PRIMORSKI DNEVNIK ^utffZiST - Cena 4« lir Leto XXI. St. 221 (6199) TRST, petek 17. septembra 1965 DANES SEJA VARNOSTNEGA SVETA OZN U Tant predlaga Ajubu Kanu in Sastriju naj skušata na skupnem sestanku rešiti spor Danes bo tajnik OZN predložil novo poročilo varnostnemu svetu - Pakistan bo izstopil iz OZN? - Boji se nadaljujejo - Kitajska vedno bolj odkrito grozi Indiji ln Pakistan postavljata. Sastri v pismu poudarja, da Indija privoli v ostavitev bojev, toda operacije proti oboroženim vtiho-tapljencem v Kašmiru se bodo nadaljevale, dokler ne bo Pakistan ustavil tega vtihotapljenja. ((Vztrajati moramo, dodaja pismo, da ne smejo biti več mogoči oboroženi napadi na Indijo. Po ustavitvi bojev ne bi mogla Indija sprejeti nobene določbe, ki bi pustila odprta vrata za nova vtihotapljanja in ki bi ji preprečila reagirati proti dosedanjim vtihotapljencem.« Sastri je govoril danes v parlamentu in je odbil pogoje Pakistana za ustavitev bojev. Dejal je da ni nobeden od teh pogojev sprejemljiv za Indijo. Sastri je pripomnil, da je indijska vlada odločena obdržati suverenost in celovitost Indije, kateri pripada tudi Kašmir. ((Indija, je nadaljeval Sastri, je storila vse mogoče za sode- NEW YORK, 16. — Glavni tajnik OZN U Tant se je danes Vrnil v New York iz Indije in Pakistana. Jutri bo poročal varnostnemu svetu o svojem poslanstvu. Prvo poročilo, ki •a je poslal nocoj varnostnemu svetu, vsebuje tudi vsebi-n° u2°ziva< W ša Je naslovil Ajubu Kanu in Sastriju, naj se osebno sestaneta, da bi skušala najti rešitev. v začetku govori pismo o brez--------------------- upnem stanju zaradi zaostritve voj-"e med Indijo in Pakistanom ter ugotavlja, da je odgovor obeh vlad na njegov poziv od 12. septembra jasno pokazal njuno željo po usta-£°.iev; toda obe strani sta pojavili pogoje, ki so na eni in dru gl strani težko sprejemljivi. U Tant ugotavlja, da se zaveda velikih te-,®v °beh vlad ter da ne podcenju-eustev obeh strani ter zaplete-in resnosti temeljnih vprašanj Nato dodaja: »Zavedam se, .“.odo morda potrebna leta potr-u, h naporov za rešitev teh Problemov. Vendar sem ugotovil, ua imata obe strani skupno iskreno željo po miru, na katero se morata naslanjati, če hočeta premagati sedanje težave.« U Tant zaključuje: «Do sedaj ni-sem postavil specifičnega predloga sestanek med obema vladnima Poglavarjema, bodisi ob moji narodnosti ali pa brez nje, ker so dobro znani pridržki obeh stra-ffšlede tega sestanka. Vendar že-■m sedaj v okoliščinah, ki so prav *«° resne, če ne še resnejše, kalij tiste, v katerih sta se obe vla-tl ^PaSli novembra 1962, predlaga-ua nujno upoštevate možnost da i a sestanka.» Tajnik izjavlja, je obema na razpolago, in ome-“Ja, da so številni odgovorni poli-vsega sveta ponudili dobre Vjuge, ter pripominja: ((Dejansko, e iščete poti za mir, je večina sve-a Pripravljena podpirati vas,.) Pakistanski odgovor pravi med urugim: ((Ustavitev bojev lahko ima Pomen, samo če sledijo koraki, ki “"J Pripeljejo do trajne in častne ureditve, ki naj prepreči ponovitev katastrofe, kakršna je sedanja, rj ogroža podcelino. Da pride do Ie ureditve, bi bilo potrebno pripraviti mehanizem in postopek, ki m pripeljala do dokončne ureditve aašmirskega spora.« Indijska delegacija v OZN Je da-,ij. objavila naslednjo izjavo: «Raz-“ile so se informacije, ki lahko Pravijo v zmoto glede indijskega ?taiišča do naporov glavnega tajni-5?. OZN. Stalno predstavništvo In-ujje pri OZN je pooblaščeno ieja-da je indijski ministrski pred-i» t k .obvestil glavnega tajnika, da vit IndiJa pripravljena ukazati usta-‘tev bojev in sovražnosti v smislu predlogov glavnega tajnika, takoj S j50 ta lahko potrdil indijskemu jjumstrskemu predsedniku, da tudi pakistanska vlada privoli v to.» v Novem Delhiju so objavili da-5®s Pisma, ki sta si jih izmenjala v, Tant in Sastri med U Tantovim t.vpuJem v indijski prestolnici. Med *nu je tudi pismo Sastri j a U Tan-v katerem je rečeno, da Je In-sh privolila v ustavitev sovražno-n ob 7.30 danes po srednjeevrop-7?ett času, če bi bil U Tant včeraj u 4.30 po srednjeevropskem času ulegel pakistansko privolitev. Sa-- ir. odgovarja v tem pismu na po-Jv.u U Tanta obema državama, naj ustavita boje na vsej fronti v pri-“kovanju, da varnostni svet OZN razpravlja o pogojih, ki jih Indija **l|,|l||| lovanje z Združenimi narodi. Izrazila je željo po ustavitvi bojev, toda Pakistan ni pokazal nobene volje v tem smislu. Popolnoma se zavedamo dejstva, da bo oboroženi spopad med Indijo in Pakistanom povzročil trpljenje in revščino ljudstvu obeh držav. Vendar pa sem prepričan, da bodo naši državljani radi sprejeli to pomanjkanje in ne bodo dopustili, da bi napadalec ogrožal našo svobodo ali da bi si priključil naše ozemlje.« V zvezi z včerajšnjo tiskovno konferenco Ajuba Kana, ki je dejal, da zdrava pamet narekuje, da Indija in Pakistan živita v miru, je Sastri rekel: «če je to nova iskrena ponudba, jo bom z velikim zadovoljstvom sprejel, pa naj prihaja še tako pozno. Toda če pretekle izkušnje nekaj pomenijo, se /,di, da so te izjave del propagande za varanje sveta.* Pakistanski pravosodni minister Zafar, ki vodi pakistansko delegacijo v varnostnem svetu, je davi odpotoval v New York. Pred odhodom je izjavil: «Od odgovorov varnostnega sveta bo odvisno naše stališče do Združenih narodov. Resolucije varnostnega sveta bo- Ženevska konferenca zaključila sedanje zasedanje Soglasno so odobrili poročilo za skupščino OZN - Carapkin obtožuje zahodne države, da ovirajo sporazum ŽENEVA, 16. — Razorožitvena konferenca je imela danes svojo zadnjo sejo. Sprejeli so poročilo o delu od 27. avgusta do 16. septembra letos. Poročilo, ki so ga odobrili soglasno, določa, da se bo odbor osemnajstorice ponovno sestal «kolikor» mogoče kmalu potem, ko bo glavna skupščina OZN končala proučevanje razorožitve. Datum na, daljevanja bosta vsekakor določila sopredsednika po posvetovanju S člani odbora. Končno poročilo bodo predložili skupščini OZN. Poročilo ugotavlja, da je bilo delo sedanjega zasedanja koristno Tn bo lahko olajšalo zaželene sporazume na prihodnjih zasedanjih konference. Dokument poudarja, da so se na konferenci pogajali predvsem o dveh glavnih in nujnih problemih: prepoved širjenja jedrskega orožja in prekinitev podzemeljskih jedrskih poskusov. Glede tega so se sprožile številne pobude, ki jih poročilo našteva: ameriški načrt pogodbe proti širjenju orožja z moratorijem, ki bi ga sprejele nejedrske države; švedska spomenica o mednarodnem sodelovanju za nadzorovanje potresnih pojavov; egiptovski načrt za prekinitev jedrskih poskusov in končno dve spomenici osmih nevezanih držav proti širjenju jedrskih poskusov in za prekinitev vseh jedrskih poskusov. Sovjetski delegat Carapkin je na niiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiHiMimiinnuiiiiitMtiiiiiititmiiitiiitiiiiMiiiiiiiiiitiiimiimiiiimtati« ZASEDANJE KONCILA Različna o verski mnenja svobodi Protesti v Jordaniji - Program papeževega obiska v OZN JATIKAN, 16. — Danes so na poslal v imenu jeruzalemskih ver-^ncilu nadaljevali razpravo «o ver- skih skupnosti brzojavko papežu »vi—nadaljevali razpravo «o ver Dr« *V0,30di»- Tudi drugi dan raz-ra»r£ ° tem Je Pokazal precejšnjo raJli 0 mnenj. Nekateri so se iz-jJ"1 za že pripravljeni tekst, čedni i 80 zahtevali nekaj pojasnil; in®, pa zavračajo ta dokument želo kritizirajo nekatera temelj-, načela. Pri današnji diskusiji Noi^elovalo i7 koncilskih očetov, jvjuškof iz Santiaga kardinal Silva ..fi^Viez je izjavil, da je »s pa-dni?. ga vidika izjava sijajna pri-oitev, ker kaže novo miselnost Cii ,aP°stolski dejavnosti«. Na kon-J« Pozval, naj se vzdržujejo sle-iz«?ega Pritiska, ki bi se mogel e»nia“ * Pomočjo denarja, propa-D(T*fle in samovolje ne samo proti ™ganom ali nekatoličanom, tem-“tudi proti vernikom«. Madridski nadškof Moncillo skup. ta, ® drugimi petimi škofi (dva Ki-en Spanec, en Italijan in en m,. ' se je izrekel proti sedanje-Ilu tekstu T®jyof iz Valparaisa v Čilu mons. J**« je izjavil, da številni odstavki *heme kažejo ((pretirano naklo-,o"Ost lažnim veram in omogoča-Uijorej nevarnost brezbrižnosti in moralizma« Dodal je: «Samo prav-siro britvi pritiče pravica do vernijr svobode v pravem smislu: dru. ski v®ram pritiče tolerantnost v iB,aclu z dejanskimi okoliščinami v* potrebami skupne dobrine.« tolia,“ordaniJi so danes zvonovi ka-mii ^h in pravoslavnih cerkva zvo-doi ^eset minut iz protesta proti , “Kumentu vatikanskega koncila, sti,fazrešuje Žide odgovornosti Kri-»v“s'’ v znalc “vet*'16 zaskrbljeno-k.:”’ W jo je izzval omenjeni dobro?.111' in o katerem bodo raz-Sjvijall na sedanjem koncilskem *T*danju. žjan pred začetkom koncila je žu. ter sedmim kardinalom in škofom arabskih in vzhodnih držav, ki so navzoči na koncilu. Brzojavka poziva papeža in škofe, naj znova proučijo dokument in naj se zavedajo «velike pomoči, ki bi jo dali Izraelu, uzurpatorju Jezusovega rojstnega kraja, če bi odobrili ta dokument«. V zvezi s papeževim obiskom v OZN so danes sporočili, da bo papež odpotoval 4. oktobra ob 5.30 iz Rima m prišel v New York okoli 10. ure po krajevnem času. Po sprejemu na letališču bo papež odšel v katedralo sv. Patricija. Slovesnost v OZN se bo začela ob 1.30 s papeževim govorom. OZN bo papež zapustil okoli 18. ure. Ob 20.30 bo imel mašo za mir na stadionu «Yan-kee». Takoj nato bo odšel na letališče, od koder bo odpotoval ob 23. uri. V Rim bo prispel okoli 11.30 5. oktobra. Predstavnik OZN je sporočil, da se bn papež 4. oktobra »privatno pogovarjal* z glavnim tajnikom U Tantom v tajnikovem uradu v 38. nadstropju steklene palače, po govoru v skupščini se bo papež sestal v drugem nadstropju z državnimi in vladnimi poglavarji ter voditelji posameznih delegacij, ki bojo navzoči. Vse osebje OZN se bo zbralo v večji dvorani, da pozdravi papeža. MOSKVA, 16. — Predsednik burijianske vlade Ne Vin, ki je na obisku v Moskvi, se je danes pogovarjal' s sovjetskimi voditelji, zlasti s Kosigipom, i Miko-janom in Gromikom. Na sprejemu v Kremlju je Mikojan izjavil, da vojna med Indijo in Pakistanom še bolj zaostruje že i- jordanskega dela Jeruzalema tak napeto ozračje v Aziji, današnji seji izjavil, da razorožitev ni mogoča ker je zahodne države nočejo. To dokazujejo številna napadalna dejanja ZDA v raznih delih sveta, kjer ZDA vodijo zločinske vojne, da bi uničile svobodo in neodvisnost malih držav. Carapkin je dejal, da se niorarjo zahodne države odpovedati večstranski jedrski ali atlantski sili, ki bi dala nemškim revanšistom atomsko orožje; pokopati morajo svoje nove načrte, ki še bolj zaostrujejo mednarodno napetost, če hočejo sporazum o razorožitvi. Na izjave Carapkina so odgovorili zahodni delegati. Britanski delegat lord Chalfont Je med drugim izjavil, da so problemi, ki jih obravnavajo na konferenci, zelo zapleteni. Zato je potrebno njihovo temeljito proučevanje, če se želijo pozitivni rezultati, in prav to so zahodne delegacije storile in bodo to nadaljevale. Ameriški delegat Poster pa je dejal: «Sovjetska zveza zanikuje pozitivne rezultate, ki smo jih dosegli na sedanjem zasedanju, in to v protislovju z vsebino poročila, katerega je sestavljal tudi poslanik Carapkin, in prav tako v protislovju z mnenjem vseh držav članic, ki so poročilo odobrile.« To ameriško stališče je podprl tudi italijanski delegat Cavalletti. Na koncu je imel zaključni govor predsednik, švedski delegat Lindt, ki je izrazil željo, naj bi se konferenca ponovno sestala «v ena. kem prisrčnem ozračju, kakršno je vladalo med nepozabljivim potovanjem odbora po Italiji«. Solidarnostni pakt arabskih držav CASABLANCA, 16. — Predstavnik arabskega vrha je danes sporočil, da so arabski državni poglavarji podpisali »solidarnostni pakt«, ki spopolnjuje in znova poudarja nekatera načela, ki jih že vsebuje listina Arabske zveze. Pakt določa zlasti naslednje tri točke: 1. Spoštovanje režimov v vsaki arabski državi. 2. Nevmešavanje ene arabske države v notranje zadeve druge arabske države. 3. Takoj in za vedno mora prenehati kakršna koli hladna vojna med Arabci, predvsem pa sovražna kampanja po tisku in radiu. Pakt določa dalje reorganizacijo tiska v državah Arabske zveze, da bodo bolje podpirali stvar Palestine Državni poglavarji so se obvezali revidirati zakon o tisku v svojih državah. Važna določba je tudi obveznost arabskih držav, da bodo spoštovale mednarodne konvencije o pravici zatočišča političnih beguncev. Državni poglavarji so govorili danes več kakor štiri ure o Izraelu. Nocoj so imeli novo sejo, da se sporazumejo o pripravi sklepnih izjav. Pričakuje se, da se bo konferenca zaključila Jutri. 39 mrtvih pri letalski nesreči SAJGON, 16. — V bližini letališča Quang Ngai, 500 kilometrov sever-novzhodno od Sajgona se je zrušilo južnovietnamsko prevozno letalo »DC-3 Dakota«, pri čemer je zgubilo življenje 39 potnikov. Med temi je tudi sajgonski minister za kmetijskp obnovo, En potnik Je ostal živ, a je hudo ranjenih. Nesreča se je zgodila, ker se je pokvaril en motor, ko Je letalo odletelo z letališča. do morale dati odgovor na življenjsko vprašanje Kašmira in obsoditi indijski napad.* Na letališču v Kairu pa je pakistanski minister izjavil: »Pakistan bo zahteval pomoč prijateljskih držav in bo revidiral svoje stališče do OZN, če ne bodo Združeni narodi ugodili njegovim zahtevam.* Minister je dodal, da bo jutri predlagal varnostnemu svetu ustanovitev ustanove OZN, ki naj razpiše plebiscit v Kašmiru. Hkrati bo predložil resolucijo, ki naj obsodi Indijo. Dodal je, da so Kitajska, Turčija in Iran sporočile Pakistanu, da so pripravljeni pomagati mu. V Novem Delhiju so nocoj javili, da so indijske čete dosegle nove uspehe na fronti Sialkot in da je blizu velika zmaga v La-horu. Prekoračile so namreč kanal, širok 30 metrov, ki ie bil skopan Teta 1954 na cesti. Iti pelje iz Vagaha v Lahore. Kanal je oddaljen 10 kilometrov od Laho-ra. Na drugih frontah je relativno mirno, letalstvo ene in dru. ge strani pa je precej aktivno. Indijska letala so bombardirala Peshavar ter povzročila veliko škodo vojaškim objektom in letališču. Pakistanski radio pa je pobijal indijske trditve, da so indijske čete prekoračile kanal, ki brani Lahore. Radio je dejal, da so pakistanske čete zaustavile Indijce 20 kilometrov pred mestom. Dalje je radio dejal, da so Pakistanci odbili indijske napade na vseh frontah in so prizadejali precejšnje izgube nasprotniku. Radio je trdil, da so Pakistanci uničili v zadnjih 24 urah 61 in-dijskih tankov ter da je v treh dneh padlo približno 7000 Indijcev. Tako Pakistan kakor Indija sta danes podala obračun izgub nasprotnika. Pakistan trdi, da je bilo med spopadi uničenih 326 indijskih tankov in sestreljenih 91 letal. Ne omenjajo pa se pakistanske izgube, indija pa pravi, da je v razdobju od 5. avgusta do 13. septembra padlo 1847 pakistanskih vojakov. 