PRIMORSKI DNEVNIK !• začel Izhajati v Trstu 13. maja 1946, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izSla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
M55č?^ovini Ceno 500 lir - Leto XL št. 60 (11.783)	Trst, nedelja, 11. marca 1984
l> T? Cn ► O ~D O »
a
M
Cr-
Cl
'Vi
33
m
a
z:
r_
2>
Za mir, sožitje razorožitev
BOGO SAMSA
Nevtralne in neuvrščene evropske države so na konferenci v Stockholmu predložile skupen dokument, ki vsebuje konkretne predloge za zagotovitev varnosti v Evropi. To je prvič, da so evropske nevtralne in neuvrščene države izdelale tak dokument, katerega cilj je ustvariti ozračje zaupanja, prispevati k popuščanju napetosti v Evropi. Prav gotovo pa ni slučajno, da je med pobudnicajmi resnične mirovne politike neuvrščena Jugoslavija.
V tej zvezi bi lahko torej ugotovili, da obstajajo v svetovni razsežnosti mnogi negativni znaki, ki govore o naraščanju oboroževalne tekme in zaostrovanju odnosov, pa tudi pozitivni premiki na bolje, katerih znaki so pogosto v aktivnosti nevtralnih in neuvrščenih držav in še zlasti v prizadevanju širokih množičnih demokratič-nih gibanj za mir.
Prav gotovo bo današnja ljubljanska manifestacija za mir takšna priložnost. Danes se bo °k> H. uri na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zbralo na tisoče delovnih ljudi iz treh dežel: iz Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Avstrije na poziv sindikalnih organizacij na zborovanju pod geslom: »Mir -s,°žitje • razorožitev«.
Samo spomnimo se na ne tako oddaljeno preteklost, ko je bilo prav naše geografsko podale objekt najostrejših in najbolj krvavih spopadov. In sedaj Pohaja tako resen in tako prepričljiv poziv prav s strani de-°vnih ljudi tega področja.
Pfi tem pa bi želeli podčrtati uva elementa:
^ skupnem pozivu na zborovanje sindikalnih organiza-cii se podčrtuje ono, kar delovne demokratične množice združuje. To je prav danes v tem renutku še kako zanimivo v taliji, ko grozi sindikalnemu gibanju oster razkol, opredeljen s Političnimi razlogi, sindikalni Problemi pa so potisnjeni v o-Zadje. Današnje zborovanje bo zato imelo prav gotovo mo-can prizvok enotnosti delovnih "‘božic, iskanja sodelovanja v skupno dobro.
današnje zborovanje je posvečeno sožitju, čarobni besedi, ! ‘ma za nas Slovence, ki ži-uno v Italiji še posebno važen Pomen in bogato vsebino. Sožitje med tu živečima narodo-priznanje naših narodnostim pravic, nacionalne bitnosti, aše kulture in še zlasti ena-opravnost tudi na delovnem estu, koliko resnične človeške sebine je v terminu »sožitje«. Zato tudi ni nič čudnega, da e Slovenci v Italiji počutimo osnični sestavni del širokega jpbanja za mir, da smo na-Piotniki škodljive blokovske e itve, smo borci za sožitje in a sodelovanje.
Luciano Lama na deželnem aktivu CGIL v Tržiču
Enotnost italijanskih sindikatov
ob perečem vprašanju miru v svetu
Podrobna analiza o vzrokih razhajanj v sindikalni zvezi in izgledi za premostitev sedanjih težav
BOGO SAMSA - VLADO KLEMŠE
TRŽIČ — Zborovanje za mir, ki ga prirejajo v Ljubljani tri sindikalne organizacije je v zgled za celotno svetovno sindikalno gibanje. To je o-snovna ugotovitev, ki nam jo je včeraj podčrtal generalni tajnik CGIL Luciano Lama, po zborovanju, katerega je priredil v Tržiču. Lama je nadaljeval, da gre za izredno važno zadevo, saj bodo v Ljubljani prisotni sindikal ni predstavniki iz treh držav z različno družbeno ureditvijo, z različnim družbenim ustrojem in z različno mednarodno situacijo. Združili pa se bodo delavni ljudje, delavci, ki so o-dločni za mir.
Lama je podčrtal, da bo govoril v Ljubljani v imenu sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, kar je bilo v teh dneh potrjeno pa čeprav gre za sporazum, ki je bil napravljen že pred nekaj tedni in torej pred zadnjimi o-strimi sindikalnimi polemikami. Dejstvo pa je, da glede mednarodnih vprašanj v sindikatu ni prišlo do nobenih razlik, in so tudi v teh dneh glede mednarodnih vprašanj potrdili staro
enotno politiko. Sindikat je v prvi vrsti v borbi za mir, v borbi za sožitje, za sodelovanje. V razgovoru nam je Lama tudi podčrtal, da je prepričan, da bo ponovno prišlo do sindikalne enotnosti in da se ne more več ponoviti leto 1948, ko se je sindikalno gibanje razbilo. To svoje prepričanje utemeljuje s tem, da je takrat bilo samo 3-5 let sindikalne e-notnosti, pa tudi do te je prišlo na osnovi sporazuma med strankami na vrhu. Sedaj pa imamo že 20 plodnih let utrjevanja sindikalne enotnosti, ki je zrasla od spodaj, med ljudmi.
»Želimo, da v tem težavnem trenutku, ki ga preživlja celotno sindikalno gibanje in posebej naša konfederacija, zmaga pamet in ne čustvo, truditi se moramo, da ljudi prislimo k razmišljanju, ohraniti moramo sposobnost videti v bodočnost, mimo trenutnih težav in razprtij, kako ponovno in na trdnejših osnovah graditi e-nolnost sindikalnega gibanja«. To so nekatere od osnovnih misli, ki jih je na včerajšnjem deželnem aktivu sindikalnih kadrov CGIL v Tržiču izrekel glavni tajnik konfederacije CGIL, Luciano Lama.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SSG bo primorano okrniti dejavnost
TRST — Kljub finančnim težavam bo Slovensko stalno gledališče skoraj v celoti izvedlo letošnjo sezono in redno postavilo na oder še zadnjo abonmajsko predstavo »Talca«. To je na petkovi seji sklenil upravni svet gledališča, ki je obenem črtal zaradi nezadostnih sredstev gostovanje Ljubljanske drame, ki naj bi pri nas in v Gorici izvedia »Moliera«. Ker deželna uprava za sezono 1984	85 ni več
pripravljena dajati jamstev pri najemanju posojil za kritje proračunov štirih gledaliških ustanov v Furlaniji - Julijski krajini, se bo tudi naše gledališče moralo odločiti za zmanjšano dejavnost, če jo bo sploh v danih pogojih moč obnoviti. Položaj se je akutno zaostril, saj bo Slovensko stalno gledališče v prihodnji sezoni lahko računalo le na polovico letošnjega proračuna, ker ne bo — kot rečeno — več deželnih jamstev za najemanje posojil. Upravni svet je preveril možnosti bodočega delovanja in zastavil vse sile, da se najvidnejša slovenska kulturna ustanova v zamejstvu ohrani pri življenju, obenem pa pozval pristojno ministrstvo, deželno upravo in krajevne ustanove, naj preprečijo, da bi bilo Slovensko stalno gledališče prav za začetku 40. jubilejne sezone prisiljeno zapreti vrata.
V tekoči sezoni so člani Slovenskega stalnega gledališča odigrali 106 predstav, predvidenih ponovitev je še 42, k tem pa gre dodati še vsaj 16 predstav »Talca«.
Stopnjuje se polemika o odloku ki zmanjšuje draginjsko doklado
RIM. — Za člane senatne proračunske komisije se je delo nadaljevalo tudi na včerajšnji sobotni dan, da bi lahko pred iztekom roka odobrili vladni odlok o boju proti in flaciji, ki je javnosti bolj poznan kot odlok o znižanju draginiske doklade. Včeraj se je praktično končala spločna razprava s posegom zakladnega ministra, ki je po vsem razumljivo branil vladno pobudo in se čudil, da ji nasprotuje »manjšina delavcev«. Minister je seveda navedel, da ni odlok o ceni dela izključno gospodarske narave, temveč ima globji politični pomen. Država si bo z njim prihranila kar 2.400 milijard lir, da bo lahko znašal letošnji primanjkljaj le 96.900 milijard lir.
Senatna komisija je v popoldanskih urah poslušala tudi pripombe sindikalnih predstavni kov CGIL; Trentina za komunistično večinsko komponento in Turca, za socialistično manjšino. Njune pripombe so si bile povsem nasprotujoče. Medtem ko je prvi zagovarjal neokrnjeno draginjsko doklado in je celo dopuščal njeno »zamrznitev«, a ne klestenje, je bil drugi dosledno na stališčih vladnih strank,
ki trdijo, da se lahko inflacijo zajezi le s klestenjem draginjske doklade. Seveda tudi z drugimi gospodarskimi in davčnimi operacijami, vladne stranke navajajo celo skoraj izključno te značilnosti. -
Vsekakor pa je vlada pripravljena ob tem vprašanju zastaviti ves svoj ugled, poslužila se bo vseh sredstev, vključno z glasovanjem o zaupnici, da bi odlok odobrili pred zapadlostjo. Njen sklep pa se bije z odločno opozicijo KPI, ki ne pristaja na takem konceptu reševanja gospodarskih tegob Italije. Komunisti med drugim poudarjajo, da se vlada vse preveč poslužuje mehanizma odlokov, ko gre za bistvena družbena vprašanja.
Prav tako se iz ure v uro stopnjuje polemika med komunisti in socialisti. Obe glasili, »Avanti« in »L’Unità« ne skoparita s kritikami in pikrimi pripombami. V ta križni ogenj se spuščajo tudi drugi časopisi in tedniki, ki praktično dajejo le netiva polemiki. Predsednik vlade Craxi pa si je s svojo predsinoč-njo televizijsko politično tribuno nakopal odločno nasprotovanje svojih nasprotnikov.
Od Rima do Vittorie na Siciliji
POBUDE ZA MIR V ITALIJI PROTI JEDRSKI OBOROŽITVI
VITTORIA (Sicilija) — Medtem ko je v Rimu več kot 50 tisoč žena iz vse Italije v mogočni manifestaciji izrazilo svoje nasprotovanje logiki sile in jedrski vojni, se mirovne pobude vrstijo druga za drugo. Včeraj je bil tako seminar o denuklearizacij občin v Vittorii na Siciliji, ki so se ga udeležili predstavniki 21 italijanskih občin, med katerimi tudi dolinske.
»Lahko izruvaš tudi vse rože, a ne boš preprečil vrnitve pomladi«. »Lahko namestite jedrska oporišča po vsem državnem ozemlju in po vsej Evropi, a ne morete preprečiti ljudstvu, da izrazi svojo podporo miru, da se zavzema za razorožitev«. Misli izrečene v Vittorii, občini, ki meji na Comiso, najzgovorneje dokazujejo nasprotovanje oboroževalni tekmi. Prav tako je bilo razumljivo navdušenje ob posegu dolinskega župana Švaba, ki je obrazložil zavest naših ljudi — Italijanov in Slovencev za mir, za bratsko sožitje in sodelovanje med ljudmi, narodi in državami.
