Štev. 278.
V Llnblfanl, v torek, dne 6. decembra 1910.
Leto XXXVII!.
== Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . K	26-— za pol leta „ . „ 13'—
za četrt leta „ , „	6-50
za en moseo „ . „	2-20
za Nemčijo oeloletno „	29-—
za ostalo inozemstvo „	35'—
== V upravništvu: ==
Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ . „ 5-60 za en meseo „ . „ 1-90
S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
Inseratl:
Enostolpnn peiltvrsta (72 mm) : za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat ......13 „
za trikrat . . . . ,, 10 „ za več ko trikrat . „ 9 „
V reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanju primeren popust.
: Izhaja:;
vsak dan, Izvzerašt nedelje tn praznike, ob 5. url popoldne.
(tf Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen lis! za slovenski narod.
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. sj¡ = Sprejoma naročnino, Insorate In reklamacije. = -	Upravnlákega telefona štev. 188.	i
Dana§n|a Številka obsega 6 strani.
Farizeistvo.
Ko je zadnjič govoril poslanec »Slovenskega kluba« dr. Vrstovšek v poslanski zbornici o razmerah na Spod. Štajerskem, je znani Malik brez povoda zaklical, da se nikjer toliko umorov ne zgodi, kakor v mariborski okolici, da s tem osramoti Slovence. Nato mu je pa zaklical dr. Korošec, da je zato tako, ker razširjajo Nemci na Spod. Štajerskem svojo kulturo s šnopsom.
Zdaj je pa zavoljo tega veliko vpitje v nemškem taboru. Nas Nemce, ki nas je že Tacit pohvalil, da so vse naše žene device, moški pa sami krepostni ljudje (da preveč ljubijo alkohol, jim je pa le očital) psuje dr. Korošec z narodom šnopsarske kulturo! In ogorčenje je tako veliko, da se ne derejo samo losvonromovci po svojih glasilih, ampak, čujte!, celo 70 duhovnikov graškega mesta jo protestiralo zoper ta očitek.
Tem eno besedo, potem pa drugim!
Gospodje nemški duhovniki v Gradcu naj nam ne zamerijo, če jim damo ta-le svet: Naj se bolj pridno uče svete teologije, kakor pa da s toliko plastjo pobirajo nemškonacionalne fraze po svobodomiselnih listih in mesto da s toliko vnemo nabirajo »Bau-steine« za Roseggerjev ponemčevalni sklad, naj marljivejše grade zgradbo svojega bogoslovnega znanja. Potem k>do boljši kristjani, kakor pa nacio-nalci in ne bo se potem več zgodilo, da bi jih »Tagespošla« hvalila, kakor jih je zadnjič, češ, da vsi vneto delajo za Schulverein, ki je v rokah ateistov in protestantov. In še nekaj bi bilo bolje, kakor da se prvi postavijo na mejdan za »razžaljeno nemštvo«; da bi namreč v Gradcu ti gospodje preskrbeli za slovensko službo božjo in pridigo, da bi toliko Slovencev ondi 110 postalo socialnih demokratov in brezvercev. To je prva naloga gospodov duhovnikov v mestu Gradcu ali hi saj morala biti.
Kar pa se tiče nemških liberalcev nebogoslovcev, ponavljamo i mi tukaj glasno, da stoji nemška kultura na na. ši narodni meji v znamenju šnopsa! S
šnopsom se delajo rcnegati, s šnopsom sistematiško in namenoma demorali-zujejo n. pr. v Ptuju, tej veliki šnopsa-riji štajerskega nemštva, naše kmete, kakor delajo to v Galiciji od grašča-kov odvisni judovski oštirji z Rusini in glasilo renegatov »Štajerc«, hi sploh ne mogel izhajati, če no hi šnops njegovim izdajateljem toliko nesel. In
LISTEK.
Ad. Iv.
(Dalje.)
„Vrhovih vejic mi narežeš, da nataknem ribe . . . Dobiš groš!"
Obrnil se je in pristopical počasi k fieni. Komaj slišno so drsale njegove noge po razgreti travi. Z obraza mu je zginila ona resnoba, ki se je prej zatrenotek pojavila na njem in majhne, sive oči so se zasmejale. Narozal je mladik. Spočetka sva oba molčala. Nenadoma se je pa stresel, kakor hi ga prešinilo nekaj Čudnega in prijel 1110 ie narahlo za suknjo.
„Oj, ribica je tam v vodi, ribica! 'n plava, plava!"
Iztegnil je roko in pokazal kako Plava. To so bile prve besede, ki sem jili slišal iz njegovih ust. Njegov glas Jc bil tih, boječ in je spominjal na dečka dvanajstih let.
„Boš videl, Mihec, kako jih bova lovila."
»Štajerc« tudi v resnici ves smrdi po šnopsu; vsi dopisi v njem so sestavljeni v oštariji in nosijo pečat tiste siro-vosti in neumnosti, ki se ondi fabrici-ra. Šnops uniči toliko gospodarjev, da prodajo svojo zemljo tujcu in čisto šnopsarske vrste je tisto frivol 110 brez-verstvo, ki ga trosijo spodnještajerski agentje Gustav-Adolf-Vereina med ljudstvo, da ga poživinijo, podro v njem spoštovanje do zakona in poštenega življenja in iz krepkih fantov napravijo pijance in razuzdance. Še enkrat: Šnops je tisto znamenje, ki najbolj prlstoja »kulturi«, kakor jo širijo Nemci proti jugu.
In ta šnops deluje pogubno na obe strani, koder se mu Udajo, na slovensko in nemško. V tem oziru moramo tudi gospodu Maliku povedali nekaj, da ne bo v zbornici vpil, koliko umorov se zgodi v mariborski okolici in jih naprtil Slovencem. Kamorkoli prideš na štajerskem in Koroškem v kraje, koder je postavilo renegatstvo svoj tabor, je tujec ali potujčenec tisti, ki ostalemu ljudstvu daje najsijajnejši .zgled nemoralnega življenja. Tam vidijo ljudje divje zakone, tam ločena soproga, tam otroke, vzgojene brez vere, tam tisti divji nacionalni šovinizem, ki iz človeka bestijo napravi, tam sa-.moumore! Le poglejte vaše nemškonacionalne učitelje in predsednike podružnic »Svobodne šole« na Koroškem in vaše pastorje poglejte, pa vaše akademike in doktorje vsenaokoli!
Kar pa se mariborske porote pose-bič tiče, gospod Malik previdno zamol-čuje vse liste Nemce, ki so ravno v zadnjih zasedanjih sedeli pred sodniki kot morivci svojih staršev, bratov in sester, kot oskrunjevavci in goljufi. Tudi na delikatno afero dr. Drascha naj se gospod Malik spomni in še na eno, ki se jo pa zakrila. Kjer se razširja brezverstvo, kjer pastorji uče svobodno moralo, kjer zvestoba nič ne volja in se duše kupujejo, kjer cvete nemška žurnalistika ¡1 la »Marburger Zeitung« in »Deutsche Wacht«, kjer cvet nemške inteligence, nemški butš, samo pijančuje in že zgodaj postane bebec, kjer je »Die deutsche Zucht und Sitte« tako malo doma kakor 11. pr. v Celju in Mariboru, tam naj Maliki molčijo! Visoka je kultura nemškega naroda, a brezmejno nizki kulturni odpadki nemškega renegatstva v naših obmejnih krajih. Koroški in štajerski »Nemci« — ta slava jim ostane — naj le podajo roko svojemu bratu na polju »kulturnega dela« — šnopsu; kaj bi so ga zdaj branili, ko so mu dolžni le globoko hvaležnost!
Zopet sem sedel ob bregu in gledal za trnkom. Mihec je stal nekaj časa ob meni, a potem je stopil v votlo. Hladna voda je objela njegove bose noge in po obrazu mu je šinilo zadovoljstvo.
„Ej, vodica je tako hladna! In ribice plavajo v njej."
„A ti, Mihec, znaš plavati?"
Beseda plavati ga je vidno prestrašila, jenjal se je smehljati in stopil je na breg.
„A kakšen si bil včeraj!" sem mu rekel po kratkem molku in zopet so jo pojavila misel, kako grdo da so delali včeraj kmetje s tem velikim otrokom.
Še bolj resen je postal njegov obraz. Tam globoko v očeh je zablisnil strah. Položil je vrhove vejice na travo, se obrnil in odkorakal počasi po travniku.
„No," sem zaklical za njim, ..si pa čuden, Mihec, na groš!"
Zavil je za košatim grmom in zginil. Lovil sem naprej in se napajal nad krasnim dnevom. A vedno so mi uhajale misli na Mihca.
„Bebec, bebec je revež" mi je šepetalo v mislih.
Iredente ni?
V Florenci je pričel zborovati dne 3. t. m. italijanski narodni kongres. Za predsednika so izvolili profesorja Sigílela. Prvi dan že so izjavili, tla je nemogoča uspešna notranja politika, če je ne podpira krepka zunanja politika. V clrugi seji je poročal predsednik Sigílele o iredentizmu. Velezanimivo je naglašal, da iredenta ne pomenja brezpogojne vojske z Avstrijo, marveč za zdaj le podporo zatiranim (?) Italijanom v Trstu in na Tridentinskem. Priporoča pristopati društvu »Dante Ali-ghieri«. Avstrijske italijanske province so italijanska last v ptuji izrabi. Italija inorii paziti, da se to narodno posestvo ne zapravi. V tem smislu naj se začasna vojska vodi proti Avstriji. Razprava, ki jo sledila Sighelevemu poročilu, je bila tudi velezanimiva. Nekdo naglasa, da ima Avstro-Ogrska velikansko armado, morebiti najboljšo v Evropi. Italija potrebuje predvsem orožje. Poslanec Foscari je pa naglašal, da je grozna avstrijska armada bajka. Italija je za vojsko bolj pripravljena, kakor se splošno sodi. Končno so sklenili delati na to, da se izboljšajo razmere (rozveze in tla se dožene sprava 7. Avstro-Ogrsko. Ob sklepu shoda so se pa kongi'esisti slepli, po tepežu so pa sklenili, da bo zopet kongres leta 1911.
KOŠUTOV ŠKANDAL.
Cire se za 1C-4 000 Ki
»Das Neuo Bmlapester Ahendhlatt« objavlja senzacionalen članek, ki izvaja med drugim: »Ko je umrl pred Ki leti Ljudevit Košut, so hoteli pokriti stroške za pogreb iz ljudske zbirke, ki jo do-nesla v 3inpol dneva 164.000 K. Denar jo nesel v Turin poslanec dr. Karel Eotvos, kjer so mu povedali, da je bil pokopan rajni Košut na državne slroške. Računa o zbirki 164 000 Iv še zdaj niso podali, Eotvos ni bolel podati ni-kakih pojasnil in je izjavil končno, ko so silili vanj, kje tla je denar, tla nima nobenega krajcarja več, ker je moral plačati v Turinu dolgove Ludvik Košu-tovih sinov, ker hi drugače upniki ne bili dopustili prepeljali mrliča na Ogrsko. Mislili so, da ho Franc Košut 164 lisoč kron vrnil, ko se je povrnil na Ogrsko z mrtvim svojim očetom, a do danes se (o še ni zgodilo!«
ITALIJA HUJSKA ČRNO GORO ?
Z poučene strani javljajo, da se Črna gora v pogajanjih za trgov, pogodbo z našo državo nekam čudno obnaša. Av-slroogrska ponuja Črnogori zlasti glede obmejne trgovine v Boki Ivotorski
III.
