. Nekatere kmete so preslepili z grožnjami glede nesreč za par sto dinarjev. Ko so si napolnili svoje malhe, so se odpeljali proti sosedni župniji Št. Janž. Za sleparijo so zvedeli dobrnski orožniki, ki so dohiteli tolpo pri Št. Janžu ia lc orožništvu sc je zahvaliti, da so dobili osleparjeni kmetje vsaj svoj denar nazaj. k Težka nesreča. Pri Sv. Ruperiu nad Laškem se je težko ponesrečila žena našega vrlega moža Martina Horjak. Pri mlatenju jo jo zagrabil mlatilni stroj za obleko, ki se je ovila krog kolesa in zobovje ji je strahovito razmesarilo eno nogo. Dobri krščanski ženi želijo vsi znanci dober izid operacije in skorajšnje okrevanje. k Pri metenju prebave, bolečinah v želodcu, gorcčici, slabostih, glavobolu, miglja-nju v očeh, razdražljivosti živcev, pomanjkanju spanja, neveselju do dela pospeši naravna »Franz-Joscf«-grenčica odprtje telesa in olajša kroženje krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so bolehali na želodčnem katarju, z uporabo staropreizkušene »Franz-Josef- vode v najkrajšem času zopet dobili slast do jedi. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. k Čujte in glejte! Znamka Schicht in Terpentin jamčita, da jc to najboljše milo. Lc to milo zahtevajte od svojega trgovca. d Čujte in glejteS Znamka Schicht in Terpentin jamčila, da je to najboljše milo. — Le to milo zahtevajte od svojega trgovca. k Turške srečko kupuje ali zamenja za ralno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422. KUŠAKOVICA KAL0D0NT najboljša pasta za zobe Cfulhljana 0 Nemški pesnik Klopstock in Ljubljana. Pošiljajo nam sledeči zanimivi drobec: Nemški pesnik Klopstcck, pevec Mesijade in mnegih od, je imel brata Kristijana Henrika, ki se je 1. 1798. naselil kot veletržeč v Trstu. V Trstu se je oženil z Ljubljančanko Barbaro, hčerjo že sedaj umrlega Martina Ambroža. Veletržeč Kristijan Henrik Klopstock ie umrl v Trstu 5. julija 1808. G Prijateljoin in znancem pokojnega gospoda Ant. Česnika, pednadzornika fin. kontrole, sporočamo, da se bo brala sv. maša zadušnica zanj v frančiškanski cerkvi v petek, dne 5. t. m., ob sedmih zjutraj. O Ilimon. Poročil se je dne 18. pr, m. g. Ferdo Č e r m ak , tehn. uradnik ravnateljstva drž. žel. v Ljubljani, z gdč. Anico Peč-nik, uradnico. Mlademu paru iz uglednih ljubljanskih rodbin iskreno časlitamo! O Strokovno društvo javnih nameščen-cev in vpokojenccv kraljevine SHS v Ljubljani vabi vse odbornike in namestnike vseh treh odborov k izredni seji danes, dne 4. avgusta ob 8 zvečer v I. del. kons. društvu, Kongresni trg 2. Seja važna radi stanovskih zadev. Prosim polnoštevilno. — Predsednik. O V osmrtnici Žitbnikar Marija je včeraj pomotoma izpadla vrslica: prodajalka kruha in se mora mesto Vegova pravilno glasiti Wolfova ulica št. 8. 0 Restavracija »Zve«tlaAlwies« je prodana in novi lastnik namerava tu urediti prostore za novo tovarno sadnih sokov, predvsem malinovca. V Selnici pri Mariboru slično podjetje že obstoja ter zelo dobro uspeva. □ Tatvina koles. V torek sta bili v Mariboru zopet izvršeni dve tatvini koles. Franjo Kumerc, ključavničarski mojster, je pustil svoje kolo v Dravski ulici pred kavarno, Rajmund Kirbiš pa v veži neke hiše v Wil-denrainerjevj ulici. Obe kolesi sta brez sledu izginili. Ker si sedaj tatvine koles kar ena za drugo vrstijo, je sigurno, da je na delu dobro organizirana tatinska družba, ki potem prodaja kolesa v okolici. □ Grdo trpinčenje živali. V torek popoldan je vozil Franc D., hlapec neke pivovarne, na tovorni kolodvor težko obložen voz piva, v katerega pa je bil vprežen samo eden voL Ker žival voza v hrib ni mogla speljati, jo je hlapec pričel med preklinjanjem neusmiljeno pretepati, tako da se je vse zgražalo. Radi trpinčenja živali bo policijsko kaznovan. □ Nevaren pes. V sredo je bila prepe-i Ijana v mariborsko bolnico 14 letna Mici Korenjak s Kožaka pri Mariboru. Domač pes jo je obgrizel na licu ter ji zadal strašno rano. Spored treznostnega tabora »Svete vojske« na Trsatu pri Sušaku ob priliki proslave 25 Ictnice treznostnega pokreta v Sloveniji , Nedelja, dne 7. avgusta: Ob 9 pred cerkvijo otvoritev tabora, n? kar slede govori: 1. Alkohol in zdravje. Dr. čepulič. 2. Poživljenje, oziroma poglobitev treznostnega pokreta med ljudstvom. Konz. svetnik Janez Kalan. 3. Kmet in treznostni pokret. J. Lindič. 4. Alkoholno gospodarstvo in treznostni pokret v naši državi. Urednik Dragotin Kam-ber. 5. Žena in alkoholno vprašanje. Ravnateljica A. Stupca. Nato slede eventuelno v društveni dvorani sledeči referati: 6. Mladi junaki. Kaplan A. Sunčič, učiteljica Ivka Marušič. 7. Treznostna organizacija za srednje in sorodne šole. Prof. A. Pavlič. 8. Treznostni pokret med akademiki. Stud. iur. V. Seibitz. 9. Treznostna organizacija med učitelj-stvom. šolski upravitelj J. Grad, prof. dr. Lj. Marakovič. 10. Duhovnik in treznostni pokret. Spirl-tual M. Avšič, prof. A. Pavlič. 11. Načrt katoliške abstinentske organizacije v naši državi. Župnik A. Mrkun, župnik P. Jesih. 12. Občni zbor zveze ;>Svete vojske«. Ponedeljek, dne 8. avgusta: 13. Vinska kriza, brezalkoholna produkcija in nje smernice ter abstinentski kongres. Joško Lindič. 14. Praktična navodila ia brezalkoholno gospodarstvo na deželi. Kap! v A. Sunčič. Vabimo vse organizacije, da pošljejo vsaj enega zastopnika, kajti treznostni pokret se mora razširiti v vseh župnijah in občinah. Bog živi Ireznost! »Sveta vojska« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. IBBBBBBBBBHaaBHBBBBBiBBBBBBBBBBI naročnikov! Cel/e j i & Pevski ibor Kat. prosvetnega društva v Celju priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. L, i izlet svojega Članstva k Mariji Reka. Podrob- 1 no še poročamo. Prijatelji našega zbora so povabljeni, da se izleta udeleže. & Nočni napad s krvavim isidoni. V Za-gradu stanujoči 24 letni Paj Ivan se je v torek, 2. avgusta, okoli 22. ure vračal s Starega gradu v družbi z nekim neznanim moškim domov. Tik hiše Dorn v Zagradu jima je prišla naproti skupina kakih 10—12 moških, ki so iu brez vsakega povoda napadli. Paj in neznani tovariš sta začela bežati, a neznani moški so jo udrli za njima. Neki Še-ruga, ki je doma iz okolice Ptuja in je sedaj kot delavec zaposlen v Apneniku, je pri tem napadel Paja in mu prizadejal težke poškodbe na roki in na hrbtni strani. Paj je moral po odredbi g. dr. Schwaba takoj v bolnico, storilce pa zasleduje orožništvo. Z & Licitacija drv. Celjska orožniška četa potrebuje 24 prostorninskih metrov bukovih drv za kurjavo. Tozadevna licitacija se bo vršila v pisarni orožniške čete dne 16. avgusta ob 11 dopoldne. Pogoji so na vpogled vsak dan med uradnimi urami v pisarni čete. 0 Samoumor kapetana. V torek okoli 9 zvečer je naenkrat završalo po mestu, da se je v Zavodni ustrelil neki kapetan. Kmalu nato je oddrdral proti Zavodni avto trgovca g. Jellenza z več častniki, vojaškim duhovnikom in zdravnikom dr. Herzmannom. Pred »starim marofom« v Zavedni se je medtem zbarla že velika množica ljudi, ki je živahno razpravljala o dogodku. Ze v popoldanskih urah so opazili v Zavedni kapetana 39. pp. g. Zivka Panteliča, ki se je nekam čudno obnašal. Proti večeru je izročil nekima fantoma listek z naročilom, da ga oddasta v Gaberju neki gospodični. Ko je gospodična, ki je bila že v postelji, listek prečitala, je vsa v strahu prosila fanta, naj tečeta h kapetanu, ker se bo ustrelil. Ko sta fanta prišla nazaj v Za-vodno, sta zaslišala strel in kmalu tudi stokanje izpod lipe na hribčku za Megličevo hišo. Podalo se je tja več moških, ki so težko ranjenega kapetana prenesli na ravno. Poklicani zdravnik dr. Herzmann je degnal, da se je kapetan ustrelil iz samokresa v sence in da je krogla izstopila na drugi strani iz senc. Težko ranjenega so z avtom takoj prepeljali v bolnico. Ko to poročamo, je g. kapetan še pri življenju. Ako bo okreval, bo po mnenju zdravnika ostal na obe očesi slep. Kaj je častnika gDalo k temu koraku, ne vemo. Pri tej priliki se je zopet enkrat pokazala nujna potreba hitrejšega in vedno pripravljenega rešilnega vozila. .olJ&sncr Onemogel je. Čisto oslabelega je našel v torek okoli sedmih zvečer stražnik v mestnem vrtu Marka Planinška iz Roginske gorice. Poklicani zdravnik g. dr. Schvvab je odredil, da so moža prepeljali v bolnico. Pla-ninšek je trpel