Širi se torej krog ljudi, ki se nočejo ukloniti začaranemu krogu oboroževalne tekme, ki hočejo biti tvorci miru in boljše bodočnosti. Utrjuje se zahteva, naj bo vse Sredozemlje nejedrsko območje in za ta cilj se bodo borile vse miroljubne sile, ne samo v Italiji temveč v vsem Sredozemlju.
Sinoči v drugi ženski odbojkarski ligi
Meblo izgubilo tudi proti CUS
KOŠARKARSKA C-l LIGA
Danes v Trstu (17.30) Jadran-San Bonifacio
Jadran bo danes v 23. kolu košarkarskega prvenstva C-l lige igral proti moštvu San Bonifacia. Srečanje bo v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30.
Za naše košarkarje bo ta tekma še kako pomembna. Jadranovei morajo namreč absolutno zmagati, če se hočejo še obdržati v borbi za končnico prvenstva.
SINOČNJI IZIDI
Castelfranco - Sorvolami 81:64; Ste-fanel Treviso - Fiamma BZ odložena; Ceam Bologna - Fulgor Forlì 75:70; Monkey’s MI - Abitare Videm 81:74; Basket Ravenna - Faraboli Fidenza 97:85; Caveja Forlì - Maltinti Pistoia 73:96. Danes: Jadran - San Bonifacio in Budrio Be.Ca. - Delfino PS.
Meblo je v svojem predzadnjem domačem nastopu klonilo gostujoči šesterki CUS Padova z 1:3. Rezultat ne odraža stanja na igrišču, saj je bila zmaga CUS mnogo bolj gladka, kot to prikazuje končni izid.
Naša dekleta so tokrat precej ra zočarala, saj so le v začetku prvega seta in delno v tretjem pokazala, to kar zmorejo. Igra je bila na povprečni drugoligaški ravni, odločno sta bila boljša napada obeh e-kip, slabo pa so odbojkarice Mebla igrale v obrambi in predvsem v sprejemu servisa. Srečanje samo po sebi za naše odbojkarice ni pomenilo veliko, saj so si že zdavnaj zapravile možnost, da bi posegle v boj
za napredovanje v A-2 ligo, je pa bila tekma toliko bolj pomembna za ekipo iz Padove. Ta si namreč nikakor ni smela privoščiti poraza, saj je še vedno v boju za prestop v višjo ligo. Zato so tudi gostje igrale veliko bolj zbrano z veliko-»več volje do zmage in spretno so izkoristile svojo višinsko prednost ob mreži in z zelo učinkovitimi servisi v bistvu onemogočile napad Mebla.
Gledalcev, ki jih je bilo tokrat nekoliko manj kot po navadi, taka odbojka seveda ne more privlačevati, še posebno pa je bila sinočnja tekma povprečna, če verno kaj so naša dekleta sposobna prikazati. Zmaga CUS je bila tako povsem zaslu-
žena in je zopet potrdila, da v odbojki ni važno le tehnično znanje, ampak je psihološki moment večkrat celo odločilen. Ob koncu tekme je bil seveda spremljevalec CUS Batti-stello izredno zadovoljen s svojo e-kipo in je dejal: »Napovedal sem končni izid 3:1 v našo korist in nisem se zmotil. Tekma je bila sicer nekoliko težja od pričakovanega, vendar v glavnem, ker smo mi igrali slabše kot lahko.«
Trener Mebla Logar pa je izjavil: »Igramo pač tako, kot treniramo, saj s skromno prisotnostjo igralk na treningih in z načinom dela seveda
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Danes ob 11. uri na gospodarskem razstavišču v Ljubljani zborovanje za mir
•	Enotnost
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Lama je govoril pred nabito polno dvorano občinskega gledališča v Tržiču, kjer je bilo nad 800 ljudi, potem ko je poslušal izvajanja in vprašanja osemnajstih delegatov in krajše uvodno poročilo člana deželnega vodstva sindikalne zveze CGIL - CISL -UiL Luciana Miloccha. V daljšem posegu je skušal pojasniti razloge, ki so vplivali in pogojevali opredelitev stališč v konfederaciji CGIL do ključnih vprašanj ekonomske in družbene politike vlade v tem trenutku, pojasniti smernice, ki jih zasledujejo v vodstvu konfederacije, da bi premostili sedanje zelo težavno obdobje (čeprav smo preživeli še hujše trenutke, kakor je v izjavi novinarjem dejal generalni tajnik), razbliniti dvome, da je vodstvo sindikata z delavci in na strani delavcev.
Lama je posebej poudaril, da razlike (različna gledanja), obstajajo, da pa je tr^ba vprašanja obravnavati v pravi dimenziji, s pravim pristopom, z razumom. »Če bi se prepustili čustvom, lahko enotnost v sindikalnem gibanju za zmeraj odpišemo in bi to pomenilo zmago tistih sil, ki podpirajo razprtije v sindikalnih vrstah«. Lama je obširno govoril o razlogih, ki so privedli do trenutnega stanja. Eden od glavnih je v spoznanju, da je sindikalno gibanje obstalo ra obrambi pomembnih družbenih dosežkov izpred desetih, dvanajstih let in ni znalo v zadostni meri prisluhniti in se prilagoditi verikim in hitrim spremembam v družbenogospodarskih odnosih zadnjih let. Prav to je povzročilo vedno večji odmik med bazo in strukturami sindikata. Izhod je predvsem v utrditvi, oziroma ponovni vzpostavitvi zaupanja med delavci (bazo) in vodstvom sindikata. Lama je opozoril na veliko nevarnost, ki jo predstavlja zapiranje v ozke stvarnosti pri reševanju manjših vprašani, po posameznih podjetjih. Opozoril je nadalje na nujnost, da pridobi ponovno na pomenu tako imenovana doavska solidarnost, brez katere si v tem trenutku ni mogoče zamisliti rešitve težkih družbenih in gospodarskih problemov v državi.
Lama je v svojem posegu skušal odgovoriti tudi na nekatera polemična vprašanja, ki so jih zastavili nekateri od diskutantov. Tako je na očitke o centralizaciji odločitev v vodstvu sindikata dejal, da o prav vseh vprašanjih, zlasti če gre za pomembna družbena vprašanja, ni mogoče razpravljati na vseh nivojih, v vsakem podjetju.
Gervera’ni tajnik konfederacije CG IL je v zaključnem delu svojega posega posebej pojasnil stališča do dveh osnovnih vprašanj : do vsedržavne protestne manifestacije, ki bo 24. maja v Rimu in glede odnosov z vlado, zlasti, kar zadeva dekret o ceni dela.
»Manifestacija v Rimu mora biti mogočna, množična in enotna. Torej je treba otopiti osti, ki vzpodbujajo razdor«. Glede zloglasnega vladnega dekreta pa je I.ama dejal, da ga mora vlada umakniti, kajti ni mogoče sprejeti logike in načina, po katerem bi enemu delu državljanov z :ukonom vsilili zategovanje pasu, medtem ko bi bilo varčevanje drugega dela državljanov prepuščeno, kakor do sedaj, večji ali manjši dobri volji in večji ali manjši državljanski zrelosti posameznikov.
»Če bi popustili v tem trenutku,« je dejal Lama, »bi ustvarili nevaren pre-crdens za vlado pri reševanju drugih, mogoče še pomembnejših vprašanj.«
Naj ob koncu omenimo še, da je bilo med skupščino v njenem začetnem delu slišati nekaj izrazov kon-testacije, nihče pa ni prekinil ali skušal prekiniti izvajanje glavnega tajnika konfederacije CGIL. ki se je zvečer srečal še z novinarji.
BOGO SAMSA - VLADO KLEMŠE
•	Meblo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
bolje ne moremo igrati. Imamo kondicije za tri sete, seveda četrti in peti set je za nas nemogoče dobiti. Nasprotnik je imel večjo željo po zmagi, odločilen pa je bil njihov servis in pa naš slab sprejem. Kar se tiče posameznih igralk, mislim, da je precej naših odbojkaric pod svojim običajnim standardom, še posebno slab pa je bil tokrat blok.
(Mig)
Meblo — CUS Padova 1:3 (12:15, 5:15, 15:13, 1:15)
MEBLO: L. in G. Legiša, Antoni, Kralj, Pezaressi, Cergol, Maver, Kus.
PRVI SET: 1:0, 1:2, 7:2, 10:4, 11:7, 11:11, 12:11, 12:15. DRUGI SET: 1:0, 1:4, 3:4, 5:5, 5:15. TRETJI SET: 0:2, 6:2, 7:5, 9:6, 11:7, 11:13, 15:13. ČETRTI SET: 0:3, 1:3, 1:15.
TRAJANJE TEKME:	64 minut.
ZGREŠENI SERVISI: Meblo 8; CUS Padova 6. GLEDALCEV: 100.
Ostala izida: Tregarofani - Nerve-sa 3:0; Torrefranca - Mogliano 3:0.
Po zadnjih napadih s plini proti nasprotnim položajem
Iraške vojaške oblasti dale ultimat < iranskim branilcem na otočku Madžnun
Na iransko-iraškem bojišču trenutno ni velikih premikov, kar pa ne pomeni, da vlada tam popolno zatišje. Obe strani po zadnji iranski ofenzivi utrjujeta svoje položaje. Težko je reči, če je to znak dejstva, da njunima vojskama pohaja sapa, ali pa se le pripravljata na nadaljnje prodore. Vsekakor prihaja na bojni črti do številnih manjših spopadov in enega od teh prikazuje tudi naša slika, na kateri vidimo iranske vojake sredi nasprotnikovih gosto spletenih ovir iz bodeče žice	(Telefoto AP)
BAGDAD — Iraške oborožene sile so dale iranskim vojakom, ki branijo umetni otoček Madžnun, ultimat. Zagrozile so jim, da jih bodo v primeru, če se ne bodo umaknili s tega otočka, na katerem so pred prihodom Irancev ručrpa/i dnevno do 350.000 sodčkov nafte, enostavno »zažgali«. V Bagdadu trdijo, da nimajo Homeinijevi bojevniki nobene možnosti za obstanek na tem področju, pred sednik iranskega parlamenta Rafsanjani pa je dejal, da je obramba tega otočka, katerega so zasedli 22. februarja, sicer težka, vendar pa se iranski vojaki bojujejo junaško.