Ko sem odhajal domov, sem ga videl, kako je stal sredi mosta in metal kamenčke v vodo. Stopil sem k njemu in mu dal na beko nanizane ribe.
„To mi poneseš domov, Mihec. In pa groš imaš tukaj."
Smeje je spravil denar in vzel ribe.
„Kje pa imaš hišo, Mihec?"
Pokazal mi je z roko na reber, kjer je čepela napol podrta koča.
„Tako sam si gori. In te ni strah?"
Ugajalo mu je, da se zanimam zanj. Ves čas se je smehljal predse in kazal bele zobe. Pri zadnjem vprašanju se je obrnil. Začel je s svojim otroškim glasom:
„Solnčece sije podnevu in trava je zelena, zelena. Mehka. A ptičke letajo in pojejo: „Mihec — len, Mihec — len." In je tako lepo."
Gledal je vame in se smejal. Smejale so se njegove oči, ves obraz je izražal radost.
„In ponoči?"
„Strički pojejo: čuri-muri, čuri-muri. A jaz podrezam s slatnieo po jamici... A potem pojejo drugi strički: čuri-muri. In zvezde sijejo."
izredne ugodnosti, a Črnagora vse to kratkomalo odbija. Najbrže ima tu vmes svoje prste naša zvesta zaveznica Italija.
DVE SODNI RAZPRAVI PROTI IRE-DENTISTOM.
Proti Colpiju, ki je bil že poleti obsojen zaradi tatvine v šestletno ječo, se je pričela tudi sodna razprava zaradi vohunstva. Z njim sta soobtožena tudi prokurist, L. Dante in komi Tomasini. Conti je priznal ovaduštvo, žaljenje državnih emblemov, prestopke proti postavi o razstreljivih in orožnem patentu. Zanikal je zgolj razŽaljenje Veličanstva. Colpi je tudi priznal, da je rojen ogleduh. Špioniral je sedem let. Upijanil je vojake po kantinah, posojc-val jim denar in tako izvedel vojaške, tajnosti. Proti Colpiju se vrši porotna razprava na Dunaju, v Gradcu se je pa pričela 5. t. m. porotna razprava proti 13 Tržačanom zaradi veleizdaje. Obtoženci so stari od l(i do 20 let. Očitajo jim, tla so snovali zbor prostovoljcev, ki naj bi nastopil v slučaju vojsk" * Italijani za Italijane.
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
Kakor vsake volitve, tako tudi angleške volitve zelo veliko stanejo. Zadnje angleške volitve so stale 32,500.000 kron, a izvzeti so stroški po tistih vo-livnih okrajih, kjer ni bilo nobenega boja. Kandidati tudi vladi ne naznanijo radi o svojih izdatkih, da jih ho, primejo zaradi volivne goljufije. Ker je volilo ob letošnjih januarskih volitvah 6,677.394 volivcev, je stal vsak glas prt kron 30 vin. Najdražje so bile volitve na Škotskem, nejcenejše na Irskem. Volivne komisije so stale 5,690 000 kron, kandidati so pa plačali svojim agitatorjem okroglo 5,000.000 kron. Okrožnice, letaki in tiskovine so stale nad 3,500.000 K; shodi 1.200.000 K, se-slava volivnih odborov pa 1,350.000 K. Razni osebni izdatki so stali 4 000.000 kron. Angleški katoličani so pri volitvah zelo previdni. Konfesionalne stranke nimajo, zato zahtevajo od svojih kandidatov obljubo, da bodo branili katoliško stvar, če ho potrebno. Ob sedanjem volivnem boju so pa sklenili katoličani, da prepuste katoličanom popolno svobodo. Večina katoličanov ho najbrže glasovala z liberalci, da dobe Irci že enkrat svoje pravice, ki bi jih ne dobili, dokler ne bodo omejene pravice gosposke zbornice, a veliko katoličanov je tudi, ki niso zadovoljni s stališčem, ki ga zavzemajo liberalci glede na šolsko vprašanje in ki niso pozabili da je gosposka zbornica svoj-čas odklonila postavo, po kateri hi bila onemogočena katoliška šolska vzgoja.
„In se bojiš Boga?"
Mihec se je ozrl proti griču, kjer jo stala cerkev. Obraz se mu je zresnil.
„Da . . . Boga!"
Postal je resen. Neka otožnost se je razlila črez njegov obraz. Prišla sva v vas. Izza plotov so prihiteli paglavci in se zagnali vanj. A ko so zapazili mene, so obstali prestrašeni. Mihec jc vidno razumel vzrok njih potuhnjenosti. Ves sc jc ujačil in se obrnil proti meni.
„Otroke treba šek, šek!"
Pokazal je z roko, kako jih jo treba.
„Tebe, Mihec, treba šek, šek!" sc je oglasil pogumnejši izmed dečkov in se spustil v tek. Mihec je gledal z zadovoljstvom za njim.
Srečavali so naju kmetje in me pozdravljali. Čudno so pogledovali na mojega spremljevalca in ta pa oni 'o rekel :
„Lejte 110, Mihec jc dobil službo) Lejte no, presneti Mihec 1"
Mihec jih je gledal in šibka postava se mu je nekako sama oh sebi vzravnavala. Na obrazu se mu je izražal ponos, veselje, da koraka z menoj, gospodom . . .
Dnevne novica.
+ Prodana opozicija? V nemških listih čitamo, da bo za poročevalca o vladni predlogi o avstro-ogrski banki od nosno o plačilih v gotovini izbran — dvorni svetnik P 1 o j! Zdelo se nam je neverjetno, da bi poslancc opozicije prevzel referat za v 1 a d-no predlogo, ki ima odločno političen pomen. Toda po naših informacijah je istimi, da je vlada ponudila ta referat P 1 o j u in tla ga je P 1 o j tudi sprejel! Da je vladi na tem, dobiti opo-zicionalnega poslanca za to, da zastopa predlogo, ki je za vlado zadrega, se ne čudimo. Da pa se najde slovanski poslanec, in to še »načelnik« slovanskega kluba, to je nečuveno. Se-ve, kar se tiče osebe gospoda liof-rata, se prav nič ne čudimo. O njem vemo, da je vladi vselej na uslugo, pa naj bo kar hoče. A kaj poreče »Z veza južnih Slave na«, katero njen »načelnik« tira iz ene nemogoče situacije v drugo?
Javen shod je imela dne 4. decembra v Kamniku »Kmečka zveza« za kamniško dekanijo. Govoril je najprej dr. Krek o razmerju naše države do .sosednih zveznih držav, o denarnem trgu itd. Na shodu navzoči so sami g. dr. Kreku ustavili razna vprašanja in želeli pojasnila ter izražali svoje želje. Nato pa je poročal poslanec Lavrenčič o za kmeta važnih zakonih deželnega izbora, sklenjenih v zadnjem zasedanju. Kakor o novem občinskem in občinskem volivnem redu, o lovskem zakonu, o izrabljanju vodnih sil v agrarne in industrijske namene, o občinskih sodiščih. Iv sklepu so zborovalci izrekli «aupanje poslancem S. L. S., svoje ogorčenje nad drzno žalitvijo rimskega Župana Nathana do sv. očeta. Sprejela *e je tudi resolucija: Shod »Kmečke zveze« v Kamniku izraža svoje zaupanje in solidarnost s slovenskim delavstvom, katero naj pri novih občinskih volitvah povsod podpira »Kmečko zve-žo« za skupne cilje kmeta in delavca.
-r Umrl je včeraj v Komendi pri Kamniku kaplan Rihard Smolej, izvrsten požrtvovalen društveni organizator. Pokojnik je bil rojen dne 27. aprila 1879. ter je bil posvečen v maš-nika dne 14. julija 1902. Služboval je kot kaplan in župni upravitelj v Dolu pri Ljubljani, potem kot kaplan v Železnikih in nazadnje v Komendi. Bil je splošno priljubljen duhovnik, marljiv delavec na ljudsko izobraževalnem polju, velik prijatelj Orlov in mladine. Pogreb se vrši v četrtek ob 11. uri v Komendi, kjer truplo blagoslovijo, potem pa prepeljejo v Ljubljano. Naj počiva v miru!
+ Osebne vesti. Finančni minister fe imenoval davčnega oskrbnika. Ka-rola Tavčarja za višjega davčnega oskrbnika pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Pravosodni minister je imenoval c. kr. okrajnega sodnika dr. Otona Papeža v Ljubljani za deželno sodnega svetnika. — Kranjski deželni predsednik je pevki ljubljansko stolnice Elizabeti Ihan podelil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
4- Dunajska policija proti umazani literaturi. Dunajska policija je stopila odločno na prste prodajalcem umazanih del in fotografij. Več prizadetih trgovcev so že zaprli.
+ Župnija Gora pri Sodražici jo podeljena č. gosp. Josipu L a v t a r, župnemu upravitelju istotam.
+ Zveza poslancev duhovnikov se je ustanovila v državnem zboru.
IV.
Ko sem se prihodnje jutro zbudil, je stopila gospodinja v sobo in postavila molče nekako košarico na mizo. Odprl som jo in po podu in postelji je začel letati polh. Pogledal sem začudeno na gospodinjo. A potem sva se oba smejala.
„Mihec je bil tukaj. Prišel je v kuhinjo, odložil to košarico in hotel oditi. Pa sem ga vprašala, kaj hoče. „Za gospoda," je rekel in odšel ... Ti presneti Mihec, koliko sem se smejala."
Vprašal sem jo, kaj ji je znano o njem.
„Bebec je, bebec, gospod! Nekoliko pomešan, sicer pa dober človek. Le kmetje se preradi norčujejo z njim."
„Je domačin V"
„Zo dolgo stanuje gori na rebri. A ni iz naše vasi. Je prišel pred leti, bog-zna odkod in si zmašil ono luknjo. Prosjači."
Še tisti popoldne, ko sem lovil pri reki, je prišel k meni. Ukazal sem mu naloviti kobilic in črvov ... V par dnevih sva postala prijatelja. Ker nisem imel posebne družbe, sem rad občeval s tem velikim otrokom.
»/.veza« je sklenila, da nastopi za to, da ne bodo imunizirane interpelacije, ki napadajo cerkev ali duhovski stan. Primerno stališče tudi zavzame, če se bo v zbornici predlagalo sežiganje mr-ličev.
—	Odlikovanje. Saški kralj jo pred svojim odhodom iz Trbiža odlikoval g. dekana V. Krauta z Albrechtovim viteškim križcem I. reda. Čestitamo!
—	Vzor-železnlca je gotovo ozkotirna železnica, ki veže Trst s Pore-Čem. V Kopru je na primer te dni po-stajcnačclnik moral nekemu trgovcu vrniti blago, ki ga je slednji hotel oddati za Trst, ker nima na kolodvoru — zadosti prostora, kamor bi spravil blago.
—	Pazite na otroke! V Slapu pri Tržiču je pustila delavka Marija Beton lonec vroče kave na mizi. Njena poldrugoletna hčerka ja pa lonec prekucnila in so tako opekla, da je morala umreti.
—	Slovenka timr'a v Ameriki, V Clevelandu je umrla 40 let stara Marija Jerše. Pokojnica je bila doma iz Roba pri Velikih Laščah, od koder je prišla v Ameriko že pred 17 leti.