824 pa je bilo ujetih. V istem času so indijske čete imele 612 mrtvih. Uničenih je bilo 284 pakistanskih tankov, zajetih pa 84. Sestreljenih je bilo 55 pakistanskih letal. Indija priznava izgubo 50 do 60 tankov. PEKING, 16. — Kitajska vlada je izročila danes indijskemu odpravniku poslov v Pekingu noto, s katero zahteva, naj Indija v prihodnjih treh dneh odstrani vojaške naprave na meji med Kitajsko in Sikimom. Nota dodaja, da čakajo Indijo »hude posledice«, če ne bo izpolnila kitajske zahteve. Dalje zahteva kitajska vlada, naj Indija takoj ustavi ((infiltracije na obmejno indijsko-kitajsko področje in na mejo med Kitajsko in Sikimom«. Dalje zahteva kitajska vlada »izpustitev kitajskih državljanov z obmejnega področja, ki so jih indijske čete odpeljale v Indijo, ter povračilo živine, ki so Jo odpeljali v Indijo« Kitajska nota trdi, da indijske čete izzivajo na kitajskem ozemlju, ter da je bilo od leta 1962 nad 300 indijskih letalskih in kopenskih vdorov na kitajsko ozemlje. Kitajska vlada obtožuje indijsko vlado, da vodi politiko ((šovinizma zval, naj zaključi razgovore do prihodnje srede, in je izrazil željo, naj bi prišlo do sporazuma s sindikati. Preti Je nato izjavil, da se mu zdi, da nekatere sindikalne organizacije izražajo želje, ki niso v nasprotju z vladnim stališčem. Stališče drugih sindikalnih organizacij pa je in ekspanzionizma« do sosednih držav, ter govori o «indijskem napadu« na Kitajsko leta 1962 ter o «indijskem napadu na Pakistan«. Nato pravi kitajska vlada, da je bila vedno mnenja, da je treba kaš-mirsko vprašanje rešiti »na podlagi spoštovanja pravice kašmirske-ga ljudstva do samoodločbe«, in da se Kitajska ni vmešavala v indij-sko-pakistanski spor. Nato dodaja: »Seveda nevmešavanje ne pomeni nesposobnost razlikovanja med napako in resnico in ne pomeni, da bi Kitajska mogla dopustiti možnost, da se kašmirskemu ljudstvu odvzame njegova pravica do samo-odločanja, ali da bi mogla odobriti napad Indije na Pakistan, za kar predstavlja sporno kašmirsko vprašanje pretvezo«. Na koncu pravi nota, da bo Kitajska podpirala kašmirsko ljudstvo in Pakistan, «dokler bo indijska vlada zatirala kašmirsko ljudstvo in dokler bo nadaljevala svoj napad proti Pakistanu«. Na koncu pravi: «To je stališče Kitajske in se ne bo nikoli menjalo, naj bo kakršnokoli število tistih, ki bi vam mogli Rri- Sanja z železničarji ti na pomoč, Američani, modemi •• • ■ - - revizionisti ali pa tudi OZN, ki jo nadzorujejo ZDA.« MINISTER PRETI PRI PREDSEDNIKU VLADE Pogajanja med sindikati in vlado o omejeni reformi državne uprave Pogajanja se morajo predvidoma zaključiti do srede - Različna stališča sindikalnih organizacij - Poročila ministrov in podtajnikov na komisijah senata RIM, 16. — Predsednik vlade Moro je sprejel ministra za reformo uprave Pretija. Po razgovoru je Preti dejal novinarjem, da je Mora poročal o izidu razgovorov s sindikalnimi organizacijami, ter da ga je predsednik vlade pozval, naj nadaljuje razgovore v okvira navodil, ki so bila sprejeta prejšnji teden na sestanku prizadetih ministrov. Moro ga je po- jetno, da se do srede stvari u-godneje razvijejo. V bistvu gre torej za različna stališča med CISL in UIL na eni in CGIL na drugi strani, o čemer priča tudi poročilo o sestanku tajništev prizadetih sindikalnih organizacij CGIL, v katerem se govori o nujnosti temeljite in demokratične reforme javne uprave, njene modernizacije ter izboljšanje delov, nih in plačilnih pogojev uslužbencev. CGIL pravi, da vlada ne namerava ugoditi potrebam uslužbencev, in nato navaja sporna vprašanja z železničarji, uslužbenci pošte in telefona ter državnimi usluž. benci V takih pogojih, zaključuje poročilo, je nujna točna obveza vlade, da se začne pogajanja, na katerih bodo proučili pogoje posameznih sektorjev. Do razgovora med ministrom Pre-tijerri in predsednikom vlade je prišlo po daljši debati med funkcionarji ministrstva in sindikalnimi predstavniki, kateri je deloma prisostvoval tudi minister sam in mea katero so preučevali tehnične plati dokaj zapletenega vprašanja. Po razgovoru sta dala predstavnika , , ■ , ,,___■ ro razgovoru sia uaia pieustavi bolj oddaljeno, vendar m never- CISL un optimistični izjavi. iptnn no «** nn erono otvon i,- __j - ,_____:____u*_:_, V zvezi s temi različnimi stališči poroča ANSA, da se je izvedelo v socialističnih krogih, da socialisti niso odobrili uradnega poročila CISL in UIL optimistični izjavi, žavnih uslužbencev, in da bo socialistična struja v CGIL izdala posebno ločeno sporočilo. Iz vseh teh različnih sporočil je težko razbrati, za katera sporna vprašanja gre. Kaže pa, da se je vladni osnutek zakona omejeval samo na kategorijo višjih uradnikov in predvideva postopno znižanje za 20 odstotkov njih števila, na tak način, da ne bodo nobenega odpustili, ne bodo pa izpopolnjevali izpraznjenih mest. CISL in UIL sta menda to privolila, .................................................................................................................. DRUGI DAN OBISKA V ARGENTINI Razgovor med predsednikom Saragatom in argentinskim predsednikom Bojazen južno-ameriških držav pred izolacijo evropskega skupnega tržišča • Italijanska zagotovila o nadaljnji pomoči Argentini BUENOS AIRES, 16. — Med današnjim drugim dnem obiska predsednika Saragata v Argentini se je predsednik dve uri raz-govarjal z argentinskim predsednikom Illio. Navzoča sta bila zunanja ministra Fanfani in Zavala Ortiz ter ■ oba veleposlanika. U-radno poročilo pravi, da je bil razgovor prisrčen ter odprt in da so se dotaknili raznih vprašanj. V začetku so govorili o raznih mednarodnih vprašanjih, o čemer pa uradno poročilo ne objavlja podrobnosti. Omejuje se na pomembno pripombo Argentine o nevarnosti teženj, ki se pojavljajo v okviru evropskega skupnega tržišča, da to ostane zaprto in i-zolirano. Argentinci so mnenja da bi bil tak razvoj nevaren za vse južnoameriške države. Italijanski predstavniki so odgovorili, da se evropsko skupno tržišče ne zapira, temveč obratno skuša o-krepiti izmenjavo, ki koristi vsem državam. V tej zvezi so še posebej poudarili italijansko stališče, ki zlasti upošteva potrebe in vprašanja Latinske Amerike. Nato sta predsednika govorila o italijanskem predlogu ustanovitve italiijansko-latinskoameriškega Argentine ter ugotovil veliko za- I peljala na križarko «Andrea Doria«, _i — *-• ' " kjer sta ob 13. uri sprejela kot častnega gosta argentinskega predsednika, kateremu so na krovu ladja priredili kosilo, -...... nimanje Argentine za tak inšti tut. Nato so razpravljali o dvostranskih odnosih,, o trgovinski' izmenjavi in o italijanski pomoči za razvoj Argentine. O teh vprašanjih sta še pred sestankom predsednikov razpravljala oba zunanja ministra, ki sta se popoldne ponovno sestala. Minister Fanfani je zagotovil nadaljevanje italijanske politike, ki upošteva argentinske potrebe, zaradi česar je bilo tudi mogoče nadaljevati razvoj izmenjave, kljub temu da ima Argentina že deset let negativno plačilno bilanco z Italijo. Italija je udeležena v «klubu desetih« za pomoč Argentini in je v ta namen prispevala 25 milijonov dolarjev ter zagotovila podobno pomoč tudi za prihodnje leto. Govora je bilo tudi o zasebnih investicijah, o tehnični pomoči, letalskih zvezah, dvostranskem priznanju diplom in pouku italijanščine v argentinskih šolah. Predsednik republike Saragat je dopoldne položil venec na spomenik argentinskega narodnega Junaka iz osvobodilna vojn gen. Jose San Martina, nato se je v vili »Rosada« sestal s predsednikom Ilio, kakor omenjeno zgoraj. Raz- Preprefcn poskus državnega udara v Iraku? inštituta. Predsednik Illia je za- I govori so se zaključili okoli 12.30. gotovil tej pobudi vso podporo | Saragat in Fanfani sta se nato od- ......"M......................................................................................................... TISKOVNA KONFERENCA V BEOGRADU Vse vlade naj se trudijo za mir med Indijo in Pakistanom Nov poziv Indiji in Pakistanu, naj ustavita boje - Pozitivna ocena de Gaullovih izjav ■ Nova kitajska gonja proti Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Jugoslovanska vlada izraža veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja položaja v indijsko-pakistanskem spopadu, ki ogroža mir na svetu. Jugoslovanska vlada poziva vladi Pakistana in Indije, naj sprejmeta nujne ukrepe za prekinitev vojne. Pri tem z obža- ----------------- lovanjem ugotavlja, da nekate- re države z dajanjem vojaške pomoči, grožnjami in razkazovanjem sile sodelujejo pri zaostritvi spopadov. Taka politika je nevarna za mir in ne more biti v interesu Indije in Pakistana. Da bi se odstranila neposredna nevarnost za svetovni mir jugoslovanska vlada poziva vse vlade, naj se ne vmešavajo v indijsko-pakistan-ski spopad in naj se trudijo, da se doseže mir. To je vsebina izjave, ki Jo je na današnji prvi tiskovni konferenci po diplomatskih počitnicah prebral zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič. Blagojevič je obvestil novinarje o novi protijugoslovanski akciji Kitajske. Čeprav je zastopniku republike Kitajske v Beogradu dobro znano, da jugoslovanska vlada priznava republiko Kitajsko kot zakonitega zastopnika kitajskega ljudstva, Je odpravnik poslov kitajskega veleposlaništva protestiral pri Jugoslovanski vladi zaradi udeležbe zastopnika Formoze na nedavni konferenci o prebivalstvu, ki Jo Je v Beogradu organizirala OZN. Jugoslovanska vlada je odbila protest kot neutemeljen, ker je bila Jugoslavija v skladu s splošno prizna-1 no mednarodno prakso dolžna go- stoljubno sprejeti vse udeležence konference, vštevši zastopnike tistih držav, ki jih Jugoslavija ne priznava. V stališču, ki ga je obrazložil predsednik francoske republike de Gaulle na zadnji tiskovni konferenci, vidi jugoslovanska vlada nadaljevanje francoske zunanje politike, ki jo jugoslovanska vlada ima za realistično in konstruktivno. »Jugoslovanska vlada, je poudaril Blagojevič, s simpatijami gleda na vedno večjo uveljavljanje francoske neodvisne zunanje politike, ki se vedno bolj uveljavlja kot važen čini-telj miroljubnega reševanja sporov in mednarodnih vprašanj ter prispeva k Izboljšanju ozračja, medsebojnega razumevanja med državami in k mednarodni stabilnosti v Evropi ter v drugih delih sveta. Blagojevič je zatem izjavil, da so Združene države Amerike, Velika Britanija, Franclja in Italija, Sovjetska zveza in ostale socialistične države kakor tudi nekatere druge države z velikim razumevanjem sprejele obvestilo o gospodarski reformi v Jugoslaviji in so pokazale pripravljenost pomagati pri njeni izvedbi. Poleg kredita 80 milijonov dolarjev, ki ga je dodelil mednarodni denarni sklad Jugoslaviji, sta Francija in Italija privolili v odložitev dela odplačil, ki dozorijo v prihodnjih treh l6tih. Zadevni razgovori sc v teku tudi z nekaterimi drugimi zahodnimi državami, od katerih se pričakujejo pozitivni rezultati. Sovjetska zveza je prav tako odobrila odložite’' nekaterih plačil, kar bo o-lajšalo izvajanje gospodarske reforme ln prispevalo k nadaljnjemu napredku gospodarskih odnosov med obema državama. Zaskrbljenost Jugoslavije za sedanje stanje na svetu se odraža tudi v skupnem sporočilu ob obisku zunanjega ministra Kenije Murun-dija, ki Je danes odpotoval iz Jugoslavije. Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nlkezič in zunanji minister Murundi sta v razgovorih poudarila nujnost ustavitve bom bardiranja Severnega Vietnama in udeležbo vseh zainteresiranih, vštevši zastopnikov narodnoosvobodilne fronte, pri pogajanjih kot pogoj za rešitev vietnamskega spora. Glede Indijsko • pakistanskega spora menita ministra, da je nujno potrebno umakniti čete in spoštovati sporazum o prekinitvi ognja v Kašmir. Ministra sta še posebno poudarila važnost vloge svetovne organizacije pri reševanju rodnih vprašanj, in da Je trajen mir mogoče doseči samo v pogojih splošne in popolne razorožitve. Ministra sta potrdila privrženost njunih vlad načelom, sprejetih na konferencah državnih in vladnih poglavarjev v Beogradu in Kairu in izrazila pripravljenost svojih vlad, da pomagata pravični borbi narodov Angole, Mozambika, portugalske Gvineje ln drugih krajev Afrike. Obsodila sta diskriminacijsko politiko v Južnoafriški republiki in izrazila zaskrbljenost zaradi sedanjega razvoja v Rodeziji. B. B. KAIRO, 16. — Predsednik ira ške vlade Arif Abdel Razak je prišel danes nenadoma v Kairo skupno s svojo ženo in petimi o-troki ter s petimi visokimi čast-niki. Y poučenih krogih pravijo, da je njegov brat onemogočil poskus državnega udara, ki ga je pripravil predsednik vlade skupno z »naserjevskimi* elementi Poskus so zatrli danes zjutraj, potem Uo so se tanki, ki jih je vodil brat predsednika vlade ge neral Arif spopadi s tanki u-pomikov, ki so skušali zasesti radijsko postajo v Bagdadu. Predsednik iraške republike general Aref j* sedaj v Casablanci na konferenci arabskih poglavarjev. V New Yorku samo en dnevnik NEW YORK, 16. - Sindikat nameščencev newyorškega dnevni, ka «New York Times* je razglasil stavko, zaradi prekinitve pogajanj o novi delovni pogodbi. Pogajanja so trajala vso noč ln ob 8 zjutraj se je začela stavka. Nocoj je združenje založnikov v New Yorku odredilo, naj tudi ostalih šest newyoršikih časopisov ukine izhajanje iz solidarnosti z «New York Timesom*. Sedem časopisov, ki so včlanjeni v tem združenju, izhaja dnevno v 4.5 milijona izvodih skupno. Ju-tri zjutraj bo izšel samo «New York Post*, ki ni včlanjen v tem združenju. Zadnja stavka newyorških časopisov leta 1963 je trajala 114 dni. Med to stavko je *New York Post* izstopil iz združenja založnikov. vendar zahtevata razširitev tega na-čela tudi na druge kategorije, tako da bi se ugodnosti, ki bodo izhajale iz manjšega števila zaposlenih, postopoma prenašala na preostale zaposlene. CGIL pa skuša pospešiti celotni postopek in predvsem obiti sklep vlade, da se po poenotenju plač ln zadnjih poviških plače državnih uslužbencev ne bodo zvišale do leta 1967 Danes so zasedale razne komisij« senata, na katerih so poročali ministri in podtajniki v zvezi z razpravo o proračunu. Tako so na komisiji za zunanje zadeve poročali trije podtajniki. Storchl je govoril o nesreči v Mattmarku, ki Je zahtevala 88 