na hudi kili in je hotel v celjsko bolnico. Tu so ga pa odklonili, ker je bolnica prenapolnjena, in mu rekli, da naj gre v Ljubljano. Šel je iskat nekega znanca, da bi si izposodil potrebni denar. Pri tem pa se je bolezen hipoma poslabšala, da ni ^logel naprej. Vič Danes v četrtek SHOD SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE v Društvenem domu na Glincah ob 8 zvečer. Govori načelnik stranke g, dr. Korošec. Občinske volitve. Politična borba radi občinskih mandatov se nadaljuje med napredno-gospo-darskima skupinama Borštnik - Lojk z vso ljutostjo. Vsaka zase izmed teh dveh skupin, katerih glavna duševna voditelja sta omenjena gospoda, si prizadeva dokazati viškim volivcem, da je samo ona edino prava gospodarska stranka v naši občini. Tako zelo so si naprednjaki v laseh, da niti ne opažajo, kako jim uhajajo pristaši drug za drugim iz borbene fronte. Te volitve pa bodo razbile že itak : majhne napredne vrste ter jih obsodile v nedeljo j na smrt, kajti vsled razcepa ne pridejo pre sestavi delovne večine prihodnjega občinskega sveta v poštev. Brez težkoč se bo z disciplino pridobilo več mandatov kakor zadnjič. G. Lojk in nekateri njegovi zavezniki iz bivše Orjune in naraščaja SDS na eni strani ter g. Borštnik in ostanki nekdanje liste SDS na drugi strani, pa bodo zastonj iskali naprednih kroglic. terperuinovo milo s6 ^mjimi J* jo Savi Gradbeno gibanje. Stanovanjsko bedo, ki je bila tudi tu precej občutna, so posamezniki rešili na najbolj učinkovit način, da so si namreč postavili lastne hišice. Tako si je postavil kolarski mojster in izdelovatelj sank g. Les poleg Ferenčakove kovačije novo lično hišo, v katero bo preselil tudi svojo delavnico. Ob gozdu »Hrastincupa je nastala kar cela naselbina: trije bratje Čater, slikar, čevljar in strojar, so si zgradili vsak svojo hišico. Vrtnar Brložnik zida visokoprtlično hišo, polog katere bo uredil velik vrt, ker mu letos poteče najemninska doba pri tukajšni graščini. Velika stavba prizidanega samostana je tudi že pod streho. Isto-tako so nekateri hišni posestniki hvalevredno poskrbeli za lepšo vnanjost svojih hiš (nekatere še vodno kažejo žalostne spomine izza zadnjega velikega potresa). Mizarski mojster Predanič je ometal svojo hišo, krojač Cernuč in urar Wolf pa sta obnovila pročelji. Umrli so meseca julija domačini: Urša Petan, 79 let; Milan Ivančič, 19 let; Marija Koprive, 73 let; Zgalin Vinko, 1 dan; Stirnac Angela, železniška uradnica, 27 let; Josip Pajdaš, 16 let. Tujci: Jernej Zargi, 76 let; Martin Volovec, 39 let; Anton Ver-stovšek, 16 let; Semeraj Anton, 61 let. Skupaj je umrlo 10 oseb, rojenih pa je bilo osem, trije dečki in pet deklic. Sloven&Iza Ikrajina Petdesetletnica mlinarskega društva. Preteklo nedeljo se je v Ižakovcih proslavila 50 letnica tair.oš-njega mlinarskega društva. Zbrani člani društva so dopoldan skupno prisostvovali sv. maši, popoldan pa so imeli v gostilni pri Ktiharju prijetno domačo veselico. Marenberg. Krani Slovesna blagoslovitev motorne brizgalne in rešilnega avtomobila, katere je naročilo domače prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Franciji, se vrši v nedelio, dne 7. avgusta, ob 3 popoldne na Glavnem trgu. Podroben spored svečanosti je objavljen potom letakov. Meščanstvo in okolico opozarjamo na to proslavo, ki se vrši ob vsakem vremenu. Kočevje Pritlikavci, trije po številu, so se vrnili z daljšega potovanja k staršem v Preriglu pri Mozelju. Pripeljali so se zvečer. 2. avgusta so v prvih dopoldanskih urah vzbujali pozornost po mestu. Spremljala sta jih oče in mati. Stari so preko 30 let, visoki po 75 cm. Z razkazovanjem svoje izredno majhne postavo si omenjeni pritlikavci služijo vsakdanji kruh. Potovali so po Egiptu, Franciji, Angliji in drugod, ter znajo govoriti več jezikov. »Samouprave« še zdaj ni in, kakor se zatrjuje, je tudi ne bo. Govori se pa, da v kratkem izide drug list, o katerem pa nt mogoče zvedeti ničesar dnioecrfl, kot da izide. Ga pričakujemo! Sreča, Ko greš v to ali ono trafiko v Kočevju, ali ko stopaš mimo Gospodarske banke, ne pozabi Zborovanje hmeljarjev. V nedeljo, 31. julija se je vršilo v veliki dvorani g. Brudermanna zborovanje hmeljarjev iz cele Dravske doline. Dvorana je bila nabito polna. Zastopani so bili številni hmeljarji iz Marenberga in okolice, iz Mute, Vuze-nlce, Dravograda, Slovenjgradca, Remšnika, Ruš in Slov. goric. Kot glavni govorniki so nastopili gg. notar Kolšek, Predan, Langer, Hedl, Suppanz in clrugi. Sklenilo se je, da se ustanovi lastno hmeljarsko društvo za Dravsko dolino s sedežem v Marenbergu. V glavnem se je vršilo posvetovanje, kako ravnati s hmeljem pri trgatvi in sušenju, da pride najboljše blago na trg. Glavna debata se je sukala okrog tega, kako bi se najlažje in najboljše vnovčil letošnji hmelj. Marenberški hmeljski nasadi dajejo upanje na dobro in obilno trgatev. Tukajšnje hmeljarstvo pa ima tudi slabo stran, da vedno bolj in bolj izginja iz naših njiv pšenica, žito, oves in drugi poljski pridelki. Bogati hmeljarji si bodo lahko nabavili potrebni živež, ubogo ljudstvo pa bo moralo drago plačevati živ-ljensko potrebščine, ker se no pridelajo doma, ampak uvažajo od drugod. Marenberška pošta, odpošilja pisma dvakrat .inevno na postajo Vuhred, in sicer zjutraj ob 6. uri k vlaku, ki odhaja iz Vuhredn proti Mariboru ob 6.28 in k popldanskomu vlaku, ki pride iz Maribora na Vuhred ob 14.35. Vsa naša pošta gre jutraj, kakor tudi popoldne najprej v Dravograd ali pa v Prevalje in potem šele nazaj lz Dravograda oziroma Vuhreda ob 11.18 in 19.52 prntt Mariboru. Ali bi se ne moglo tako urediti, da bi bila marenberška oošta ziutrai ob 6.28 in zvečer ob 19.52 Hvar. Medtem, ko v ostali Evropi sedaj tu, sedaj tam rasznjajo silne nevihte, pa tudi v vaši Sloveniji toča dela ogromno škodo ubogemu težaku, smo tukaj željni blagega dežja, da nas malo ohladi in namoči naša osušena polja. Že dva meseca in pol ni deževalo in po vseh vremenskih znakih je dež še daleč, daleč od nas, najbrž do oktobra, ako ne novembra. Po naših poljih ne vidite nobenega zelenila razen trte, edine nade našega kmeta. — Medtem, ko je našemu kmetu ta suša strašilo, ki mu preti s črnimi dnevi, vabi vseeno na naše obrežje v tem času številne tujce iz našo države, Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije. Privlačuje jih naše bistro morje, naše vedno plavo nebo, naše žarko solnce, četudi mnogim ne prija velika vročina poslednjih dni, kar se pa da ublažiti s kopanjem v morju. Tudi naše Slovence je pričel Hvar privlačevati in jih je tu že lepo število. Pretekle dni smo imeli čast pozdraviti v naši sredi poslanca in ministra n. r. g. Sušnika, ki jo prišel obiskat svojo družino, ki se nahaja tu že več kot mesec dni. 25. t. m. je dospel tudi predsednik ljubljanske oblastne skupščine g. dr. Marko Natlačen, da se v krogu svoje rodbine, ki je tudi že več kot mesec dni tu, malo odpočije. Slov, Bistrica. Prostovoljno gasilno društvo v Slovenski Bistrici priredi dne 7. avg. ob 2. uri popoldne veliko" tombolo na Glavnem trgu. Dobitkov je zelo veliko, med njimi prav dragoceni. Zato v nedeljo vse v Slov. Bistrico. Solfiava. Prvi avtomobil v Solčavi. Od oktoberske velike povodnji sem se ni oglasil neben avtomobil v Solčavi, čeprav so bili prejšnja leta zelo pogosti. Vsak dan je ž njimi prišlo veliko turistov. Tako smo letos res že živo čutili veliko odrezanost od vsega sveta. 31. julija pa nas je iznenadil avtomobil poln turistov, ki se je le upal po slabi, za silo popravljeni cesit v Solčavo. Tudi poštni avtomobil smo včeraj z veseljem pozdravili. Toda ta se ni upal do Solčave, ampak samo do Kneza (pol ure od Solčave), kajti cesta naprej še Vojnik. Dne 4. septembra ob treh popoldan priredi »Orel« v Vojniku na vrtu g. Rudolfa 9tan-te-ja veliko javno tombolo. Čisti dobiček je namenjen svrham orlovskega dela. Cerlcveni vesinilk Nočnim častilcem preevetega Rešnjega Telesa se uljudno naznanja, da bo nocoj redna mesečna molitvena ura. — Molila se bo 8. ura: češčenje preblažene Device in Matere Božje Marije. Uljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeleže te molitvene ure. — Blagovolite darovati to uro gosp. kanoniku zlatomašniku Ivanu Sušniku, da ga Bog ohrani še mnogo let. Knji@& in revije KSrnten. (Ein Reisehandbuch) Pod tem naslovom je izšla ravnokar nova 661 strani broječa v nemškem jeziku pisana knjiga o Koroški. Založil jo je Ferd. Kleinmayr v Celovcu. Stane 15.