—	Slovensko trgovsko društvo »Merkur« naznanja, da bodo v praznik, 8. decembra t. 1., ljubljanske trgovine z ozirom na to, da priredi naše društvo povodom svoje desetletnice isti dan ob 11. uri dopoldne slavnostni občni zbor, samo do pol 11. ure odprte, kar blagovoli slavno občinstvo na znanje vzeti.
—	Slovenska cerkev v Sheboyqanu. Slovenci v Sheboyganu v Ameriki so si postavili svojo farno cerkev, katera bo do Božiča tudi v notranjem opravljena in na sveti večer se bode v njej najbrže brala prva sveta maša. Sploh se slovenska naselbina v Sheboyganu prav lepo razvija in mnogo rojakov si je že zgradilo svoje hiše.
—	Poročil se je v South Sharon, Pa., Slovenec Ivan Jaklič, doma iz Vrbljenj, s Frančiško Žagar, doma iz Iške vasi.
—	Tenež. V Smledniku je posestnika sin Janez Kalan iz Žerjavke v prepiru udaril Jožefa Čabaška, posestnika sina v Mostah z nekim železom po glavi in ga težko poškodoval.
—	Samokres se sprožil. Lovrenc Bizjak, poljski dninar, je pil v Kukcevi gostilni na Britofu. Navzoč je bil pa tu tudi neki Ivan Trebar, posestnika sin iz Britofa. Imel je v roki nabiti samokres, katerega je ogledoval in sem-tertja vrtil, naenkrat se mu v roki sproži in strel zadene Bizjaka v desno roko in ga nevarno poškoduje.
—	Šofer — domači tat. V Trstu je služil pri neki bogati družini šofer Malin Boscaro, doma iz Italije. Znal si je pridobiti popolno zaupanje svojega, gospoda. Zadnje dni je pa prišlo na dan, da je bil zelo nevaren hišni tat. Kakor je sam priznal, je ukradel 700 kron vredno konjsko opravo, briljantni prstan, biserno ovratnico, zapestnico, uro itd. Glede prve tatvine se mu je posrečilo osumiti nekega mladega sobnega slikarja, ki je po nedolžnem presedel celi mesec v preiskovalnem zaporu. Ko jo Boscaro ukradel biserno ovratnico, si je izprosil dvadnevni dopust in se odpeljal v Padovo, kjer je prodal omenjeno ovratnico za. 1500 lir. Ostale predmete je zastavil v Benetkah in zastavne listke vrgel v morje. Ko je pred par dnevi zopet prosil za dopust, ga je policijski nadzornik Tic aretiral na kolodvoru. Pri njem so dobili še ukradeno zlato uro. Poleg že omejenih predmetov je šofer ukradel svojemu gospodarju tudi še okoli G0 steklenic šampanjca, konjaka itd. Imel je več ponarejenih ključev, s pomočjo katerih je izvršil tatvine.
—	Nove knjige za katere je v zadnjem času obogatel slovenski književni trg navaja inserat »Katoliške Bukvar-nc«, ki ga priporočamo v pregled.
Mlhmmt
*	»črna žena«. (Spisal Reimmichl.) Ta zanimiva, iz domače zgodovine povzeta ljudska povest, je ravnokar izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani kot ponatis iz »Domoljuba«. Lično in precej obširno knjigo krasi večbarvna lepo izvršena slika na ovitku, ki predstavlja zanimiv v povesti opisan dogodek. Knjiga velja broširana 1 K 40 v, vezana 2 K in se dobi v »Kat. Bukvami« v Ljubljani in v knjigarni »Ilirija« v Kranju.
*	Dr. V. Korun: Spake (satire, humoreske in drugo). Pod tem naslovom je izšla v Kleinmayrjevi založbi knjiga, ki jo je spisal profesor dr. V. Korun. Knjiga obsega 16 črtic mnogovrstne vsebine. Večji del se giblje pisatelj ha ljubljanskih tleh in zajemlje snovi za svoje humoreske iz ljubljanskega družabnega življenja. Pod njegovo pero pridejo ljubljanske gostilne, ljub-
ljanska politika, ljubljansko uradni-štvo. Pisalolj biča v obliki satire naše družabno življenje in razne konvencio-nalne laži, v katerih živimo. Njegovo knjigo preveva tisti ton, ki ga slišimo žalibožc prav pogosto v konverzaciji ljudi, ki preveč radi gostilne ljubijo. Da se ob takih prilikah razne pikant-nosti na dan privlečejo, je samo ob sebi umevno, za knjigo pa nikakor priporočljivo. Na ta način ne bomo naše mladine odvrnili od nevarnostij, ki jim preže v mladosti. Na vsak način bi pričakovali od g. profesorja nekoliko več nravne resnobe, kakor jo je pokazal. Če bodo gospodje, ki jim je mladina v vzgojo izročena, tako pisali, si ne smemo delati velikih iluzij za bodočnost naše mladine. Da bi g. pisatelj pri svojih humoreskah na kak literaren ali umetniški uspeh reflektiral, ne moremo reči; tega tudi bržčas sam ni nameraval. Njegove humoresko se spuščajo preveč v monotone refleksije. Dober dovtip mora biti kratek. Pisateljev slog je precej suh, dolgočasen, jezik pa izklesan in šolsko pravilen, kar je pisatelju še največ v hvalo šteli. Knjige pa kakor omenjeno, ne moremo priporočati!
*	Najnovejše, nepogrešljivo delo za poklic, urad in rodbino vsakogar je E, Königs Universal-Lexlkon der deutschen Sprache«, ki obsega najnovejši in popoln seznam nemških besedi in vseh važnejših tujk ter njihovo po-nemčenje kakor tudi razlago strokovnih izrazov na sledečih poljih: Zdravilstvo, bogo- in modroslovje. državo-znanstvo, računstva in zvezdoslovja, fizike ter kemije, tehnologije, armade in mornarice, borzne in bančne stroke, industrije, trgovine in obrti, plovbe, prometa, zrakoplovstva, umetnosti, literature, športa in lova, poljedelstva itd. Popoln imenik vseh imendnevov ter obširen seznamek važnejših kratic. Knjiga ima 668 strani in nad 150.000 besedi in izrazov, zbranih po najnovejšem pravopisu Nemčije, Avstrije in Švice. Knjiga, krasno in trpežno v platno vezana, stane samo 3 K 60 h, po pošti 42 h več ter se dobiva v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
•	Dekle z biseri. Povest iz Nero-nove dobe. Ljudska knjižnica, 13. zvezek. Angleško spisal H. Rider Ilaggard. Ljubljana 1910. Prevel J. M. — To je obširna in izredno zanimiva povest, kakor nalašč za dolge zimske večere. Povest je polna dejanja, vse je živahno, napeto in mikavno, zraven pa je ta roman jako poučen, ker nas uvaja v eno najpomenljivejših dob človeške zgodovine in nas prestavlja v tiste burne čase, ko je krščanstvo začelo osvajati poganski svet. Središče povesti jo kristjanka Mirijam, ki živi v Judeji. Zaljubi se vanjo rimski stotnik Mark, ki se pa ima zanjo boriti z Judom Ka-lebom. Nožno ljubavno zgodbo prekine slovito obleganje Jeruzalema po Titu in slikovito opisovanje tega titanskega boja med rimsko svetovno oblastjo in fanatičnim, od Boga za veke obsojenim judovstvom kaže lepoto te povesti na vrhuncu. Judje obsodijo Mirijam kot izdajavko na smrt, rimski vojščaki jo pa pozneje rešijo, a določena je za sužnjo, ki se naj proda v Rimu. Stotnik Mark jo skuša rešiti, pa pride zavoljo tega v konflikt z Domicijanom, Titovim bratom, ki se hoče dekleta polastiti, pa tudi Kalcb intrigira, da bi jo kupil. Mirijam zbeži na ladji v Ale-ksandrijo, Mark pa, ki je imel medtem še opraviti s sodno oblastjo, a ga je ljudomili Tit pomilostil, obupa, ko izve, da se je ladja potopila, na. kateri se je nahajala Mirijam. Rimski škof Ciril ga potolaži in izpreobrne h Kri-stovi veri; nato se odpelje stotnik v Aleksandrijo, kjer dobi Mirijam, o kateri je mislil, da je utonila. Mark in Mirijam se poročita in tako končakras-na in velezanimiva povest s srečnim koncem. Našemu ljudstvu se mora ta roman le toplo priporočati, pa tudi drugim, zakaj uvaja nas v kulturne in politične razmere tedanje dobe. ki je za nas tembolj važna, ker se je v njej vršil svetovni boj med krščanstvom iu poganstvom. Plastično nam ta povest opisuje tudi judovstvo, njegovo strankarske razmere, esenstvo, rimsko oblast in sploh vse tedanje zgodovinsko ozadje; pripovedovanje samo je silno živo, da nam vso stopa pred oči jasno in je domišljija do konca napeta. — Knjiga stane 2 K 20 vin. broširana, vezana pa 3 K 20 vin. in se naroča pri »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Staferske roviee.
— Krasen meteor smo videli v Čad-ramu na Štajerskem dne 24. nov. ob 6. uri zvečer. Izginil je v bližini Treh Kraljev na Pohorju.
— Smrtna kosa. Malonedeljski župnik Ferdinand ŠoŠtarič je včeraj umrl; pogreb je v sredo ob deseti uri, š Iz Finančne službe. Višji davkar Emil Straczowsky je iz Slovenjega gradca prestavljen v Ptuj, višji dav-kar Friderik Stumberger pride iz Sevnice v Brežice, davkar J. Pernovšek pa iz Brežic v Slovenji gradeč, davkar Ja-kob Tobias je prestavljen iz Marijinega Celja, v Sevnico, davkar Franc Waida je prestavljen iz Šmarja v Celje, davč. oficijal Oton SLepip jo prestavljen v Šmarje pri Jelšah za kontrolorja, davč. oficijal Leopold Petek je prestavljen v Ptuj.