človeških žrtev (56 Italijanov, 24 Švicarjev, 3 Spance, 3 Nemce, 1 Avstrijca in enega brez državljanstva). Do sedaj so našli in identificirali sedemnajst trupel ponesrečenih Italijanov. Podtajnik Je nato poročal o socialnem zavarovanju in drugi pomoči družinam ponesrečencev. Podtajnik Zagari je govoril o pomembnosti kulturnega sodelova. nja in navedel vrsto podatkov, kako temu udejstvovanju v okviru zunanje politike posvečajo druge države zelo veliko pozornost. Ugotovil je, da je predvidena vsota 10 milijard lir nezadostna in bodo Z njo lahko s težavo ohranili samo že obstoječe pobude. Kulturno sodelovanje so usmerili predvsem proti vzhodnim državam in državam v razvoju. Letos so podpisali važne kulturna konvencije s Poljsko, Madžarsko in Mehiko, v kratkem pa bodo v Beogradu odprli kulturni inštitut. Podtajnik Lupiš Je govoril o proračunu ministrstva na splošno ln se tudi on pritoževal nad pomanjkanjem sredstev, ker so nalogo zunanjega ministrstva vedno obsežnejše. V daljši razpravi Je bilo predloženih več popravkov, ki pa so Jih po večini odbili zaradi proračunskih težav. Socialist Vittorel-11 je predlagal, naj se v zbornici razvije širša diskusija o zunanil politiki. Njegov predlog sta podprla komunist Valenzi in demokristjan Santero, predsednik komisije Cesci pa je zagotovil, da bo o tem poročal predsedniku senata. V senatni ^komjsjji za promet je poročal minister Jervcfllfio predvsem o težavah državnih železne, kjer deficit narašča, saj so se dohodki v prvih osmih mesecih anl-žali za 37.5 miliiarde lir pod predvideno vsoto. Poročal Je o de’u posebne komisije za redrganizacito železnic, ki ji je predsedoval Nen-ni, in zaključil, da je treba uvesti vrsto drastičnih ukrepov: ukiniti neekonomične proge in jih zamenjati s cestnimi zvezami, zvišati neekonomične ž^lezn^ke tarife, ki so najnižie v Evrooi, zvišati produktivnost zanos’enih. uvesti ukrene, ki naj okreniio promet, in koordinirati prevozna sredstva, da ne pride do konkurence bitke, ki samo škoduje železnici. O zunanji trgovini je poročal minister Mattarella. ki je poudaril ugoden razvoi trgovinske bilance. Pasivni saldo je znašal v letofnhh prvih šestih mesecih samo 60 milijard lir. medtem ko je znašal lani 753 milijard lir. V nadaljevanju je minister govoril o pomenu evropskega skupnega tržišča, ki sedaj absorbira 40 odstotkov celotnega italijanskega izvoza. Minister za industrijo in trgovi-no Lami Starnutl je govoril o postopni stabilizaciji cen: v letu 1963 so se cene na drobno zvišale povprečno za 7.5 odstotka, v letu 1964 za 5.8 odst., v zadnjih mesecih letošnjega leta pa za 4.4 odst. Normalna je razpoložljivost likvidnih sredstev v bankah in obseg vlog. Minister je ugotovil, da vse to ustvarja pogoje za nov gospodarski skok, saj se ie gospodarski organizem konsolidiral. In. deks industrijske proizvodnje je zadovoljiv, čeprav pa so resne težave v treh sektorjih: tekstilni, mehanični in gradbeni industriji, za kar so bili sprejeti posebni u-krepi. Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo sporoča, da je bilo v juliju uradno registriranih milijon 57.061 brezposelnih, in torej 78.292 ali 7.5 odstotka več kot v istem mesecu lanskega leta. Poslanska zbornica bo ponovno začela delo v ponedeljek, 27. septembra. Na dnevnem redu je razprava o interpelacijah številnih poslancev o nesreči v Mattmarku. SMI Saragat in Illia PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 17. septembra 1965 Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.5. najnižja 17.7, ob 19 url 21.7; zračni tlak 1022.1 stanoviten, veter 4 km jugozahodnik, vlaga 70 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22 4 stopinje. Tržaški dnevnik Dane«, PETEK, 17. septembra Frančiška Sonce vzide ob 5.45 in zatone ob 18.13. Dolžina dneva 12.28. Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 12.3* Jutri, SOBOTA. 1». »eptembra Irena POP POKROVITEUSTVOM DEŽELNE UPRAVE Slovesna otvoritev na vseučilišču 19. tržaških zdravniških dni Pomembnost zborovanja pred ustanovitvijo medicinske fakultete v Trstu - Včeraj številna predavanja o perečih vprašanjih zdravljenja neoplazičnih tvorb patologijo na vseučilišču v Ferrari, ki je obi ' Včeraj zjutraj je bila v veliki dvorani tržaškega vseučilišča slovesna otvoritev 19. tržaških zdravniških dnevov, ki jih vsako leto prireja zdravniška bolniška šola pod pokroviteljstvom dežele in tržaškega vseučilišča. Kot smo že poročali, je tema letošnjega zasedanja obravnavanje «sistema reti-kula histocitov«. Ob tej priliki se Je zbralo v našem mestu veliko število italijanskih in tujih strokovnjakov na tem področju. Otvoritvene ceremonije so se u-deležili razen znanih zdravnikov in drugih osebnosti iz kroga medicinske znanosti tudi predstavniki oblasti kot podprefekt Molinari, ki Je zastopal generalnega komisarja Mazzo, odbornik Venier za župana Franzila, ravnatelj odbora za zdravstvo in higieno pri deželnem odboru dr. Nemec, ki Je zastopal odbornika Nardinija, dr. Fogher za pokrajinsko upravo, rektor tržaške univerze prof. Origone, predsednik upravnega odbora Združenih bolnišnic odv. Morgera, predsednik organizacijskega odbora »zdravniških dnevov« prof. Tagliaferro ter prof. Caravetta, ki je predsednik Zdravniške bolniške šele. Najprej Je spregovoril rektor vseučilišča prof. Origone, ki je pozdravil goste v imenu svoje ustanove in ki je poudaril, da je to 19. zasedanje nekoliko različno od prejšnjih. Prvič zato, ker nudi vseučilišče svojo gostoljubnost udeležencem kongresa samo ob priliki otvoritvene ceremonije (predavanja so v predavalnici splošnih bolnišnic) in drugič, ker to zasedanje sovpada z začetkom delovanja nove medicinske fakultete na tržaškem vseučilišču. V nadaljevanju svojega ■ govora Je prof. Origone pojasnil pomen ustanovitve medicinske fakultete ter Je izjgvil, da bo ta delovala v korist naših krajev, «ne da bi nudila komurkoli kake privilegije, ali pa kogarkoli zapostavljala«. »Oprostite mi — Je dejal prof. Origone — če sem doslej govoril več o nas, kot o vas, toda položaj je danes tak, da ne gre več za dva subjekta, temveč samo za enega, ker smo vsi skupaj angažirani v isti bitki in pri istem delu, ki presega zmožnosti posameznikov#. Prof. Enrico Tagliaferro, predsednik organizacijskega odbora, se Je zahvalil prof. Origoneju za njegov pozdrav ter odv. Morgeri predsedniku upravnega odbora združenih bolnišnic. Posebej" pa se je zahvalil še krajevni in vsedržavni farmacevtski industriji, ki je sodelovala pri organizaciji manifestacije. Prof. Tagliaferro Je v svojem govoru_ še posebej poudaril pomen sodelovanja pri «dnevih» zdravniških strokovnatkov iz Francije, Anglije in Nemčije. Nato Je sledil pozdravni govor odv Morgere, ki je poudaril pomen »zdravniških dni» v zvezi z otvoritvijo medicinske fakultete na našem vseučilišču. Zal pa — je dejal odv. Morgera — niso več med nami sloviti primariji, ki so toliko let čakali na ta pomemben dogodek; prof. Giorgio Robba, prof. Marino Gopcevich in prof. Raffae-le Camposn, katerih se danes hva- ležno spominjamo«. Sledil je govor pokrajinskega predstavnika dr. Fogherja, ki Je izrazil svoje zadovoljstvo, da vidi med prisotnimi več starih znancev, a še posebno nove osebnosti, ki bodo gotovo veliko doprinesle razvoju zdravniške znanosti. Prof. Caravetta je s svoje strani počastil spomin pokojnih primarijev Gopcevicha in Camposa ter sporočil, da je bil osnovan odbor, ki bo razpisal nagrado za odlična dela na področju okulistike. Odbor hoče s tem počastiti spomin prof. Camposa. Na koncu je govoril še dr. Nemec v Imenu deželnega odbornika Nardinija, ki je dejal, da deželna uprava pozorno zasleduje dela 19. zasedanja, ker želi uresničiti vse konkretne in izvedljive pobude na področju javnega zdravstva. Na kraju je dr. Nemec slovesno otvo-ril zasedanje. Dela 19. zdravniških dni so se po kratkem presledku nadaljevala v predavalnici splošnih bolnišnic. Prvi je govoril prof. A. Baserga, ravnatelj inštituta za zdravniško obravanval vprašanje »klasifikacije bolezni retikulo-endotelij-skega sistema». Sledil mu je prof. Heilmeyer, ravnatelj inštituta za zdravniško kliniko na freiburškem vseučilišču, ki je obravnaval «nove probleme diagnoze in zdravljenja limfogranu-lomov». V tej zvezi je prof. Heil-meyer pojasnil stališče svoje šole, posebno glede nastanka neoplazičnih tvorb. Ob 12. uri je deželna uprava priredila udeželencem zborovanja zakusko v hotelu «Excelsior». Na popoldanskem zasedanju Je najprej govoril prof. Liberti, ki je primarij v splošnih rimskih bolnišnicah in ki je obravnaval vprašanje »Anatomskega kliničnega položaja limforetikulosarkomov v sistemu retikula histocitov». Govornik je trdil, da gre v tem prime-ru za neoplazično tvorbo (rakasta obolenja) Na kraju je govoril še. prof Patrassi iz Bologne. Zasedanje se bo nadaljevalo danes ob 9,30. Sinoči so udeleženci kongresa obiskaU Oglej in Gradež. Obvestilo davkoplačevalcem Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjata svoje člane, da zapade 20. t. m. rok za prijavo sprememb pri dohodkih in pri sestavi družine, kar vpliva pri določanju obdavčljive osnove za družinski davek. Zato naj družinski poglavarji, v katerih družinah so nastale take spremembe, ko se je n. pr. sin ali hči poročila, ali so se dohodki zmanjšali, ker je šel n. pr. sin k vojakom, je kdo ostal brezposeln in podobnih primerih, to prijavijo na občinskih davčnih uradih, kjer dobijo potrebne obrazce. Se zlasti Je primemo, da to storijo davkoplačevalci, ki so jim za prejšnja leta odmerili previsok občinski davek, pa so zato že vložili priziv, katerega odločitev je še v teku. V nasprotnem primeru bi jim teh sprememb ne upoštevali pri določitvi davčne osnove za leto 1966 in bi bili prisiljeni zopet vlagati nove prizive. Za vsa pojasnila in za izpolnjevanje prijavnic sta tajništvi članom na razpolago v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure, ob četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. TAJNIŠTVI ZK IN ZMP Predsednik pokrajinske uprave dr. Savona Je odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil zasedanja vsedržavnega sveta zveze za borbo proti jetiki. Na zasedanju bodo med drugim Imenovali novo predsedstvo in nov izvršni svet zveze ter bodo razpraljali o vprašanjih, ki zanimajo pokrajinske protitu-berkulozne konzorcije. VESTI S KOPRSKEGA Predsednik SFRJ Tito obiskal Koper in Ankaran Samopostrežna restavracija v koprskem pristanišču Nove šole - Manjša proizvodnja soli zaradi dežja IIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIMMIMIlVMIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIMIHIIIIIIIMMimilurilllllllllllllllltllIMMmillllMIIIIIllllIlIllllIlilMllliiiiiilIllllllliilliiiii PODATKI 0 ZADNJEM LJUDSKEM ŠTETJU V TRSTU Niti polovica družinskih glavarjev ni rojena v tržaški občini Leta 1951 je imela povprečna tržaška družina 3 elane, leta 1961 pa 2,79 Boljša delovna mesta in bolj donosne dejavnosti v rokah priseljencev Statistični podatki so včasih res varljivi zlasti ko ugotovljajo na primer koliko piščancev poje vsak prebivalec povprečno na leto in podobno. V takih primerih seveda statistika da v trebuh polovico piščanca tudi tistemu, ki pri mizi gleda, kako je nekdo pospravil celega piščanca. Toda podatki o prebivalstvu v tržaški občini, o sestavi in številu družin, vzgoji prebivalstva, stanovanjih in drugi so pa kljub temu zanimivi. Občinska uprava je sestavila, kot smo že poročali, obširno statistično publikacija na osnovi podatkov, ki jih. je dobila op ljudskem štetju oktobre; leta 1961". Iz teh statističnih podatkov bomo povzeli danes nekaj zanimivih poglavij o družinah in družinskih glavarjih. Tako nam zadnje ljudsko štetje peve, da šteje 73,65 odst. družin v tržaški občini od enega do treh članov, medtem ko ima 57,97 odst. družin od dva do tri člane. Več kot petčlanskih družin pa je v tržaški občini samo 9,15 odst. Iz teh podatkov sledi, da šteje povprečno ena tržaška družina 2,79 člana. če to število primerjamo z ljudskim štetjem iz leta 1951 ugotovimo, da se je povprečje znižalo, ker je tedaj znašalo 3 člane na družino in je bilo kljub temu zelo skromno. To nam jasno dokazuje, da trža- »•iMHiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiMiimiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiMiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii 20. T.M. ZAČETEK VPISOVANJA Slovenski star£i,vpi£ite otroke v slovenske vrtce! Kateri dokumenti m kakšna potrdila so potrebna za vpis otroka v otroški vrtec Tržaška občina sporoča, da se bo r petek, 20 septembra, začelo vpisovanje otrok v občinske otroške /rtce. V otroške vrtce se lahko vpi. Sejo dečki in deklice, ki bodo do 10.9.1965 dopolnili tretje leto starosti. Pri vpisovanju na ravnateljstvih josameznih vrtcev je treba predložiti za vsakega otroka rojstni list. ?rav tako je treba predložiti potr-iilo o cepljenju proti otroški paralizi. To potrdilo izda občinski id ravnik. V primeru, da otrok ni ril cepljen proti otroški paralizi, r.orajo starši, oziroma skrbniki ■troka, predložiti pismeno izjavo, la niso smatrali za potrebno cep-jenje otroka proti otroški parali-;i, ali pa je treba predložiti zdrav-liško potrdilo, da so bili uteme-jeni vzroki proti cepljenju. Zdravnik, ki mu je dodeljena krb za otroški vrtec, bo ugotovil dravstveno stanje otrokovih oči; jede cepljenja proti kozam in da-Ici pa bodo poskrbele zdravstve-te delavke. Podrobnejše informacije in po-asnila bodo starši dobili na rav-lateljstvih otroških vrtcev med iradnimi urami od 20. t. m. na-irej. Toplo priporočamo vsem sloven-kim staršem, da čimprej vpišejo voje otroke v slovenske otroške rtce. Otrok iz slovenske družine pada v slovenski vrtec, ker bo -rtec njegova prva večja družina, > kateri se bo počutil kot doma n vzgajal v svojem naravnem ikolju. Vpisovanje v šolo klasičnega baleta S šolskim letom 1965-66 se šola klasičnega baleta »Citta di Trie-ste» dokončno preseli v nove orostore v Ul. S. Francesco 2, ti jih že dolgo preurejajo, da bo :a umetnostna šola, ki jo vodi irof. Maria Panzini, čimbolj so-lobna in privlačna. V ponedeljek 20. t.m. se v za-'asnih prostorih v Ul. Rossini 4 pri ustanovi ENALC) začne vpi-lovanje v tečaje šole, ki se v rkladu s programi baletnih sol, ci jih je ministrstvo za šolstvo rakonito priznalo, delijo v »pro- ste pripravljalne tečaje* in »klasično strokovne«. V proste tečaje sprejemajo deklice od štirih let naprej. Program teh tečajev ne obvezuje učenk, da opravljajo tehnične vaje, ki pomenijo prehud napor, zlasti ko gre za u-čenke, ki so, še zelo mlade. Učijo jih samo osnovne ritmike ter opravljajo korektivno telovadbo. »Klasični strokovni tečaji« pa se vršijo vzporedno z osnovnimi in srednjimi šolami ter trajajo osem let. Vanje sprejemajo otroke obeh spolov, ki dopolnijo o-sem let starosti. Tečaji se delijo v: a) pripravljalne, ki trajajo leto dni; b) nižje, ki trajajo dve leti; c) srednje, ki trajajo dve leti in d) višje, ki trajajo tri leta. Na koncu tečajev dosežejo u-čenci, ki opravijo izpit, diplomo o strokovni usposobljenosti, ki velja v vse namene. Informacije in vpisovanje v U-lici Rossini 4, tel. 78-805, ob delavnikih od 17. do 19. ure. Nabrežinec podlegel opeklinam od apna Ker so nastopile komplikacije, je predsinočnjim ob 22. uri na dermatološkem oddelku bolnišnice izdihnil 54-letni delavec Ivan Pertot iz Nabrežine št. 38, ki je 9. septembra padel v jamo, v kateri je gasil živo apno. Pertot je tistega dne pred domom, z lopato metal v jamo živo apno, da bi ga gasil, ker ga je potreboval za malto. Nenadoma je nesrečnik izgubil ravnotežje in padel v jamo. Apno ga je seveda ožgalo po celem telesu in še posebno po spodnjih udih in levi roki. Na klice na pomoč so prihiteli domači in Pertotu, ne brez težav, pomagali iz jame. Nekaj minut kasneje so ga v zasebnem avtu nujno odpeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečenca pridržali na dermatološkem oddelku s prognozo okrevanja v enem mesecu zaradi opeklin prve in druge stopnje. Toda vse zdravniške nege so bile zaman in nesrečni Pertot je predsinočnjim izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. ška občina anagrafsko stalno propada in da vsako leto umre več oseb kot se jih rodi. Statistika nam tudi pokaže precejšnjo razliko v številu članov družin med raznimi socialnimi skupinami. Tako imamo najvišje povprečje pri družinah de-loaajalcev s 3,34 člana, najnižjo p;i v družinah, katerih glavar nima nobenega poklica, ki doseže komaj 2,19 člana. Pri tem je bilo tudi ugotovljeno, da se število članov družin povprečno veča iz središča mesta v predmestju in v zgornjo okolico, kar pomeni, da so povpreč- li! 3iSi' številne.'