— šilingov. — Koroška, dežela jezer in gora, dežela gradov in pesmi, dežela nekdaj vsa slovenska, dežela, v kateri živi še zdaj mnogo desetisoč naših bratov — kdo bi mogel biti brezbrižen proti tebi? Od zgornjih 661 strani omenjene knjige odpade 80 strani na predgovor, opisuje se podnebje, zgodovina, boji za Koroško (z nemškega stališča seveda), umetnostna zgodovina, prometne razmere, šport, narodnostne razmere (gledane skozi nemška očala). Ostalih 581 je razdeljenih na 12 poglavij, v katerih so natančno obdelani vsi kraji Koroške. Knjigo je izdala deželna zveza za tujski promet na Koroškem. TPolscve&ovanfa hgubila se je v četrtek, 2. t. m., ročna, rjava, usnjata torbica z manjšo svoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda na Akacljevi c. 3/pr. hgubila se je ročna torbica z malo svoto denarja in ključem od peka Jakina na Sv. Petra cesli do gostilno »pri Fajmoštru«. Pošten najditelj se prosi, da odda isto na Poljanskem nasipu 8/pr. d. Spori POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI! V znamenju težkega boja za obstanek proslavi S. K. Slovan v dneh 21., 27. in 28. avgusta svojo 151etnico. V 15 letih dela in stremljenja, da kolikor mogoče zadosti nalogam, ki si jih je zastavil ob ustanovitvi, je S. K. Slovan izvršil ogromno delo na športnem polju in to dostikrat le z največjim naporom in denarnimi žrtvami. Po dolgem boju se mu je končno lansko leto posrečilo priti do lastnega prostora, ki pa je za gojenje športa še popolnoma neporaben. Vsled pomanjkanju denarnih sredstev tudi S. K. Slovan na tem neveselem dejstvu ni mogel ničesar izprenieniti. S. K. Slovan pa so zaveda, da je lastilo in primerno igrišče pogoj uspešnemu delovanju v vzgoji trdne; močne in zdrave slovenske mladine. Da mu bo mogoče ob svoji 15-letnici pričeti v tem oziru z resno iu uspešno akcijo, se obrača S. IC. Slovan na uašo javnost z vljudno prošnjo, da mu priskoči z denarnimi sredstvi na pomoč, ter na ta način pripomore k zgradbi, ki bo živo znamenje oziroma spomenik pridnosti in požrtvovalnosti Slovoncev. V tem oziru naj nam bodo v vzgled drugi narodi, ki vsako slično akcijo podpro z občudovanja vrednim navdušenjem in požrtvovalnostjo. Naj ne bo v prihodnjih dneh Slovenca, ki bi zavrnil naše pooblaščence, ki bodo pobirali prispevke v korist zgradbi igrišča S. K. Slovana na bivšem vsesokol-skem zletišču. Vsak tudi najmanjši dar je dobrodošel. Odbor S. K. Slovana. Motoklub Celje. V nedeljo, dne 7. avgusta t.l., priredi Motoklub Celje izlet v Solčavske planine. Člani kluba, kakor tudi oslali motocikllsti iz društvenega področja, so vljudno vabijo k udeležbi. Zbirališče motociklistov iz Celja in iz krajev šmarj skega okraja točno ob 5 zjutraj pred - Mestnim kinom* v Celju. Motociklisli, nastanjeni v krajih Savinjske doline, se naj zbirajo na progi Celje—Solčava in se priključijo izletnikom, ki pridejo iz Celja. Postaje zbirališč so Žalec, St. Peter v Savinjski dolini, Polzela-Braslovče. Letuš, Mozirje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče. Iz Solčave skupen odhod z motornimi vozili na Piskernikovo kočo. I/.let so vrši le v slučaju lepega vremena. — Za nedeljo, dne 14. avgusta t. )., organizira Motoklub Celje izlet na Ljubelj, člani motociklisti, ki želijo posetiti ljubeljsko dirko, se vljudno vabijo, da naznanijo to klubu. Na podlagi prijav se bo določil skupen odhod na cilj. V interesu povzdige sportskib prireditev, se pričakuje številni odziv. — Odbor. PLAVALNO PRVENSTVO ZA LETO 1927. Na članek pod gornjim naslovom smo prejeli naslednji popravek, ki ga lojalno priobčujemo: 1. Ni res, da so imele letošnje tekme slabo vodstvo, pač pa je res, da so bili v vodstvu poleg podpisanega sledeči gospodje: geom. Ternovec. dr. Kandare, dr. Vučina, arh. Spinčič, kap. Gregorič, Kavšek, Windisch, Korošic, ki so po svojih položajih in dosedanjem športnem delu prvi poklicani voditi slično prireditve; 2. Ni res, da bi mogli oprostiti temu vodstvu slab in netočen aranžman in nezadostno propagando, pač pa je res, da vodstvu ni treba oprostiti slabega in netočnega aranž-mana, ter nezadostne propagande, kar je bilo eno in drugo v danih razmerah zadovoljivo; 3. ni res, da je treba iti molče preko čudnega postopanja tega razsodišča, s katerim je ponižana prireditev, pač pa je res, da je bilo postopanje razsodišča v skladu s pravili in da je bil stem omogočen regularen potek prireditve; 4. ni res, da so 3e pri plavalni tekmi pojavile nekorektnosti po možnosti v še grši obliki nego povodom lanskega lahkoatlet-skega prvenstva, pnč pa je res, da sc niso pojavile sploh nikake nekorektnosti; 5. ni res, da je tekmovanje odločilo razsodišče, pač pa je res, da so tekmovanje odločile boljše plavalke in boljši pla-vači; 0. ni res, da so bile storjene kake »usluge« A. S. K. Primorju, pač pa je res, da je vodstvo tekmovanja priznalo vsem sodelujočim le faktične in po pravilih dosežene uspehe; 7. ni res, da jury-jo kot je bila plavalna, nepopravljivo škodujejo klubu, ki ga favorizirajo, pač pa je res, da plavalna juryja ni škodovala nobenemu klubu, ker ni nobenega kluba favorizirala, in končno 8. ni res, da je določilo razsodišče končno stanje točk, pač pa je res, da razsodišče sploh ni določevalo stanja točk, temveč so določili stanje točk uspehi poedinih plavalk in plavačev. — V Ljubljani, dne 3. avgusta 1927. Inž. Milutin Debelak, predsednik vodstva plav. tekem. TELESNE VAJE — DRŽAVLJANSKA DOLŽNOST. Predsedenik nemškega državnega odbora za telesne vaje dr. Leward je govoril o olimpijskih igrah : V novem letu nas čakajo nove naloge, kojih rešitev je staro leto pričelo, pa ne izpeljalo. Cilj našega dela je: telesna vaja je driavljanska doli-nost in mora postati vsemu narodu lastna. Predpogoj za to je in ostane pomnožitev telovadnega pouka povsod tam, kjer so šole. Brez dnevne telovadne ure se telesne vajo med narodom ne bodo udomačile, brez dnevne telovadne ure trpita ljudsko zdravje in ljudska moč. Treba je pomnožiti igrišča, treba je polrojiti število telovadnic, število poletnih in zimskih plavalnic. Vadišča naj postanejo kulturna središča. Kinč, ki jim ga dajo stavb-niki in vrtnarski umetniki, bo poživil estetični Čut naše mladine. Bodoče leto naj nam na zborovanju za zgradbo igrišč pokaže pota, po katerih bodemo morali hoditi. Telesna vaja je srčna potreba našo mladine; njena pravica je, da si z borbo poveča zmožnosti telesa ln njegovo prožnost; veliki uspehi nas bodrijo in nas kličejo k posnemanju. V vsakem mladem človeku je vkorcninjeno veselje do tekme iu do primerjanja, iz tega veselja so se rodile borbno organizacije noter gor do olimpijskih iger. Moramo vso pripraviti, da bomo z uspehom prestali borbo leta 1928, olimpiado v Amsterdamu. Rekordi nisa sami sebi namen, oni so sredstvo vzgoje, so dela, ki jih je rodila aDiotfčna 'juUnostua vzgoia in vrela ljubezen do domovina. Razprave na konferenci socialističnih strokovnih zvez. ANGLEŽI NASTOPAJO ZA ZDRUŽITEV SOCIALISTIČNIH IN KOMUNISTIČNIH STROKOVNIH ZVEZ. — OSTRO NASPROTOVANJE FRANCOZOV IN BELGIJCEV. v Pariz, 3. avg. (Izv.) Z ozirom na resni spor, ki je nastal včeraj na mednarodni konferenci strokovnih zvez in katerega je povzročila angleška delegacij?, s svojimi boljševi-škimi tendencami, je predsedstvo smatralo za potrebno, da za danes napovedane plenarne seje odpove. Predsedstveni urad konference je po dolgotrajnem tajnem sklepanju sklenil, da se razprava o govorih posameznih zastopnikov odkaže prvemu odboru, ki bo o teh zaupnih razpravah potem poročal na plenarni seji konference. Nastopanje angleške dele- gacije je pri drugih inozemskih zastopstvih izzvalo veliko razburjenje. Trdi se, da so se angleški strokovni voditelji desavuirali in da so v svojem nastopanju za združitev z ruskimi strokovnimi organizacijami ostali popolnoma izolirani. Ostro kritiko je izzval govor angleškega delegata Citrina, ki je rekel, da so francoske in belgijske strokovne zveze edina ovira za spravo in združitev z ruskimi strokovnimi organizacijami. Njegov govor je v popolnem nasprotju z lojalnimi izjavami na-prani lastni vladi. Zborovanie osrednjega odbora