Ljubljanske novice.
lj Javna predavanja S. K. S. Z. Jutri predava v dvorani S. K. S. Z. točno ob pol 8. uri zvečer gospod prof. Adolf Robi d a. Vabimo k obilni udeležbi. —, Odbor S. K. S. Z.
lj Miklavžev vefier »LJubljane«, »Unionova« dvorana bi morala biti trikrat večja, da bi sprejela vse one, ki so včeraj prihiteli k Miklavževemu večeru »Ljubljane«. Na stotine ljudi se je moralo vrniti. Ob takem navalu je težko vzdržati red. Novost včerajšnjega Miklavževega večera je bil nastop zbora dečkov in deklic, katerim »Ljubljana« skrbi za brezplačni pevski poduk. Na posebnem prostoru je nastopilo nad 3 0 0 mladih pevk in pevcev in če računamo še ostalo osobje, ki je nastopalo pri včerajšnjem Miklavževem večeru, je sodelovalo pri nastopih o k o 1 u 370 oseb. Tudi včerajšnji Miklavžev večer »Ljubljane« je ohranil sloves, da je to najsijajnejši Miklavžev večer daleč naokoli. Tudi letos je vpeljal večer g. prof. dr. Jerše, ki vsako leto izvablja s svojim odličnim govorom zvonek smeh otrok. Že radi te točke se mnogi udeležujejo Miklavževega večera, ker je res užitok gledati, kako globoko razumeva govornik otroške dušo. Sredi čarobnih dekoracij so se nato vršili ljubki prizori. Impozantni in dragoceno opremljeni Miklavž je bil v svojem nastopu tako odličen, da ni čudno, ako so tudi dvomljivci pričeli šepetati, da je to morda vendar-le res »ta pravi Miklavž«. Tudi drugi sodelujoči so častno rešili svojo nalogo. Orli so dobro skrbeli na odru za primeren strah, pa tudi za zabavo. Včeraj sme zopet videli, da »o krogi, ki se zanima jo za »Ljubljano«, vedno večji.
lj šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani ter vsa druga katoliška iz obraževalna društva v šentpeterski župniji, kakor iz Sela-Moste, Hrušica-Štepanja vas ter Šmartno s svojimi telovadnimi odseki imajo v četrtek dne 8. decembra t. L, na praznik Marijinega Brezmadežnega spočetja., v cerkvi sv. Petra ob 8. uri svojo društvene sveto mašo s skupnim sv. obhajilom Sv. obhajilo bo pred sv. mašo ob 7% Pri sv. maši poje mešani pevski zboi Šentpeterskega prosvetnega društva. Vabljeni so vsi člani, moški in ženske vseh omenjenih društev, da se te svete maše gotovo udeleže.
lj Ljubljana v nevarnosti, ali var> čevanje, ki ni umestno. »Ljubljansko prostovoljno in gasilno društvo« je že bilo od nekdaj prava pastorka ljubljanske občinske uprave. Mislilo se je da bo prejšnja razpuščena občinska uprava storila, ko je odpravila nemško komando, za ljubljansko gasilstvo svojo dolžnost v polni meri, a tega ni storila in ni in je varčevala ravno tam kjer varčevanje nikakor ni bilo in ni na svojem mestu, dasi prostovoljno gasilstvo prav za prav ohrani suhi blagajni ljubljanskega mesta veliko tisočakov, ki bi jih morala šteti, če bi morala vzdržavati poklicno gasilstvo v Ljubljani. Hudo nam je bilo vedno, kadar smo morali poslušati jadikovanje v razpuščeni zbornici ljubljanskih občinskih svetnikov, da ima zbor bivših občinskih očetov zadrgnjen mošnjiček dasi ni bil zadrgnjen ob marsikateri drugi nepotrebni priliki. Zdaj se je zgodilo nekaj, kar je zelo upravičeno razburilo gasilce. Do zdaj je bilo namreč dvorišče »Mestnega doma« i'az-svetijeno (?) z eno žarnico, razsvetljeni so bili tudi kloseti, a uprava elektrarne je ukazala, češ, da mora varčevati z električnim tokom, naj bo več razsvetljeno dvorišče s tisto električno le-ščerbo in odpravila je tudi razsvetljavo klosetov. Vzela je gasilcem 4, reci in piši: štiri žarnice, ker menda primanjkuje mestni elektrarni ravno tok za štiri žarnice, čo bi te štiri žarnice še naprej gorele, mora mestna elektrarna prenehati funkcionirati. A šalo na stran. Stvar dasi se morebiti vidi prvi hip malenkostna, je le velike važnosti Na dvorišču stoje odgonski voz, drugi vozovi, tudi rešilna postaja vozi skozi dvorišče, ki je zdaj temno. NeVaj gasilcev stanuje tudi v hiši. Z.irrd. modrosti električne uprave nastane* lahke
za Ljubljano Se velika nevarnost, ker se v temi umevno gasilci bolj počasi zbirajo, kakor pri luči. Znano je vsakemu, tla se gre pri požarih mnogokrat pri alarmu gasilcev ne za minute, marveč za sekunde. Zato je pa bilo ja-ko neumestno, ker je odpravila električna uprava te štiri žarnice. S stališča Ljubljančanov najostrejše obsojamo neumestno odredbo električne uprave, ki je odvzela gasilcem prepo-trebno luč in jo najodločnejše zahtevamo nazaj. Zahtevamo še več! Dvorišče »Mestnega doma« mora biti pošteno razsvetljeno, najmanj ena obločnica, ne žarnica, bi ga morala vedno razsvetljevati, ravno tako mora biti pošteno razsvetljen trg pred »Mestnim domom« z obločnicami trajno, celo noč, ker moramo biti Ljubljančani zagotovljeni, da je vse preskrbljeno za hitro in nujno pomoč, ko bije plat zvona na ljubljanskem Gradu. Zdaj nismo, ker je ugasnila celo tista uboga leščerba na dvorišču »Mestnega Doma« in ni zadostno razsvetljen trg pred »Mestnim Domom«.
lj Božlčnico priredi »D o b r o d e 1-■n o društvo tiskarjev na Kranjske m« v nedeljo, dne 18. decembra, ob 4. uri popoldne v spodnji dvorani »Narodnega doma« na korist sirot umrlih tiskarjev. Z ozirom na dobrodelni namen te prireditve vabimo k obilni udeležbi.
lj Cesar je zaslišal v avdijenci vpo-kojenega predsednika ljubljanskega deželnega sodišča Alberta pl. Levič-nika.
lj K »Matici Slovenski« je pristopil kot ustanovnik g. Fran Masclj-Pod-limbarski, stotnik v pokoju in pisatelj v Ljubljani.
lj Rok za vložitev hišnih in stano-valnib Imenikov je že koncem novembra t. 1. potekel, na kar se hišni gospodarji mesta Ljubljane opozarjajo
lj Umrla je gospa Terezija Vik, soproga inženirjeva, Dolenjska cesta 48.
lj Iz trgovskih krogov smo prejeli pritožbo, da se strankam v skladiščih južnega kolodvora zelo slabo postreza. Vkljub temu, da mora vsak, kdor oddaja ali prejema blago, pošteno plačati nakladnino oziroma razkladnino, mora vendar marsikatera stranka po več ur čakati, prodno jej postrežejo, ali pa sama s svojimi močmi izvršiti potrebno delo. Svoj čas je bilo v tem oziru bolje, kajti veljalo je načelo, da je uradništvo in osobje sploh na kolodvoru nastavljeno radi strank in ne narobe. Novemu šefu skladiščnih prostorov pa menda to nikakor noče v glavo. — Torej več luči in malo več potrpežljivosti, pa bomo zopet prijatelji. Tudi za razsvetljavo naj se vender enkrat že nekoliko bolje preskrbi. Da si stranke, ki oddajajo in prejemajo blago, ne polomijo udov, jo pripisovati le skrajni previdnosti.
lj Koncert Stella Krurer. Slovenska Filharmonija je pričel kom koncertne dobe poudarjala, da namerava zaradi zanimivosti in raznoličnosti svojih koncertov vabiti tudi zunanje odlč-nejše soliste. Za koncert v nedeljo 11. t. m., ki se vrši v čast udeležencem Vrazove akademije v Unionovi dvorani, se je Filharmoniji posrečilo dobiti znamenito virtuozinjo na gosli gdč. Stello Kruger iz Dunaja. Ggč. Kriigerjeva je bivša gojenka konservatorija v Pragi in učenka slovitega profesorja Ševčika. Zaključno izobrazbo ji je podal slavni belgijski virtuoz na goslih profesor E. Vsaye. Le-ta ji je za njeno umetnostno potovanje dal spričevalo, ki med dru-?im slove ¡»Priporočam toplo vsem koncertnim društvom talent gdč. Stelle Krugerjove. Mlada umetnica jo nekaj let študirala pod mojim vodstvom in v teku najinih študij sem videl, da se naravni darovi njene osebnosti razvijajo čim najsrečnejše. Gdč. Kriigerjeva ima tigurno tehniko, čisto tonovo svojstvo in prav globoko plemenito čustvovanje. čaka jo lepa karijera. To spričevalo ji dajem z vsega srca.« V nedeljo, ko gdč. Kriigerjeva nastopi skupno z fiašim orkestrom, smemo torej pričakovati najlepšega užitka.
lj'Rešilni oddelek gasilnega društ> ta bil1 je v času od 26. XI. do 3. XII. enajstkrat klican; prepeljal je enega oolnika v blaznico na Studencu, tri iz 'iolodvorov, 6 pa iz mesta v bolnico, 1 pa iz bolnice v hiralnico.
lj Mestna zastavljalnica opozarja astnike efektov (to je obleke, perila, toles, šivalnih in pisalnih strojev, slik itd.), da se bodo tekom meseca decembra. lanskega leta zastavljeni predmeti prodali na javni dražbi, če se ne rešilo vsaj do 14. decembra t. 1. V skrajnem lučaju je rešitev tudi še mogoča na. iražbi sami pred tretjim klicem. Dan iražbe se bode pravočasno naznanil.
lj Tujski promet v Ljubljani. Me-ioea novembra je prišlo v Ljubljano >134 tu j ep v — 1141 manj nego meseca »ktobra in 3 več kol lani incseca no-
vembra. Nastanilo pa se jih je v hotelu »Union« 1096, »Slon« 846, »Lloyd« 465, »Cesar avstrijski« 280, »Južni kolodvor« 209, »Tivoli« 204, »Malič« 151, »Štrukelj« 148, »Ilirija« 146, »Tratnik« 132, »Bavarski dvor« 106 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1351 tujcev.
lj Umrla sta v Ljubljani: Ivan Schober, nadučitelj, 46 let. — Jakob Potokar, hiralec, 62 let.
lj Aretovani cigani. V petek se je pripeljalo v Ljubljano na vozeh več maco-donskih ciganov, katerih večina se je takoj odpeljala dalje proti Viču. V mestu je pa ostal le en cigan z dvema ženskama, Le-ta se jo podal z mlajšo proti Staremu trgu, medtem ko je starejša zaostala. Podala, sta se k nekemu zlatarju kupovat zlatnino. Med kupovanjem je cigan prosil zlatarja, naj mu menja bankovec za 50 kron. Med menjavanjem je pa že ciganka ukradla dva zlata prstana, katere tatvine pa zlatar tudi po njih odhodu ni opazil. Nato sta se podala v neko pekarijo v Florjanski ulici, kjer je cigan zopet naprosil mojstra, da mu zmenja 50kron-ski bankovec. Mojster mu je odštel 10 petkronskih tolarjev, katerih pa cigan ni hotel sprejeti, češ, da so mu pretežki, nakar je odšel. Ciganka je ostala sama v trgovini in kupila nekaj kruha. Po njegovem odhodu je pa mojster opazil, da mu manjkata dva petkron-ska tolarja, nakar je obvestil policijo. Ciganski par se je potem ustavil na Mestnem trgu v neki veži, kjer so se prodajali čevlji. Tukaj je ciganka ukradla par ženskih čevljev. O vseh tatvinah obveščena policija je parček kmalu izsledila in aretovala. Ko se je prišla pozneje starejša ciganka na policijo inforrnovat o vzroku aretacije, so tudi to pridržali v zaporu. Izmed ostale ciganske družbe je orožništvo are-tovalo še eno ciganko, ki je osumljena raznih tatvin. Aretovani cigan pravi, da je 271otni Vasil Attanase, rodom iz Salniške, njegova mlajša spremljevalka sestra, starejša pa njegova žena. Izročili so jih sodišču.
lj Mestna policija je včeraj in predvčerajšnjem izvršila 19 aretacij. Prijela je razne individué, ki so se brez dela potepali okoli, nekaj jih je osumljenih tatvine, nekaj nadležnega beračenja nekaj goljufive igre. Vse so oddali sodišču.