Vesti o večjih premikih vojaških enot s tega bojišča ni, vendar pa je zato tem bolj živahno delovanje letalstva. Iraška letala so tako včeraj opravi'a kar 129 bojnih poletov nad nasprotnimi položaji. Lastnih izgub pri izvrševanju svojih nalog niso imela, uničila pa so dva ' na-
sprotna helikopterja »chinook« za prevoz čet. V Bagdadu tudi trdijo, da so včeraj ubili 246 nasprotnih vo-ajkov. Niso pa objavili imena področja, na katerem je prišlo do teh bojev.	,
Po aadnjih poročilih je iraško le-tastvo s plinskimi bombami in topništvo s plinskimi granatami napadlo nasprotne položaje na področju Hor el Hovaiza. Plin je prizadel več kot tisoč iranskih vojakov. Nekatere med njimi so poslali na zdravljenje v Evropo in sicer 5 na Švedsko in 10 v Avstrijo. Trije vojaki (na Švedskem) so že umrli, osta’i pa leže v težkem stanju in jih morajo hraniti umetno. Zdravniki so izjavili, da so pri prizadetih vojakih ugotovili zastrupitve z dvema različnima plinoma in sicer s tako imenovanim »rumenim dežjem« ter z mycotoksinom. Ta plina sicer nista vedno smrtna, vendar znanost proti njima ne pozna protisredstva.
Po incidentu s Francijo
V Španiji spravljivejši po hudih polemikah
MADRID — V Španiji se polemike proti Franciji kar ne morejo utišati in velik odmev imajo tudi na časopisih. Tako konservativni »ABC« piše, da pomeni pri sotnost Pierra Mauroya v Madridu »klofuto nacionalnemu dostojanstvu«, medtem ko je drugi konservativni časnik »Ya« manj polemičen in ugotavlja, da bi v incidentu, do katerega je prišlo v sredo, ko je francoska ladja streljala na španski čoln, kaj lahko prišlo do smrti vseh mornarjev.	>
Skratka, po vsej Španiji raste vznemirjenost, ki jo je lahko z »roko otipati« v baskovskem pristanišču On-darroa, kjer sta vpisani obe ribiški ladji, ki so ju Francozi zasegli. Tam ne manjka niti demagoških izbruhov, kot je tisti predsednika baskovske deželne vlade Gara-icoecheje, ki zahteva za Baske »politično oblast, kar bi
dovoljevalo, da sami odgovorimo na izziv Francozov«.
V Madridu pa ni bilo veliko protifrancoskih manifestacij, če izvzamemo proteste, ki so jih organizirale desničarske skupine, ko so metale kamenje in smeti proti francoskemu veleposlaništvi!. Opazovalci pa ugotavljajo, da odnosi med obema državama niso vsi na tej ravni in prav v petek so v Madridu odprli pomembno Cezannovo antološko razstavo.
Po drugi strani pa na primer »Diario 16« ugotavlja, da so Francozi namerno pripravili in zrežirali incident, s čimer so skušali preprečiti zasebni obisk Mauroya v Madridu in njegove pogovore z Gonzalezom. Vsekakor pa se incident ne bi smel reflektirati na pogajanja med išpanijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
Smrt televizijskega časnikarja Valentini ja
RIM — V Rimu je nenadoma umrl znani italijanski televizijski časnikar Massimo Valentini. Smrt ga je dohitela sredi dela, po redakcijskem sestanku, na katerem so usklajevali zadnja večerna poročila na TG-1.
Predsednik RAI Zavoli je pokojnega časnikarja označil takole: »Massimo Valentini ni bil le prepričljiv in značilni lik z ekrana ob poročilih TG-1; ni bil samo oporna točka za vso redakcijo, kot profesionalec in zasebnik; bil je človek in kolega, v katerem sta časnikarstvo RAI in celotno podjetje prepoznavala najboljše, kar sta imela v svojih vrstah.«
Sožalne brzojavke družini in italijanski radioteleviziji so poslale mnoge vidne osebnosti italijanskega političnega in časnikarskega življenja.
Pogreb pokojnega bo danes zjutraj.
Jutri v lausannu začetek pogajanj za mir v libanonu
BEJRUT — Na Bližnjem vzhodu je včeraj vladala izredno živahna diplomatska dejavnost, ki dokazuje mrzlično pričakovanje za jutrišnje nadaljevanje mirovne konference.
Tako se je predsednik Džemajel telefonsko pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom o zadnjih vojaških dogodkih v Libanonu. V Damasku je zbrana vsa libanonska opozicija. Frandžie, Džumblat, Karame in Beri so včeraj sestavljali enotni dokument, katerega nameravajo skupno pred tožiti na konferenci v Lausannu. V Riad se je vrnil saudski posrednik Hariri, ki je v Bejrutu in Damasku skušal doseči prekinitev ognja. Asad je včeraj sprejel vatikansko delegacijo pod vodstvom monsignoria Brinija, ki je prinesla sirskemu predsedniku papeževo poslanico. V Aman je iz Tunisa dopotoval predsednik PLO Arafat, da bi se tam v jutranjih urah srečal najprej s kitajskim predsednikom Li Xiannanom, (ki je tam na uradnem obisku), kasneje pa še z jordanskim kraljem Huseinom. Posebno pozornost pa je vzbudila vest, da prispe v Damask tudi sovjetski ministrski podpredsednik Geidar Alijev »na kratek delovni obisk«. Prihod Alijeva, ki je muslimanskega porekla, je za opazovalce tembolj zanimiv, ker je to prvi obisk kake sovjetske visoke osebnosti v Siriji po štirih letih.
Toda. ob robu vseh teh mrzličnih diplomatskih potez ostaja še vendarle tragično dejstvo, da so tudi na predvečer pomiritvene kanference, ki naj bi Libanonu vrnila spravo, v Bejrutu samem divjali tudi hudi spopadi, v katerih je med streljanjem topništva, tankov, minometalcev in lahkega orožja izgubilo življenje kakih 10 oseb, štirideset pa je bilo ranjenih. V Bejrutu so pač tudi zadnji dnevi pred mirovno konferenco taki kot vedno: krvavi.
dentalex
s.a.s.
Novi prodajni center aparatov In materiala za zobozdravnike In zobotehnlke
TRST
UL. DEL LAVATOIO 2/b TEL. 040/60-729
Koliko velja razpadajoč avto?
#
Grčija nasprotuje predlogu
• V, ■ e	v- • T v- •••
o ameriški pomoči lurciji
ATENE — Grška vlada je opozorila ameriško administracijo, da lahko predlog ZDA o vojaški in ekonomski pomoči Turčiji in Grčiji predstavlja kršitev grško - ameriškega sporazuma o obrambi in ekonomskem sodelovanju, ki sta ga obe strani podpisali julija lani. Grški premier Papandreu je ob tej priliki izjavil, da lahko Grčija prekliče ta sporazum, v kolikor bodo ZDA vztrajale na predlogu o višini in pogojih pomoči obema državama.
Ameriški predlog predvideva, da bi ZDA v obdobju 1984/85 odobrile Grčiji dolgoročno posojilo v višini 500 milijonov dolarjev z 12- do 14-odstotnimi obresti, medtem ko naj bi Turčija dobila 755 milijonov dolarjev, od katerih je dolžna Turčija vrniti le polovico in to po 5-odstotni obrest-
ni meri.
Grška vlada zagovarja stališče, da tak predlog favorizira Turčijo in ogroža kvalitativno in kvantitativno ravnotežje v Egejskem morju ter (ia je v nasprotju z obljubo ZDA, da bo nudila Grčiji pomoč po izredno ugodnih pogojih.
Grčija je včeraj tudi preklicala odločitev, da odpokliče svojega veleposlanika iz Ankare zaradi incidenta v Egejskem morju in sprejela pojasnila turške vlade, da so turške ladje imele vaje iz protiletalske o-brambe in da so izstrelki eksplodirali v zraku, slučajno pa so le delci granat padli v bližino grške ladje. S tem je končana tudi grško - turška diplomatsko - vojaška kriza, ki je grozila, da se sprevrže v novo žarišče napetosti.
pri zastopnikih RENAULT Dagri in Zagaria do 31. marca
vsaj
600.000
To je izredna priložnost, ki jo boš v Trstu deležen samo pri:
L. DAGRI — Rotonda del Boschetto 3/1, Tel. 55511 - Ul. Flavia 118 Tel. 828731
F. ZAGARIA — Trg Sansovino 6, Tel. 725390 - Riva Grumula 10 Tel. 766201
in pri vseh prodajnih mestih Renault v Trstu.
Koledar nastopov
Prvi trije koncerti letošnje revije »Primorska poje« bodo konec tedna v Postojni, Tržiču in v Ajdovščini.
Med devetimi zbori, ki bodo v petek, 16. marca ob 20. uri nastopili na otvoritvenem koncertu v Postojni, bo tudi Dekliški zbor Devin. Moški zbor »Jezero« iz Doberdoba, moški zbor »Fantje izpod Grmade« iz Devina, mešani zbor Rupa - Peč in dekliški zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine bodo med enajstimi zbori nastopili v soboto, 17. marca ob 20.30 v Tržiču, medtem ko bodo v nedeljo, 18. marca ob 16. uri v Ajdovščini med desetimi nastopajočimi zbori tudi mešani pevski zbor »Slovan« s Padrič, tržaški zbor. »Novi sv. Anton« iz Trsta, ženski pevski zbor Prosek - Kontovel, Tržaški oktet in Tržaški mešani zbor.
Letošnja, 15. revija »Primorska poje« bo povezala naslednjih 12 krajev : Postojno (16. marca), Tržič (17. marca), Ajdovščino (18 marca), Ilirsko Bistrico (23. marca), Trst (24. marca), Idrijo (25. marca), Tolmin (30. marca), Gorico (31. marca). Branik (1. aprila), Opčine (6. aprila), Divačo (7. a-Prila) in Šmarje pri Kopru (8. aprila).
V petek v Postojni prvi koncert letošnje revije
»Primorska poje 84« slavi svoj 15. jubilej
Na dvanajstih koncertih bo sodelovalo 127pevskih zborov s 3.414pevci in pevkami
V petek se bo s prvim koncertom v Postojni začela letošnja revija zborovskega petja »Primorska poje«, ki slavi svoj majhen jubilej : že petnajstič bo združila primorske pevce in ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje.
K sodelovanju se je prijavilo 127 pevskih sestavov, od katerih je 40 zamejskih, kar po približnih računih pomeni, da se tx> na dvanajstih koncertih po odrih različnih primorskih krajev, od Postojne pa vse do Tržiča na italijanski strani, zvrstilo več kot tri tisoč pevcev. Tržič bo letos prvič gostil »Primorsko poje«, žal pa je tokrat iz njenega ozemeljskega obsega izpadla Beneška Slovenija. Prireditelja sta, kot že od leta 1970 naprej, Zveza slovenskih kulturnih društev in Združenje pevskih zborov Primorske, ki sta za ta mali jubilej pripravila tudi priznanja pevskim sestavom, ki že vseh petnajst let sodelujejo na reviji pa tudi tistim, ki so sodelovali več kot desetkrat. Nekaj zborov letos svojega sodelovanja sicer ni obnovilo, saj je znano, da se pri svojem
delovanju srečujejo z določenimi težavami, ki so vezane na ciklični značaj zborovskega petja z ozirom na nihajoče število pevcev. Prvič pa se bodo letos s Tržaškega predstavili mešani pevski zbor Primorsko iz Mačkolj, ženski zbor iz Boljunca in moški zbor Novi sv. Anton iz Trsta, medtem ko bosta z Goriškega prvič sodelovala moški pevski zbor Skala iz Gabrij in Sovodenjska dekleta iz Sovodenj.