komuni stične stranke v Moskvi. v Moskva, 3. avg. (Izv.) O nastopanju voditeljev opozicije proti strankinemu vodstvu prihajajo le redka poročila iz skoraj herme-tično zaprtega Kremla, kjer se vrši seja osrednjega odbora komunistične stranke. Opozicija najstrožje kritizira pretirane grožnje z vojno nevarnostjo in poudarja popolno ne-popularnost kake vojne. Proti nastopanju opozicije je govorila kot prva Leninova žena Krupskaja, ki je bila poprej v opoziciji, se- daj pa stoji na strani Stalina. Rekla je, da stranka ni nikak klub za diskusije. Vojaki na pohodu ne smejo nikdar vprašati, zakaj gredo ravno po tej poti in zakaj ne po kaki drugi. Večina vplivnih starejših članov stranke zahteva, da se energično nastopi proti opoziciji in da se voditelji izključijo iz osrednjega odbora, čeprav so si v prvih časih pridobili še toliko zaslug za boljševiško gibanje. Letalske nesreče. v Dessau, 3. avgusta. (Izv.) Po temeljitih pripravah sta startala danes zjutraj ob 5.10 in 5.55 na dessauskem letališču pilota Loos« in Risticz z Junkerjevimi letali J 33 in motorji J. L. V. s 310 PS, da postavita nov rekord v vztrajnostnem poletu, ki sta ga postavila ameriška letalca Chamberlin in Accosta. Loose je moral ob 10. uri dopoldne s svojim letalom pristati radi odpovedi magneta. Pri tem je stroj nalahno poškodoval. Drugi letalec Risticz se nahaja še dalje v zraku in kroži oa črti Dessau—Lipsko. v Dessau, 3. avg. (Izv.) Ako se bodo posrečili poskusni poleti nemških letalcev, se bo izvršil polet preko Oceana z dvemi letali, ki bosta dobili ime »Evropa« in »Bremen«. Polet bodo na pobudo drugih privatnih podjetij financirali Junkerjeva družba in severno-aemški Lloyd. v Linz, 3. avgusta. (Izv.) Včeraj je padlo v Donavo pri Sommerbergu angleško vojaško letalo, ker se je premočno ugrel motor. Letalo je včeraj odšlo iz Londona in je plulo proti Indiji. Izmed pilotov je bil eden lahko, drugi pa težko ranjen. Oba so odpeljali v zdravniško oskrbo v Aschach. Letalo je angleški vojaški dvokrovnik z motorjem 700 PS in leži še vedno v Donavi ter je močno poškodovano. v London, 3. avg. (Izv.) Angleško zrako-plovno ministrstvo objavlja k dunajskim poročilom o letalski nesreči angleškega vojaškega zrakoplova na Donavi pri Sommerbergu v bližini Aschacha, da je to zračno letalo angleške mornarice, ki sta ga vodila letalski poročnik Carr in pilot Drarth. Včeraj sta po dveh ponesrečenih poskusih v največji tajnosti startala, hoteč brez prestanka poleteti v Indijo. PROMET NA SIMPLONSKI PROGI VZPOSTAVLJEN, v Ženeva, 3. avgusta. (Izv.) Promet na simplonskih progah, ki je bil včeraj ustavljen vsled zemeljskih usadov na železniško progo. Pri Territe je bil danes zjutraj zopet vzpostavljen. V tej okolici je voda poškodovala tudi telefonske in brzojavne zveze. Neurje je tudi v drugih delih Švice napravilo veliko škodo. DR. VORONOV PRI PREDSEDNIKU MA- SARYKU. v Praga, 3. avgusta. (Izv.) Znani dr. Vo-ronov, ki se bavi s pomlajevanjem, je prišel v Karlove vary. Pri predsedniku Masaryku je bil sprejet v avdijenco. ANGLEŠKI VOJAŠKI ATAŠE V BUDIMPEŠTI SMRTNO PONESREČIL, v Budimpešta, 3. avg. (Izv.) Danes zjutraj se je dogodila v bližini Budimpešte težka avtomobilska nesreča. Angleški vojaški ataše John Harry je zadobil smrtnonevarne poškodbe na lobanji. Harry se je hotel v spremstvu dveh madjarskih oficirjev odpeljati k madjar-skim vojaškim vajam, na nekem ovinku pa se je avto prevrnil. Smrtnonevarno poškodovanega Harryja so prepeljali v sanatorij v Budimpešto. Oba madjarska častnika pa sta lažje poškodovana. DELAVSKO GIBANJE NA MADJARSKEM. v Budimpešta, 3. avg. (Izv.) Danes dopoldne je stopilo v Manfred-Weissovih tovarnah v Csepelu v stavko 4500 delavcev. Tudi iz različnih industrijskih krajev v pokrajini je delavstvo v mezdnem gibanju. VROČINA NA OGRSKEM. • v Budimpešta, 3. avg. (Izv.) Nekaj dni sem vlada na Madjarskem neznosna vročina. Na deželi je dosegla vročina 40 stopinj, v Budimpešti pa 38 stopinj. Radi vročine se jc zgodilo ie več težkih nesreč. Šedivy: Splitski sestanek. V dneh med 22. in 24. julijem niso bili predmet občudovanja tujcev in Spličanov pa-robrodi. igranje vetra z jadrnicami, a tudi ne ogromni ostanki Dioklecijanove palače, ki že več ko 1600 let oznanjajo moč rimskega cesarja in še dandanes dajejo stanovanje nad 3000 meščanom. Vzhodni Goti in Obri so tako opu-stošili Dioklecijanovo palačo, da je bila koncem 6. stoletja že popolnoma prazna. Življenje so ji zopet dali 1. 629. prebivalci bližnjega mesta Solina, ki so se naselili v njej, ko so jim Obri porušili mesto. Tedaj je v Dioklecijanovi palači zavladalo tudi krščanstvo. Dioklecijanov mavzolej so spremenili v kršč. cerkev, njegovo pogansko molilnico pa v krstilnico. Papež Martin I. je poslal 1. 649. v Dioklecijanovo palačo, ki tvori jedro Splita, škofa Ivana Ravenskega, da kot metropolit cele Dalmacije širi v teh krajih kraljestvo božja Podobno kakor krščanski Solinjani so navalile na Dioklecijanovo palačo stotine kat. hrv. dijaštva, da z božjo daritvijo začno zborovanja in nadaljujejo delo za praktično pokristjanjenje hrv. naroda, ujetega v liberalne mreže. Ni bil slučaj, da je služil sv. mašo frančiškanski provincijal fra dr. P. Grabič. Zakaj z majhnimi izjemami v Bosni so bili frančiškani vedno prvobojevniki kat. pokreta na Hrvatskem. Dr. Mahnič, dr. Eckert, dr. Rogulja, dr. Deželič, dr. Marakovič, dr. Šimrak in prof. Grgec so našli sodelavce in zveste prijatelje v siromašni duhovščini in v sinovih sv. Frančiška tudi takrat, ko so se proti kat. pokretu med Hrvati zarotili vsi svobodomisleci in tudi del hrvaške katoliške javnosti. Ljudstvo siromašne Dalmacije, kršnega Zagorja in Hercegovine je še dandanes tesno priklenjeno na frančiškane in požrtvovalne duhovnike. Dobro ve, da jim niso samo uradniki Cerkve, temveč duševni zdravniki, sotrpini in svetovalci v življenju. Ker so izšli iz naroda in delili trpljenje z ljudstvom, niso bili dovzetni za načrte Habs-buržanov in nemških politikov. Kljub pritisku gotovih visokih krogov in njihovih svetovalcev niso hoteli omadeževati kat. pokreta s protinarodno politiko. Z vso duša so se oprijeli majske deklaracije. Vsled zvez z ljudstvom in že po svojih pravilih so frančiškani pravi kršč. demokrati in zato niso nikdar sodelovali z frankovci. Vedno so imeli pred očmi preporod hrv. naroda v Kristu, nikdar pa niso imeli teženj vzgajati sinove vladarskih rodovin in visokih družin. Preporoda hrv. naroda ne pričakujejo ti požrtvovalni pionirji kat. načel od frankovske separatistične politike, temveč od dela na verskem, prosvetnem, gospodarskem in političnem polju. Poudarjajo, da samo hinavsko zagotavljanje prijaznosti do kat. Cerkve ne bo rešilo naroda, temveč da mu je potrebna tudi močna politična stranka na kat. temeljih. Zedinjenje s Srbi v eno državo jim nudi priliko, da razširjajo svoje ideje tudi na Vzhod. Prof. bogosl. dr. Petlič je v svojem duhovitem predavanju objasnil verske in filozofske temelje in smernice hrv. kat. pokreta. Vsem iz duše je govoril prof. Grgec, Roguljin sodelavec in ideolog hrv. kat. gibanja. Doživel je ovacije, ki so tudi pod južnim solncem nenavadne. Osvetlil je kat. načela o državi in dokazal, da so katoličani dolžni delovati tudi v politiki in imeti lastno stranko na temelju kat. načel. Najlx>ljši hrv. kritik, urednik >Hvr. prosvjete« dr. Marakovič je govoril o estet-sko-umetniških smernicah kat. pokreta. Prof. dr. Herceg je dal v svojem predavanju mnogo praktičnih smernic za narodno-obrambno delo. Plod njegovega predavanja je, da se osnujejo v vseh hrv. dijaških organizacijah naind-no-ohramlmi odseki, ki bodo delovali do me- govih smernicah in stali preko Cirilmetodijske Lige v Pragi v stiku 8 slovanskih in ostalim svetom. V najlepši složnosti so se menjavale misli pri obilni udeležbi na posebnih zborovanjih i bogoslovcev, akademikov, srednješolcev in 1 srednješolk. Izredno zanimanje je vzbudilo predavanje o Cirilmetodijski ideji č. p. Bučiča iz Orientalnega instituta v Rimu, učenca prof. dr. Grivca v Ljubljani. Navzoči poslevodeči podpredsednik Cirilmetodijkse Lige v Pragi je dal pregled o verskih, kulturnih in političnih razmerah med Čehi, Slovaki, Lužičkimi Srbi, Poljaki, Ukrajinci, Belorusi, Rusi in Bolgari ter dal praktične migljaje za