lj Nevarna gosta. V soboto zvečer je popival v neki gostilni v Kolodvorski ulici 241etni brezposelni hlapec Anton Kovačič iz Male Račne in še nek drug hlapec iz Šiške. Ivo sta se napila, sta natihoma zapustila sobo ter se je eden skril v stranišču, drugi pa v veži sosedne hiše. Gostilničar je s pomočjo drugih gostov oba še pravočasno izsledil in sta mu morala slediti v gostilno, kjer sta poravnala račun. Pri tem sta bila silno rabijatna, eden je grozil z nožem, drugi pa s požigom. Gostilničar se je tega bal in sklenil, da bode čul. In res je prišel okoli polnoči Kova-čič nazaj, katerega je gostilničar prijel in izročil policijskemu stražniku. Izročili so pa zaradi hudodelstva nevarne grožnje deželnemu sodišču.
lj Nasilen delavec. V soboto popoldne je delavec pri Gruberjevem prekopu Danijel Zegovc iz Lovina na Hrvatskem v stanovanju na Poljanskem nasipu začel, ker ni mogel najti svoje britve, razgrajati in z nožem razrezal dve blazini. Ko ga je hišnik opozoril na škodo, je skočil vanj in mu zagrozil, da ga zahode. Poklicani policijski stražnik je Žegovcu nož odvzel in ga aretoval.
lj UmrJi so v Ljubljani: Andrej Prime, rejonee, 2 dni — Marija Mau-rin, učiteljeva žena. 62 let,
lj Za kruhom. V nedeljo se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 18 Makedoncev, nazaj je prišlo pa 28 Hrvatov.
lj Prijet begunček. Te dni je policija aretovala zaradi postopanja nekega 15-letnega dečka, ki je pri uradu izpovedal, da se piše Jožef Kopač, da je doma iz Hrvaškega ter da je pobegnil od svojega učnega mojstra na Koroškem, kjer se je učil pekovske obrti. Dečka so izročili odgonskemu uradu.
lj Hazardista. Zadnje dni sta 19-lctni dninar Jožef Hudelist iz Vclikovca in 21-letni Karel Havaič iz Varaždina izvabila nekega fotografskega pomočnika v neko gostilno v Kolodvorski ulici ter ga z goljufivo igro spravila ob * 150 kron. Oškodovanec je zadevo ovadil policiji, ki jo oba izsledila in aretovala ter ju izročila sodišču.
lj Zatekel se je mlad lovski pes, ki ima na glavi belo liso. Lastnik ga dobi v Cuzakovi gostilni na Poljanski cesti.
PREDAVANJA.
Katol. slov. izobraževalno društvo v Žužemberku je priredilo pretočeno nedeljo protestno manifestacijo zoper nesramen govor rimskega župana Na-thana. G. K. Gnidovec jo pojasnil na-
men velikega protestnega shoda v »Unionu«, nakar je bil z velikim navdušenjem sprejet predlog, da se zbor pridruži resolucijam dotičnega shoda. Predavanja se prihodnje nedelje nadaljujejo.
M& Milite „S brisi mm šir«!'.
Slovanski ratnik.
si Dr. Bauer — škof. Kanonik dr. Bauer je imenovan za pomožnega škofa v Zagrebu. Bil je mnogo let profesor na bogoslovni fakulteti in večkrat kot pravaš izvoljen v sabor. Ob zadnjih volitvah je nastopil kot Tomašičev pristaš, a je propadel. Posihdob se je odtegnil politiki.
si Ruske knjigarne na uašem ju-gu, V smislu sklepa zadnjega slovanskega kongresa v Sofiji za razširjenje slovanske književnosti po vseh slovanskih deželah, so te dni otvorili prvo rusko knjigarno v Sofiji, ki ste jo ustanovili ruski veleknjigarni Suvorin in Sytin. V kratkem se odpro podružnice tudi v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani in Pragi.
si Prvi srbski tiskovni zakonski načrt, ki ga je notranji minister predložil skupščini in ki je bil oukazan ad hoc-odseku, je baje zelo nazadnjašk. Samostalci so hudi in zahtevajo, da radikalna vlada načrt vzame nazaj. Priti bi utegnilo do resnega spora v koaliciji in dosledno tudi v kabinetu.
si Afeva Vladimira Vasica. Bel-grad, 6. decembra. Sodni dvor je odredil, da se ponarejalec dokumentov in vohun Vladimir Vašič .izroči policiji nazaj, da se zbero nadaljni dokazi proti njemu. Ta sklep je zbudil v tukajšnjih krogih veliko zanimanja, ker je možno sklepati na podlagi te odredbe, da je sodišče smatralo dosedaj prineše-ne dokaze in to kar je priznal Vašič za nezadostno, da bi moglo uvesti sodno obravnavo. Vladimir Vašič bo ostal do nadaljnih dogodkov zaprt v policijski jetnišnici, kamor so ga včeraj pripeljali. Sodišče je tudi odredilo, da se vsi nemški spis', ki so jili našli pri Vašiču presiavijo v srbščino.
si Pfliitcla Mihauov.'"'!, najbogatejši I!: vat na svetu, živi in deluje v Buenos Airesu v južni Ameriki. S svojo pod-vzetnosijo in spretnostjo je razvil veliko trgovino in si pridobil velikansko premoženje, tako da ima sedaj 280 trgovskih ladij in v njegovi službi je 280 kapitano in 3000 mornarjev. Na predlog ministrstva za zunanje stvari je bil pred 28 le(i imenovan avstrijskim konzulom v Argentiniji. A letos je bil na lastno prošnjo odvezan te dolžnosti, ker mu je jemala preveč časa. Obenem je bil v priznanje za dolgoletno službo pozdignjen v avstrijsko plemstvo s pridevkom »Dalski Dol«.
si Poljgbo kaf.rVško akademfino (•mifro »Polenta«. "• zšlo jo drugo leino poročilo poljskega katoliškega aknde-mičnega društva »Polonia«. ki je član slovarske dijaške lige. Rednih članov ima 44, in sicer 1 i pravnikov, 3 uuMli-rince, 23 filozofov, 3 ekonome in 1 teo-loga. Starešin šie.je 8. Tekom leia je priredbo 32 predavanj in 6 slavnostnih večerov, 8 komerzov, 7 zabavnih večerov in izletov, 2 občna zbora. Na verskih in narodnih slav-nostih je nastopalo šestkrat in na pplošno dijaških shodili in priredi'vali o.jomkrai. Društvo ima v knjižnici 250 knjig in v čitalnici 31 časnikov 'n casopi >v. Dohodkov je imelo 1302 K 95 vin.. iro'-\ov pa 1310 K 84 vinarjev.
s' Kraljevski dar, Gospod Zigmund Bosniacki .je zapustil svoje neizmerno bogate geologično zbirke poljskemu muzeju grofov Dziodušickih. Gospod Zigmvind Bosniacki, učen prirodoslo-vec, so je naselil pred 10 leti v Bagni di San Giuliano pri Bizi. Kupil je kameno goro, jo obdelal in ustvaril lepo oazo med nagimi skalami. Na vrhu gore, kjer so se prej pasle samo koze, je postavil krasno vilo, po pobočjih pa nasadil vinograde in olivnjakc in bela pota se vijejo med trto in olivami. V podnožju gore jo nastalo kopališče Bagni di San Giuliano. V prostem času je zbiral Bosniacki celo življenje geologične predmete ter si pridobil krasno zbirko, za katero so so potegovali muzeji v Londonu, Monakovem in na Dunaju ter mu jo hoteli drago plačati. Toda on jo jo raje podaril domačemu poljskemu zavodu ter jo izročil grofu Pavlu Dzie-dušickemu za muzej v Lvovu.
si Tolstojeva oporoka. Okrajno sodišče v Tuli je potrdilo Tolstojevo oporoko, katero je napisal dne 5. junija 1910. Vsa svoja dela brez izjeme in vse svoje rokopise prepušča v tej oporoki svoji hčeri Aleksandriji i i v slučaju, da bi ona umrla, drugi hčeri Tadjani. Zeno in sinovo je prezrl popolnoma. ,V
kak namen naj se porabi njegova zapuščina, so še ne ve. Govori se, tla je naročil, naj se s skupičkom za njegova slovstvena dela odkupi od rodbine njegovo nosostvo Jasna poljana in razdeli med kmete. - Tolstojev sin Lev je priobčil v ».Vovoje \ penija« odprto pismo, v katerem trdi. da je bil vzrok duševnih bojev Tolstega in njegovega bega iz rodbine njegov tajnik Črt kov, ki je s fanatično vztrajnostjo izrabljal svoj vpliv na Tolstega, povzročil zmedo in nesporazum v njegovi rodbini in prive-del do tega, da je umrl Tolstoj prorano, daleč otl doma in rodbine, v gluhi stepi pri tujih ljudeh.
Izmtl siMšEa.
IZPRED LJUBLJANSKEGA POROTNEGA SODIŠČA.
SorSkova oprostitev. Priče so do« gnale, da Gorjanc v vasi ni posebno kaj priljubljen. Dognalo se je pa tudi, da je Gorjanc že pred tem tepežem slabo videl, to pa vsled tega, ker je bil že prej enkrat vsled udarca na glavi poškodovan in od tega časa mu je oslabel vid. Porotnikom je bilo stavljenih 8 vprašanj ter so krivdorek Sorška enoglasno — zanikali, nakar ga je sodni dvor od zatožbe težke telesne poškodbe oprostil
Svojega delodajalca oropali. Janez Gerčar, posestnik in lastnik mlina za barve, stanuje pri svojih stariših. Lansko leto je pogorel, zato je letos popravljal hišo ter napravil škarpo. Imel je v to svrho več delavcev, med njimi tudi Antona Hribarja, bajtarja, in njegovega sina Janeza Hribarja, oba iz Dobrave. V torek, dne 4. oktobra t. 1., po 6. uri zvečer so pili delavci v Ložar-jevi gostilni, ki leži nekoliko izven Ihana, likof, ker so dozidali škarpo, tudi je Gerčar izplačal Janezu Hribarju, ki je bil na teden izplačan, zasluženo dnino. Delavci so nato odšli, lc Gerčar je z mlajšim Hribarjem ostal v gostilni nakar je rekel, da gre pogledat malo v svoj mlin za barve, da se pa za gotovo povrne nazaj. To se je godilo okoli
7. ure zvečer. Po Grčarjevi vrnitvi sta Gerčar in Hribar še posedela v gostilni in popila še ostalo pijačo, nakar sta šla vsak po svoji poti domov. Janez Hribar jo je zavil po stranski poti, Janez Gerčar po okrajni cesti proti svoji mu stanovanju. Gerčar je prišel na kraj, ki je oddaljen kakih 150 korakov do bližnje hiše. Tu je cesta bolj napeta, pri cesti sloji brezov grm, ob sira. ni pota je dolina. Ko se Gerčar približa temu grmu, skoči izza njega takrat mu neznani človek ter ga zagrabi z obema rokama za vrat. Oba sta se zavalila y dolino. Gerčar, ki je postajal že nezavesten, je prosil napadalca, naj ga pusti pri življenju; kri mu je tekla iz nosa in ust, nato je pa napadalec odskočil in izginil v temni noči. Ko je prišel domov, se je vlegel za peč in premišljeval o celem dogodku, potem je šel pa spat v svojo posteljo. Ivo se je zjutraj zbudil, je pogrešil svojo knjižico. v kateri je imel dva bankovca po 100 K. Gerčar je sumil, da storilec ne more biti nihče drugi kakor Jan. Hribar. ker pa ni imel nobenih dokazov v roki. zato je molčal in ni naznanil to zadevo orožnikom. Nekaj časa po tem dogodku je Gerčar izvedel, da je Ivan Hribar v neki gostilni v Domžalah kazal večjo vsoto denarja. Kakor izpovesta priči delavca Jakob in Martin Veicpeč. da ko sta se nahajala v T.ožarjovi gostilni in so lam likof pili, da .je Gerčar položil knjižico na mizo in da je bilo iz nje videti denar, torej je moral tudi istodobno navzoči Janez Hribar to opaziti. Hribar se je pa tudi sani izdal. Pot dni po tem dogodku je prišel Hribar v Janežičevo gostilno v Domžale ter tam menjal novi bankovec za 100 K. Hribar skuša lo utajiti, a priče France .lanežič, Jože Martinčič in France šine to odločno potrdijo. A Hribarjeva krivda se je pokazala v pravi luči, ko .¡e sodna komisija dne 22. oktobra pri hišni preiskavi našla v* ulnjaku, kjer je imel Hribar svoje ležišče v zaklenjenem kovčegu Gerčar-jevo biležno knjižico in bankovec za 100 K stare izdajo, katerega je potem Gerčar spoznal za svojega, in drugi bankovec za 20 K. Obdolženec trdi, da je knjižica njegova last. a Janez Gerčar in vsi njegovi sorodniki potrdijo, da je to tista knjižica, ki je bila v oso-depolni noči Gerčar ju oropana. Da je to resnica. >o pa potrdili izvedenci za pisavo, ki so primerjali pisavo v beležili knjižici z Gerčarjevo pisavo. Pa tudi zagovoru, da je od svojega očeta, za katerega je izvršil več dela. dobil precejšnjo vsoto denarja, sodišče ne verjame, kajti dognalo se je, da je oče Anton Hribar zadolžen na vse kraje. Obdolženec se je zagovarjal tudi. da je ta denar dno 2. oktobra t. 1„ ko se je peljal z brzovlakom iz Ljubljane v Trnovo. zamenjal za lOOkronski banko-
vec, a tedanji sprevodnik je pri zaslišanju odločno izpovedal, da je to pri brzovlakih sploh nemogoče storiti.