»Na Primorskem je na obeh straneh meje zagotovo še veliko pevskih zborov, ki iz enega ali drugega razloga letos ne nastopajo,« nam je v pogovoru dejal referent za zborovsko petje pri Zvezi slovenskih kulturnih društev Ignacij Ota, »to pa je hkrati dokaz, da je revija živa prireditev, ki odraža dejanske razmere v zborovskem petju na Primorskem.«
Od prve revije »Primorska poje« pred petnajstimi leti, ko se je na štirih koncertih predstavilo 49 zborov, se je njihovo število iz leta v leto večalo in doseglo višek leta 1981, ko je na reviji sodelovalo 138 pevskih
sestavov. V zadnjih letih njihovo število redno presega storico, število koncertov pa se je ustalilo na dvanajst, kar pomeni, da revija vsako leto poveže dvanajst krajev Primorske in zamejstva. Ne glede na stroga merila kakovosti, ki je pri taki množičnosti nujno podvržena nihanju, pa
je že podatek o udeležbi pevcev in občinstva ter povezava med Slovenci, ki jo zna ustvariti naša zborovska pesem, dovolj trden dokaz o umestnosti in spodbujevalni vlogi te izvirne in organizacijsko zahtevne manifestacije.
VLASTA BERNARD
Dekliški zbor Devin, ki bo v petek nastopil na otvoritvenem koncertu letošnje
revije »Primorska poje« v Postojni
V Gradežu mednarodno zasedanje o onesnaževanju morskih obal
GRADEž — Znani italijanski in slovenski strokovnjaki za probleme onesnaženosti voda so na dvodnevnem sestanku v Gradežu obravnavali proble-me> ki se nanašajo na iztoke čistilnih naprav v morje in na odpravljanje onesnaženosti obalnih vod v Furlani ji-Julijski krajini in v Jugoslaviji. Podani so bili nekateri tehnični in praktični vidiki tega problema. Vsi sodelujoči so si bili enotni, da je nujno potrebno v turističnih področjih postaviti čistilne naprave, ki bodo odpadne ostanke odlagale daleč proč od obale, da oi tako zaščitili zdravje turistov.
Sestanek je odprl župan Gradeža Nicolò Reverdito, ki je prikazal primer Isole d'Oro, kjer so v desetih letih potrošili 14 milijard lir za čistilne napra-Ve- ki odpadke odlagajo v morje 5 km od obale in pri tem dosegli izvrstne rezultate, saj so vse dosedanje meritve pokazale popolno čistost njihovih vod.
. Drug primer uspešnosti na tem področju je prikazal profesor zagrebške univerze Ivan Gulič, ki je dejal, da v Pulju, Zadru in uuurovoiku mestne odpadke odlagajo v morje na oddaljenosti 500 do 1500 m od obale in pri tem dosežejo popolno čistost obalnih voda.
Profesor Raffaello Olivetti s tržaške univerze pa je prisotnim predlagal, naj bi naredili posebno zlato listo vseh čistih plaž, tako da bi vse obmorske turistične kraje nenapovedano kontrolirali in tako ugotovili čistost njihovih v°da, s čimer bi popolnoma zaščitili zdravje prebivalcev in turistov.
Obisk Renata Sandrija v naši deželi
KPI se pripravlja na evropske volitve
TRST — V državah Evropske gospodarske skupnosti bodo v nedeljo, 17. junija, volitve za obnovitev evropskega parlamenta, ki ima svoj sedež v Strasbourgu. Volitve bodo pomenile važno preverjanje tako notranjepolitičnega položaja v posameznih državah kot tudi »zdravstvenega stanja« znotraj evropske skupnosti, ki kot znano ni najbolj rožnato.
KPI je v ta namen že sprožila med svojimi člani in simpatizerji široko javno razpravo, iz katere bodo nato izluščili temeljne smernice za sestavo volilnega programa na vsedržavni in tudi na krajevni ravni. V sklopu priprav na evropske volitve se je včeraj in v petek mudil v naši deželi evropski poslanec Renato Sandri, član posebne partijske komisije, ki ima nalogo pripraviti
ta program. Sandri se je v petek v Tržiču srečal s sekcijskimi tajniki KPI iz Furlanije - Julijske krajine, včeraj zjutraj pa se je z deželnim tajnikom Rossettijem in pokrajinskim tajnikom Polijem udeležil tiskovne konference v Novinarskem krožku.
Komunisti bodo v programu za evropske volitve posvetili veliko pozornost mednarodni vlogi naše dežele kot povezovalca različnih narodov in kultur, za utrditev miru in sožitja, ki sta izhodiščni točki za stvarno združitev Evrope. Posebno mesto v tem programu pa bo pripadalo Trstu, ki ga je, kot so poudarili na tiskovni konferenci, dema-goška in zgolj propagandistična politika določenih sil povsem potisnila na rob dogajanja. V tem okviru, menijo komunisti, bo treba tudi spet
ovrednotiti in do kraja uresničiti znani sporazum EGS - Jugoslavija ter potrditi veljavnost odprte meje in dobrososedskih odnosov med Italijo in 'Jugoslavijo.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaše nakupe.
Razpis Radia Trst A
Z namenom, da bi odkrili nove W ovrednotili že znane kantav-I®rie in vokalno - instrumentalne skupine, razpisuje Radio Trst A v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi organizacijami natečaj, Jd se ga lahko udeležijo amaterji Furlanije - Julijske krajine. Natečaj obsega tri kategorije: kantavtorje, vokalno - instrumentalne skupine lahke glasbe ter narodnozabavne glasbe.
Pesmi in nastopajoče bo ocenjevala strokovna komisija. Preferenčni glas bodo kandidati preidi tudi od poslušalcev v Avditoriju sedeža RAI in od tistih, h' *0**° oddajo poslušali doma.
Zainteresirani kandidati lahko švigajo kopije pravilnika na deželnem sedežu RAI v Trstu, na Zvezi slovenskih kulturnih dru-sjev in v Katoliški knjigami v Gorici, v društvu »I. Trinko« č Čedadu; na željo lahko pošljemo Pravilnik po pošti, prošnjo pa Pošljite na naslov : Radio Trst A -F' Severo 7 - 34100 Trst - s Pripisom »Dober glas gre v deveto vas«.
Včeraj izredno
Tako živahnega prometa na obmejnih blokih z Jugoslavijo, kakršen je bil včerajšnji, že dolgo nismo zabeležili. Dolge kolone avtomobilistov so potrpežljivo čakale na bloku pri Škofijah, na Flavjah, pri Lazaretu, na Fernetičih in tudi na Pesku. Poročajo, da je bil promet tudi na drugih obmejnih blokih zelo živahen. V Trstu in Gorici so zabeležili večje število jugoslovanskih kupcev, toda tudi v Kopru, Sežani in Novi Gorici so bile trgovine polne kupcev iz Trsta in Gorice, ki so si nabavljali meso in dru-
živahno na meji
ge jestvine, na bencinskih črpalkah pa so napolnili rezervoarje z bencinom. Čakanje na blokih ni bilo kratko, čeprav so obmejni organi še kar hitro opravljali svojo službo.
Na koprski strani so nam povedali, da so bile včeraj dobro obiskane tudi domače gostilne ter restavracije in hoteli v Portorožu, Piranu in Izoli. Tudi za danes imajo ti obrati že precej rezervacij. Vse kaže, da burja izletnikov iz obeh strani meje ni prav nič motila. Sonce je lepo sijalo, pa so si privoščili »skok« čez mejo.
Za zaščito vaših zgradb podjetje
ZANUSS0 SILVANO
Castelfranco Veneto
izvaja plastične zidne obloge, pleskanje, izolacije teras in popra-vi’a. Garancija 15 let. Možnost ogleda že opravljenih del na Krasu. Telefonirajte ob večernih urah na 0423/492-386.
ZA VSAKOGAR
NEKAJ POSEBNEGA
VS5
foto-kino gjl
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Kitajski seizmologi na obisku v FJK
TRST — Te dni se mudi v naši deželi delegacija seizmologov iz Ljudske republike Kitajske, ki jo vodi prof. Lin-Tinghuang. Delegacija si je že ogledala področje Furlanije, ki ga je pred leti zajel potres, kakor tudi sistem potresomemih naprav v naši deželi. V tej zvezi je tudi obiskala Tržaški geofizikalni zavod, včeraj pa jo je sprejel deželni odbornik za javna dela Bomben. Kitajski strokovnjaki kažejo posebno zanimanje za dosežke naše dežele predvsem na področju antiseizmiškega inženirstva, medtem ko so po drugi strani posredovali našim seizmologom veliko zanimivih podatkov o sistemih za pred viden je potresnih sunkov, se pravi iz področja, na katerem prednjačijo v svetovnem merilu.
Nov uspeh dramske skupine Italijanov iz Kopra
PORTOROŽ — V oviru proslav ob 40. obletnici ustanovitve Zveze Italijanov Istre in Reke je dramska skupina skupnosti Italijanov iz Kopra uprizorila v portoroškem Avditoriju komedijo v dveh dejanjih z naslovom »Con le babe non se la vinzi mai«. Komedija je napisana v istrsko-beneškem narečju, njena avtorica pa je Tržačanka Edda Vidiz. Delo, ki je do sedaj poželo velik uspeh pri publiki in kritiki na odrih v Kopru, Rovinju, Vodnjanu, Pulju in na Reki, je režiral znani tržaški igralec Mimmo Lo Vecchio. E. O.
Priznanje alpinistu Mariu Schiavattu
REKA — Predsednik reške občinske skupščine Josip Štefan je včeraj podelil posebno priznanje Mariu Schiavattu, pripadniku italijanske manjšine v Jugoslaviji in znanemu alpinistu ter pisatelju, ki je objavil številne romane posvečene mladim v Jugoslaviji, Italiji in Madžarski. Schiavatto je kot član mednarodne alpinistične odprave, v kateri so bili tudi nekateri italijanski alpinisti, januarja osvojil skoraj 7000 m visoko Aconcaguo, ki je najvišji vrh v Latinski Ameriki.	E. O.