cirilmetodij-sko delovanje. Ciril metodi jska Liga v Pragi bo odslej vezala tudi hrv. kat. dijaštvo z ostalim cirilmetodijskim slovanskim dijaštvom. V vseh organizacijah se osnuje Apostola! sv. Cirila in Metoda. Takoj so se preko Cirilmetodijske Lige navezali stiki in poslala pozdravna pisma kat. češkemu, slovaškemu, a tudi ruskemu in od Poljakov preganjanemu dijaštvu ukrajinskega in beloruskega naroda. Sestanek se je končal s papeževim blagoslovom, ki ga je podelil škof dr. Bonifačid. V svojem govoru je naglasil, da stoji odločno na stran; Jugosl. kat. dijaške lige in Rogulje- vih sodelavcev. Zjutraj istega dne je nad 500 kat. dijakov skupno prejelo sv. obhajilo. Med zborovanji se jo vršil izlet na izkopi« ne nekdanjega rimskega mesta Salona (Solin) pod vodstvom msgr. Bulica. Ta arheolog sve< tovnega imena je na izkopaninah nazorno pot kazal zmago krščanstva nad poganstvom. Bi*-lič je svetovno znan učenjak in njegova zasluga je izkopavanje stare Salone z grobišči, gledališčem, amfiteatrom, kopališčem in rimskim vodovodom. Muzej v Splitu je njegovo delo; vendar so ga odstavili kot ravnatelja-. Zakaj on je tudi vzgleden duhovnik in pristal! Hrv. P. S., ali kakor si je sam dal izklesati na svojem sarkofagu sredi med izkopanimi kršč. grobovi: >Fran Bulič, grešnik in nevredni duhovnik.« Zato lina pač msgr. Bulič pravico, da je pozval kat. dijaštvo, naj neustrašeno kakor stari Salinjani deluje za zmago krščanstva med modernim poganstvom, ki s« je uko reninilo v hrv. narodu. Globlje poznavanje razmer kaže, da se bo docela uveljavil med hrvatskimi katoličani katoliški pokret, kakor so ga ustvarili dr. Mahnič, dr. Krek, dr. Rogulja, dr. Marakovič, dr. Šimrak, prof. Grgec in Barič. Zmaga HPS pri sedanjih volitvah bo poudarila njegovo pravico do življenja. Slovenci v Italiji Slovensko zadružništvo v nevarnosti. Pretekli ponedeljek se je vršila na prefek-turi v Puli na pobudo prefekta samega novo zborovanje glede ureditve slovanskega i nitalijan-skega zadružništva v Istri. Poleg prefekta so se udeležiil sestanka predstavniki fašistovske stranke in istrskih gospodarskih krogov, fašistovskl istrski poslanci, zastopnik Zveznega zavoda v Benetkah ter dr. Giulio Tnmagnini kot odposlanec državnega združenja ljudskih posojilnic v Rimu. Po dolgi razpravi je stavil prefekt Cavalieri več predlogov, ki so bili seveda soglasno sprejeti. Med drugimi so tudi ti-le predlogi: 1. V Puli se ustanovi sekcija Državnega združenja ljudskih posojilnic. 2. V Poreču odpre Puljska mestna posojilnica svojo podružnico namesto razpužčene Zveze obrtnih in gospodarskih zadrug v Poreču. 3. Slovensko in hrvaške zadruge v Istri se odcepijo od slovenske Zadružne zveze v Trstu in včlanijo v novo zadružno zvezo v Puli, ki bo obsegala vse istrske zadruge, t j. slovanske in Italijanske. Nova zveza bo .pod okriljem puljske sekcije Državnega združenja ljudskih posojilnic. 4. Zvezni zavod v Benetkah bo podprl Puljsko mestno posojilnico pri podeljevanju poljedelskega kredita. Pomena tega zborovanja, ki se je vršilo v državnih prostorih in ld ga je sklical prvi državni uradnik v deželi, ni treba posebej podčrta vati. Jasno je, da tu ne gre več za rogoviljenje kakega Mracha. Napovedujejo se ukrepi, ki bodo segli globoko v meso vsega slovenskega in hrvaškega zadružništva v Italiji in do temelja pretresli vse gospodarstvo primorskega kmeta. Vprašanje je danes že tako zrelo, da je dr. Tamagnini na zahtevo poslanca Mracha, naj se z enim samim ukrepom uredi celotna zadeva slovenskih in hrvaških zadrug, včlanjenih v Zadružni zvezi v Trstu, odgovoril, da je ta ureditev, t. j. prisilna odcepitev od slovenske zadružne zveze, že sklenjena. Ne bo odveč, ako v svrho boljšega razumevanja celotnega vprašanja sežerno nekoliko nazaj v dobo po nastopu fašizma. Fašisti so si takoj po prevzetju oblasti nadeli za eno Lsmed prvih nalog zrušiti temelje opozicijskih strank mase, t. j njihovo zadružništvo. Socialisti so se dolgo upirali, a končno so podlegli. Nekatere zadruge so bile enostavno razdejane, n. pr. cvetoče zadruge v Lomelinese, druge so dobile vladne komisarje. Tako so prišle v fašistovske roke izborno organizirane Tržaške delavske zadruge (Cooperative operare), ogromna turinska konsumna zadruga >Alleanza Cooperative, ki proda letno za 100 milijonov blaga, Cooperative Camiche itd. Socialisti in deloma tudi republikanci so imeli večinoma konsunuie zadruge, medtem ko so popolari širili predvsem ljudske posojilnice. Popolarom se je posrečilo ohraniti večino svojih posojilnic vsaj de facrto; sicer so se morale posojilnice prilagoditi novemu položaju. Prav radi tega imajo v kreditnih zadevali še veliko besedo. Popolari so ljudsko posojilnice potom zadružnih zvez včlanili v Državno združenje ljudskih posojilnic Assooiazione Nazionale delle Casse rurali del Regno v Rimu. Tudi obe slovenski zadružni zvezi v Gorici in Trstu sta pristopili v to združenje; s pristopom v italijansko osrednjo organizacijo sta slovenska zavoda pokazala svojo dobno voljo za skupno sodelovanje z italijanskimi zavodi v svrho ptrvzdige vsega gospodarstva. Zadnje in cela vrsta podobnih zborovanj v Puli dokazuje, da so sedaj zahteva od slovanskega zadružništva še več. Kljub tomu, da so vse istrske posojilnice potom tržaške zadružne zvezo včlanjene v državnem združenju ljudskih posojilnic v Rimu, se sedaj snuje v Puli posebna sekcija te Zveze, nekaka zadružna zveza, v katero se bodo morale vpisati tudi slovenske in hrvaške zadruge, ki so danes včlanjene v tržaški zadružni zvezi. Vse gre torej za to, da se istrske posojilnice odtrgajo od slovanskega zavoda. Pri tej akolji je istrskima glavarjema silno prav priSln nova zadružna ureditev, ki predvideva za vsako pokrajino posebno zadružno zvezo (Ente provhiciale
  • nareka in 1 mlinarska. V 42 zadrugah (o dveh manjkajo podatki) je včlanjenih 11.906 kmetov. Denar, promet je 1. 1925. znašal Lit. 22,817.279.91; posojil je bilo izdanih za 4,114.874 lir, vloge so znašale Lit. 4,932.567.89. V 14 gospodarsko-pro-duktivnih zadrugah je bilo 2028 članov, denarni promet je znašal Lit. 7.042.565.56. Vse to delo bo sedaj uničeno. Ne maramo trditi, da ima fašistovska vlada namen uničiti slovenske in hrvatske zadruge v Istri, ker ima tudi fašistovska vlada lahko dobre namene. Mi jo hočemo opozoriti le na rezultat njenega dela, rezultat, ki ga tudi morebitni dobri nameni ne morejo izpremeniti. Pribito dejstvo je, da se vsak denarni zavod zruši v trenutku kakor hitro pride v roke ljudem, do katerih družabniki in upniki nimajo zaupanja. Historia docet: Nam ah je z^in|l denar iz štirih istrskih posojilnic, katerim je prefekt Cavaileri postavil vladne komisarje; svoj ukrep je moral takoj preklicati. V enem samem dnevu je bil dvignjen milijon lir iz goriškega monta, ko je vlada imenovala svojega komisarja; še naslednji dan je bil komisar odpoklican. Pod vtisom Mrachovih načrtov in groženj je v Istri nekaj posojilnic že likvidiralo. Očividno rimska vlada stoji prod izbero: ali pusti istrskemu zadružništvu popolno svobodo in ga podpre pred znanimi razgrajači ali pa se vda pritisku istrskega skva-drizma, uniči slovansko zadružništvo in pahne istrskega kmeta v še bolj črno mizerijo. Tretje poti ni. Požar. Iz Ljutomera nam pišejo: V ponedeljek okrog 15. tire je izbruhnil v Borecih blizu Kri-ževee požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje posestnika Ivana Magdiča. K sreči je vlekel veter v nasprotno stran, sicer bi bila ogrožena cela vas. Na lice mesta so takoj prihitele požarne hrambe iz bližnjih vasi in požar lokalizirale. Pri tem je treba posebej pohvalno omeniti požrtvovalnost nemških gasilcev iz Radgone, ki so že ponovno iz Avstrije prihiteli Jugosolvanom na pomoč. To pot niso stopili v akcijo, ker »o že domače požarne brambe preprečile razširjenje požara, pač pa bi bili v nasprotnem slučaju s svojo motorno brizgalno nenadomestljivi. Gospodarska škoda je velika. Kako je požar nastal, ni znano. AMERIKA REŠITELJICA MISIJONOV. Do najzadnjega časa katoliška Amerika zunanjim misijonom ni posvečala tiste pozornosti, kakor bi jo spričo svoje finančne moči lahko. Saj se je pač sama smatrala za nekaka misijonsko deželo, kar je deloma v resnici še. Predlanskim pa se je na pobudo sv. očeta po vseh škofijah