. Eazne stvari.
Železniški vlak povozil avtomobil.
Blizu Lemansa je pri železniškem prehodu ponoči pariški ekspresni vlak povozil avtomobil, v katerem je bila grofica Nicolay s svojim 241otnim sinom. Avtomobil je šel popolnoma na kose. Grofica, njen sin in šofer so bili takoj mrtvi.
Velikansk tvorniški požar v Ant-tverpnu. Zgorela je tvornica tvrdke Lyssens in Hodgemann v Antwerpnu. Delavci so se rešili razven štirih, ki so nevarno ranjeni. Lyssens je skočil 9 m visoko na dvorišče in je nevarno ranjen. Hodgemann jo pa tako opečen, da se bori s smrtjo.
Velika železniška nesreča se je pripetila pri VVillesdonu na Angleškem. Ubita jo ena, ranjenih pa 30 oseb.
Nesreča v rudniku. V Shisnalu na Angleškem jo smrtno ponesrečilo sedem rudarjev.
Cesar Viljem jo imenovan za častnega doktorja nemškega praškega vseučilišča.
En gram avstrijskega radija prodan za 360.000 K na Angleško. Avstrijska vlada proda en gram radija za 360.000 K londonskemu radijskemu zavodu.
Kitajci brpz kit. Iz Honkona se poroča, da jo 120.000 Kitajcev odložilo kite.
Dvoboj v avtomobilu so je bil v Parizu. Borila sta se neki gledališki ravnatelj in neki gledališki režiser. Prvi jo bil nevarno ranjen.
Pasivna resistenca na dunajski rtvorni operi. Pevski zbor dvorne opere ni zadovoljen s plačami. Pevci zato v soboto med predstavo niso hoteli poli in so petje zgolj markirali. Ravnateljstvo jo odpustilo vse pevce, ki so demonstrirali.
Kolera v Italiji. V Palermu je na koleri zopet obolelo 8, umrle pa 3 osebe.
Nemško prodiranje v Rusiji. Prof.
Pogodin opozarja v listu »Južnyj Kraj« oficielno Rusijo na vedno rastočo invazijo Nemcev zlasti v južnih gouver-nementih. Poživlja, naj Rusija opusti boj proti domačini narodnostim in obrne odporno ost predvsem proti nevarni nemški invaziji. S tem si je pri Nemcih seveda zaslužil naslov pretiranega ruskonarodnega šovinista, a kdor pozna nemški »Drang«, bo hitro vedel, da ima prof. Pogodin popolnoma prav.
Številke £z Bosne in Hercegovine. Zadnje ljudsko štetjo v Sarajevu izkazuje 51.054 prebivalcev; vojaštvo ni všteto. — Deželnih uradnikov je v Bo-sni-Hercegovini 10.944, od teh domačinov 4026, Avstrijcev 3846 in_ 3057 Ogrov. Po narodnosti je: 1195 Čehov, 5i2 Poljakov, 401 Slovenec in 909 Ru-sinov; Hrvatov in Srbov jo 6221, vseh Slovanov skupaj torej 9242. Razven tega je 1271 Nemcev in 303 Mažarov.
Z-avcrl za žensko industrijo na Dunaju jo obiskal danes ob 11. uri dopoldne cesar. Kranjski odbor za pospeše-vanje domačo industrije na Kranjskem zastopa c. kr. učitelj Jožef Novak iz Idrije.
Velika železniška nesreča. V Bredi na Nizozemskem sta trčila dva tovorna vlaka. Tri osebe so mrtve. Škoda jo velika.
Koliko tehtajo vladarice, Tudi vladarico imajo telo povsem pozemeljske-ga sestava, ki more telilati toliko in toliko kilogramov, kakor vsako drugo urnrljivo bitje. Kakor časniki poročajo, najlažja vladarica na svetu jo lioland-ska kraljica Viljomina. ki telita samo 50 kilogramov, torej je zelo daleč od Bubensovih idealov o sestavu ženskega telesa. Nekoliko težja je ruska oa-rica, ki ima 60 kilogramov. — Težja nego obedve omenjeni vladarici je portugalska kraljica, ki jo v zadnjem času gotovo zelo shujšala. - Najtežja vladarica jo grška kraljica, ki ima svojih 85 kilogramov.
DFPUTACIJA JUGOSLOVANSKEGA VSETJČILIŠKEGA KLUBA PRI BIE-NERTHU.
Dunaj, 0. decembra. Zastopniki jugoslovanskega vseuČiliškega kluba, dr. Šusteršič, dr. Korošec in Ploj so danes konferirali z Bienerthom. Ministrski predsednik je dejal, da ho v kratkem predložil jugoslovanskemu vso-učiliškcmu klubu kompromisne predloge. Odposlanci jugoslovanskega vseuČiliškega kluba so izjavili, da. bo danes klubova seja, v kateri se bo odločilo, ako Jugoslovani sploh morejo iti na koiuuroiuisua Pogajanja ali ne.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, (i. decembra. Danes se v državnem zboru nadaljuje debata o proračunskem provizoriju. Jako ostro govori proti vladi poslanec grof Steru-berg. Glavna pozornost se koncentrira na sejo enotnega češkega kluba, ki se vrši danes popoldne in ki bo odločila, ali se Čehi udeleže nameravanih češko-nemških spravnih pogajanj na Dunaju ali ne
POSLANEC PACHER PONESREČIL.
Dunaj, 6. decembra. Poslanec Pa-clier je v Draždanih padel in si zlomil piščal. Zdravniki pravijo, da bo v 14 dneh toliko okreval, da bo mogel iz postelje.
STAVKA VSEUČH.IŠČNIKOV V INO-MOSTU.
Inomost, 6. decembra. Vsi nemški akademiki na tukajšnji univerzi so sklenili, da stavkajo toliko časa, dokler vlada no da obvezne obljube, da zgradi novo vseučiliško poslopje. Rektor jo takoj sistiral predavanje.
VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
London, 6. decembra. Doslej je izvoljena ena tretjina spodnje zbornice. Konservativci so odvzeli liberalcem 10 mandatov in en mandat delavski stranki, izgubili so pa šest mandatov, torej pridobe pot mandatov. Liberalcev je izvoljenih 87, Unionistov 115, delavske stranke 15. Remondistov 16. Vladnih poslancev je doslej 117, protivladnili pa 115.
500 VOJAKOV OBOLELO.
Berolin, 6. decembra. V potsdam-ski vojašnici je včeraj obolelo 500 vojakov. Jedli so pokvarjeni krompir.
Sare
ŠEisRsSjurgnoa uJica šfcu. 5
na vogalu Knaflove nllco (nasproti : glavne pošte).	-:
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! —
2S65
Kurzi efektov In menjic.
dne 5. decembra 1910.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4% konv. renta, januvar
—julij..........
Skupna 4-2°/n papirna renta, februar—avgust........
Skupna 4,2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta . . . . Avstrijska kronska renta 4"/0 . . Avstrijska investic renta 3 °/o • Ogrska zlata renta 4% .... Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3 1/2 °/o Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnico.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Rublji...........
9350
91145
9715
9715 11« 9345 . 8315 11160 9203 8145 1873 07125 24037 i/s 11755 2350 19041/2 0490 254
3553
Inženir Fran Vik javlja v svojem in v imenu svojih otrok Fride in Eožene vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova druga soproga, najboljša mati, gospa
Terezija lik
dne 5. decembra ob 6. uri zveCer, po daljšem bolehanju mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb se vrši dne 7. decembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Dolenjska cesta štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Preblago pokojnico priporočamo v molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, 6. decembra 1910.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
UČENCA
za krojaško obrt sprejme takoj Jakob Mavec, krojaški mojster, Studenec-Ig. 15" (•"•)
o 3 5	i Cas opazovanja	Stanje barometra v tam	Tempe-raltita po Celziju	1 Vetrovi i Nebo		ra ~ C rt _ 5 = £ i*: L. >
	9. zveč.	735-6	7-4	sr. szah.	dež	4 1
0	7. zjutr. 2. pop.	735 0 733 9	7 9 116	si. vzh. si. svzli.	megleno del. jasno	
Globoko potrtim srcem naznanjamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa prečastitim njegovim duhovnim sobratom, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi po večno plačilo našega predragega, nepozabnega, predobrega sina oziroma brata, častitega gospoda
Riharda Smoleja
kaplana v Komendi
ki je danes zjutraj ob 1. uri ponoči, po kratki, zelo mučni bolezni, po prejemu svetih zakramentov za umirajoče, Bogu vdan, v 32. letu svoje dobe izdihnil svojo blago dušo.
Zemski ostanki nepozabnega pokojnika so 1. praznik, dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne blagoslove v Komendi	to prepeljejo cb
pol 3. uri popoldne v Ljubljano. Pri pokopališču sv. Krištofa se truplo vnovič blagoslovi, potem pa prepelje k večnemu počitku na pokopališče k sv. Križu.
Preblagega rajnika priporočamo v prijazen spomin in pobožno molitev.
Komenda - Ljubljana, dne 6. decembra 1910.
Globoko žalujoči ostali.
TliZSK
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 6. decembra.
Pšenica za april 1911.....11 19
Pšenica za oktober 1911 . . . .	1113
Rž za april 1911.......7'87
Oves za april 1911......8 45
Koruza za maj 1911......5 86
letearologicno poročilo.
Višina n. morjem 30&2m, srci zrafnt tlak 73fi-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 7-l°, norm. 0 3'.