!« ■" Drugi zanimiv' podatek je tudi ta, da v skoraj vseh družinskih skupinah prevladujejo ženske, razen v družinah po 8, 9, 10 in več članov. Skupno je v vseh družinah v tržaški občini skoraj 20.000 več članov ženskega spola kot moškega. Toda največja razlika med ženskami in moškimi je v enočlanskih družinah, kjer so sešteli 13.485 žensk in samo 6973 moških. To veliko razliko med ženskami in moškimi je treba tolmačiti predvsem z dejstvom, da je mnogo več vdov kot vdovcev, ki sestavljajo lastno enočlansko družinsko skupino. Zanimivo je tudi poglavje o družinskih glavarjih. Tako je bilo ob ljudskem štetju ugotovljeno, da je 75 odst. glavarjev družin moških. Zanimivi so tudi podatki, kje so zaposieni družinski glavarji. 21,68 odst. jih je zaposlenih v industriji, 42.58 odstotka v trgovini in raznih terciarnih dejavnostih, 11.60 odst. pa v javnih upravah. Tako visok odstotek družinskih glavarjev zaposleni!) v javni upravi je posledica velikega upravnega a-parata v našem mestu, k> nima primere v ostalih italijanskih mestih. Od skupno 100.10O družinskih glavarjev, samo 47.109, ali 47.07 odst., se jih je rodilo v tržaški občini, ostalih 52.93 odst. pa se je naselilo v naše mesto iz drugih krajev, in sicer: 27.87 odst. jih je prišlo iz. krajev Julijske krajine, ki so sedaj pod Jugoslavijo, in iz bivše cone B. V tem odstotku prevladujejo seveda l-»trski begunci, ki so jih naselili v Trstu in okolici; iz. videmske in goriške pokrajine je prišla 6.55 odst. družinskih glavarjev; iz A-pulije, Kampanije in Sicilije 5.98 odst., iz Veneta in Emilije 3.51 odst.; iz tujine 4.11 odst. Iz teh podatkov sledi, da je v Trstu 14.40 odst. družinskih glavarjev, ki so prišli v Trst 'iz raznih italijanskih dežel izven Furlanije-Julijske krajine. Iz nadaljnjih podatkov sledi, da je v industriji zaposlenih največ družinskih glavarjev Tržačanov, v trgovini je največ družinskih glavarjev, ki so prišli iz tujine, v prevoznih podjetjih je največ družinskih glavarjev, ki so prišli iz. krajev Julijske krajine pod Jugoslavijo in bivše cone B, kjer je tudi mnogo ljudi z juga (zlasti železničarjev); v javni u-pravi pa seveda prevladujejo glavarji družin, ki so prišli z juga in drugih italijanskih dežel. Podatki o zaposlitvi družinskih glavarjev nam jasno kažejo, da imajo v našem mestu še vedno najboljša in najbolj donosna delov na mesta odnosno dejavnosti v rokah večinoma ljudje, ki so prišli iz. drugih krajev v Trst. Drugo, zelo zanimivo poglavje v publikaciji tržaške občine o ljudskem štetju v letu 196J, se nanaša na podatke o splošnem prebivalstvu, o čemer bomo pisali jutri. Nesreča pometača Včeraj popoldne se je v Ul. Verdi v Miljah ponesrečil 63-let-ni občinski cestni pometač Ago-stino Ciacchi od Sv. Barbare v Miljah št. 8- Ciacchi je malo prej pometal Ulico Verdi v Miljah, pri tem pa je nerodno stopil v obcestni kanal, se spotaknil, izgubil ravnotežje in padel. Pri padcu si je nesrečnik zlomil levo ključnico, »e pobil po levi rami, zapestju in nogi. Nekateri mimoidoči so Ciacehiju priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto RK. Po- Deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je poskrbela za slovenski Bazovice, najbdljf prevod celotnih dveh proračunov ustanove, nanašajočih se na finančni loti 1964 in 1965. nesrečenca so odpeljali v bolnišnico kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral od 20 do 40 dni. Deželni proračuni prevedeni v slovenščino Prevod omenjenih dveh ukrepov je bil objavljen v posebni izdaji obvestil tiskovnega urada dežele, ki stalno prinaša prevode zakonov in odlokov, ki izhajajo v «Uradnem vestniku avtonomne dežele Furla-nija-Julijska Benečija«. Kdor želi dobiti izvod obeh deželnih proračunov v slovenščini, ali bi želel dobivati obvestila s prevodi vseh zakonov in pravilnikov objavljenih v «Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanija-Julijska Benečija«, se lahko obrne, tud> po telefonu, na tiskovni urad v Trstu, Trg Oberdan 5, tel. 69081, int. 58. V sredo dopoldne sta prispela na zasebni obisk v Koper predsednik republike Tito in njegova soproga Jovanka. Priplula sta z jahto Podgorka z Brionov. Na oo-molu v starem koprskem pristanišču se je zbralo več sto prebivalcev Kopra in toplo pozdravilo u-gledne goste. Dobrodošlico Jim je izrekel predsednik skupščine SR Slovenije Ivan Maček, v imenu krajevnih oblasti pa sta pozdravila predsednika predsednik koprske občine Dušan Barbič in sekretar občinskega komiteja ZKS Branko Gabršček. Ugledni gostje so s svojim spremstvom takoj odpotovali v Ankaran, kjer so si ogledali tamkajšnje turistične naprave. Predsedniku Titu je bil zelo všeč hotel Adria, ki se po njegovem mnenju dokaj razlikuje od standardnih tipov tovrstnih turističnih objektov. Predsednik Tito je poskusil svoje znanje tudi v igranju minigolfa. Ob tej priložnosti je bil deležen toplih ovacij številnih domačih in tujih turistov, ki so predsednika tudi fotografirali. Z nekaterimi je tudi izmenjal nekaj besed. Okrog pol dvanajstih je kolona avtomobilov z gosti zapustila Ankaran in se odpeljala v smeri Ljubljane. • • • V podjetju Luka Koper so od pri; novo samopostrežno restavracijo za člane kolektiva. To je eden izmed najsodobneje urejenih delavskih gostinskih obratov na Koprskem. Dnevno bodo v njem pripravili okrog 1200 obrokov hrane. Podjetje Luka Koper je porabilo za ureditev tega objekta blizu 40 milijonov dinarjev. Do konca leta bodo vložili za izboljšanje standarda pristaniških delavcev še okrog 400 milijonov dinarjev. Med drugim bodo dogradili samski dom v Semedeli, nadalje lastno zdravstveno posta- Slovenski mladinci in mladinke! Zberimo se v soboto, 18. in v nedeljo, 19. septembra na stadionu »Prvi maj« na našem prazniku in proslavimo PRAZNIK MLADINE Slovenska 'mladina bo na tem prazniku ponovno poudarila svojo nedeljivost in željo po zdravem kulturnem, gospodarskem in socialnem napredku. To Je dan enotnosti in borbenosti slovenske mladine za slovenske šole, slovensko kulturo in naše pravice. Program bo pester: šport, festival orkestrov in kulturni program. Praznik mladine se bo zaključil pozno v noči ob veseli slovenski pesmi. jo, garderobe in še nekatere druge objekte. * * * Primorska ima zmeraj več novih šol. Za šolami v Ilirski Bistrici, Hrpeljah, Kopru in še v nekaterih drugih krajih, je prišel zdaj na vrsto še Šempeter pri Nov: Gorici, v nedeljo pa so odprli tudi novo gimnazijsko poslopje v Novi Gorici. Gre pravzaprav za popolno obnovitev starega poslopja z dograditvijo raznih kabinetov, novih učilnic in raznih pomožnih prostorov. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik republiškega zbora Tine Remškar, ki je tudi šolo izročil njenemu namenu. Goriška gimnazija je na ta način pridobila pogoje za verifikacijo, kar pomeni, da ima pogoje za pouk po najsodobnejših metodah. • * • Dolgotrajno deževje je močno prizadelo soline na koprski obali. po nepopolnih podatkih bo znašal letošnji pridelek le okrog 4 tisoč ton soli, medtem ko je v prejšnjih letih dosegel sem pa tja celo 30 tisoč ton. Lep nastop litvanskih študentov Koprskemu občinstvu se je sinoči predstavil študentski folklorni ansambel «Nemutas» iz Litvanske sovjetske socialistične republike. Na Titovem trgu se je zbralo nad 2000 gledalcev, ki so približno dve uri prisostvovali skrbno izbranemu in kvalitetno izvajanemu sporedu litvanskih narodnih pesmi in plesov. Gostje so nastopili v slikovitih narodnih nošah in so si z izvirnimi interpretacijami tako) pridobili simpatije občinstva, ki ni varčevalo s priznanjem. Organizacija prireditve je bila odlična, prav tako tudi kon-jeransje Jože Lavrenčič. Ansambel je prispel v Koper v zgodnjih dopoldanskih urah. Sovjetski gostje so si ogledali mesto in tovarno «Tomos» ter bili prijetno presenečeni nad izrazi gostoljubja na vsakem koraku. V razgovoru z njihovim umetniškim vodjem Aleksandrom Buzgsom smo izvedeli, da je njihovo gostovanje v Jugoslaviji vrnitev gostovanja ljubljanskemu študentskemu kulturno - umetniškemu društvu «Akademik». To društvo je namreč gostovalo v Litvi letos poleti ob proslavah 25-letnice sovjetske oblasti v Litvi. Doslej so nastopili v Ljubljani in na Bledu. v načrtu pa je gostovanje v še nekaterih mestih Jugoslavije. O samem ansamblu naj povemo, da so ga ustanovili leta 1948 na politehničnem inštitutu v litvanskem mestu Kaunas. Imenovali so ga sNemutasu po reki, ki teče skozi mesto. Ansambel je sestavljen iz treh skupin: pevskega zbora, plesalcev in iz orkestra narodnih inštrumentov, ki nastopajo skupaj. Pri svojem osnovnem poslanstvu, t. j. pri seznanjanju množic s folklornim bogastvom Litve, je dosegel doslej velike uspehe tako v Sovjetski zvezi kakor tudi v tujini. Sinočnja prireditev v Kopru je brla zadnja v okviru bogatega sporeda poletnih kulturno - umetniških prireditev v organizaciji koprske turistične zveze. ...................1111111111111.iiiiiiiiiiii.....mn.............1.. SPOROČILO DEŽELNEGA ODBORNIKA COCIANN1JA Postopek za imenovanje centra in posvetovalnega odbora za načrtovanje Krajevne uprave in organizacije bodo morale predlagali »voje kandidate za center in odbor do 26. oktobra Z vstopom v veljavo deželnega zakona o organih in postopku deželnega načrtovanja je deželni odbornik Cocianni poslal časnikom sporočilo, v katerem pojasnjuje pomen tega deželnega zakona. Vladni organi so 28. julija letos vrnili deželni upravi omenjeni zakon z nekaterimi pripombami, ki so se nanašale predvsem na meje deželnega načrtovanja, na potrebo po koordinaciji med deželnim in vsedržavnim načrtovanjem, na sestavo centra za načrtovanje in na deželne pristojnosti v pogledu zaščite etničnih manjšin. Deželni svet Je po sprejemu nekaterih popravkov izvirnega osnutka ponovno odobril omenjeni zakon. V svojem sporočilu odbornik poudarja predvsem veliki pomen ustanovitve dveh organov, ki jih določa zakon, in sicer deželnega centra za načrtovanje in posvetovalnega odbora krajevnih in socialnih ustanov Deželni center za načrtovanje ima nalogo, da sestavi načrt za razvoj dežele, in da daje predloge, ki Jih bo treba predočiti državni upravi glede izrednih državnih prispevkov deželi na osnovi člena 50 deželnega statuta. Da bi bil ta center sposoben izvrševati svoje naloge, je deželni zakonodajalec določil, da mora biti sestavljen iz kvalificiranega osebja na gospodarskem, socialnem, urbanističnem, statističnem in upravnem področju ter da je treba temu osebju zagotoviti ustrezno ekonomsko osnovo. Prav tako bo moral biti sestavljen iz kvalificiranega osebja posvetovalni odbor za deželno načrtovanje, člane tega odbora bo imenoval predsednik deželnega odbora na predlog pristojnih organizacij najkasneje 60 dni po objavi zakona. To pomeni, da bodo morale vse pristojne krajevne uprave in organizacije poslati svoje predloge do 26 oktobra. Osnovni namen tega odbora Je, da bo zajamčeno najširše sodelova-nie deželne skupnosti pri izdelovanju razvojnega načrta dežele. Na ta način bodo lahko vse pokrajinske in pordenonska okrožna uprava, Karnijska skupnost, trgovinske zbornice, občine z nad 30.000 prebivalci ter organizacije delavcev in delodajalcev nudile deželni upravi svoj prispevek pri sestavljanju deželnega razvojnega načrta. Pozneje, ko bo pripravljeno osnovno gradivo deželnega načrtovanja, se bo lahko z ustreznimi de-že.nimi zakoni razdelila dežela na posamezne področja in se bodo ustanovili zadevni področni odbori na osnovi deželnega posvetovalnega odbora. Tedaj bodo pri sestavljanju področnih načrtov sodelovale tudi ostale občine in druge socialne organizacije. Huda nesreča delavca v Italsider V železarni Italsider v Skednju se je sinoči pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal 21-let-ni delavec Roberto Cinelli iz Ul. E. De Amicis 51, ki je uslužben pri podjetju OMAC. Cinelli je v železarni izvrševal nekatera dela pri električnih aparatih. Nenadoma pa je nastal kiatek stik in plamen, ki se je sprožil iz aparata, ga je oplazil po obrazu in desni roki. Ponesrečenega delavca so z, rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga nujno sprejeli na dermatološki oddelek s prognozo okrevanja v 20 dneh. V železarni so uvedli preiskavo, da bi ugotovili vzroke delavčeve nesreče. Kolesar podrl žensko Pred dvema dnevoma se je na Trgu sv. Jakoba pripetila prometna nesreča. Ko je 71-letna gospodinja Caterina Ortar por. Mu-sitelli iz Ul. Concordia 6 hodila po trgu, jo je s kolesom podrl 18-letni Umberto Cerni iz Ulice sv. Marka 17, ki se je tedaj vozil po trgu. Pri padcu se je Or-tarjeva pobila po glavi, po desnem gležnju in si ga verjetno zlomila. Ponesrečenka se je nato napotila domov, ker je mislila, da ne bo hudega. Toda bolečine niso prenehale in včeraj popoldne se je končno odločila in zaprosila za zdravniško pomoč. Z zasebnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Qr- tarjev ase bo morala zdraviti od 10 do 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Tračnica padla delavcu na nogo Žrtev nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 56-letni delavec Antonio Serra iz Concordie Saggi-tarie v beneški pokrajini, ki je uslužben pri podjetju Giuliani. Serra je okrog 11. ure na želez-niški progi blizu proseške postaje v družbi delovnih tovarišev izvrševal popravljalna dela na progi. Nenadoma ga je v desno nogo zadela tračnica, ki jo je malo prej dvignil in mu je zdrk nila iz rok. Delovni tovariši so Serri priskočili na pomoč ter poklicali rešilni avto RK. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral deset dni zaradi rane po peti z verjetnimi kitnimi poškodbami. Nenavadna nesreča Jugoslovana 29-letnemu jugoslovanskemu državljanu Kamilu Hodžihodriju iz Djakovice, se je včeraj zjutraj pripetila dokaj nenavadna nesreča. Vozil se je v vlaku, ki je z Opčin peljal proti Trstu. Blizu Nabrežine se je nagnil skozi okno, da bi opazoval panoramo, tedaj pa ga je v glavo zadela steklenica, ki jo je potnik v sosednem oddelku vagona odvrgel skozi okno. Steklenica je Hodii-hodrijo ranila po lasišču, da je začel močno krvaveti. Ob prihodu na tržaško postajo, je agent železniške policije pospremil ranjenca v vežo, kjer je poklical rešilni avto RK. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v osmih dneh sprejeli na II. kirurški oddelek. Prispevajte »a DIJAŠKO MATICO! Slovensko gledališče v Trstu Razpis abonmajev za sezono 1965*66 REPERTOAR 1. Ivan Cankar: HLAPCI 2. DANTEJEV VEČER (ob 700-letnici rojstva) 3. Saša Škufca: JANKO IN METKA 4. Recital M. Sardočeve (Pisma gospe Lapinasse) 5. Robert - Duvivier • Jeanson MARIE - O C T O B R E 6. Slovenska noviteta 7. Recital J. Lukeša (Shakespeare) 8. Carlo Goldoni: GROBIJANI 9. PASIJONSKE IGRE 10. DOBRI VOJAK ŠVEJK (Češka dramatizacija po Haškovem romanu) Od ponedeljka, 20. t. m. dalje bodo občinstvu na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 naslednji abonmaji: PREMIERSKI Parter A L 20 000,— Parter B L 12.000.— Balkon L 8.000.— I. PONOVITEV Parter L 9.000.— Balkon L 4.000.— NEDELJSKI POPOLDANSKI Parter L 6.500.— Balkon L 4.000.— ŠTUDENTSKI L 2.000,— INVALIDSKI Z INVALIDSKO IZKAZ- NICO BREZPLAČNI SINDIKALNI L 3.000,— ZA OKOLICO L 5.000,— (vključen tudi prevoz) Predstave je gledališče planiralo na naslednje dneve: PREMIERE ob četrtkih, I. PO-NOVITVE ob sobotah po premieri, NEDELJSKE POPOL- DANSKE prvo nedeljo po premieri, INVALIDSKE prvi četrtek po premieri, SINDIKALNE drugi petek po premieri in ZA OKOLICO drugo soboto po premieri. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. KOSIH* bo Imel svoj redni sestanek v nedeljo, 19, trn. od 10. do 12. ure v klubskih prostorih v Ul dei Mon-tecchi 6 (Sv. Jakob). Do preklica bodo sestanki vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Dospeli so novi katalogi In članom so na razpolago vse zadnje novitete. Klub vabi v svojo sredo vse slovenske ljubitelje filatelije. Šolske vesti Ravnateljstvo slovenske srednje So le v Dolini sporoča, da se Je pričelo vpisovanje v 2. m 3. razred, KI se Oo zaključilo 25 septernDra. Državna sreauja šola pri Sv. Ja kobu, Ul. Frausin 14. vpisuje v 2. m 'J razred do 25 septembra Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg "azredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardlella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski Havnateljstvo Drž. srednje šole in Ind. strok, sole v Trstu (Rojan. Ul. Montorsmo 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za II. m IH. razred do 25, septembra t.l. Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda Ul Čara vaggio 4, neprekinjeno dn vkllučno 25 septembra 1965. Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. In 3 razred zaključi 25. septembra. Ravnateljstvo državne srenaje šole na Katinarl obvešča, da Je vpisovanje za šolsko leto l»65-i9hb vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o glasni deski Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim Jezlkoin v Trstu. Ul. Caravaggio 4, obvešča, da |e vpisovanje za II In lil. razred do 25 septembra 1965 Vodstvo Trgovskega tehničnega za voda «G.R, Carli« sporoča, da se vpisovanje v razne razrede nadaljuje vsak delovni dan od 11. do 12. ure. Pri zavodu »G.R Carli« Je tudi vpF sovanje v I. razred Strokovne Sole ža upravne Izvedence In korespon-dente v tujih Jezikih. Prav tako se nadaljuje vpisovanje v razne razrede na Strokovnem trgovskem zavodu v Ul. Diaz 20 od 10.30 do 11.30. in sicer do 25. tm. Državni tehnični trgovski zavod «Carli» sporoča, da bo letos ustanovljen večerni tečaj za dljake-de-lavce. Tečaj se bo začel z začetkom šolskega leta 1965-66 Trajanje tečaja in njegov program sta ena ka običajnim dnevnim tečajem. Ob koncu študija dobijo tečajniki spričevalo knjigovodje (raglonlere) m trgovskega Izvedenca. Ravnateljstvo Državne srednje šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da se za ključi vpisovanje v vse tri razrede dne 25. 9. 1965. Za vpis v razne razrede naj se prizadeti zglasijo v tajništvu šote v Ul. Diaz štev. 20 od II. do 12. ure mi Rudolf Stefančič daruje Dijaško Matico. 1000 Hrza cmam ■ Poletne prireditve Danes v Miramaru »Luči ln zvoki«: ob 21.00 v nemščini »Der Kalser-traum von Miramare« in ob 22.15 v Italijanščini »Massimillano e Car-lotta« Nazionale 16.00 »Strani amori« Tech-nicolor. Lana Turner, CHff R*-bertson. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 15.30 »La tu* pelle o 1* rnian Technicolor. Frank Sinatra. Clint Walker. Excelslor 16.00 »Una moglie amerl- cana« Technicolor. Ugo Tognazzl. Prepovedano mladini pod 14. 1*-lom. Fenlce 16.00 «Dorlngo» Eastmanco-lor. Tom Tryon, Senta Berger. Grattacielo 15.00 «Week-end a Zuyd-coote« Techmcolor Jean Paul Bel-mondo, Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 »Le sette vlpere« Valeria Fabrizl. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fllodrammatlco 16.30 »Da OSS a 007 spionaggio a Tokyo» Technicolor. Joan Collins. Robert VVagner. Aurora 16,00 »Stazione 3 — top **-cret«. Cristallo 16.30 »Erasmo II lentlggl-noso» Technicolor. James Stevvart. Garibaldi 16.30 »I cacciatorl« Technicolor. Robert Mitchum Capitol 16.30 «Colpo grosso a Gala-ta Bridge« Technicolor, Horst Bu-cholz, Silva Koscina. Impero 16,30 »Gli indifferenti« Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorlo Venelo 16.00 «007 operazione Goldfinger« Sean Connery. Moderno 16.30 Otvoritev sezone 1965-66 s filmom: «La vendetta dei Can-grceiros« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astorla 17.00 «1 tabu« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 17.00 »Totč contro II pirata nero«. Abbazia 16.00 «Lo spione« Jean Paui Belmondo, Prepovedano mladini pod 14. letom Ideale 16.15 21.30 «L’uomo che non sapeva amare« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. SPDT priredi 19. septembra Izlet v Bohinj preko Litostrojske koče. Od tu se lahko planinci povzpejo na Cmo prst Na razpolago Je še nekaj mest. Pohitite z vpisovanjem v Ul. Gep-pa 91 • • • PD »Igo Gruden« Iz Nabrežine priredi v nedeljo 19. sept. mladinski avtobusni izlet na Bled. Vse potrebne informacije dobite na sedežu društva vsak večer od 21. do 21.30 Vpisovanje se zaključi ob zasedbi vseh mest. • • • Društvena prodajalna na Opčinah obvešča Izletnike, da bo odhod v Velenje v nedeljo II, tm ob 5.1* ■h iBrdine. Izlet v Maribor, Velenje, na Bled, v Opatijo itd. POTOVALNI URAD AURORA priredi v septembru In oktobru naslednje izlete: 25., 26. septembra dvodnevni izlet v CELJE, ROGAŠKO SLATINO. VELENJE. 25., 26 septembra dvodnevni izlet v MARIBOR in PTUJ 2., 3, oktobra dvodnevni izlet na BLED in v OPATIJO. Vpisovanje se zaključi nepreklicno jutri pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 29243. Potuje se tudi s kolektivnim potnim listom. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. seplembra 1965 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa J* 11 oseb. UMRLI SO: 73-letna Angela Pe-lan por Danieli. 77-letna Elda Buch-binder vd. Pueschel, 76-letna Car-mela Benvenutl vd. Degrassi. 64-1 e t-na Maria Comlnotto por. Tommasl-nl, 54-letnl Marcello Giorgcttl. š'lr letna Amalia Spazzapan vd. Finoc-chiaro, 67-letni Bruno Bearzl. 53-letnl Llberio Voivoda, 54-letnl Gio-vanni Pertot. 83-letna Giullana Ju stln vd. Vlceptln, 57-letn| Ferrucclo Ongaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (13 » - 11 I.) AlFAIabarda, Istrska ulica 7:Cen-tauro. Ul, Buonarrotl 11: de Lelteti-burg. Trg S, Glovannl 5; Mlzzan, Trg Venezla 2: Barbo-Carnlel, Garibaldijev trg 4; Croce Azzurra. Ul. Commerclale 26; Vielmettl. Borzni trg 12; Miam, Mlramarski drevored 117 (Barkovlje). Od 13. do 16. ure ■Barbo-Carnlel, Garibaldijev trg 4; Croce Azzurra, Ul. Commercuale 26; Vielmettl, Borzni trg 12; Mlanl, Ml-ramarskl drevored 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlPAlabarda. Istrska ulica 7; Cen-tsuro, Ul. Buonarrotl 11; de Lelten-burg, Trg S. Giovannl 5: Mizzan. Trg Venezla 2. LADJE V PRISTANIŠČU Lirija (Al.), Beiluno, Linda It Celio, G. Lauro, Ausonia, Giorgio Parodi, P. Toscanelli, Indiana, S*-turnia, Vulcania. Saipa II, Afric*. Eros Brick VII, Dragone (I*aJ}’ ia), Britonia (VB.), Atromitos, El-linis, Ariston (Gr.), Sumadija.Vi« (Jug.), Nagos (Li.), Audax, Chi-chin, Ypapanti (Pa.), T. Stavro* (Ma.), Arda (Bolg.), Axum (Et.), Catherine (Fr.), Golzwardersand (Nem.). Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 54 let zapustil naš dragi mož, oče in brat IVAN PERTOT Pogreb dragega pokojnika bo danes, petek ob 17. uri izpred domače cerkve na domače pokopališče. Žalujoča žena, sin Egon, hčerka Sonja in sestre z družinami Nabrežina, 17. septembra 1965. PRIMORSKI DNEVNIK T7. septembra 1965 * — Nenavadna predvolilna kampanja v Zah. Nemčiji Posledica stališča Pariza do meje na Odri in Nisi O žolčnosti medsebojnih predvolilnih napadov okrog istega programa - Osuplost strankarskih voditeljev spričo nepričakovane vesti iz Pariza - Socialdemokrat Wehner pripisuje krivdo nesposobnosti vlade ib?a<*nJl teden Pred zahodnonem-parlamentarnimi volitvami, h,iV ®onnu označfen z dokajšnjim politične temperature. Po-■tiki najrazličnejših strankarskih Pripadnosti so trenutno potisnili °P stran vsa običajna medsebojna obračunavanja, ves bes svojih Predvolilnih filipik pa usmerili proti _ Parizu. Pričakovati je namreč bilo, da Oodo omenjeni svojo predvolilno **mpanjo tembolj prežemali s strankarsko žolčnostjo, kolikor hi-reje se bliža dan volitev, 19. sep-ember. Obstajalo je tudi mnenje, a bo pridobivanje zaupanja, se Pravi glasov volilcev, potekal na radieionalen način v obliki neposrednih polemik med voditelji Posameznih strank. To pot bi to 10 Se prav posebno zanimivo, če “Poštevamo, da se strankarski Programi vsaj obeh največjih strank med seboj sploh ne razlikujejo. Kot je bil to primer v sami Jtampanji preteklih tednov, se je Udi v teh zadnjih dneh pričako-a °* da bo osnovo predvolilnih astopov predstavljalo razčiščeva-J® Pojmov o tem, katera stranka J® ha primer prva začela zavze-htati za sprejetje nekega določena zakona, nekega ukrepa ali Postavila neko določeno tezo v Pogledu kakega zunanjega, oziro-a notranjega vprašanja. Bill so nadalje storjeni silni nabori, da bi se «argumentirano» in vZal°’ ltdo Je koga posnemal kdo je za kom capljal v teh unjih dveh desetletjih, a še prav Posebno zadnja leta. Takšne pole-lke glede političnih plagiatov — Prav se vrte v nekakšnem zača-®hem krogu — bi namreč uteg-» 6 biti za zahodnonemške poslu-5“ ce kar zanimive. Nenadoma pa so preteklo sobo-• komaj osem dni pred dnevom utev, to vzdušje vznemirile ne-Predvidene vesti iz Francije. Poljski premier Cyrankiewicz, ki “,e Prejšnji petek na načelu vladne ®legacije dopotoval v Pariz, je,E9„ |jrvem sestanku s predsednikom, e Gauliom izjavil, da se Franciji strinja z zahodnimi mejami , °^ske. v Bonnu je to odjekni-kot bomba. Osuplost voditeljev vseh zahod-t °nemških strank je bila spričo ®ga tako popolna, da še danes ni Paziti nobenih znakov njenega Tanjšanja. Pariz Je ponovno za-močan udarec eni od osnov-tik Postavk zahodnonemške poli-K«. izražene v nepriznavanju me-,. ha Odri in Nisi ter bon-težnjam, da bi priključila tu ki u ozemlju Demokratično re-ubliko Nemčijo in zahodna polj-SKa Področja. gJ>rv° reakcijo Bonna je moč o-e a. ti s približno naslednjim nje-d»VlK1 stališčem: neverjetno je, hn/i Francija kot zaveznik Za-bnii 6 IJemčije mogla podpirati d Jska stališča. Predstavnik vla-0 Pa je Cyrankiewiczevo izjavo jmačil kot «pretirano izkorišča-Pravic gosta» in kot «poizkus i-Patanja odnosov med Francijo n Nemčijo.,. cev& b* se med mhožicami vollv-~ * katerim vse stranke sedanje-“Phdestaga obljubljajo «enotno vsa. i 0 v mejah iz leta 1937», J kolikor toliko zmanjšal skraj- no neprijeten vtis, povzročen od omenjene vesti, je Bonn poleg o-menjene izjave aktiviral še vse svoje diplomatske kanale s Parizom. Tako nekako, kot bi se hotelo ustvariti vtis, da bo Pariz že najkrajšem času demantiral Cy-rankiewiczeve besede. Kmalu pa je postalo očitno, da Pariz trenutno ne bo upošteval bonskih želja, kakor tudi, da ne namerava tega uradno komentirati. Francosko odklanjanje odgovora na uradno postavljeno zahodno-nemško vprašanje (in to prav v teh. «dramatičnih» predvolilnih trenutkih) pravzaprav tako predstavlja nekakšen odgovor. Se posebno, ker je v torek v Bonn prišla vest, kako sta premier Cyrankiewicz in Pompidou skupno poudarila, da je «stoletno prijateljstvo med obema deželama važen element ravnotežja in miru v Evropi«. Zmeda v senci francosko-polj-skih meddržavnih razgovorov, pa v Bonnu še kar naprej raste. In tako so voditelji vseh štirih strank, ki so zastopane v Bundestagu, prejšnji ponedeljek v teku dveur-ne televizijske oddaje med sabo prekrižali meče izključno in samo v zvezi s politiko Pariza, ki trenutno predstavlja najbolj bolečo točko. Socialdemokrat Wehner je krivdo za pariške dogodke pripisoval bonski vladi, pri čemer je postavil vprašanje, kaj je le-ta sto rila, da bi to preprečila. Namest nik kanclerja, Mende, pa