Včeraj pri Čedadu uspela manifestacija za zaščito Nadiže
Prebivalci Nadiških dolin branijo svojo lepo reko
Nari?DAD — Nadiža je naša, varujmo našo t >.*>• Prebivalci Nadiških dolin složno zah-čei 10 za-ščito svoje reke! Nadiške doline no-
umreti!
tra a^e in podobne parole so bile napisane na i^Parentih, ki so jih predstavniki športnih fes:	turnih društev nosili na včerajšnji mani-
za zaščito Nadiže. Odvijala se je na od č*11 Rimljanskem mostu, nekaj kilometrov MiaH^ada, kjer se stekajo vse Nadiške doline.
elani kulturnih društev pa tudi lovci in bdi * se v lepem številu zbrali, prisotni pa so g]0v udi predstavniki občinkih uprav iz Špetra ki	in Podbonesca ter nekateri predstavni-
da bi protestirali javno in množično zajL. načrtom vodovoda Pojana, ki namerava 1 tudi pritok Nadiže Arpit. Hkrati pa so
želeli tudi seznaniti vse prebivalce Nadiških dolin z vprašanjem varstva in zaščite lastnega teritorija ter jih pozvati k aktivnejšemu sodelovanju.
Lepo uspelo manifestacijo, ki je potekala organizirano in brez incidentov kljub temu da je v določenih trenutkih popolnoma zaustavila promet, bodo ponovno priredili prihodnjo soboto v Čedadu in tako informirali tudi Čedajce in ostale uporabnike vodovoda Pojana z vprašanjem zaščite Nadiže. Ne da bi spremenili Nadižo v reven potoček in ne da bi nepopravljivo poškodovali naravno okolje — so na letakih opozarjali predstavniki odbora za zaščito Nadiže — vodstvo vodovoda Pojana lahko reši vprašanje oskrbe z vodo na drugačen način, z dogovorom na primer z vodovodom iz Sred-
nje Furlanije, ki po drugi strani že skrbi za potrebe samih Nadiških dolin.
Prihodnji petek bo študijski center Nadiža priredil v Špetru srečanje na temo »Spoznavajmo Nadižo«, kjer bodo predstavili diapozitive A. Dorbolò in razčlenili vprašanje pomena in vloge reke z zgodovinskega, kulturnega, turističnega in ekološkega vidika ter razčlenili sam načrt vodovoda Pojana, ki je tako s tehničnega kot z ekonomskega zornega kota dokaj sporen. Množična manifestacija bo na sporedu tudi 20. marca, ko bodo prišli na ogled na kraju strokovnjaki tehničnega urada. Predsednik vodovoda Pojana, ki je hkrati čedajski župan, pravijo člani odbora za zaščito Nadiže, naj ponovno pregleda načrt, ki ga strokovnjaki, javni upravitelji in prebivalci tako odločno odklanjajo.
Naj dodamo, da je že več kot 3 tisoč prebivalcev Nadiških dolin podpisalo peticijo proti omenjenemu posegu, da so pristojnim organom predložili svoja nasprotovanja vodstvo gorske skupnosti Nadiških dolin, občinski sveti iz Špetra Slovenov, Podbonesca in Grmeka, turistična ustanova za Čedad in Nadiške doline ter lovske družine in društva ribičev iz Špetra in Podbonesca, športno združenje Val Natisene, študijski center Nadiža, zbor Pod lipo, kulturno društvo Ivan Trinko, kulturno društvo Rečan, beneški likovni umetniki, Beneško gledališče in Zveza beneških žen. V deželnem odbomi-štvu pa ležita dve interpelaciji o tem vprašanju, ki sta ju predstavila svetovalca KPI Riu-scetti in Magrini ter demoproletarski svetovalec Cavallo.
JOLE N AMOR
Po podatkih pokrajinskega statističnega urada
Gospodarske razmere na Tržaškem januarja letos nič kaj povoljne
Pokrajinski statistični urad, ki deluje v sklopu trgovinske zbornice, je objavil pregled gospodarskih razmer na Tržaškem v letošnjem januarju in navedel tudi primerjalne podatke nasproti lanskemu letu. Podoba, kakršna se nam pokaže po razčlenitvi številk, ni nič kaj obetavna.
Pričnimo z demokratskim prerezom, Konec januarja je bilo v vseh 6 občinah Tržaškega 277.260 prebivalcev s stalnim biva iščem proti 280.047 ob koncu decembra 1983, od tega jih je v tržaški občini bilo 246.090 proti 248.898 konec decembra. Razmerje med rojstvi in smrtmi v januarju kaže na primanjkljaj 274 oseb, saj je rojstev bilo 136 (januarja 1983 125) in smrti 410 (394). Razmerje med priseljenimi in odseljenimi prebivalci je pozitivno za 59 oseb.
Kmetijstvo. Vreme mu ni bilo posebno naklonjeno, zlasti ne na Krasu, kjer je nekajkrat zapadel sneg, čeprav je temperaturno poprečje bilo za omenjeni letni čas čisto normalno. Z zaščitenimi po vrtnin ami ni bilo težav, pač pa je neugodno vreme preprečilo redno pripravo zemlje na setev. Živina je bila zdrava.
Industrija. V škedenjski železarni
Temi so januarja proizvedli 24.237 tor litega železa ali 16,2 odstotka več kot v lanskem januarju (20.849 ton). V naftni čistilnici Aquila v žavljah so predelali 260.640 ton surovih rudninskih olj, to je 6,3 odst. več kot januarja lani (245.171 t.). Proizvodnja hidravličnih veziv v cementarni Ital-cementi je bila s 15.500 t. za 2 odst. večja kot leto dni prej (15.200 t.), a vsekakor slaba zaradi krize v gradbeništvu. V tovarni FTA (Filatura di Trieste e Allessano), kjer je kar 300 delavcev na 325 v dopolnilni blagajni, je proizvodnja prediva iz sintetičnih vlaken bila z 242 t. za 7,6 odst. višja kot januarju lani (225 t.). O štivan-ski papirnici Cartimavo ni podatkov. V industrijskih dejavnostih je januarja letos bilo zaposlenih vsega 30.611 delovnih moči, to je 4,6 odst. manj kot leto dni prej (32.078).
Trgovina. Prodaja tobaka je bila s 47.505 kilogramov za 3,7 odst. manjša kot januarja lani (49.325 kg), prodaja soli se je skrčila celo za 50,3 odstotka z 852 na 423 stotov, rib, mehkužcev in lupinarjev so v ribami na debelo razpečali za 13,3 odst. manj (1.654 stotov proti 1.908 lani), medtem ko so na zelenjadni tržnici na
debelo prodali 22.016 stotov vrtnin in krompirja ali 3,2 odst. manj (22.753 stotov) ter 24.586 stotov sadja ali 10 odst. manj (27.314).
Blagovni promet. V luki je bilo pretovorjenih 2,191.431 ton blaga, to je 10,7 odst. manj kot januarja lami (2,454.751); od tega je bilo 1,910.936 ton v dovozu (lani 2,194.241) in 280.459 ton v odvozu (260.510). Poslabšanju je botrovalo 18-odstotno zmanjšanje v dovozu surove nafte, ki je znašal le 1.610.812 ton proti 1,964.017 ton januarja lani. Nasprotno se je pretovor raznega blaga povečal za 18,3 odstotka od 490.734 do 580.619 ton. Železniški tovorni promet je dosegel 151.175 ton ali 49 odst. več (101.490 t.).
Denarništvo. Pri 85 odst. povpraša-nih bank je zbiranje sredstev upadlo, pri drugih pa naraslo. Povpraševanje po kreditih je v 50 odst. primerov nazadovalo, v 35. odst. primerov je bilo ustaljeno, sicer pa v porastu. Izvozne operacije so bile v 60 odst. primerov neugodne.
Menični protesti. Za letošnji januar ni podatkov, v vsem letu 1983 pa jih je bilo 16.029 v vrednosti 14.996 milijonov lir proti 15.170 za 12.675 milijonov lir v letu 1982.
V zvezi z regulacijskim načrtom
Javni sestanek na Proseku
V Soščevi hiši na Proseku je bil v petek zvečer javni sestanek o podrobnem regulacijskem načrtu, ki sta ga po naročilu tržaške občine izdelala arhitekta Kokorovec in Ruggiero. Srečanje, ki se ga žal ni udeležilo prav veliko število domačinov, je priredil zahodnokraški rajonski svet.
Uvodno poročilo je imel predsednik rajonskega sveta Slavko Štoka, ki se je zaustavil pri političnem pomenu nove urbanistične ureditve trčh vasi zahodnega Krasa, strokovno in tehnično plat načrta pa sta obrazložila arhitekta. Tudi na sestanku na Proseku je prišlo do izraza zadovoljstvo nad normativom, ki bo urejeval stari predel vasi, medtem ko tudi tukaj ljudje nasprotujejo ureditvi tako imenovanih gradbenih področij (comparti edificatori).
S petkovim sestankom je zahodnokraški svet sklenil posvetovanja s prebivalci Križa, Proseka in Kontovela okrog teh vprašanj, že na jutrišnji seji pa bo izdelal svoje mnenje glede osnutkov za Prosek in K on to vel.
Na sliki: s petkovega sestanka na Proseku.
Medlem ko CGIL pripravlja pokrajinsko splošno stavko
Delavstvo se z referendumi izreka o vladnem ukrepanju
Tofova zabavna uspešnica v torek v Kulturnem domu
Občinskega svetnika Janeza Svejka bo podal Janez Hočevar - Rifle
Na pobudo delegatskih svetov oz. sindikata CGIL se v tovarnah na Tržaškem nadaljuje prirejanje referendumov, ki naj pokažejo, kaj delavstvo meni o vladnem odloku glede draginjske doklade in o vladni gospodarski politiki nasploh. Zadnja dva takšna referenduma sta bila v tovarnah VM in IRET.
V	tovarni VM je od skupnega števila 362 zaposlenih glasovalo 258 ali 71,2 odst. delovnih moči. Od tega se jih je 222 izreklo proti vladni politiki (to znese 86 odst. glasujočih), samo 31 ali 12 odst. pa zanjo, medtem ko je 5 glasovnic bilo neveljavnih oz. belih.
V	tovarni IRET je v navzočnosti 217 delovnih moči 145 (ali 66 odst.) ljudi glasovalo proti vladnim odlokom.
Tiskovno sporočilo CGIL naglaša, da je udeležba na referendumih dokajšnja kljub nasprotni propagandi sindikatov CISL in UIL in da tudi prerašča obseg vpisanih v CGIL.
Le ta je, kot smo že sporočili, tudi oklical protivladno splošno stavko pokrajinske razsežnosti, ki naj bi bila v sredo, 14. marca, dopoldne. Stavkajoče delavstvo se bo ob 9. uri zbralo pred Lloydovim stolpom in na Šentjakobskem trgu, upokojenci pa ob
9.15 na Trgu Garibaldi; v sprevodu se bodo nato podali na Trg Goldoni, kjer bo ob 10.45 sindikalen shod.