vpeljala »Bratovščina za razširjanje sv. vere«. Vsak, ki hoče postati član te bratovščine, plača na leto 1 dolar. Letos je vrhovni vodja te bratovščine v Rimu, nadškof Marchetii Selvaggiani, dal Ameriki častno spričevalo, da je rešiteljica misijonov. Samo štiri njene riajvečje škofije so več darovale za zunanje misijone, kot ves ostali katoliški svet. Chicaška nadškofija sama je preteklo letd zbrala v ta namen 186,785.000 dolarjev. Izjava. Vsem svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom po smrti svojega moža vodila še nadalje mesarsko obrt ter se tem potom vsem naitopleie priporočam, ANTONIJA GUTNIK, VIČ — GLINCE. Gospodarstvo Stanje vinogradov. Maribor, 4. avgusta. Splošno se sodi, da vinogradi leto« niso obloženi. Lepo vreme pa je povzročilo bujno rast Ln lep razvoj grozdja, ki je ostalo zdravo. Trtne bolezni niso nastopale v večji meri in ako bo ugodno vreme trajalo dalje, se tudi ni bati, da bi povzročile večje Škode. Oidij, ki ljubi vročino, Be Tadi marljivega in letos učinkovitega žveplanja ne razvija. Sicer se tu in tam pokaže na kaki jagodi, ali si izbore posamezni trs, vočja škoda pa ne nastopa, ker ga vinogradniki takoj uničijo in zabranijo razširjanje z marljivim žvepla-njem. Glede kvantitete se obeta boljša trgatev kakor lani, vendar pa bo ostala trgatev precej pod normalo. Kakovost pa bi znala biti izvrstna, ker je razvoj za 2—8 tedne naprej, ako ne bo daljšega dežja, kar bi povzročalo pokanje jagod in gnilobo. Morda pa bo letošnja kapljica slična oni leta 1917. in 1921., kar bi posebno želeli našim skrbnim vinogradnikom, ki trpijo že več let radi neugodnega vremena in vinske krize. Vinske zaloge so precej izčrpane. Radi lastnega konzuma in zadnjih neugodnih l«t v drugih državah se je precej našega vina izvozilo v zadnjem času na Francosko, v Avslrijo in celo v Madžarsko. Strokovni listi cenijo stare zaloge v Dalmaciji na 30.000, v Ba-nata in Hrvatskem 60.000 in mislim, da ni seženo previsoko, ako cenim zaloge v Sloveniji na 10.000 hektolitrov, Do novega leta bo domači konzum porabil to pičlo zalogo, četudi bi bila večja. O cenah novemu moštu se še ne more govoriti, dokler ne pride grozdje pod stiskalnico. T&orsza 3. avgusta 1927. DENAR. Na deviznem trgu ni zadnja dva dneva nobenih bistvenih sprememb. Berlin je precej čvrst. V devizi Trst je bilo precejšnega povpraševanja, toda tudi ponudb, tako da se tečaj ni spremenil. Ljubljana. Devize : Berlin 1 M 13 515 do 13.545, Curih 100 fr. 1093.50—1090.50, Dunaj 1 šiling 7.9875—8.0175, London 1 funt 275 80—276.60, Newyork 1 dolar 56.70—56.90, Praga 100 kron 168.2 do 169, Trst 100 lir 308.125-310.125. Zagreb. Amsterdam 22.766—22.826, Curih 10.9350—10, Dunaj 799.18—802.18, London 275.80 do 276.60, Newyork 56.70-56.90, Pariz 222.25 do 224.25, Praga 168.20—169, Trst 308.15—310.15. Curih. Belgrad 913.50, Amsterdam 208.05, Berlin 123.47, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.10, London 25.205, Newyork 519, Pariz 20.325, Trst 28.2513, Bukarešt 317.50, Madrid 88.40. ■ Dunaj. Devize: Belgrad 12.49, Kodanj 190, Eotidon 34.4875. Milan 38.60, Newyork 710.20, Pariz 27. 81, Varšava 79.38. Valute: dolarji 708, francoski frank 27.89, dinar 12.57, češkoslovaška krona 21.0450. Praga. Devize: Lira 183.45, Zagreb 59.35, Pariz 132.25, London 163.85, Newyork 133.75. Trst. Belgrad 32.32-32.35, Curih 351.85 do 355.85, Dunaj 258.75—263.75, London 89.20 do 89.27, Newyork 18.35-18.37, Pariz 71.85-81.95, Albanija 355—354. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska posojilnica d. d., Celje 197 do 199, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 146, Merkantilna banka, Kočevje 90, Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb 850, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana 160, Stavbna družba d. d., Ljubljana 55, >5ešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka 104. Zagreb. 7% invest. posojilo 1921 84.25—85, VA% drž. rente za ratnu štetu 344.50, 2Express<, d. z o. z., Vegova ul. 2792 Fablani in Jurjevec, trg., Stritarjeva ul. 2791 »Florian«, rasti, destilac., Gosposvetska c. 13 2863 Francoski konzulat, Dunajska c. 1 2880 Galle Ant., notar, Tavčarjeva ul. 2811 Golob Fr., trg., Wolfova ul. 2781 Gospodarska zveza, Dunajska c. 2864 »Gradidom«, stavb. d. z o. z., Pražakova ul. 2690 Grobelnik I., trg., Knafljeva ul. 13 2259 Haus 0., dr. zdravnik, Poljanska c. 16 2813 Horceg Bosna, zavar., Šelenburgova ul. 7 2055 Hranilnica kmet. občjn, Dunajska c. 2183 »Ilirija«, oblačilnica. Mestni trg 17 2825 »Isis«, d. d. tov., kem. prep., Komenskega ul. 2866 Jesenko St., ravn., Dalmatinova ul. 2686 Jovanovič Andr., car. posr., Kolodvorska ul. 2828 Juvan R., mag. urad., Cesta v Rožno dol. 2821 Kandare Fr., dr., odv., Miklošičeva c. 2285 Kavčič Fr., gost., Privo 4 2631 Keršič Ant., gostiln., Šiška 2663 Kisovec Vek., dr., odv., Cesta v Rožno dol. 2636 Klepec J., dr., odv., Janez Trdinova ul. 3677 KnafliS Vlad., dr., odv., Miklošičeva c. 16 2611 Kopač I. & Comp., autogaraža, Bleiweisova 2775 Kolšek Fr., trg., Dunajska c. 2872 Kobal Fr., dr.. Papež, dr. odv., Frančišk. ul. 2130 Kurilnica dr. žel., Gorenjski kol., 2868 Lasan, Brača, gost., Šiška 2753 Ljubljanski klub, Kongresni trg 1 2661 Lokar Franc dr., odvetnik, Miklošičeva c. 2831 »Lutzv- tvorn. emajl. peči, Šiška 271«j Mayr Josip, bivši lekarnar, Aleksandrova c. 2853 Meden Matija, pt. čin., Jurčičev trg 1 2794 »Merkator« d. z o. z., Šelenburgova ul. 7 2956 Mihelčič Ivan, elektrotehnik. Lepi pot, 2704 Mihor Mihael, inženjer, Šiška 2795 Mikuš L., trg., Mestni trg 2282 Nabavljalna zadr. drž. žel., ftiska 2641 Narodna banka, upravnik, Knafljeva ulica 2788 Natlačen M. dr., odveUiik, Miklošičeva c. 2705 Nova založba, knjigama, Kongresni trg 2793 Novak Fran, otpreinna kuča, Kongresni trg 280y Okrož. urad za uivar. del., Miklošičeva c. 2755 Oražen Ela, zasebnica, Miklošičeva c. 2874 Palmo Franc, agent. In Comp. Gosposv. 7 2876 1'alovec Ferdo, dentist, Kongresni trg 2788 Papež dr in Kobal dr. odv., Frančišk. ul. 2180 »Papirografija«, d. z o. z., Gosposvetska c. 10 2747 Pogan Vlad. dr., odv,. Miklošičeva c. 2888 Pehani & Co., banka, Miklošičeva c. 2765 Piccoli Gabrijel, dr., lekarnar. Dunajska c. 2835 Pivovarna Union, Šiška 2311 Poje Fr. dr., odv.. Frančiškanska ul. 2664 Pogranična trupa XI. ods. Vojv. Mišiča kas. 2840 Polic, konjenica, hlevi, Cekinov grad 2757 Poliklinika, hig. zavod, Resljeva cesta 2651 »Posest«, d. z o. z., Miklošičeva c. 2182 Prelog Kari, veletrgovina. Gosposka ul. 2678 Premelč I., priv. stanov., Tavčarjeva ul. 2 2691 >Podukcija< d. z o. z., Tržaška cesta 26 2700 Prva slov. zidarska zadr., Tržaška c. 2 2881' Ravnikar Josip veletrg., Dalmatinova ul. 2642 »Razgled« uredn. in uprava, Selenburg. 7 2887 Rosenefld Emil, zastop., Dunajska c. 33 2398 Savez grafičkih radnika, Cankarjevo nabr. 2281 Savez železn., Ujedinjenje, Turjaški trg 2710 Schuster I., trg. zastop., Vošnjakova ul. 2619 Sila Anton, trg., Kopitarjeva ul. 2381 Sire Vinko, zasebni uradnik, Cesta na Rožnik 2602 Skok Franja, babica, Tržaška c. 26 2841 Smrekar Hinko, akad. slikar, Šiška 2658 Steinherz Viljem, trg., Dunajska c. 2752 Stupiea Josip., autogaraža, Slomškova ul. 2826 Suyer Vazo, borzni senzal, Šelenburgova 7 2635 Šenicn Josip, mizarstvo, Za Bežigradom 2871 Škafar Fran, mizarstvo, Rimska c. 16 2828 Štebi M., inž., Rožna dol. 2778 Tavčar Franja, Breg 6 2746 Tosti Avgust, ravnatelj., Cesta na Rožnik 2878 Tonnies Gustav, inž., Dvofakova ulica 2762 Treo Luce dr., odvetnik. Dunajska c. 2111 Trg. boln. In podp. dr., Gradišče 17 2671 Trink in Bernik, mizarstvo, Linlirtova 8 2856 Trnkoczy, lekarnar, Mestni trg 2186 Tuječ Božcna, Cigaletova ul. 2689 Tumšek Viktor inž, prof, Lepi pot 2648 Tvorn. emajl. peči »I.utz«, Slška 2740 Ujedin. savez železn.. Turjaški trg 2710 Upravnik Ljubljana 2, Glavnik kol. 2813 Urbas Marija nasl., Komenskega ul. 18 2865 Vagaja Ant. dr., inšpektor, Zvedraska ul. 2903 Vardjan-Šarič Mili., član. nar. gled. Robbova 2659 Verbajs A., elektroteli. podjet. Gosposvetska 2867 Verbič Anton, trgovec, Stritarjeva nI. 2 2673 Vidmar Stane, priv. stan. Cestn na Rožnik 2784 Vok Ign., trg., Tavčrjeva ul. 2687 Vrečico Fran, inž., Rutarjeva ul. 2751' Zeschko A., skladišče, Metelkova ul. 2712 Zidar Joško, priv. stan., Dunajska c. 31 2769 Zidarska zadr., prva slov., Tržaška cela 2881 Zorman Al. in M., trgov., Stari trg 32 2637 Zumbulovič Jakov, prodaja vredn. papirjev Aleksand. cesta 2673 Zupančič I., metlar, Kersnikova ul. 2758 Žandarm. šola, Pokopališka cesta 2653 Vremensko poročilo Mefeorološki zavod v Ljubljani, dne 3. avgusta 1927. Višina baromelra 308*8 m Opazovania Barometer Toploto f C' Kel Tiofja Velet In brzina t m Oblač-noti 0-10 Vrsta padavin m !