je, bra neč vlado, izjavil, da je ta že štirinajst dni pred odhodom Cy rankiewicza v Pariz storila ustrez ne korake, da bi francosko vlado opozorila na delikatnost morebitne diskusije o nemških mejah Rezultat pa da Je bil enak ničli Poljsko-francoski razgovori in pa prisrčnost, s katero Je poljska vladna delegacija bila sprejeta povsod na svoji poti po Franciji, so bili na Renu sprejeti kot pravzaprav že drugi močan udarec, ki ga je Pariz v zadnjih dneh nameril, ptotj Bonnu. Kot prvi ,talt vlade — pa vsekakor ne bo olajšalo britanskega ministra (in to ministra laburistične vlade), da bi ne «razočaral poljskih upanj... Sicer bonski funkcionarji pričakujejo, da trenutno ne more priti v poštev nikakršna sprememba britanskih stališč v zvezi z zahodno mejo Poljske, ker bi pač to pomenilo popoln polom zahodnonemške politike. Vendar pa politični ljudje na Renu ne prikrivajo tega, da predstavlja obisk britanskega ministra zunanjih zadev na Poljskem, in to dva dni pred zahodnonemškimi parlamentarnimi volitvami, vse prej kot pa izraz ljubeznivosti v odnosu do Bonna. K. KUKOMA V Pakistanu se je zavela mobilizacija sposobnih za «sveto vojno* v Kašmiru. Na sliki vidimo poglavarja nekega plemena, kako spodbuja prebivalstvo k borbi ČLOVEK JE ŠE VEDNO MOČNO ODVISEN OD NARAVE 0 naravnih pogojih nevšečnega pojava preveč deževnih in hladnih let Letošnje slabo vreme v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, v južnih predelih Skandinavije in tudi pri nas - Razmerje med padavinami v prejšnjih letih in letos - Kaj so ugotovili na kongresu klimatologov v Stockholmu Zanimive ugotovitve dr. Zawadila, dunajskega meteorologa udarec smatra Bonn tiskovno kon- ' cil>i l° -)e do 31‘ ??d^vci Kakšno slabo vreme je letos bilo v Avstriji, toda tudi v Nemčiji, Švici, Franciji, severni Italiji ter v južnih predelih Skandinavije, si lahko predstavimo samo, ko izvemo, kolikšne so bile padavine, ki so jih v tem času na teh področjih bili zabeležili. Običajno znašajo v Avstriji okrog 600 mm letno, letos pa so že v prvih sedmih mese- f£renfco,'"kf’ jo Je pretekli teuerr imel francoski predsednik republike. Napoved generala de Gaulla o možnosti, da Francija leta 1969 izstopi iz NATO, je povzročila silno ogorčenje v vseh vladnih ter opozicionalnih krogih Zvezne republike Nemčije. Vse to je Voditelje bonskih strank privedlo do tega, da skušajo zdaj določiti s tem v zvezi neko skupno stališče: nova vlada, ki se bo prihodnji teden sestavila na osnovi volilnih rezultatov, bo takoj morala pristopiti k »zares resnim., razgovorom s Parizom in pregledati celotno dosedanjo zahodnonemško politiko v odnosu do Francije. Obenem s tem je bilo, v kolikor bo prav danes britanski zunanji minister Sthewart odpotoval v Varšavo in Prago, tudi Londonu odposlano ustrezno resno zadevno opozorilo. V Bonnu namreč pričakujejo, da bo tudi v razgovorih, ki jih bo šef Foreing Officea imel na Poljskem, glavno temo predstavljala meja na Odrl in Nisi. Trenutno stališče generala de Gaulla — smatrajo krogi okrog bonske centralne meteorološke' Službe v Avstriji izmerili na Dunaju 672 mm padavin. Najbolj deževen mesec letošnjega leta je bil julij, ko so v nekaterih predelih Avstrije, kot n.pr. v Salzkammergutu, na Tirolskem in v Burgenlandu zabeležili kar .21 deževnih dni. Od letošnjega bolj deževno leto je bilo samo še leto 1879. V Zahodni Nemčiji so s tem v zvezi nameščenci meteoroloških postaj prejemali od strani državljanov tudi pisma z naslednjo vsebino: «Ce niste sposobni vremenskih razmer bolje urediti, potem je bolje, da svojo službo kar zapustite..... In dasiravno vreme bržčas nikakor ni odvisno od ubogih meteorologov, je pa neraz-položenje ljudi v zvezi z njim vendarle upravičeno, saj je letošnje poletje v Zahodni Nemčiji v resnici bilo bolj nekakšna »zelena zima.., kot je to nekdo pravilno zapisal v nekem drugem svojem protestnem pismu. Odkar v Nemčiji obstaja meteorološka služba, ni v teku poletja še nikoli bila izmerjena tako velika količina padavin. Poleg tega so letos bile zabeležene tudi nižje temperature zraka in vode. Vtem ko znaša julija meseca po- mamam—m w g y//////A. hv//r/s/k r/ss/fssss/sj m m V///SA m 'm. Radio Trst A Jutranja glasba; 11.30 So-slovenskih; 11.45 Revija soli-l3»n’ 12-30 Za vsakogar nekaj; 17 nn Glasba iz filmov in revij; Vi'!.0 Kvintet «New Harlekin., iz »mma; 17.20 Pesem in ples; 18.00 „ vse. toda o vsem; 18.15 Umet-književnost in prireditve; o.ju Moderna simfonična glasba; Tr'ri'u Koncertisti naše dežele; 19.00 robentač Harry James; 19.15 in^vljice, pripovedke in legende; 2ftnn Motivi, ki so mladim všeč; šport; 20.35 Gospodarstvo in 21 iS>’ 20-50 Pesmi brez besed; In, Koncert operne glasbe; 22.15 azz v Trstu; 22.40 Nežno in tiho; Pojeta Ornella Vanoni in Lrrienico Modugno. Trst žel2-0,5 Plošče; 12.20 Glasbeni vlo-K’ 12.25 Tretja stran. Koper PETEK, 17. SEPTEMBRA 1965 beni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Francis Bay in njegov orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Calvin Jackson in njegov kvartet; 22.40 Josef Suk: Andante sostenu-to simfonije «Asrael»; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Glasba za dobro Jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Pevci štiridesetih let; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije i.r romance; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Dvu glasa in en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Simfonična glasba na ploščah; 18.10 «Vetri infranti.., radijska komedija; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Simfonični koncert. //. program ka Jutranja glasba; 7.40 Lah-81asba; 8.00 Pevski program; 9« Dalmacija poje; 9.00 Plošče; J? p°jeJo «The Ray Conniff Sin-aii„Sl>:. 10.00 Leoncavallo: »I pa-*0®®ci»; 10-40 Glasbeni vložek; tla ,Pevci danes; 11.00 Program Ploščah; 11.30 Uspele melodi-LaKK 30 Glasba po željah; 12.45 gvUka glasba; 12.55 Nadaljevanje 2av*uP0 željah; 13.40 Zbor RTV 14 4» ’ 14-00 Popularne skladbe; di'io Nabavna glasba; 15.00 Melo-bl?. za vas; 15.45 Domači ansam-niflVi -00 Pojo Nino Robič, Anna-Vnu’ rPl*e Beatles in Caterina 17nnnte' 16-30 Album klasikov; Ital Jugoslavija po svetu; 17.10 '• narodne pesmi; 17.40 Glas- 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 Modna oddaja; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13; 14.00 Pevski program; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.35 Koncert v miniaturi; 15.00 Rapsodija; 16.38 Orkestralni koncert; 17.05 Poet in pesem; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.55 Vaši izbranci; 21.15 XIII. festival neapeljske pesmi. III. program 18.30 Pregled filmske umetnosti; 18.45 Panorama idej; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Mozartov koncert; 21.20 «Marija», radijska igra; 22.50 Glasbeni program. Slovenija 7.15 Iz liričnih scen Petra Ilji-ča Čajkovskega opere «Evgemj Onjegin..; 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.35 Chopin s plošč; 9.30 Slovenske narodne; 10.15 Vedri zvoki; 10.55 Glasbena medigra; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.15 Zabavna glasba; 14.35 Bach v priredbah; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Pesmi borbe in dela; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavne glasbe; 18.45 Kulturni globus; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.35 Zborovske skladbe Slavka Osterca; 22.10 Za ljubitelje jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Orkester poljskega radia pod taktirko Jana Krenza. Ital. televizija 18.30 Program za najmlajše; 19.55 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Pei di carota.., televizijska enodejanka; 22.15 Registriran športni dogodek, nato dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 XIII. festival neapeljske pesmi; 22.30 Natha-lie Wood — poklic zvezde. Jug. televizija 18.40 Poročila; 18.45 Malo za vsakogar, nekaj za vse; 19.00 Britanska enciklopedija; 19.15 Stara gorenjska ohcet — film; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 švedska vžigalica — sovj. film; 21.20 TV obzornik; 21.35 Francoski kulturni filmi. vprečna temperatura v Hamburgu okrog 19 stopinj, se je ta letos vrtela okrog 17,2 stopinje. V tem mesecu je bilo hladneje samo leta 1919, ko se je živo srebro dvignilo komaj do 16,2 stopinje. Avgust je na tem področju od nekdaj bil najugodnejši mesec za kopanje, letos pa je temperatura Severnega morja dosegala komaj 15, Vzhpdneija £1^14;.stopinj. Torej prav v času, ko so slabe vremenske razmere dosegle svoj vrhunec, pa je v švedskem glavnem mestu Stockholmu prišlo do kongresa klimatologov vsega sveta. Glavna točka dnevnega reda se je nanašala na poslabšanje vremenskih razmer. Vsi tu zbrani klimatologi in meteorologi so se strinjali, da je zadnja leta prišlo do poslabšanja vremena v številnih krajih Evrope. To soglasno ugotovitev je potrdilo tudi dejstvo, da je v teku kongresa ves čas deževalo in so spričo tega njegovi organizatorji vsem udeležencem morali priskrbeti tudi potrebne dežnike. Rezultat omenjenega zasedanja klimatologov in meteorologov predstavlja naslednji zaključek: obstajajo očitni znaki, da se je vreme poslabšalo na vsej Zemlji in da bo v bodoče še slabše. Vsi prisotni učenjaki so obenem tudi poudarili, da tega ni moč pripisati napredku civilizacije ali atomskim eksplozijam. Na vprašanje, alr obstaja za to kaka zadovoljiva razlaga, so učenjaki odgovorili negativno, obenem pa dodali, da je za to več teorij. Ena od teh zastopa n.pr. mnenje, da so spričo ogromnih plinskih oblakov v vesolju sončni žarki izgubili na svoji moči in da jo bodo verjetno v bodoče še bolj. Neka druga teorija pa stoji na stališču, da je vreme na Zemlji odvisno od razmer na Antarktiki. Na geoloških in meteoroloških postajah Antarktike že nekaj let opravljajo merjenja, ki naj bi med drugim pripomogla tudi k temu, da bi se odkril pomen, oziroma vpliv antarktičnih zračnih tokov na vreme na Zemlji. Zahvaljujoč se tehničnemu napredku ter izpopolnjenim instrumentom, se ta merjenja zdaj lahko nadaljujejo tudi v zimskem času, in to v prostorih, ki se nahajajo pod ledeno skorjo. že dosedanja proučevanja so privedla do predpostavke, da so vremenske razmere po vsem sveta odvisne od Antarktike. V času antarktičnih zim se namreč o-gromne gmote hladnega zraka dvigajo v obliki vertikalnih viharjev visoko v atmosfero, se z veliko hitrostjo pomikajo proti severu, nakar se v obliki mešanice hladnega in toplega zraka spuščajo na področja severne poloble. Učenjaki, ki delajo na Antarktiki, so prepričani, da so zračni tokovi z Južnega tečaja tisti, ki najbolj vplivajo na naše vremenske razmere. Le-ti zatrjujejo, da prihaja hladni zrak, ki prodira v srednjo Evropo, v pretežni meri i Antarktike. Kot dokaz za to trditev navajajo rezultate svojih merjenj. Letos so postaje na Južnem tečaju zabeležile še prav posebno močne vertikalne tokove hladnega zraka, ki so dosegli hitrost do 180 km na uro. Spričo tega menijo, da je letošnje hiad-nu in dežeVno leto prav posledica nenavadne dejavnosti antarktične »vremenske kuhinje... Meteorologija predstavlja sorazmerno še mlado znanstveno panogo, pa zaradi tega, kot je bilo rečeno na kongresu v Stockhol mu, še ni povsem jasno, kljub prepričevalnim podatkom o antarktičnih hladnih tokovih, kateri činitelji pravzaprav odločilno vplivajo, oziroma omogočajo različno vremenske pojave. Dasiravno meteorologi dvomijo, da bi se iste vremenske razmere pojavljale na določenih področjih v rednih ciklusih, se pa vendarle mnogi še vedno radi zatekajo k stoletnim koledarjem, ki ' se v svojih vremenskih napovedih tako radi opirajo prav na omenjene vremenske cikluse. S tem v zvezi je zelo zanimiva tudi izjava meteorologa dunajskega mestnega sveta, dr. Zavvadila, po kateri bodo leta 1970 slabe vremenske razmere dosegle svoj vrhunec. Na osnovi njegovih napovedi bo vse do omenjenega leta znatno več padavin kc normalno. Dr. Zawadil se že vrsto let znanstveno ukvarja z vremensko statistiko. Iz različnih merjenj temperature in ostalih meteoroloških podatkov je po njegovih besedah moč ugotoviti tudi določene periodične tendence vremenskih razmer. Od leta 1873 do 1964, vrhu tega pa še za prvih šest mesecev letošnjega leta, je opazoval in proučil vseh 33.784 dni. Iz tega proučevanja ter ustreznih grafičnih prikazov pa izhaja, da bodo v bodočih petih letih povprečne količine padavin še naprej rastle. Katastrofalna deževja zadnjih 1< t so se, kot smo na lastni koži občutili, čedalje bolj množila in krepila. Zaradi tega moramo — in to ne velja samo za področje Dunaja, marveč tudi za spodnjo in ■zgornjo Avstrijo ter V- določenem smislu za celotno severno alpsko področje — še naprej računati z nadpovprečnimi padavinami ter visokim stanjem voda. Opisane vremenske razmere so poleg drugega ustvarile vrsto gospodarskih problemov. V mnogih turističnih deželah Evrope so prav deževja in vetrovi bili tisti, ki so letos odganjali goste. Celo sredi največje sezone je bilo moč v številni:, turističnih središčih opaziti napise, ki so interesente opozarjali na proste sobe. To seveda prinaša ogromno gmotno škodo, M pa se ji ni moč ogniti, ker pač človek doslej še ni odkril ustreznih sredstev, ki bi z njimi vplival na vremenske pogoje. Potrebno bo torej čakati, dokler se nas narava ne usmili. VAŽNA KONFERENCA V TEHERANU Omogočiti vsem ljudem da postanejo pismeni Nepismenost je prav tako posledica zaostalosti, kot je zaostalost posledica nepismenosti - Za dosego namena je potrebna tudi odprava socialnih in gospodarskih krivic ter nasploh »»enakopravnosti Dne 8. septembra se je v Teherana začela mednarodna konferenca o širjenju pismenosti. Pariški «Le Nouvel Obser-vateuro je ob tej priložnosti priobčil razgovor svojega sodelavca z enim od funkcionarjev UNESCO o vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Zaradi zanimivosti ga ponatiskujemo. Moj sobesednik je funkcionar UNESCO in član delegacije ene od socialističnih držav v tej mednarodni organizaciji. Pogovarjava se zato, ker je na svetu 700 milijonov nepismenih, ker se je njihovo število v zadnjih dveh letih pomnožilo za 40 milijonov in ker se je v Teheranu začela konferenca o širjenju pismenosti. «Vaša konferenca me spominja na velike človekoljubne akcije proti lakoti in vojni. Toda vse to je abstraktno. Za nepismenost so vzroki, kot so vzroki za lakoto in za vojne; vzroki so socialni, politični in gospodarski. Ne znam si predstavljati, kako se jih bo lotila vaša konferenca... Moj sobesednik je bil navdušen nad uvodom. «Tudi meni je človekoljubnega blebetanja čez glavo dovolj. Ce naučimo nepismene pisati, pa pri tem ne odstranimo vzrokov, zaradi katerih so ostali nepismeni, je to prav isto, kot če bi na leseno nogo prilepiti obliž. Problem nepismenosti je socialne narave, ne pa pedagoške Kaj menite, ali je nepismenost posledica ali vzrok nezadostne razvitosti?