Kdaj in kako bodo delavci ter u-radniki stavkali? Gradbinci do 12. ure oz. zadnje 4 ure izmene ; železničarji (potujoče osebje) od 21. ure 14. marca do 21. ure 15. marca v vsej deželi; potujoče osebje ACT od 9. do 12. ure, delavci in uradniki pa od 9.40 do 13.40; državno, poldržavno in šolsko osebje ves dan; uslužbenci univerze in zavodov za poklicno usposabljanje 4 ure; pristaniščniki zadnjih 5 ur izmene; nameščenci v trgovstvu 4 ure dopoldne ; osebje tržaške Občine prve 4 ure dopoldanske izmene, osebje dolinske Občine od 8. do 12. ure in osebje miljske Občine od 8 30 do 12.30; uslužbenci KZE z urnikom 7.00-13.20 od 9.20 do 13.20, osebje s pretrganim urnikom pa od 8.30 do 12. ure; uslužbenci v industrijskih strokah bodo pa stavkali po notranje - sindikalnih navodilih.
• Prihodnja seja rajonskega sveta za Novo mesto in Staro mitnico bo v četrtek, 15. t.m., ob 20. uri na sedežu v Ul. Battisti 14. Na dnevnem redu bosta med drugim razprava o predlogu svetova'ske skupine LpT o avtobusnih čakalnicah ter delovni program rajonskega sveta za leto 1984.
Kabaretni, satirični gledališki večeri so pri nas bolj redka zadeva, pa čeprav si gledalci tudi tega vedno več želijo. Satira, ironija, fantazija in sporščen smeh predstavljajo nam reč za današnjega človeka nujni varnostni ventil. Ljudje se skušajo da nes čim več zabavati in čim več grdega pozabiti, pa čeprav le za trenutek ali en sam večer. Možnost za tak sproščen, zabaven večer nam bo v torek nudilo tudi naše Slovensko stalno gledališče, ki je povabilo v goste znanega slovenskega igralca Janeza Hočevarja - Rifleta. Tržaški pu bliki bo predstavil pravo uspešnico in sicer monopripoved »Občinski svetnik Josef švejk« prav tako znanega in priljubljenega avtorja Toneta Fornezzija - Tofa. Gre za satirično, komično igro, ki je lani v Sloveniji doživela že nad 130 predstav. Glavni junak je seveda Švejk, ki sicer nima najmanjše zveze s tistim znanim Dobrim vojakom Švejkom J. Hoška, je pa toliko znana in popularna figura, da se lahko tudi pri nas ljudje istovetijo s tem junakom. Kaj pa vsebina? Definirali bi jo lahko za satiro na današnje odnose doma in v svetu. In kaj več bi bilo tudi težko pove-
dati, saj doživlja tekst radikalne spremembe od predstave do predstave. Od prvotnega teksta, kot nam je povedal Janez Hočevar, je ostalo pravzaprav le ogrodje. »Tekst stalno spreminjamo, saj je moč kabareta prav
v spremljanju dnevno aktualne problematike dogodkov, o katerih smo brali zjutraj v dnevniku ali slišali po radiu. Seveda vsebuje Občinski svetnik Josef Švejk tudi nekaj čistega humorja in veliko je tudi petja in dobre glasbe.«
Toliko o kabaretu. Kaj pa o izvajalcu? Janeza Hočevarja se tržaška publika prav gotovo spominja v vlogi medveda Bogota v Jovanovičevi Vojaški skrivnosti, kjer je nastopal kot gost Slovenskega stalnega gledališča. »Drugače sem eden redkih, pravi Rifle, ki že deset let vztrajam v svobodnem poklicu. Vztrajam kot svobodnjak, ker rad delam tam, kjer me zanima projekt in kjer sodelujem, ker sem se pač sam za to odločil *n ne po službeni dolžnosti. Nekaj ie_ namreč, če sodeluješ pri gledališki postavitvi, ki te zanima, nekaj čisto drugega pa, če vidiš, da je nekdo napisal na tablo tvoje ime in si potemtakem prisiljen odigrati vlogo, ki ti morda ne leži, ki je ne ljubiš.«
V torek, 13. marca, bo pripotoval v Trst. V Kulturnem domu mu bomo lahko prisluhnili ob 20.30 v Mali dvorani.
Upravičena zahteva šolske komisije Slovenske skupnosti
Na tržaški višji šoli za prevajalce in tolmače naj postane slovenščina polnopravni učni predmet
Šolska komisija Slovenske skupnosti nam je poslala tiskovno poročilo, ki ga zaradi pomembnosti in aktualnosti objavljamo v celoti.
Višja šola za tolmače in prevaja"ce modemih jezikov v Trstu, katere začetki segajo v leto 1953, ima od leta 1978 dalje značaj prave univerzitetne fakultete. V tem času Si je priborila velik ugled, saj je iz nje izšlo lepo število diplomiranih tolmačev in prevajalcev, katerih delo znajo ceniti posebno mednarodne ustanove in organizacije pa tudi občasni prireditelji raznih študijskih in drugih srečanj na mednarodni ravni.
Doslej je študij na tej višji šoli u-rejen tako, da morajo študentje poleg enega ali več glavnih jezikov, ki jih morajo perfektno obvladati, izbrati enega ali več »drugih jezikov« kot dopolnilo k prvim. Za ta »drugi jezik« se ne zahteva tako popolno poznanje kot za »prvi tuj jezik«.
Značaj prvega jezika imajo francoščina, angleščina, nemščina in pa italijanščina za tuje študente. Kot »druge jezike«, kar pomeni stranske jezike, ki jih študentje izberejo ob prvem, poučujejo spet francoščino, angleščino in nemščino pa še holandšči-no, ruščino, srbohrvaščino, slovenščino in španščino.
Slovenščina je torej le eden izmed drugotnih dopolnilnih jezikov te pomembne visokošolske ustanove, ki ima svoj sedež v Trstu.
Takšno stanje, ki zapostavlja enega izmed krajevnih jezikov, je nerazumljivo, ker ne upošteva tukajšnje stvarnosti ter konkretnih potreb gospodarskega in kulturnega sodelovanja bodisi med Slovenci in Italijani bodisi med Italijo in Slovenijo ter Jugoslavijo.
Glede na to in pa na dejstvo, da vsi predloženi zakonski osnutki za zaščito slovenske manjšine predvidevajo konkretno uporabo slovenskega jezika v odnosih z upravnimi, sodnimi in drugimi'javnimi uradi in organi, je nujno, da se učni načrti omenjene višje šole za modeme jezike spopolili jo in dopolnijo tako, da se slovenščina postavi na raven »prvega jezika«. Ta možnost se sedaj ponuja, ker so v pripravi različne spremembe statuta te študijske ustanove.
Potrebno je torej, da se v slovenski javnosti ta problem sproži in da pristojni dejavniki izdelajo konkretne predloge v tem smislu.
Slovenska skupnost je že v svojem predlogu o globalni zaščiti iz leta 1977 opozorila na nujnost pravičnega upoštevanja slovenščine pri šolanju prevajalcev in tolmačev.
Naj spomnimo še, da je sedež Višje šole za prevajalce in tolmače modernih jezikov v sklopu tržaške univerze predvideno poslopje bivšega Narodne-
ga doma v Trstu, ki ga je dežela pred kratkim odkupila in podarila tržaški univerzi. Sedaj je sedež šole v Ulici D’Alviano.
Šolska komisija SSk meni, da je problem zelo aktualen in bi zato bilo treba čimprej dati vodstvu šole u-strezne predloge za vključitev slovenščine med glavne jezike, t.j. v skupino »prvih jezikov«. Uresničitev tega bi pomenilo konkreten doprinos k u-veljavljanju manjšinskega jezika tako v duhu medsebojnega spoznavanja kot priprave ustreznih strokovnih moči za delo na tem področju.
V Zgoniku izredna seja občinskega sveta
Na izrednem zasedanju zgoniškega občinskega sveta so včeraj z glasovi svetovalske večine in ob vzdrža-nju manjšine odobrili pogodbi za najem dveh posojil pri osrednji hranilnici in posojilnici v Rimu, ki je prve dni marca ugodno rešila zadevni prošnji zgoniške občine. Za nakup raz-greba’nika je bilo dodeljeno posojilo 77.800.000 lir za deset let po o-brestni meri 10,50 odst., za ureditev prve faze teniškega igrišča pa 72 milijonov 190.000 lir za 20 let po obrestni meri 10,50 odst.
Danes v Nabrežini ljudska veseloigra
Danes bodo v Grudnovi dvorani v Nabrežini člani domačega kulturne0a društva uprizorili lepljenko ljudskih anekdot in pripovedk, ki jo je za ode priredil in režiral Zvonko Legiša. Naslov igre je »Ognjišče je zaživelo *" spregovorilo«, s tem delom, ki zajema v glavnem smešne dogodke iz ne* danjih ljudskih običajev, bo SKD Igo Gruden počastilo dan slovenske Igra je razdeljena v štiri prizore. Občinstvo si bo lahko ogledalo ljudsK pravljico, nato pobožno zgodbico z nastopom župnika, mežnarja in furano < sledil bo sestanek čarovnic in nazadnje še prizor v gostilni spri Laditu«, venskimi bratci in pogrebci, ki se jim nato pridružijo. Zaradi velikega z nimanja bosta danes na sporedu dve predstavi in sicer ob 17. uri ter ob *v-uri. Priporočamo ogled vsem prebivalcem devinsko-nabrežinske občine.
D. B.
KD Slavec gostuje v Kaštelirju v Istri
KD Slavec iz Ricmanj in Loga bo danes gostovalo v Kaštelirju v Za to gostovanje sta se ricmanjsko društvo in KUD Istra iz Kaštelirja menili že pred časom, vendar ga ni bilo mogoče izvesti prej. KD Slavec v Kaštelirju nastopilo z mešanim zborom, pesnica Irena Žerjal pa bo F" brala nekaj svojih pesmi. Prihodnjega 7. aprila pa bo KUD Istra vr\?r. obisk. V ricmanjskem kulturnem domu bo namreč s celovečernim k°” tom gostoval društveni zbor, ki ga vodi Branislav Ostojič.	F1-*5'
Jutri začetek 3. ricmanjskega tedna
Z otvoritvijo razstave del ljubljanskega kiparja Janeza Pirnata in 7UJS^0 vom moškega zbora Fran Venturini se bo jutri, 12. t.m., ob 20. uri slov g začel Ricmanjski teden, ki ga letos že tretjič zapovrstjo prireja Slove kulturno društvo Slavec iz Ricmanj in Loga. Teden se bo odvijal vse do^o nedeljka, 19. marca, napovedan pa je pester in bogat spored, tako da prireditelji z njim lepo počastili 90-letnico ustanovitve svojega društva, ki V" teka prav letos.	dokaj
Levji delež bodo imele prireditve glasbenega značaja, ki pa bodo raznolike, saj bodo segale od zborovskega petja do komorne Siasbc, °nodbe venskih šansonov do jazzovske glasbe in še od promenadnega koncerta 0 ,eTi na pihala do večera lahke glasbe. Gotovo pa bo zanimiv tudi dramski v ki je na sporedu v petek.	, g^-
Poseben pečat bo letošnjemu ricmanjskemu tednu vsekakor dala ze ^ca, njena razstava akademskega slikarja Janeza Pirnata, saj gre za ustva ki se je uveljavil tako doma kot po Evropi. V galeriji Babna hiša bo za Ijal 31 svojih del.