18 let star, želi vstopiti pri krščanskem mojstru v službo. Ponudbe naj se blagovolijo prijaviti upravni-štvu „Slovenca".	3531 3-1
tavbišča na prodaj!
Še nekaj krasnih stavnih parcel, v sredini mesta, na vogalu Kutinove in dr. Valentin Zarnikove ulice.
Opozori se, da im.tjo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege tei vremenskega zavetja najbolj ugodne stavbno lego.
Poizve se pri lastniku Kuhnova cesfa, štev. 5.	3377
St. 8599/V. u.
3515 3
Mladenči, ki so rojeni I. 1892. stopijo s 1. januarjem 1911 v črno-vojno dolžnost.
Zaradi zabeležbe se je torej vsem leta 1892. v Ljubljani rojenim mladeničem, neglede na pristojnost, in pa zunaj Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladenčem od 15. do 31. decembra t. I. zglasiti v mestnem vojaškem uradu, v „Mestnem domu", 1. nadstropje.
Izkazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico'! je prinesti s seboj.
Bolne, odsotne in zadržane mladeniče morejo zglasiti sorodniki.
Mestni magistrat v Ljubljani»
dne 23. novembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
Št. 38.015.
3546
Na e. k?, veliki realki v Ljubljani je stalno popolniti izpraznjeno
službo
šolskega sluge Iti laboranta.
S to službo je združena letna plača 900 K, pravica do dveh v pokojnino vštevnih petletnic po 100 K in pa dejalnostna doklada letnih 180 K Zahtevajo se oni pogoji, ki so vobče veljavni za nameščenje služabniškega osobja. Prednost se bo pa dajala onim prosilcem, ki dokažejo, da so izurjeni v postrežbi pri kemičnih, fizikalnih in prirodoslovnih zbirkah. 1'rosilci naj svoje pravilno opremljene prošnje vlagajo najkasneje
do 31. decembra 1910
pri podpisanem mestnem magistratu.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bode1 vpoštevale.
Mestni magisirat v Ljubljani,
dne 2. deccmbra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. k r. deželne vlade svetnik;
Lascfran 1. r.
ansr:a kirarenaclja nac. kr. drlavjl gimnaziji v Kočevju.
»Slovcnec« je začetkom novembra omenil napad nemških liberalnih listov na tukajšnjo dijaško kongregaci-jo. Prinesle so ga 29. okt. »Deutsche Ilochschulstimmen« in 6. novembra tudi »Gottscheer Nachrichten«. Hude stvari se mi očitajo in njih namen je, vzeti mi zaupanje pri mladini, oplašiti dijake in razbiti kongregacijo. Dolgo sem premišljeval, ali bi udaril nazaj ali ne, in odložil sem se. Da storim to v »Slovencu«, ima tudi svojo jako zanimivo zgodovino, o kateri pa danes molčim. Pišem pa ne zato, da bi me kdo pomiloval ali hvalil, ampak razkrinkati hočem to početje, da se vidi, česa je nemški »frajzin« zmožen in kaj si vse upa. Vesel pa bi bil in hvaležen, ko bi mi tisti, katere to zadeva, priskočili na pomoč: saj se ne gre za mojo osebo, ampak za važno katoliško stvar, za vzgojo krščanske mladine.
Takoj ko sem nastopil svojo službo, sem videl, da je mladina razmerno boljša nego drugod, a da že preže nanjo različni ljudje, in spoznal sem, da ne bom nič opravil, ako ne ustanovim kongregacije. 17. maja 1909 je bila ustanovljena, 17. oktobra slovesno vpeljana, koncem oktobi-a pa dovoljena od c. kr. deželnega šolskega sveta. 2e se je pričela gonja, ki se ie malo polegla, a z letošnjim šolsk'm letom začela zopet z vso silo. Ta in oni časopis se je razkoračil, klical na pomoč vse instance, a pomagalo ni nič, in zato so udarili z omenjenim člankom.
Kdo uprizarja to gonjo? Seveda ne morem natanko reči: ta in ta. Ali ne-ovrgljiva znamenja kažejo, da izhaja iz klike tukajšnjih »Los von Rom«-ov-cev, torej odpadnikov, kateri bi si radi pridobili na gimnaziji tak vpliv, da bi vso mladino spravili »frajzinu« v žrelo. Po njih mnenju ni gimnazija učni zavod, ampak zavod za okuženje s strupenim sovraštvom zoper cerkcv in vero. In ker ravno kongregacija mladino zoper to najkrepkejše zavaruje in ji kaže prava pota k iskreni in plodonosni religioznosti, zato tolika jeza. V koliko so profesorji prizadeti pri tem? Tega gospodje ne '»odo tajili, da kongregacije ravno ne- ljubijo, gotovo ne; a da bi bil kdo mojih kolegov zmašil najnovejši napad, poln lažij in zavijanj, tega si niti misliti ne morem. Seveda pa se i ne morem ubraniti suma, da pa gospodje (vede ali nevede, to je njih stvar) pravim pisačem postrežejo s podatki, katere potem oni zlorabijo po časopisih. Sicer tudi to ni kolegialno, a duhovnik, in še Slovenec povrhu, ta ie tako manj vreden, saj pri nas.
Kaka sredstva rabijo? Ravno to jih kaže v pravi luči. Enemu dijaku so v treh hišah hkrati odpovedali zaju-trek, ker je v kongregaciji. Drugemu in še marsikomu so zagrozili, da mu odvzemo hrano, če vstopi v kongregacijo. »Nihče, kdor jo v kongregaciji ne bo izdelal, nihče ne bo dobil špidendije, nihče podpore iz podporne zaloge«, s tem so strašili in še straše; vrši se to tako programatično, da se vidi: ena roka vse vodi. Dobe se, ki verjamejo, da bi mogli biti profesorji toliko krivični, pač pa ne vedo, kako krivico store s tem učiteljem tisti, ki nalašč tako lažejo. Značilen je ta-le slučaj: 20. novembra 1. 1. je telovadno društvo priredilo gledališko predstavo; poleg blaga jnika je stal šestošolec; če je prišel kak dijak, je povedal, ali je v kongregaciji ali ne, in kongreganista so s smehom zapodili. Pri igri sami so smešili kongregacijo in škofa, seveda, velikanski krohot! Pa ti ljudje še govore, da kongregacija vzgaja d en unči an-te; seveda, če iščejo pomoči pri meni, da jih branim, se to imenuje »denun-ciantstvo«. Dva uslužbenca kneza Au-ersperga sta agitirala v počitnicah zoper kongregacijo: eden v Grčaricah, drugi v Starem logu. Posestniku T. je nekdo (ga dobro poznam) pisal pismo, naj vzame sina iz kongregacije, pismo seveda lepo zabeljeno s frajzinskimi ocvirki. Nedavno tega je uradnik pre-mogokopne družbe rekel očetu G.: »Vaš sin ne bo izdelal, če bo v kongregaciji.« Odkod on to tako natanko ve? K g. župniku v Stari cerkvi pridejo matere s strahom vprašat: »Ali bo res moj sin padel, ako bo v kongre-praciji?« Torej s tem agi tirajo! Ali mislijo zares ali le plašijo, o tem imajo srovoriti drugi. Koliko so fanti imeli prestati zasramovanja pred tovariši v šoli, se no da popisati, a pisun v »G. Nachr.« očita kongreganistom, da delajo oni nemir in kalijo vzajemnost in tovarišijo! — Na ulici so dijaki pazili
na ono, ki so hodili k shodom in jih ovajali. Seveda se branijo. A krivi so zopet kongreganisti! Zo to dejstvo, da so v kongregaciji, je po mnenju nekaterih pregreha. Meni očita dopisun, da jaz hujskam in delam nemir, da sejem sovraštvo proti drugomislečim: a sami so tisti, ki to delajo. Glejte, tako daleč privede srd in sovraštvo zoper kongregacijo, takih nizkotnih sredstev se poslužujejo zoper kongreganiste: ti so res brezpravni! Zoper.nje se sme vse! Kajne, lepa olika to?
In s kakSnimi sredstvi nastopa dopisun proti meni! Imenuje me »najstrožjega narodnega slovenskega mišljenja«. Da, sem Slovenec, in to menda še ni greh, tudi v Kočevju ne! Pa naj se le oglasi tisti Nemec, ki sem ga žalil v njegovi narodnosti, proti kateremu bi izzivajoče kazal svojo narodnost! Seveda, s tern človeka pri nas najprej ubijejo, če pravijo: »zagrizen Slovenec«. Pač pa so mene žalili Nemci: na ulici in v časopisih so me s »farjem« nažgali, v prvih 14. dneh, ko sem bil tu, veliko šipo v oknu pobili s pol kile težkim kamnom in dostikrat sem slišal psovko »windischer« ali kaj podobnega, ko so menili, da jih ne slišim. Ali naj govorim o podlem anonimnem pismu dveh učencev? Pa še nikdar nisem storil Nemcem nič žalega: celo mesto lahko spriča in vendar me imenuje »zagrizenega«! — Predbaciva mi pri-stranost: seveda, lenuhom in brezver-nim naj dam najboljše rede, pa bo dobro. Imenuje moje delo »nesramno početje«, trdi, da učim kongreganiste politike (tem ljudem je tudi spoved in olitev politika, kajpada), da sem »mirni dom znanosti in vede vzrujal, da je sedaj torišče divjih strasti«! Bilo bi smešno, ko bi ne bilo tako zlobno. O koliko disciplinarnih preiskav bi mi že. bili obesili na vrat, če bi bilo to res. Trdi, da kršim zakon in kliče kazenski zakonik na pomoč zoper moje »skrivno« društvo (kongregacijo). Torej, tudi proti meni je vse dovoljeno!
No, počakajte malo, »skrivno društvo« me je napotilo na nekaj druzega. Splošno je znano v Kočevju, da Imajo liberalni dijaki društvo »Trutzburg«. Javna tajnost je to! Obstoji že štiri leta pod različnimi imeni; najprej se je zvalo »Wacht an der Rinse«, potem »Cheruskia« in sedaj »Trutzburg«. Nosijo barve (črno - rmeno - rdeče na rdečem polju), imajo pisana pravila, svoje kroke, koder jim razni »zavetniki« plačujejo sodčke piva; kroke imajo najrajši, kadar je kak šole prost dan pred nedeljo, da v ponedeljek niso preveč mačkasti v šoli; en čas so se tudi sabljali, pa jih je eden preveč dobil; eden njih prvakov je bil tak poštenjak, da jim je odnesel 20 K; »Trutzburg« šteje blizu 20 članov; znana so mi imena članov, protektorjev in priganjačev, znana tudi drugim, znane gostilne, koder se shajajo. Torej pravo pravcato društvo, res prepovedano. — Seveda, zoper to društvo pa oni lažnjivec ne kliče paragrafov in postav na pomoč, dasi zanje dobro ve; kajpada, saj jo gnezdo najhujšega prostomiselstva in dijaki, ki so člani, že sedaj ne skrivajo svojega mišljenja. To pač prija dopisu-nu. to mu je všeč, v tem ne vidi kršenja postave. Samo kongregacija, ta je sovražnik, pobijte jo! — Torej, kdo zastruplja mladino?