« «Oboje,» sem odvrnil. «Oboje je lahko,« Je pritrdil sobesednik. Dala sva na rešeto nekaj dežel. V Saudovi Arabiji in Jemenu je 95 odstotkov odraslih moških nepismenih, ženska pa sploh nobena ne zna pisati. Nepismenost v Angoli je 98-odstotna, na Haitiju in v Gvatemali 90-odstotna, v Iranu 87-odstotna... Sobesedniku sem dejal da je v vseh teh deželah nepismenost nekakšen sistem vladavine in da se režimi v teh deželah borijo proti njej (če se sploh borijo) samo zaradi lepšega. V neki brošuri UNESCO, ki bo kmalu izšla, pa sem odkril tale odstavek: «Pritisk svetovnega javnega mnenja je prisilil oblastnike v talcih .deželah k izjavi, da so naklo-/lienl ..načelom splošrjeg^ izobraževanja. Toda med njimi Je dosti takih, ki se zavedajo, da bi se njihov politični položaj omajal tistega dne, ko bi ta načela zmagala, kajti izobraževanje odpira pot drugim zahtevam. Akcije za širjenje pismenosti v takih deželah po navadi nimajo nobenega u-speha.« »Lahko bi celo dodali,« je rekel sobesednik, »da učenje branja in pisanja celo poveča fatalizem pri ljudeh, če jim hkrati, ko jim daš abecedo, ne odpreš tudi možnosti, da spremene svoj način življenja, in če jim ne omogočiš, da postanejo aktivni državljani. V takih primerih se v njih vzbudi samo odpor do izobraževanja. Zastonj so pač zapravljali čas. Lah- Po poroki sta se zakonca Vadim vrnila v Evropo. Tu vidimo Jane Fonda z dvema otrokoma iz prejšnjih moževih zakonov: Christianom in Nathalie uiimimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMi.MiiiiiMitiiiimiiiiiiniHinmmmmiiiiiHminiMiiiiiimnnitmiiiiiiiiiiiiiiinimtiiMiiiiiiiiimiimmiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniM OVEN (od 21.3. do 20.4.) Danes se vam vsi problemi bodo zdeli lahki. S svojim navdušenjem boste dvignili tudi moralo pri | atelje v. BIK (od 21.4. do 20.5.) Jasnost idej vam bo dvignila ugled. Ogibajte se družbe nedoslednih ljudi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Današnji dan bo izredno ugoden za vse umetnike. Ne zavzemajte se za mnenja, ki niso vaša. RAK (od 22.6. do 22.7.) V finančnem pogledu boste danes imeli izredno srečo. Ne navezujte tesnejših stikov z nekim preveč zgovornim sorodnikom. LEV (od 23.7. do 22.8.) Nadaljujte s svojimi napori, da bi na delovnem mestu izboljšali obstoječe vzdušje. V denarnih zadevah bodi- HOROSKOP te bolj previdni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na razpolago so vam vsi elementi, da bi sprejeto nalogo mogli rešiti po svojih željah. Zavrnite prilizovalce. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne dovolite, da bi se nekatere neprevidne osebe polastile poslovnega vodstva. Ne pozabite na neko svojo čustveno obveznost. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V nekem prepiru med sodelavci, skušajte ostati gospodar samega sebe. Tudi kar se tiče čustvenih za- dev, bodite za zgled vsem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste prejeli neko zelo ugodno finančno pobudo. Skušajte odkriti vzroke, ki zbujajo v vas nemir. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spričo dobre organizacije svojega dela. se vam ni bati nobenih neprijetnih presenečenj. Neki tekmec v ljubezni vas bo skušal očrniti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izkoristite sleherno priložnost, da si zagotovite brezskrbno bodočnost. Ne vtikajte se v čustvene zadeve drugih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neko vprašanje, ki ga drugi niso mogli rešiti, pa vam ne bo povzročalo prevelikih težkoč. Posrečilo se vam bo odpraviti sleherno nezaupanje med sorodniki. ko bi tudi rekli, da je širjenje pismenosti v določenih primerih tudi sredstvo dominacije, namreč če služi indoktrinaciji ljudi in ta-mu, da jih od mladih nog zasittS s propagandnimi katekizmi.* Ob tem sem omenil Haiti ln Duvalierov propagandni katekizem. Spomnil sem se neuspeha akcije za pismenost na Haitiju, v kateri je sodelovala tudi UNESCO, in pa odstavka v že omenjeni brošuri: «Armada v mirnem času ni preobremenjena z delom. Po definiciji je armada disciplinirana organizacija, hkrati pa je gibljiva... Vsi ti elementi so prispevali k temu, da so v Iranu v okviru armade ustanovili telo za širjenje abecede. Tudi v nekaterih drugih drža-vah so angažirali v tako akcijo armado in celo policijo.« «Popolnoma se strinjam,* Je spet povzel moj sobesednik, »da akcija za širjenje pismenosti ne more uspeti, če ni hkrati ustrezne akcije na socialnem in gospodarskem področju. Imate pa progresivne režime, v katerih je nepismenost glavna ovira za razvoj in za aktivno sodelovanje državljanov v javnem življenju, in torej vzrok zaostalosti in lakote. V takih primerih akcija za širjenje pismenosti lahko uspe in ima tudi svoj smisel: gre v korak z napori za napredek. V ZSSR, v Jugoslaviji, na Kubi, v Indoneziji, v teh deželah je akcija uspela.« »Ali ni v deželf z omejenimi sredstvi in možnostmi najprej naučili pisati otroke ali odrasle?* sem vprašal. «So ljudje pa tudi vlade, ki so iz splošne šolske obveznosti napra. vili načelo, medtem ko gledajo na izobraževanje odraslih bolj kot na miloščino. Tako gledanje ima za posledico, da otroci, ki se šolajo, izgube sleherni stik z nepismenimi starši. Zelo pogosto s« zgodi, da čez nekaj let spet zapadejo v nepismenost, in to iz preprostega razlbga, ker žive v okolju, v katerem ne morejo praktično uporabiti pridobljenega zna-nja. Rekel bi, da se morajo odrasli naučiti pisati in brati že zato, da bi se lahko to naučili tudi otroci... «Sedaj pa se vrniva h konferenci v Teheranu,., sem dejal. »Vidim, da program in ekipe UNESCO lahko pomagajo deželam, ki so se pri koreninah spoprijele z nepismenostjo in zaostalostjo. Kaj pa druge dežele?« Funkcionar UNESCO mi je razložil, da se je organizacija marsičesa naučila iz dosedanjih neuspehov. Njeni programi nimajo več za cilj splošno kampanjo za širjenje pismenosti; nič več se ne sklicujejo na človekoljubne nagibe, marveč se ravnajo po določeni »selektivni taktiki«. «Lepa stvar je, naučiti pisanja in branja prav vse ljudi, če imate za to sredstva in če ljudje občutijo voljo za to. Toda, mar so ljudje res povsod dospeli do praga pisane kulture? Očitno Je, da ne. Po mojem se bolj izplača zače. ti pri ljudeh, ki aktivno ali pa podzavestno čutijo željo in potrebo po tem. Pri takih bi bil uspeh akcije najpopolnejši.# Gre torej za povezavo med akcijo za širjenje pismenosti in med lokalnimi in pokrajinskimi gospodarskimi načrti. Gre za to, da se nauče brati in pisati ljudje iz območij, kjer Je v teku industrializacija ali pa modernizacija kmetijstva. »Veliko je ljudi, ki modrujejo takole: le zakaj bi nepismene učili pisati in brati, ko pa imamo radio ter druge audio-vizualne metode, po katerih jih lahko hitro naučimo kretenj, potrebnih pri delu.« »To je po mojem tehnokratski ugovor,« je povzel sogovornik. «Vprašanje se zastavlja drugače: ali hočemo iz ljudi napraviti o-rodje strojev, katerih ne bodo nikoli obvladali? Ce je tako, potem Jih navadite kretenj, za katere ne bodo vedeli, čemu služijo niti kakšen učinek imajo. Ali pa Jih hočemo naučiti, da bodo samostojni? Ce je tako, potem jih moramo naučiti brati in pisati. Za to porabljeni čas ne bo proč vr-žen. Z drugimi besedami: čas, ki ga boste v začetku porabili za to, se vam bo kasneje stotero obrestoval.« M. B. (Le Nouvel Observateuv) Niso za kruh v škatlah Kdor želi kupiti veliko količino kruha v škatlah, se mora obrniti na zahodnonemško vojsko Vojakom namreč ta kruh ni všeč, ne marajo ga jesti in tako Je bilo bonsko obrambno ministrstvo prisiljeno dati v prodajo škatle kruha po 25 pfenigov za škatlo. Kaže, da Je to edini način, da bi izpraznili skladišča. Zamisel o kruhu v škatlah Je namreč docela propadla. PRIMORSKI DNEVNIK — '4 — 17. septembra 1965 5 SEJE ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE V Zagrebu se bodo te dni pogovarjali o meddržavnem industrijskem sodelovanju Novi predsednik Zbornice za gospodarstvo Slovenije Drago Dolinšek je obiskal predsednika trgovinske zbornice inž. Rigonala Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice v Gorici je predsednik inž. Rigonat poročal o goriškem obisku novega predsednika Zbornice za gospodarstvo Slovenije Draga Dolinska kakor tudi o pogovorih, ki jih je imel z njim. Kar zadeva industrijsko sodelovanje je predsednik dejal, da bo po shodu, ki Je bil v Gorici meseca julija, ponovni sestanek 18. in 19. septembra v Zagrebu, ko se bo sestala italijansko - jugoslovanska zbornica. Na tem sestanku bo go-rliko zbornico predstavljal starej-ii odbornik rag. Grassilli skupno z generalnim tajnikom in načelnikom urada za inozemsko trgovino. Ob tej priliki bodo sestavili meSani odbor za industrijsko sodelovanje, katerega ustanovitev so sklenili na goričkem sestanku; goričko pokrajino bo zastopal cav. Monolo. Predsednik je nato poročal o prvem shodu za prehrano, ki je bil v Trstu 11. in 12. septembra, na katerem so prečitali nekaj poročil o tipičnih briških vinih, globoko zmrznjenem mesu ter embalaži rib. Rag. Grassilli je nadalje poročal o izidu sestanka, sklicanega na pobudo odbomlštva za industrijo in trgovino, na katerem so proučili možnosti priprave velesejmov in sejmov v Trstu, Pordenonu, Vidmu, Gorici v prihodnjega letu, kakor tud: sodelovanje naše dežele na inozemskih razstavah. Seja se je zaključila s poročilom odbornika prof. Marsana o pobudah rs okrepitev živinoreje. Jutri razdelitev diplom tečajnikom ustanove CIFAP V soboto ob 19. uri bodo na sedeži: CIFAP (poprej ENCIP) na Kurzu Italija 65 razdelili diplome in nagrade obiskovalcem tečajev, ki jih je vodila ustanova v šolskem letu 1964-65. Poleg daril ministrstva bodo naj- Občinske ceste v Gorici merijo v dolžino 116 kilometrov, po površini pa 812.000 kvadratnih metrov. Večji del teh cest je asfaltiran, skoraj 70 km, s kockami je tlakovanih 3.8 km cest, v makadamu pa jih je 42 kilometrov. Mesto je 86 metrov nad morsko višino (Travnik) ter je dolgo v smeri sever-jug. (nekako med Sent-mavrom in letališčem) 9 kilometrov, v smeri vzhod-zahod (državna meja pri Sempetru-Ločnik) 7 kilometrov. Površina javnih parkov znaša 63.000 kvadratnih metrov, gredic 11.900 kv. metrov, drevoredi so dolgi 11.000 metrov, mestna kanalizacija pa 41.000 metrov. Ob koncu lanskega leta je štela Gorica 43.740 prebivalcev, kar pomeni, da smo se že kar dobro zasidrali nad 40.000 prebivalcev, kar ju v nekem smislu cilj naše občinske uprave. Ce bi število goričkega prebivalstva zdrknilo pod 40.000 prebivalcev, potem bi naše mesto kot pokrajinsko središče izgubilo ceio vrsto ugodnosti. lllll■lllllll■lllll■lllll■lllllllllllllll■l■ll■lllmlllllllllml■l■>llllllll■lnll■■lllll>llllllllllll||lll|ll|llllll||||||||||lM|||||■|||||||ll||||||tlllllllllllllllllllllllll■llllllllllllnlll■llllU IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Ravnatelj veleblagovnice Standa obsojen ker ni plačal socialnib dajatev Pogojna kazen za avtoprevoznika brez knjigovodstva ■ Ni prijavil prenočitve tujcev boljši obiskovalci vsakega tečaja prejeli še darila, ki so jih poslale osrednje vodstvo ustanove, ter druge ustanove in organizacije iz Gorice. Svečanosti bodo predsedovali krajevni predstavniki ministrstva za delo in socialno skrbstvo, šolskega ministrstva, občinske in pokrajinske uprave, sindikalnih organizacij ter delodajalcev. Medtem se v tajništvu nadaljuje vpisovanje tečajnikov za novo šolske leto; poleg tečajev za stenografske in tipkarice ter popravljalce radijskih sprejemnikov bodo letos še tečaji za tajnike podjetij ter popravljalce televizorjev. Vpisovanje v slovensko srednjo šolo v Gorici Ravnateljstvo slovenske enotne srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici obvešča prizadete slovenske starše, da se bo zaključilo vpisovanje v prvi, drugi in tretji razred t6 šole nepreklicno v soboto 25. t.m. Vabimo vse slovenske starše, ki imajo godne otroke za nižjo srednjo šolo, da Jih vpišejo v to slovensko šolo, kjer jih bodo poučevali v njihovem jeziku, kar Je najboljše jamstvo za dober učni uspeh. Nekaj podatkov o goriški občini Po večmesečnem presledku zaradi poletnih počitnic so včeraj dopoldne zopet začeli z razpravami pred okrajnim sodiščem v Gorici. Med drugimi se je moral zagovarjati personalni vodja veleblagovnice STANDA odvetnik 63-letni Gui-do Metla iz Milana, v zadevi uslužbenke 21-letne Marije Gergolet iz Podgore, Ul. IV. novembra 44, za službeno dobo od 27. maja do 15. novembra 1963. Dne 23. maja 1965 je uprava STANDE zaprosila pri uradu za delo v Gorici dovoljenje za prevzem Gergoletove na delo s položajem vajenke v uradu. Ker je Gergoletova dovršila samo šolo za trgovsko knjigovodstvo ter so jo hoteli zaposliti pri delu, kjer je potrebna kvalificirana uradniška moč, je zavrnila prošnjo STANDE. MiMiiiiiiimtimiiminiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuitiminiiiiiiiiuiiiiimMiiiiimtiMiifiiMmiiuiiiiii DO VEČERA GA GASILCI ŠE NISO NAŠLI Smrt priletnega moškega ki je skočil z mosta v Sočo Avtomobilist, ki je spoznal njegov namen, ga je pograbil za roke, pa ga ni mogel zadržati Včeraj dopoldne nekaj po 10. uri Je neznani priletni moški stopil na ograjo ločniškega mosta ter skočil v Sočo, še preden so mu megle osebe, ki so ga osuplo gledale, preprečiti namero. Voda ga je odnesla proti gradbišču, kjer gradijo zapornice. Nekaj časa so še spremljali truplo, potem pa ga je voda pogoltnila. G dogodku so takoj obvestili go-riške gasilce, ki so se odpeljali k Soči z gumijastim čolnom. Strugo so do večera temeljito pregledali, vendar trupla niso našli. Kvestura Je zaslišala nekaj očividcev Izmed vseh Je imel največ povedati Sergio Zuttion iz Ul. Faiti, ki se je ravno takrat peljal po mostu in je uganil namero moškega, ko se Je že začel povzpenjati na zid. Ker se z avtom ni mogel ustaviti na mostu, da ne bi zaustavil prometa, se je zapeljal do konca mo- ga je za roke in nekaj časa tudi držal. Vendar je bil pretežak in se mu je izmuznil iz rok. Po Zuttlo-novih izjavah ima moški kakšnih 65 let. Delovanje krožka «Dc Rosa* * v Ronkah Prejšnji večer Je bila na sedežu društva »De Rosan v Ronkah seja mladincev, na kateri sta predstavnika društva predsednik Rinaldo