Uradno stališče organizacije naših kmetov o znani polemiki
Glavni svet KZ: Dvojna mera Trgovinske zbornice pri dodeljevanju prispevkov v korist kmetijstva
Na petkovem zasedanju glavnega sveta Kmečke zveze, ki je bilo pretežno posvečeno pripravam bližnjega občnega zbora, so seveda razpravljali tudi o znani polemiki z bivšim poslancem Tombesijem glede prispevka tržaške Trgovinske zbornice neki pobudi za priznanje zaščitnega znaka domačih vin. S tem v zvezi je bilo tudi sprejeto naslednje uradno stališče:
Glavni svet Kmečke zveze, daleč najbolj predstavniške stanovske organizacije obdelovalcev tržaške pokrajine, zbran na seji 91" 3. 84, ko z zaskrbljenostjo jemlje na znanje sklep odbora tržaške trgovinske zbornice, da prispeva z vsoto petih milijonov lir združenju Associazione fra agricoltori iz Trsta za organizacijo neke pobude v korist priznanja začitnega znaka domačih vin, je s tem v zvezi zavzel naslednja stališča:
Kmečka zveza je preko predstavnika kmetov v odboru Trgovinske zbornice posredovala z dopisom z dne, 22. 11. 1983 štev. 382/83 predloge za uporabo proračunskih finančnih sredstev, ki jih Zbornica namenja kmetijstvu. Predlagali smo, da bi Zbornica financirala sledeče tri pobude: prvič film o kmetijstvu na Tržaškem, ki bi ga lahko predvajali p° državni televizijski mreži, po šolah, razstavah in podobno, ker se zavedamo, da je na Tržaškem, kot drugod v deželi, vse preveč ljudi, ki našega kmetijstva ne poznajo; drugič Promocionalno pobudo za valorizacijo mlečnih proizvodov Kraške zadružne
Letošnje pustovanje, ki je trajalo Y.56 do torka, je narekovalo dru-,,v°m in organizacijam, da so ve-k del letošnjih proslav 8. marca Preneslj na včerajšnji dan lako so sinoči proslavili 8. marec elani kar treh, za Slovence v zamejstvu pomembnih organizacijah : Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje, Odbora Zvere vojnih invalidov NOV in pa Dru-stva slovenskih upokojencev.
S sinočnjo proslavo, ki se morda P° zunanji obliki ni razlikovala od ze mnogih proslav mednarodnega zenskega praznika, so želeli organi-
mlekarne na Repentabru, ki je pravkar začela delovati ; tretjič strokovno srečanje o teranu, ki naj bi na visoki strokovni ravni razčistilo nekatere zgrešene pojme in popravilo krivice, ki so bile tudi zaradi nepoznavanja problema, storjene temu našemu kraškemu biseru. Očitno se trgovinski zbornici naši predlogi niso zdeli dovolj koristni ali mogoče celo neupravičeni, spričo dejstva, da do danes Kmečka zveza ni prejela še nobenega odgovora, medtem ko smo zvedeli, da je bil predlog združenja Associazione fra agricoltori takoj vzet v poštev in odobren. Odbor Zbornice pa ni smatral za potrebno, da se o upravičenosti pobude predhodno izreče tudi sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo gospodarskega sveta zbornice, in to po običajni praksi in kot je bilo storjeno za nagradni natečaj za kleti, za dodelitev podpore dolinski občini, za prireditev pokrajinskih dnevov kmetijstva itd. Glavni svet Kmečke zveze noče oporekati združenju Asso dazione fra agricoltori, kot nobeni drugi organizaciji, pravico do lastnih iniciativ, oporeka pa z vso od-
zatorji poudariti naslednje: svojo privrženost vsem pobudam in iniciativam, ki lahko pripomorejo k mirnemu sožitju obeh narodov na tem področju, k osamitvi fašistov in desničarskih sil pri njihovem rovarjenju, k dokončni rešitvi vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti in k utrjevanju miru v svetu. Istočasno pa so želeli prosla viti ta praznik skupno s članicami pevskega zbora Prosek - Kontovel, ki so tudi nastopile in pod vodstvom pevovodje prof. Janka Bana lepo zapele vrsto narodnih pesmi. Gre za zbor, ki se je resno lotil svojega
ločnostjo sklepu in praksi, po kateri je do sklepa prišlo.
Pri tem se glavni svet Kmečke zveze natančno strinja z zadržanjem predstavnika kmetov v odboru Trgovinske zbornice Lucijanom Vol kom, ter odobrava ugovore, ki jih je na seji odbora zbornice navedel in mu zato tudi izraža pripravljenost, da ga v njegovih nastopih v zaščito resničnih interesov krajevnega kmetijstva tudi podpre. Glede izjav predsednika Associazione fra agricoltori iz Trsta Giorgia Tombesi-ja, ki smo jih zasledili v krajevnem tisku, da je njegova pobuda: »specifičnega interesa za kmetijstvo in gospodarstvo tega območja«, in da ». . . kmetijstvo v tržaški pokrajini ni monopol ali politično lovišče slovenske manjšine. . .« je glavni svet KZ mnenja, da bi omenjena pobuda lahko bila zares koristna za naše kmetijstvo, ko bi bila organizirana v soglasju in sodelovanju z vsemi, ki se za razvoj in valorizacijo krajevnega vinogradništva dejansko zavzemajo, to so krajevni vinogradniki in člani spodbudniškega odbora za priznanje zaščitnega porekla (DOC), ki pa s pobudo niso bili seznanjeni niti prek njihovih predstavnikov v sekciji za kmetijstvo Zbornice.
Ni dvomov, da kmetijstvo v tržaški pokrajini pripada v ogromni večini slovenski narodnostni skupnosti
dela in ki želi zbrati okrog sebe čim več domačink. »Narod brez kulture,« je dejala v svojem govoru Neva Lukeš, »je narod brez bodočnosti. Mi zato z veseljem pozdravljamo v svoji sredi ta zbor v upanju, da bo uspešno deloval in da bodo zgledu Proseka in Kontovela sledile še ženske drugih vasi.«
Skupno s pevkami so člani amaterskega odra »Jaka Štoka« podali še odlomek iz igre »Lajne«, ki ga je spisal domačin Lojze Cijak
Več proslav 8. marca je bilo tudi v okoliških vaseh, med temi naj o-menimo proslavo 8. marca v Križu, ki jo je v četrtek priredila vaška sekcija Zžl. V kulturnem programu sta nastopila dekliški pevski zbor KD Vesna, ki ga vodi Pi ja Cah -Širca in baletna skupina ŠD Mladina, ki jo vodi Anka Kocjančič. Na proslavi je govorila Ester Pacar.
Nekoliko drugače so želele počastiti svoj praznik ženske iz Čežarjev, Pobegov in Pridvora. Poln avtobus se jih je pripeljalo v Trst, kjer so se najprej ustavile na bazoviški gmajni in se poklonile spominu bazoviških junakov, nato so obiskale tržaško Rižarno ter položile pred ploščo, ki stoji na kraju, kjer je deloval krematorij, venec. O zgodovini tega edinega nacističnega uničevalnega taborišča jim je spregovoril novinar Franc Udovič.
Proslave so bile sinoči še v številnih krajih tržaškega področja tako v Borštu, Ricmanjih, V Gabrovcu, Saležu in Repniču, članice SP DT pa so proslavile 8. marec v Domu Mangart v Žabnicah.
Jutri bodo proslave v Dolini, v Zgoniku, v torek v društvenih prostorih KD Ivan Grbec. Tu bo na programu tudi veseloigra »Doktor Lisjak in njegove ženske«, izvedli pa bodo tudi referendum za mir in proti oboroževanju. Društvo vabi vse, ki se še niso izrekli o referendumu, da se zglasijo na sedežu društva.
Vpisovanja v tržaške občinske vrtce
Tržaška občina sporoča, da se bodo jutri začela vpisovanja otrok v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1984/85. V vrtce se lahko vpišejo o-troci rojeni v letih 1979/1980/1931. Vpisovanja potekajo v posameznih vrtcih od 9. do 11.30 in se bodo za ključila v soboto, 17. marca.
Izlet KZ
Kmečka zveza organizira v četrtek, 15. marca, enodnevni avtobusni izlet za svoje člane v Verono na ogled 86. kmetijskega sejma. Cena izleta 14.000 lir. Vpisovanje na sedežu Kmečke zveze.
in je zato tudi razumljivo, da je ta skupnost pozorna na usodo lastnega gospodarstva in teritorija, kjer ima tudi svoje narodnostne korenine. Res pa je tudi, da kmetijstvo na Tržaškem ni v izključnem interesu Slovencev in da od kmetijstva ima velik interes celotna tu živeča družbena skupnost. Zato KZ stalno postavlja zahtevo, da se za probleme tržaškega kmetijstva morejo zavzemati tudi in predvsem vse demokratične, družbene in politične sile večinskega naroda. KZ in tržaški kmet je pa ne morejo verjeti v poštenost pobud, ki prihajajo prav od tistih krogov, ki so preprečili, da bi v zbornični sekciji za kmetijstvo sedeli tudi predstavniki krajevnih kmetijskih zadrug in pokrajinskega združenja rejcev z utemeljitvijo, da bi se tako v sekciji spremenilo politično ravnotežje (zapisnik seje zbornične sekcije za kmetijstvo z dne, 24. 3. 1980).
Predsednik Kmečke zveze Alfonz Guštin
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin
Egidija Sosiča
Posebna zahvala dr. Miliču.
Žena Vilma
Opčine, 11. marca 1984
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage
Marije Zahar vd. Petaros
SVOJCI
Boršt, 11. marca 1984
Že dve leti sta minili, odkar si nas zapustila, draga
Marjuča
Spomin nate bo trajno živel do konca naših dni.
Mož Miro, sinova Robi in Sandi, mama, oče, brat z družino in sorodniki.
Hvala vsem, ki prinašajo cvetje na njen grob.
Dolina, 9. marca 1984
12. 3. 1982	12. 3. 1984
Ob 2. obletnici smrti
Mirka Briščeka
se ga spominjata
sinova z družinama. Briščiki, 11. marca 1984
12. 3. 1982	12. 3. 1984
Ob 2. obletnici smrti
Franca Kranjca
se ga spominjajo
žena in otroci.
V SKD Tabor bo razstavljal M. Vrabič
» V Torek, 13. marca, bodo ob 20. uri v Slovenskem kulturnem društvu va""f_ na Opčinah odprli razstavo srbskega umetnika - zdravnika Mladena rabiča, ki ga bo predstavila Milena Moškon iz Pokrajinskega muzeja v Celju. ečer bo obogatil nastop Celjanskega godalnega kvarteta, ki ga sestavljajo adovan Marvin (prva violina), Tomaž Pavlin (druga violina), Sonja Vuko-lc (viola) in Igor Švare (violončelo).