« ™ a» 37 . II Krni I *»» ob opazovani« >mmiU7>t 7 764-7 18-0 82 mirno 0 32-2 16-4 Lfubl|ana (dvorec) 14 762-2 31-6 49 SE 8 3 21 764-6 22-5 68 E 1 7 Maribor 764-0 25-0 78 W 2 0 33 19 Zagreb 763-6 25-0 78 SE 2 l 35 20 Belgrad 8 762-9 28-0 53 mirno 0 36 20 Sarajevo 763-4 23-0 54 mirno 0 — 16 Skoplfe 764-6 24-0 42 mirno 0 34 15 Dubrovnik 762-7 25-0 65 mirno 0 30 15 Split 762-7 28-0 48 NNE 1 4 35 24 Praga 7 767-7 17-0 N 6 10 nevihta 6 32 17 Dunajska vremenska napoveil za 4. avgusta: brez oblakov, vendar ne posebno vročo. Nikolaj L j e s k o v J Začarani romar. 34 Zdravil sem se na ta način v družbi z obubožanim gospodom kar do večera. Bil sem popolnoma miren. Saj sem vedel, da ne pijem v krčmi zavolj neumnosti, temveč, da bi se odvadil pitja. Potipal sem včasih za denarjem v nedrijih. Prepričal sem se, da leži še vedno na svojem mestu in v redu, pa sem zdravljenje nadaljeval. Gospod, ki je z menoj popival, mi je ob tem pripovedoval vse svoje življenje, kako je zapravljal in razsajal, največ pa je pravil o ljubezni. Končno je postal hud, ker se nisem razumel na ljubezen. Rekel sem mu: Kaj pa hočem, če mi ni nič do te bedarije? Le tolaži se s tem, da ti vse tako dobro razumeš. Zato tudi hodiš zdaj kot capin. On pa je rekel: — Su, siljans! Ljubezen je sveta stvari — Sama bedarija je, — sem rekel. — Ti si podel kmetavs, — je rekel, — če si upaš rogati se svetemu srčnemu čuvstvu in ga imenuješ bedarijo. — Da, sama bedarija je to. — Ali sploh razumeš, — mi ,jc rekel, — kaj je »lepota, krona vsega stvarstva ?« — Da, — sem rekel, — na lepoto konja se dobro razumem. Gospodič je kar poskočil in mi hotel prisoliti zaušnico: — Mar je konj lepota? — je pričal, — mar je konj krona stvarstva? A bilo je že zelo pozno in mi ni ničesar mogel dokazati. Medtem je krčmar videl, da sva natrkana, pa je pomižiknil natakarjem. Priskočilo je k nama kakih šest fantov, ki so prosili: »Izvolite se pobrnti.< Takoj so naju prejeli pod pazduho, porinili čez prag in skrbno za nama vrata zaklenili. Bila je že noc in krčmo so zapirali. Nato so se pričele najbolj čudne stvari. Od tedaj je že zelo mnogo let, pa še do danes nikakor ne razumem, kaj sem vse doživel. Ne vem, kdo mi je poslal te dogodke in s kako močjo so se vršili. Zdi se ml, da niti v življenju svetnikov ni nobenih skušnjav, ki bi bile slične tistim, katere sem prestal v oni noči. Dvanajsto poglavje. Takoj, ko sem zletel skozi vrata, sem si vteknil roko v nedrije, da se prepričam, ali je moja denarnica še tu. Uveril sem se, da je še notri. — No, zdaj imam samo eno skrb, — sem si mislil, — da varno prinesem novce domov. A noč je bila tako temna, kakor si jo le morete misliti. Poleti imamo namreč pri nas, blizu Kurska, včasih prav temne noči, čeprav so obenem mile in jako tople. Na nebu gorijo zvezde kakor lučke v cerkvi. Spodaj pa je tako gosta tema, da se ti dozdeva, kako te nekdo tipa in suva... Na sejem prihajajo vedno cele trume vsake vrste slabih ljudi. Večkrat se je dogodil rop in umor. Bil sem sicer močan, a zavedel sem se, da sem — prvič — pijan in — drugič — ne bom ničesar opravil, če navali na me deset ali še več ljudi. V tem primera ne bi nič izdala tudi velika telesna moč. Imel sem ga v glavi, a sc kljub temu spominjal, da sem večkrat vstal, plačal in se zopet usedel. Moj sopivec, tisti oguljeni gospod, je moral videli, da imam prav izdaten kup bankovcev s seboj. Zato me je nenadoma prešinila misel: Ali me liočo speljati in opeharili? Kje pa je prav za prav? Bila sva skupaj vržena iz gostilne. Kam je lako nenadno izginil? Stal sem in se počasi oziral okoli. Nisem ga poznal po imenu, zaio sem ga klical prav liho na ia-le način: — Čuj no, ti, magnetizer. kje si? Zrastel je nenadoma pred menoj kakor bes in rekel: — Tukaj sem, glejl Zdelo se mi je, da ima drug glas. Tudi obraz se mi je zdel v temi nekam tuj. — Stopi no še bližje, — sem rekel, in ko je prišel, sem ga prijel za pleča ter ga začel ogledovati. Nikakor nisem mogel spoznati, kdo je. Oim sem se ga dotaknil, sem izgubil hočeš nočeš ves spomin. Slišal sem samo, da je mrmral po francosko: »di-ka-ti-li-ka-ti-pec, a prav nič nisem razumel. — Kaj pa brbljaš? — sem rekel. On pa je začel zopet francoziti: — Di-ka-ti-li-ka-tipe. — Nehaj no, bedak, — sem rekel, — odgovori mi ruski, kdo si, ker sem te pozabil. Odgovoril je: — Di-ka-li-li-ka-tipe: jaz sem magnetizer. — Bedak si, strela! — sem rekel. Trenutek se mi je zdelo, da se ga spominjam. A pričel sem ga opazovati in videl, da ima dva nosa! Dva nosa, nič ne pomaga! Ko pa sem mislil, ali je to mogoče, sem takoj spet pozabil, kdo je ... — O, da bi te vrag, — sem si mislil, — odkod se je vzel ta nepridiprav? Zopet sem ga vprašal, kdo je. Zopet jo rekel: — Magnetizer sem. — Poberi se proč, — sem rekel, — nemara si sam hudič. — Nisem hudič, — je rekel, — a dosti razlike ni med nama. Sunil sem ga v glavo. To ga je užalilo, rekel jei — Zakaj me suvaš? Jaz sem tvoj dobrotnik in te oprostim nadležnega pijančevanja, ti pa me pretepaš. Jaz pa se za noben denar nisem mogel spomniH, kdo je. Zopet sem rekel: 1EIIIE i n m« w N * M " 3 £ *3 O 15« B SoS "S; 2 S t- a r ^ a £ % S {5 F (g N o en S-g 8£o & o o g 2 a p a «8 » " *«, ® I S re S S 5" Š S 3 £ a Č ® o f "I S" ■ S = gs^S-- c o n n ~ K K f P S» f g s» S * f 111 = 111 = MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsuka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Postrežnica za dopoldanske ure se sprejme. - Golmajer, Vošninkova 4/III. (poleg iovega sveta). Potrebujem več sekačev za sekanje mehkega lesa. Plača po dogovoru. Oglasi na Drago Kobi, Maribor, Cankarjeva ulica 1. Trgov, vajenko zdravo in pošteno, sprejme takoj trgovina z meš. blagom v Ljubljani. Naslov v upravi pod 5958. '"žELEZNINARJI T~ Vcraranega prodajalca in eno zanesljivo pisarniško moč iščemo zn stclno službo. Obširne ponudbe, tudi z navedbo službenih prejemkov in event. nastopom, je nasloviti na tvrdko Schneider in Ve-rovšek, Ljubljana, katera sprejme tudi 2 UČENCA boljše rodbine in s po-' _"ebno šolsko predizobr. Sprejmejo se dobro iz-vežbani krojaški Domočniki za velika dela v konfekcijsko delavnico. Stanovanje na razpolago. Cenj. ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod: »Konfekcijsko delo« 6033 PitfP dobro ohranjene OJIIGj in lepo doneče GOSLI, za skupno vsoto 450 Din naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 6018. iarejšo, samostojno in izurjeno natakarico ki govori slovensko in nemško, sprejme hotel »Kolodvor« - JESENICE (Gorenjsko). 6020 ŠIužbToRGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje v Šenčurju pri Kranju. Nastop s 1. oktobrom. - Pogoje pove Župni urad Šenčur pri Kranju. 5914 Trg. pomočnik mlad, izučen v trgovini z ; mešanim blagom — išče ! službe, Naslov v upravi ' lista pod številko 6030. 1 Mesto praktikanta išče trg. pomočnik v mestu ali na deželi, vojašč. prost, položi lahko tudi kavcijo. Naslov v upravi lista pod številko 6023. ali dobro idočo gostilno na prometni točki s posestvom. Ponudbe z opisom in ceno na upravo pod: »Hotel« štev. 6028. Vreče rabliene. v dobrem stanju, ponudite na poštni predal štev. 169. Več tisoč metrov sveta v mestu tik cestc, primer, za vsako porabo, se ceno proda. Naslov v upravništvu »Slovcnca« pod številko 6027. Prodam 25 kg starinskih CINJASTIH SKLED in KROŽNIKOV. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6011. EIIIEIIIEIIIEIII STANOVANJE s hrano in vso oskrbo s 15. avgustom iščeta pri krščanski družini 2 mirni gospodični, ki sta skoro cel dan odsotni. 'Želi se po možnosti soba s separatnim vhodom v novejši stavbi in bližina frančiškanske cerkve. — Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod šiiro: »Suho in čisto stanova« nje« štev. 6014. 