Rizzl in podpredsednik Marino Ca-stellan poročala o njegovem dosedanjem delovanju in novih nalogah. Sklenili so preimenovati društvo v «Krožek za družbene vede F. De Rosan, v katerem bodo poslej predavale znane osebnosti o družbenih in kulturnih vprašanjih. Proti kon- iricw», sc jc ca^cijai mu jvuuua mu-. cu meseca bo prvo predavanje o sta in stekel k moškemu. Zagrabil) odporniškem gibanju. Naslednji dan je podjetje predlo-123. t. m. stopil v veljavo odlok za žilo drugo pismo, v katerem je zahtevalo dovoljenje za zaposlitev Gergoletove kot vajenko v prodajnem oddelku, ter je tudi doseglo zadevno dovoljenje. Med nekim kontrolnim pregledom pa so pozneje ugotovili, da je bila Gergoletova zaposlena kot pomožna uradnica in da niso zanjo plačevali predpisanih socialnih dajatev. Zato je bil Mella obsojen na plačilo 96.000 globe čemur pa se je uprl. Pri včerajšnji razpravi ga je sodnik spoznal za krivega ter ga obsodil na 90.800 lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je zagovarjal odv. Sar-dos iz Trsta. Pri drugi razpravi se Je moral zagovarjati 43-letnl avtoprevoznik Benedetto Curci iz Gorice, Ul. Ter-za Armata 144 pod obtožbo, da je izda! nepokrit ček za 300.000 lir pri Banca Popolare Giuliana v Gorici ter da ni vodil predpisanega knjigovodstva v svojem podjetju. Obtoženec je priznal krivdo ter se Je izgovoril, da ni vodil knjigovodstva ker Je njegovo avtoprevozniško podjetje premajhno. Sodnik dr. Bassi ga je obsodil na globo 80 tisoč lir zaradi nekritega čeka in na štiri leta zapora zaradi pomanjkanja knjigovodstva. Vendar pa je kazen pogojna in brez vpisa v kazenski list Branil ga je odv. Luzzatto. Pri tretji razpravi je bil na zatožni klopi 26-letni uradnik Luigi Moretti iz Gorice, Ul. Mattioli, ki začasno živi na Švedskem. V obtožnici Je rečeno, da je dne 21. septembra lani nudil prenočišče dvema tujcema in sicer Avstrijcu Horstu Edtmayerju in Tunizijcu Hacquidecu Redjebu, ne da bi ju prijavil policiji, kot to zahtevajo predpisi. Moretti se Je izgovoril, da ni vedel za take predpise ter da sta njegova prijatelja zagotovila, da se bosta že sama prijavila. Sodnik je Morettija obsodil na pet dni pripora pogojno in brez vpisa. Uradno ga Je zagovarjal odv. De- ve tag. Vinsko posodo nad 100 hi je treba prijaviti Trgovinska zbornica v Gorici o-| pozarja vse prizadete, da bo dne zatiranje sleparij pri pripravljanju in prodaji moštov. S tem v zvezi o-pezarja zlasti na člen 40, v katerem je rečeno med drugim; Pritrjene posode v vinskih kleteh, vinamah in žganjarnah je treba prijaviti s priporočenim pismom na nadzorni urad pri kmetijskem nadzorništvu ter navesti njeno kapaciteto in lego Pravtako je treba prijaviti prostore, v katerih so nameščene premične posode, ki so večje od 10 hi. Tudi vsako spremembo v položaju tako posode je treba prijaviti omenjenemu uradu. Ti predpisi veljajo za take kleti in viname, v katerih imajo za nad 100 hektolitrov take posode. Prizadeti iz naše pokrajine morajo napraviti tako prijavo na Vinarsko preizkuševalno postajo v Co-neglianu do vključno 23. t. m. NOGOMET PO TEKMI V BUENOS AIRESU Veselo vzdušje v vrstah Interja Domačini se pritožujejo nad sodnikom BUENOS AIRES, 16. — Inter je ponovno klubski svetovni prvak. Herrerovo moštvo je hotelo doseči neodločen rezultat, ker bi ta zadostoval za osvojitev medcelinskega pokala. In tega je tudi doseglo. Argentinci so res prevladovali v prvem polčasu in so imeli tudi nekaj smole. Vendar je tudi res, da so v iskanju gola igrali precej razsipno. Streljali so z vseh strani in iz vsake razdalje, kar je obramba Interja izrabila, da je V Nadiži so našli star napisni kamen Nadiža je v letošnjih poletnih mesecih, ko je zaradi močnega deževja večkrat zelo narasla, delno spremenila tudi svoj tek. Tako se je zgodilo tudi v Čedadu v neposredni bližini Hudičevega mostu. Tu je voda poglobila tudi svojo strugo, ker je odnesla peščeno naplavino. Pri tem pa je prišel na dan večji kamen z napisom, ki ga ni moč. prečitati s prostim očesom in ki nosi letnico iz 15. stoletja. Kamen so shranili v čedadskem arheološkem muzeju. Pri pregledu so ugotovili, da gre za napisni kamen na mostu, ki ga je leta 1452 postavil Eberardo Gabillacco in so ga leta 1917 italijanski vojaki ob umiku po kobaridskem porazu za seboj podrli. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je v Gorici odprta lekarna ALESANI v Ul. Carducd št. 38 — tel. 22-08. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26,2 stopinje ob 15.30 in najnižjo 10,8 stopinje ob 5.30 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 80 odst. lažje nadzorovala prodore. V drugem delu igre premoč Argentincev ni bila več očitna in tudi Inter se je večkrat spustil v napad z nevarnimi prodori. Proti koncu pa je Independiente vsilil strahovit forcing, s katerim je hotel za vsako ceno spraviti italijanske tekmece na kolena. Posrečilo pa se Argentincem ni in pokal Je ponovno romal v Italijo. Jasno je, da je bilo razpoloženje Interja v slačilnici na višku. Her-rera je novinarjem izjavil, da je enajstorica zaigrala mirnih živcev in se je strogo držala taktike, zaradi česar rezultat ni smel izostati. Bolj žalostno pa je bilo vzdušje v slačilnici Independienteja. Kapetan argentinskega moštva Navarro je krivdo za neodločen izid zvrnil na perujskega sodnika Yamasaki-ja, češ da Jim Je preprečil pot do zmagoslavja. Bolj ali manj, vključno tehnični komisar Giudice, ki je že nekaj ur pred tekmo z Inter-jem podal ostavko, so se vsi pritoževali nad sodnikom, ki jim ni dosodil dveh enajstmetrovk. Igralci Interja so danes spali do poznega, pozneje pa so odšli v mesto, kjer so si nakupili nekaj spominkov. Eni so se kasneje posvetili golfu, drugi so se kratkočasili z bowlingom. Nocoj bo Inter prisostvoval spre. jemu, ki ga bo igralcem priredila italijanska ambasada. Naj še omenimo, da bo podpredsednik Interja odv. Prisco izročil nocoj predsedniku republike Saragatu, ki je na uradnem obisku v Argentini, zlato značko milanskega kluba. • • • MILAN, 16. — Med sejo izvršnega sveta nacionalne nogometne lige so danes izžrebali pare II. kola turnirja za letošnji italijanski pokal. Tekme, ki bodo 4. novembra, bodo potekale po naslednjem razporedu: v Cagliariju Cagliari - Atalanta v Firencah Fiorentina ■ Palermo v Catanzaru Catanzaro • Napoll CORSO. 17.00: «La doppia vita di Sylvia West», C. Baker in G. Ma. harais. Cmobeli ameriški film; mladini izpod 18. let vstop prepovedan. VERDI. 17.30: «Uccidete agente segreto 777», K. Lark in C. Gajani. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO. 16.00: «1 due sergenti del generale Custern, C. Ingrassia in F. Franchi. Italijanski film v barvah. VITTORIA. 17.30: «La taglia«, Yvet. te Mieux in G. Roland. Ameriški kinemaskope v barvah. CENTRALE. 17.00: «L’amico dl fa-mlgllai), J. Marais in D. Darieux. pr«n«AqV) čmohcli film. IZLET NA MOJSTROVKO Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo 19. t. m. visokogorski izlet na Mojstrovko z lastnimi sredstvi. Prijave na sedežu SPD v Ul. Ascoli l/l. v Gorici. Odhod ob 6. uri zjutraj. v Catanii Catania • Brescia v Livornu Livorno . Varese v Ferrari Spal proti zmagovalcu dvoboja Potenza . Pro Patria v Modeni Modena - Lanerossi Vi-cenza v Benetkah Venezia - Lazio VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Nogometaši iz ČSSR gostovali v Kopru Prva zmaga Lesonita v I. košarkarski ligi KOPER, 16. — Predvčerajšnjim popoldne so nastopili v Kopru češkoslovaški nogometaši (Chovostroj), ki so na gostovanju v Sloveniji. Nad 700 gledalcev je z zanimanjem pričakovalo nastop češkoslovaških gostov, o katerih smo že slišali mnogo pohvalnih besed. Chovostroj je namreč član druge lige CSSR in je v tej skupini enkrat osvojil prvo mesto, štirikrat pa je bil drugi. Tekma sama pa je razočarala gledalce. Gostje so namreč zmagali le s skromno razliko 2:0 (2:0). V prvem polčasu so domačini igrali dokaj zmedeno in so Cehi zasluženo dosegli dva zadetka. V drugem polčasu pa se Je položaj povsem spremenil, saj so bili Koprčani povsem enakovredni, sem pa tja pa celo v premoči. V drugem polčasu je odlično delovala koprska o- limMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIUIIIIHIIIIIMIIIIIIIUIHUllllllllimMMMIMIIIIimtlllllllltlHIItltMMMIIIIIilllltllHlIlll MOTOCIKLIZEM ZA PG JUGOSLAVIJE Navodila udeležencem nedeljske prireditve Parkirni prostori in gostinske usluge TRŽIČ, 16. — Prireditelji II. tekmovanja za Grand Prix Jugoslavije v moto-crossu so izdelali za obiskovalce prireditve naslednja navodila ob prihodu Iz smeri Tržič: Promet bo na dan prireditve u-smerjen v Podljubelj predvsem po novi avto cesti, mogoč pa bo tudi po lokalni cesti, s katere pa bo dovoz na avto cesto le na rednih dovozih Oavoz z avto ceste za avtobuse in osebne avtomobile s posebnimi oznakami ter za motocikle in mopede bo tik ob prireditvenem prostoru v desno in to za parkirišča št. 5, 7 in 8. Za vse druge avtobuse in osebne avtomobile, pa bo odvoz na odvozu ((Podljubelju ter po lokalni cesti nazaj proti prireditvenemu prostoru na parkirišče štev. 9. Za vozila tekmovalcev in tehničnih služb je dovoz le po lokalni cesti s tem, da imajo tekmovalci dovoz v tekmovalne bokse skozi glavni vhod podvoz), vozila tehničnih služb pa parkirajo pri «ko-kalovem mostu«. Iz smeri Ljubelj: Vsa vozila iz smeri Ljubelj (domača in inozemska) se izločijo z avto ceste pri «Campingu» in se nato po lokalni cesti usmerjajo na parkirišča. Parkiranje: Parkiranje vozil bo na parkirnih prostorih usmerjeno po organih prometne milice in posebnih rediteljih, zato naj vozniki upoštevajo njihova navodila. Neusmerjano parkiranje na lokalni cesti od ((Centrale* do odvoza pri «Campingu» ne bo dovoljeno. Ob odhodu: Odvoz vseh motornih vozil iz parkirišč na avto cesto bo pod vodstvom organov prometne milice in posebnih rediteljev. Vozila iz parkirnih prostorov št. 5, 7 in 8 se bodo vključevala neposredno na avto cesto, iz parkirnega prostora št. 9 pa po kratki odvoznici preko lokalne ceste na avto cesto nižje od mostu ob prireditvenem prostoru. Parkriranje je brezplačno! Vozniki upoštevajte navodila organov prometne službe! GOSTINSTVO: Na prireditvenem prostoru bodo gostinska podjetja poskrbela za prehrano in pijačo. Poleg ostalega se bodo na prireditvenem prostoru prodajale tudi nacionalne specialitete, in sicer: — odojek, porcija din 600 — Jagnjetina, porcija din 600 — tržiška bržola, porcija din 450 — telečja ali plščančeva obara, porcija din 450 — čevapčiči, porcija din 500 -- ražnjiči, porcija din 600 — kranjske klobase din 450. V gostinskih obratih «Pošta» Tržič, v gostiščih Podljubelj, restavraciji pri bencinski črpalki, restavraciji ((Zelenica« in v gostilni pri «Damulneku» se bodo prodajala topla jedila. Prvi menu din 700. Za predhodno sklenjene aranžmaje se priznava skupinam 10% popusta in ostale bonitete po navadah v gostinstvu. BOKS RIMINI, 16. — Bruno Santini je nocoj ohranil naslov italijanskega prvaka srednje kategorije. V dvoboju za naslov je Santini premagal po točkah v 15 rundah Luciana Luglija. * * • NORFOLK, 16. — Bivši svetovni prvak srednje kategorije 45-letni Ray «Sugar» Robinson je premagal s tehničnim k. o. v drugi rundi 22-letnega Billa Andersona. RIM, 16 — Povratni dvoboj za svetovni naslov srednje Junlor kategorije Benvenuti - Mazzinghi bo 26. novembra letos v rimski športni palači. • * • TOKIO, 16. — V tukajšnjih kro-gih se govori, da bo svetovni prvak mušje kategorije Italijan Sal-vatore Buruni branil 26. oktobra v Tokiu svoj naslov proti Hirojikiju Ebihari. WBA (World Boxing Association) in WBC (World Boxing Council) sta zahtevala od Burrunija, da še pred 1. novembrom letos brani svoj naslov. * • * CIUDAD MEXICO, 16. — Mehiški boksar Vicente Saldivar bo branil svoj naslov svetovnega prvaka peresne kategorije 18. decembra v dvoboju z ganskim boksarjem Floydom Robertsonom. bramba z ostrimi in požrtvovalnimi igralci Jovanovičem, Torlakovi-čem in Zupancem, odlično Je prestal svoj prvi nastop tudi rezervni vratar Kopra Gogič, ki je ubranil tri ostre udarce nasprotnega napada. Skoda, da ima koprski napaa nekaj izrazito slabih točk in n®" pogumnih igralcev, sicer bi lah*~ v drugem polčasu dosegli vsaj časi. ni zadetek. Od gostov smo pričakovali več, morda pa je tudi res, da niso ™-krili vseh svojih kart. Glede na to. da bodo Cehi v soboto igrali Ljubljani z Olimpijo, je srečanju prisostvoval tudi trener ljublJansKB Olimpije Branko Elsner. Tudi on je pohvalil dobro igro domačinov v drugem polčasu, medtem ko gosj-je po njegovem mnenju najbrž niso pokazali vsega kar znajo. * kolikor bo tekmovalna komisij« Nogometne zveze Jugoslavije določila to nedeljo za odigranje zaostale prvenstvene tekme Olimpija-Haj. duk, bo proti Chovostroju nastopilo v soboto mlado moštvo Olimpije. • • • Ilirska Bistrica je slavila v soboto svoj športni praznik. Domači košarkarji so namreč zabeležili svojo prvo zmago v zvezni ligi in Pre’ magali Rabotničkega iz Skopja 69:56. Nad 1500 gledalcev torej m zaman obiskovalo tekme v Ilirski Bistrici. Domači igralci so p° dolgih prizadevanjih vendarle dokazali, da znajo zmagati. Seveda je “ zmaga bolj simboličnega P011?®11"' kajti Lesonit nima niti teoretični« možnosti, da bi se obdržal v Ugj: Pač pa so s to zmago pomagali ljubljanskemu Slovanu, ki je zdaj izven nevarnosti. O sami tekmi lahko povemo, da je bila zelo razburljiva. V rednem času se je namreč končala neodločeno 55:55. V podaljških pa se je uveljavila boljša kondicijska Pripravljenost domačinov, medtem KO je bil Rabotnički močno prizadet tudi zaradi tega, ker sta dva njegova najboljša igralca zaradi P®" tih osebnih napak zapustila igrišče. KOŠAŠKA HELSINKI, 16. — Evropsko prvenstvo v košarki za 1967. leto bo od 28. septembra do 8. oktobra v Helsinkih. OBVESTILA V nedeljo, 19. t. m. Škamperlc-Primorje Breg-Repen SZ Bor sporoča, da bosta izločilni tekmi nogometnega turnirja v okviru predtekmovanja za letošnji športni teden kakor sledi: V nedeljo ob 8. uri ŠKAMPERLE • PRIMORJE, na stadionu «Prvi maj». Sv. Ivan v Trstu. Sodnik Cej; ob 16.15 BREG • REPEN na igrišču v Boljuncu. Sodnik Stoka. SZ BOR S D BREG vabi dolinske simpatizerje na sestanek, ki bo nocoj 17. t.m-ob 21. uri v starem županstvu. ŠPORTNI ODSEK PD BARKOVLJE vabi vse člane in simpatizerje, ki bi se hoteli udeležiti nastopov v športnem tednu Pot* imenom prosvetnega društva na skupni sestanek, ki bo v torek 21. t. m. ob 19.30 v društvenih prostorih. DUŠAN MORAVEC Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu (1902-1920) (Ponatis iz