Ves ta srd in ta jeza, to divje, res umazano početje priča, kako globoko v živo jih je zadela kongregacija, kako zelo potrebna da je. V trdnjavi nemškega nacionalizma pa kongregacija: to jih grozovito boli. da kar divjajo in pihajo. »Kongregacija« jc sedaj bojni klic. Zato vsi tisti, ki imate kaj besede pri tem: zastavite moč in ugled in veljavo, da se nakane »frajzina« ne posrečijo sploh nikjer in tudi v Kočevju ne. Res da večina Nemcev obiskuje ta zavod, a obiskujejo ga tudi Slovenci; vrh tega pa treba, da hudo zabranimo, kjerkoli se pojavi. Duh časa in druge razmere so take, da je dandanes vero-učitelj na gimnaziji samo »številka«; samo poučuje naj, dijaki pa, doma in po slabem berilu nahujskani, se norčujejo iz vsega in zapeljujejo druge. A veroučitelj mora tudi versko vzgajati in dobre dijake ohraniti v dobrem: tega brez kongregacije ne bo dosegel in bo ves njegov trud zastonj. Živa priča so te naše, samo površno opisane razmere.
Še marsikaj zanimivega bi rad povedal, a raji — in vsaj za enkrat — molčim. Saj bodo že tako vpili: razna-ša nas, spravlja gimnazijo ob veljavo. Nikakor! Samo branimo se napadov vsiljivcev tam, koder nas napadajo: v časopisih; enako z enakim! Naša gim-
nazija je c. kr. in velikanska večina;
učencev so katoličani (med 188 samo \ protestant je), zato pa nikakor ne smo bttti vzgojevališčo tistega strupenega nacionalizma, ki je grobokop avstrijske misli ter agitator za »Los von Rom«. Tega noben pošten katoličan trpeti ne sme in ne more, najmanj pa veroučitelj.
Očitalo se mi bo morebiti, zakaj »Trutzburg« ne ovadim. Prijatelj, Ti ne poznaš teh tičev. Če jih jutri pri-meš, poreko: nismo nič imeli. V skrajnem slučaju bi za priče tudi ne bil v zadregi. A če bi se tudi razbila »Trutzburg«, drugo jutro ti ustanove novo, in stara pesem se prične. Ako bi jih pa kaznovali po ostri postavi: preveč bi jih spravil v nesrečo. Najuspešnejšo protizdravilo pa je: kongregacija in po njej ohraniti dobre; od doma in od drugih ljudi izprijenih ni mogoče poboljšati. Teh sicer ni veliko, a za pohujšanje dosti.
Recite, je še kje tako kot. pri nas?
Ker nisem prijatelj zahrbtnosti se tudi podpišem: če se upa oni dopisnik, ki me je tako psoval, pa se naj Še on.
Kočevje, 5 decembra 1910.
Fr. Sal. Watzl,
c. kr. gimn. veroučitelj.
V najem se odda takoj v sredini mesta
skladišče
ki je tudi pripravno za delavnice.
Vprašati naj se blagovoli v Selen-burgovi ul 6. II. nadst. desno.
3521
Išče se za Dalmacijo	3525
KLETAR
Dekle z dežele
želi službo v kakein župnišču kot kuharica; razumna je tudi v gospodinjstvu in kmetijstvu. Naslov pove upravništvo lista.
poštenih staršev se sprejme v večjo trgovino na Dolenjskem. Ponudbe je poslati pod „št. 100" na upravništvo „Slovenca"
3454
MUH
s tremi tečaji
stopami in žago, prvi mlin na težki vodi, poleg bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji, kakor tudi 3 travniki in 2 njivi, vse okolu mlina, se da v najem takoj pod ugodnimi pogoji.
Tudi je na prodaj približno 60-70 met. stoto v krme. VeC se izve v Kandiji pri Novemmestu pri Hedvigi .Roslni ali pa pri Rosina v Jft»>-
tliki.	35/ig
ki bi oskrboval klet. Prednost imajo oženjeni, posebno pa sodarji. Plača po dogovoru. Stanovanje prosto. Ponudbe jc pošiljati na naslov Filip Ivaniševič, Krilo — Dalmacija.
1
Zlatnina
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila
\m\ za Božič g]
sc dobi pri zlatarju
L Uecchiet
LJubljana, naspr. slavne pošte.
2714
g
Fo lastni ceni zaradi pomanikanja prostora
zo Božič m
prodajam narejene obleke, zimske sukne, pelerine za gospode in dečke kakor tudi najnovejšo
konfekcijo za dame itn deklice
H. LuklČ. Ljubljana, Frssl skotil® 19.
							
							
Igssü	gsa		isiS				
St. 37331.
Razglas
©
Zaradi oddaje mestne vožnje za leto 1911. oziroma tudi za leta 1912. in 1913. vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem javna pismena ponudbinska obravnava dne 12, decembra t. I. ob 10. dopoldne v pisarni mestnega stavbnega urada. Ponudbe kolekovane in opremljene z vadijem 200 kron, v katerih je navesti posamezne cene za razne vožnje v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega časa gori navedenemu uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustregle dražbenemu razpisu in dotičnim pogojem, na take, ki se bodo pogojne glasile in konečno na take, ki bi se prekasno ali celo naknadno izročile, se ne bode oziralo.
Izrecno se določa, da si podpisani magistrat pridržuje pravico mestno vožnjo oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 25. novembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni
c. kr. deželne vlade svetnik Laschan
3477
r.
M^ 2C » __ JM * 1 __ |	Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati že moje izložbe in presodite cene! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje
tlll #	nflrllfV I	draec VOl,e vsaktera p°lasnila- da «e prepričate In odloČili se bodete takoj, da si nabavite svoje potrebščine le pri domaČi tvrdki
1111A Mili IIII! 11II »	H. SUTTNER, LJUBLJANA, Mestni trg ali Sv. Petra Cesta. Specialna trgovina najnovejših prcclzijaklh ur moje lastne tovarne ur v Svlc! z znamko ,IKO .
.r ,77 ,7	, .;	„ Najveijft «loga ur, tlatninc in srebrnlne, Juvelov ter brilfantnih nakitov Itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega
orodja itd., itd., v»« v naimod«rne|iem alogn.	Poltrclba atrogo aolidna! Cen« najniijcl Telefon fi73. Brzojavni naslov: „H. SUTTNEK", k» pi,™» ,rt»!>»I« >« '«»mu i obrat» d»!!.. Coni* pollMoe prosto.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
XX.
11 ZIMSKO PERILO I
V n	u
jf za gospode, dame in otroke, bluze, spodnja krila, hišne jjg X halje, nočne čevlje, vse v največji izbiri in najboljši ka- x X kov osti v modni in športni trgovini	X
I P. Magdič	I
X Ljubljanay nasproti glavne pošte.	3012 v
X __ X
——jj^
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx
St. 37.761.
Razglas.
Zaradi oddaje izvrševanja vožnje z mestnim odgonsfeim vozem in za oddajo prsprege prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu v Ljubljani za leto i9lli, oziroma tudi za leta 1912. in 1933. vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem dne 15. decembra t. 9. ob 90. uri dopolutSne v pisarni mestnega stavbnega urada javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe kolekovane in opremljene z vadijem 200 kron, v katerih je navesti ponudeno zahtevano svoto eno-letne odškodnine v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega časa gori navedenemu uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu razpisu in dotičnim pogojem na take, ki se bodo pogojno glasile, in konečno na take, ki bi se prekasno ali celo naknadno izročile, se ne bode oziralo. Izrecno se določa, da si podpisani mestni magistrat pridržuje pravico, razpisane vožnje oddati tudi drugemu nego najcenejšemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 30. novembra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik
551*
Laschan 1. r.
Vrline pisalnega stroja L.C.SMITH & BROS
z ozirom na soiidnost in praktično uporabo!
Vsled tečaja na kroglah
pri tipkinem dvigalcu:
Največja prevdarna moč Zelo lahak udar Najmirnejši tek Oster odtis črk Nikaka utrujenost pisca Tabulator Returna tipka Spremenljiv valjec
Vsaka tipka teče na
15 kroglah:
Brez vsakega drgnenja Nikako tresenje pri
udaru Neomejena trpežnost Prijetno pisanje Dvobarven trak Avtomatična premena
traku. Priprava za pisanje matric
3551
Tečaj na kroglah pri tipk. dvigalu
THE REX C°, LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 7, — Telefon št. 38.
Vse druge pisarniške potrebščine.	PafolfeEli sfmjf 0'J K 100*— dalje.
/iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiniiiiiniiniiiiiiiiiiiiiinniniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiintitiiniiiniuntiiiiiiiiii»
fiofrlo T fiic©*1? Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, USImO « Mi^Ull. vezano K 3-20.— Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Knjiga o lepem vedenju. rr^E^^iSEfiSSS
ločnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da so ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
Qnni nI mm 9 sPisal dr- A- Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-aOLlU&lKjljd. ]iki narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med najodličnejša dela svetovne znanstvene literature,
-C t? C. ^

poezije $nton l^edued
I. del K 3-80, elegantno vezano K 5 —; — II. del K 4 —, elegantno vezano K 5'40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških
individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu. ..........................................................................................................................................................................
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K 3 —,
2.	zvezek: Stepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Scrgjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — Josip Jurca. K 1'20, vezano K 2-20.
5. zvezek: Straža. Fran Virant. — Rolcslav P^is.
Povest. K 2-40, vezano K 3-40. i. zvezek: Ponižani in razžaljeni. F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delili in 7. epilogom. K 3-—, vezano K 420.
5.	zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40, vezano K 3-00.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3-—.
7.	zvezek: Hajdamakl. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1'50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 450.)
P. zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Rregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5-80. Kacijannr. Anton Medvod. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 240. Roma. Sil vin Sardenko. Poezije. K 2-—, voz. K 3'20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Itihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepni sliko (18 moških. 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5--. Črna žena. Povest iz domače zgodovine. K l-40, vezano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
L zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —'00, skupaj vezan 7. II. zvez. K 1-80.
2. zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-(50, skupaj vezan s I. zvezkom K t'80.
1 zvezek: Jernač-Zmngovač. Henrik Sienkie-wiez. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitncr. Povest tirolskega gorskega župnika. K —'00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1'40.
4.	zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Dctela. Povest. K 1'—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust še-noo. Zgodovinska povest iz leta 1573. K P60., vezano K 2-00.
(i. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —'20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Dctela. Povest K —"90, vezano K 1-70.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih 7. vso svojo resnobo in težavami ter nam predočujc ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjcglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legende. I. Vodnjak modrih mož. — 2. Bctlehomsko dotece. — 3. Sveta noč. — 4. Rog v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz iikal. I. del, K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. 1< 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2'—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2 30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. -K 2-—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spill-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko.Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove snirti (885-1910). K 1—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestra. (Igra v treh dejanjih.) Iv t'—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, jc tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lalike uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K—'80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lohko uprizoriti.
Vsebina:
t. zvezek se začasno ne dobi.
2.	zvezek: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke! Burka .s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje uro poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) — 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: I. Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,,zlati goski'-. Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in G. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v potili dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Rurka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka, (ti moških in 1 ženska vloga.) K 1'60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih (9 ženskih vlog.) K 1-00.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Bo žična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen no izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igra v treh dejanjih. (IG moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju. (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi Rurka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — ¡S. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	7.vezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Pre-pirljivasosedaali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vloge Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vlogo: Vcstalka. Smrl Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za žensko vloge: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabioln in Neža.
—	Za moško vlogo: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasno vsebino v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Vse te mm SB dose u Katoliški RuRsarni o LiuSUuni, q RnJUnrnl .Ilirija" u Krsniu In I. Kroječ nosi. u mm mestu.