111=111=111-1115 STANOVANJE 5 sob s pritikiin., krasno, nezaščiteno, pripravno za gg. zdravnika, zobozdravnika, odvetnika itd., odstopim za primerno odškodnino. Ponudbe prosim na upravo lista pod: Takoj prosto stanovanje. Dosmrten užitek ! Oddam veliko sobo s posebnim vhodom, elektrika in tla iz parketov, pri družini 3 oseb v novi hiši pod Rožnikom — proti vplačilu primern. zneska. Vsa oskrba lahko v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Dosmrten užitkar«. Mazilo za rast las, g. Franca Plcvnika, Val-vazorjev trg 1, učinkuje zelo dobro. Na moji prej goli glavi rastejo sedaj novi lasje že po kratki vporabi. - Jos. Škerja-c, Zavod Sv. Stanislava, Št. Vid nad Ljubljano. 6022 3 mlajši dijaki polten, staršev, se sprejmejo na stanovanje, ozir. tudi na hrano. Naslov v upravi pod štev. 6026. in vse vojaške potrebščine se dobijo pri: Simon Klimanek, Ljubljana, Šelenburgova uL 6 Kašo, ješprenj, ajdovo moko vedno svežo oddaja na debelo veletrgovina a. VOLK. LJUBLJANA Kesljcva cesta štev. 24. Stavbno podjetje flCCETTO & drugovi družba z o. z Maribor, KoroSčeva ul. Din 10.— liter vina belega iz Krških goric — prodaja zaradi prezidave kleti gostil. Ant. Maver, Ljubljana, Ahacljeva cesta 5 — dokler traja zaloga, ter vabi na obilen odjem, ker je vino izredno poceni! 6029 •f v manufakturni stroki popolnoma verziran prodajalec in aranžer, se sprejme proti primerni plači pri tvrdki J, PREAC, MARIBOR, Glavni trg 13. V poštev pride le starejša in res prvovrstna moč. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je dopadlo Vsemogočnemu poklicati v boljše življenje po dolgi, mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti, našo ljubo in dobro mamo, staro mamo, gospo Heleno Smrehar poj. Fioh Pogreb nepozabne drage mame bo 4. avgusta 1927 na tukajšnje farno pokopališče sv. Tilna. Višnja gora, dne 2. avgusta 1927. Globoko žalujoča rodbina Smrekar - Groznik. i/i o s - 13 o ui s: sc r1 c >—i «a ot -3 (D Q) N S "55" o* i s EJJ u ~ IQ OJ 9* f ■o M s <« i? ® I M o. & " §1 Najboljša reklama so oglasi v »Slovencu"! Zahvala. Ob prerani smrti mojega Iskreno ljubljenega soproga, gospo :a Franca Gutnika izrekam te« potom svojo najtoplejšo hvalo vsem, ki so v težkih urah sočuv-»tvovali z menoj. Posebno s« zahvaljujem čč. duhovščini — g. šolskemu upravitelju Iv. Štruklju za v srce segajoči poslovilni govor ob odprtem grobu — občinskemu odboru — odboru Rdečega križa — okrajnemu glavarju g. Klopčiču — gasilcem — Vincen-cijevl konferenci sv, Antona — prosvetnemu društvu — društveni godbi — pevskemu krožku — Orlom — gg. stanovskim tovarišem, za prenos krste — vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov ter končno vsem, ki ste tako v obilnem številu prihiteli od blizu in daleč in ga tako častno spremili na njegovi zadnji poti. S« enkrat vsem: Srčna hvala I Vič — Glince, dne 3. avgusta 1927. ANTONIJA GUTNIK, globoko žalujoča soproga. 'rt* istesi Nervoznost apatija, slabo spanje, glavobol, nevralgija, protin, arteriosklerosa, opešanje, predčasno postaranje, fizična in živčna utrujenost ter druge razne človeške bolezni so le posledice razkroja naše krvi po različnih sirupih, ki jih povzročajo izpremembe materije. Taki strupi so n. pr. kislina v človeški vodi, urali, taksini itd. Kako pa naj pobijamo te naše sovražnike? To se godi na dva načina. Prvi je težji, posebno za današnji rod, ker zahtsva strogo higijenično življenje; drugi je pa zelo lahek in enostaven, ker sloni na tem, da uvajamo v organizem specijalen ekstrakt živalskih zlezd, kakor jc »KALEFLUID« DR. KALEČENKA. — »Kalefluid« razkraja v organizmu in odstranjuje iz njega urinsko keslino in druge strupe, prinaša organizmu zdravje, prejšnjo energijo, delazmožnost in občutek mlajših let; z eno besedo: »Kalefluid« pomladi človeka. Nad deset tisoč zdravnikov raznih delov sveta priznavajo »Kalefluid« kot zelo močen toničen lek in ga priporočajo kot izbomo sredstvo zoper vse vrste živčnih in arterijskih bolezni. — Zaradi izbornih zdravilnih sposobnosti je bil »Kalefluid« odlikovan v Parizu, Londonu, Rimu, Bruslu in Firenzi s 5 »grand prix« in s 5 velikimi zlatimi medaljami. — »Kalefluid« dobite v vseh večjih lekarnah in drogerijah. — Na zahtevo dobi vsak detailno poučno literaturo: »PRE-PORODJAJ«, opremljeno z ocenami zdravnikov in izjavami posameznih bolnikov. — Obrnite se na: MILOŠ MARKOVI«1" — BEOGRAD, Katičeva ulica br. 1 Lit. S. 1. Preduo gradite ali zahtevajte ponudbe za pn <5. F. SCHKEITER, Škofja Loka podjetje za gradbo vodnih turbin. Pri novogradnji osnovne šole v Papežih se oddajo potom ofertalne licitacijc, odnosno ustne zmanjševalne dražbe sledeča dela: Težaška, zidarska in betonska dela, dalje tesarska, kleparska, krovska, mizarska, pečarska, slikarska in pleskarska dela. Pismene ponudbe je vložiti do dne 10. avgusta 1927 pri šolskem upravitcljstvu. - Istolain so na vpogled pogoji in načrt. Ustna zmanjševalna dražba se vrši na licu mesta dne 11. avgusta 1927 ob 11. uri dop. Odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na višino ponudene vsote. Krajni šolski odbor Papeži pri Osilnici, dne 1. avgusta 1927. namizna oI!e v priznano nepre-kosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani. Vino iz lastnih goric kakor Silvanec, Rizling itd. prodaja po nizkih cenah A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta štev. 21. Uprava vodovodnega odbora v Vižmar-jih razpisuje dela in dobavo materiala za zgradbo novega priključnega cevovoda k staremu vodovodu. - Proračunjena vsota 74.000 Din. — Načrti so na ogled pri sreskem hidrotehničnem oddelku (Vladna palača) od 8. do 12. ure. Zapečatene ponudbe je poslati najkasneje do 17, avgusta 1927 pod značko: »Vodovod Vižmarje« na podpisani odbor. Uprava vodovodnega odbora Vižmarje. Kupimo vsako množino dobro žpne — Ponudbe franko vagon »Ljubljana« in franko »Opekarna« na poštui predal 68 — Ljubljana. 6042 Salonski klobuki Ivan Bartušek, Zagreb le preselil v llico štev. 7. Najboljši in najekonomičnejši iz znanih čeških tvornic Skodovih Zavodov v Plznjn se nahajajo v velikosti V-jKS do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na Civ. inž. M, A. Šiebi, Ljubljana Šelenburgova 7_Telefon 296S Svinčeni rudnik v Mežici stvo delavnic za popravilo jamskih strojev ki sc more izkazati s prakso v po-OfiiRtf,, dobnih delavnicah. — Nadalje za elektro-delavnico pri topilnici elektro-MONTERJA ki mora imeti prakso na visoki napetosti, v popravilu motorjev in transformatorjev. Nastop čim-preje, stanovanja razpoložljiva. Ponudbe s popisom dosedanje prakse, plačilnimi zahtevami ia navedbo števila družin, članov na zgornji naslov. WECK Strokovnjaki so si edini v tem, da so UkU iu aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Wick-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructua. — — Znatno znižane cene. — — azpis Mestri magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih del na vseh objektih mestne pehotne vojašnice na trgu Taboru. Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2, II. nadstropje. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11 dopoldne. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI. Štev. 21.052-27—ref. IX. 6036 Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih in krovskih del za zgradbo vil raznih tip za topničar- sko vojašnico. Ofertni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2-II. Ponudbe je vložiti pri imenovanem uradu do 8. avgusta do 11 dopoldne. MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 3. avgusta 1927. Ceneiie kot pri RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo pr TRPIN, MARIBOR, o,auni trg š/ev. 17 V nedeljo, dne 7. avgusta 1927 se vrši ob 15 v graščini na Gor. Polskavf prostovoljna sodna dražba v zapuščino Vilemins baronice Post spa* dajočih premičnin, zlasti starin, predmetov USNJE IN PODPLA TE kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenčnih cenah sanio pn Vuc/av Vošinek, Maribor, Koroška c. 13 Zato! Z* Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Karal && Izdajatelj: dr. Fr. Kolov««. opažate, da se Vašemu podjetju od strani občinstva posveča mnogo mani pozornosti, kot ste pričakovali v začetku? ker se premalo ali pa morda celo nič ne poslužujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali se boste o resničnosti reka: Kdor ne oglašuje, ne napr"dujel Urednik: Franc Teraetflav,