Mladen Vrabič, po rodu iz Ljubije v Srbiji, je doštudiral medicino v ""gradu Ln specializiral psihiatrijo v Celju, sedaj pa je zaposlen na unlverzi-j . Psihiatrični kliniki v Ljubljan. Že od enajstega leta kipari, z enakim nav-osenjem pa se predaja tudi glasbi in igranju violine. Zdi se, da mu je "ve možnosti v kiparstvu in dodatno spodbudo prineslo delo v psihiatrični "mišnici, kjer je likovna ustvarjalnost celo dobrodošel del terapije.
Referendum na Opčinah in v zgoniški občini
v Samoupravni referendum za mir in za razorožitev je v polnem teku tako p 'Pestu kot v okolici. Danes bodo volitve potekale na Opčinah, pri Banih in enugjh ter v vaseh zgoniške občine. Na zgoniškem volilnem sedežu so vče-(> J glasovali 104 občani od skupno 1500 volilnih upravičencev. Danes od 8. v p' Vre Pa bodo odprti volilni sedeži v sedmih vaseh in sicer v Briščkih, tteprnču, v Zgoniku, v Gabrovcu, na Devinščini, v Saležu in v Samatorci. ~Penci bodo lahko volili na železniški postaji (od 9. do 14. ure) in od 9. do žin UFe v 1 >rosvetnem domu, na sedežu rajonskega sveta in na Skupnosti dru-a. Ferlugovci pa v gostilni pri Rozi, Banovci pa na letečem volilnem se-~?zy- Prihodnjo nedeljo bo samoupravni referendum v devinsko-nabrežinski obč*ni in v Križu:
Stavka redarjev in birokratska doslednost
»bel ^ Preteklega petka popoldne tržaški mestni redarji izvajajo nekakšno tom k- s*av'k°: svoje delo opravljajo — kolikor je pač to mogoče — brez av-n j obilo v. S tem nameravajo protestirati, ker jim občinska uprava doslej še VsJu>Vnu*a stroškov za nabavo vsakoletnega koleka, ki ga je dolžan plačati ak avtomobilski voznik v Italiji.
st ,. Občinski odbor je sicer že pred časom sprejel sklep, da bo omenjene zav■? k°t Prejšnja leta povrnil, vendar je pokrajinski nadzorni odbor sklep blest - t’Pl tem se je sklical na toliko nesporno kot presenetljivo dejstvo, da Pmr -lm redarjem ni priznan status voznikov, čeprav je zanje avtomobil ne-gresljiVo delovno sredstvo.
•"airi *sa zadeva dobi še grotesknejši značaj, če pomislimo, da gre za sko-15 (Min sJne^no nizko vsoto denarja : kolek za eno vozniško dovoljenje stane " Ur, plačati pa bi ga morali le približno 40 mestnim redarjem.
»Nauticamp«: letos prvi raid prijateljstva
V 0, Ganeš je zadnji dan 8. razstave Nauticamp na sejmišču pri Montebellu. noni'rU °br°bnih prireditev bo ob 8. uri na pomolu Luigi Rizzo na mesi-di 0 nabrežju tekmovanje v športnem ribolovu, ob 9.30 bo na atletskem sta-°b ni Pri Kolonji tek čez dm in s trn v priredbi veslaške zveze, ob 10. uri bo cP^olu Audace tekmovanje z radiovodenimi modelčki motornih čolnov v sanizaciji združenja Gommonautica.
gram , ?raJ Je združenje Gommonautica predstavilo letošnji tekmovalni proluvie' zaobjema tudi tako imenovani I. raid prijateljstva na progi Trst -Vln4 Priredila ga bo tržaška sekcija omenjenega združenja.
Sinoči, danes in v prihodnjih dneh še proslave 8. marca v mestu in okolici
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče in nono
Avgust Vidau
Pogreb bo jutri, 12. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bdmšnice v tre-bensko cerkev.
Žalujoči sinovi Bruno, Lucijan in Pavel z družinami, sestra in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Bani, Trebče, Melbourne, Trst, Piran, 11. marca 1984
Prerano nas je zapustil 1 predragi
Antonio Sigoni
Pogreb bo v torek, 13. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Nabrežino.
Žalujoča žena Elvira, sinova Lorenzo in Maurizio, snahi, vnuk Sergio in drugo sorodstvo.
Nabrežina, Trst, 11. marca 1984
Člani konzulte Nabrežina center in Slivno sočustvujejo z Mauriziom Sigoni jem ob prerani izgubi očeta.
ZAHVALA
Ob prerani izgubi najinega ljubega moža in tatka
Giorgia Rebule
se toplo zahvaljujeva vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin, ga spremili na zadnji poti in prekrili njegov grob s cvetjem.
Maja in Kristjan
Prosek, 11. marca 1984
Združenje staršev Proseka - Kontovela izreka Maji in Kristjanu sožalje ob prerani smrti moža in očeta.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage mame, none, sestre in svakinje
Ane Urdih vd. Okretič
Posebna zahvala primariju dr. Beninu.
SVOJCI
Mavhinje, Bazovica, štarancan, Niirnberg, Genova, Turin, 11. marca 1984.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob ba eči izgubi naše drage
Anite Kral por. Blokar
se zahvaljujemo KD F. Venturini, ZŽI - Dom jo, VZPI - Domjo ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala dr. Marjanu Spetiču za vso pomoč.
SVOJCI
Domjo, 11. marca 1984
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so počastili spomin in spremili k večnemu počitku našega dragega
Cvetka Grgiča
Posebna zahvala č. g. župniku, dr. F.unkotu Križmančiču ter darovalcem "vetja in vencev.
Žalujoča žena Valerija in vsi sorodniki.
Bazovica, 11. marca 1984
SKD SLAVEC	RICMANJE
3. RICMANJSKI TEDEN
Jutri, 12. 3., ob 20. uri v razstavni galeriji BABNA HIŠA otvoritev razstave del ljub Janškega kiparja JANEZA PIRNATA s kulturnim programom.
Torek, 13. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani KOMORNI VEČER : IGOR KURET - violina in KLAVDIJ GODNIČ klavir.
Sreda, 14. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani celovečerni koncert MEŠANEGA MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE iz Trsta.
Četrtek, 15. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani večer slovenskih šansonov in kitare z ansamblom EMILA ADAMIČA, VLADIMIROM MAKUCEM - kitara in pevko MERI AVSENAK.
Petek, 16. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani Molierova komedija : ZDRAVNIK ZA ZALJUBLJENE IN ZDRAVE v izvedbi KUD FRANC ŽIBERNA iz Povirja.
Sobota, 17. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani JAZZOVSKI VEČER z ansamblom DIXIELAND iz Izole.	•
Nedelja, 18. 3., ob 14. uri na vaškem trgu promenadni koncert GODBE NA PIHALA IZ RICMANJ ;
ob 20. uri v prireditveni dvorani ansambel VETER iz Maribora s pevcem OTOM PESTNERJEM.
Ponedeljek, 19. 3., ob 20. uri v prireditveni dvorani zaključni večer RIC-MANJSKEGA TEDNA z nastopom mešanega pevskega zbora SLAVEC iz Ricmanj, gojencev domače glasbene šole ter učencev osnovnih šo' M. Samoa od Dom ja in I. Trinko iz Ricmanj.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA. Jutri, 12. marca, ob 9.30 in ob 10.30 v Kulturnem domu v Trstu.
ROSSETTI
Danes, 11., ob 16. uri, red 2. nedelja, bo v gledališču Rossetti gostovalo Stalno gledališče iz Bočna z delom »Provaci ancora, Sam« W. Allena. Režija A. Solines. V abonmaju odrezek št. 7. Zadnja predstava.
Jutri, 12. t.m., zaprto zaradi počitka.
Od 13. marca bo v gledališču Rossetti gostovala gledališka skupina Teatro Eliseo z delom L. Pirandella »Non si sa come«. V abonmaju odrezek št. 8.
VERDI
Danes, 11. marca, ob 16. uri šesta predstava opere M. Musorgskega: »Ho-vanščina«. Dirigent B. Podic, režiser M. Sablič; red D.
V	torek, 13. t.m., ob 20. uri sedma predstava, red B/H.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
Do 26. marca vsak ponedeljek in četrtek ob 18. in 20. uri: Retrospektiva filmov Franceta Štiglica.
Velika dvorana
Danes, 11. marca, ob 19.30: Tereza, Pepel in kri in Revijski orkester RTV Ljubljana.
Izredna koncerta simfonična orkestra Slov. filharmonije z Ivom Pogoreličem, ki sta odpadla 6. in 7. januarja, bosta 24. in 25. marca ob 20. uri.
Mala dvorana, Okrogla dvorana
V	sredo, 14. marca, ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dnevi (gled. učne ure za srednješolsko mladino).
Jutri, 12. marca, ob 17. uri: Podruž-bljanje vzgojnoizobraževalne dejavnosti - javna tribuna.
Velika sprejemna dvorana
14.,	15. in 17. marca: Modni bazar.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
V	torek, 13. t.m., ob 17. uri: S. O’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstava za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu.
izleti
Kmečka zveza prireja v četrtek, 15. t.m., avtobusni izlet na kmetijski velesejem v Verono. Interesenti naj se čim-prej zglasijo v njenih uradih, kjer bodo prejeli nadaljnja pojasnila.
Sekcija PCI-KPI občine Dolina organizira 9-dnevni izlet v Sovjetsko zvezo od 24.5. do 1.6. Vpisovanje in informacije do 30. marca vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
SLOVENSKO
^GLEDALIŠČE V TRSTU
Tone Fornezzi - Tof
OBČINSKI SVETNIK JOSEF ŠVEJK
kabaret
Izvaja: JANEZ HOČEVAR-RIFLE V torek, 13. marca, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
Ivan Pregelj
VSEM GALJOTOM VILE V VAMP
V torek, 13. marca, ob 20.30 v Domu »A. Sirk« v Križu
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20
V torek, 13. marca, ob 20.30
XILOTEL - EMATIK
med resničnostjo in domišljijo
Ob predvajanju videokasete bodo za pogovor o sporočilnosti vi-deosredstev navzoči: Darko Bratina, Aldo Castelpietro, Giulio Mantenero, Franko Vecchiet, Davorin Devetak in Danijel Jarc.
Vabljeni !
FINŽGARJEV DOM na Opčinah
vabi danes, 11. t.m., ob 17. uri na
koncert
narodnozabavnega ansambla TAIMS
Gost večera bo gledališki igralec Stane Raztresen.
gledališča
SKD SLAVEC - Ricmanje
v sodelovanju s
TRŽAŠKO KREDITNO BANKO
in
LB - SPLOŠNO BANKO Koper
vabi na otvoritev razstave del ljubljanskega kiparja
JANEZA PIRNATA
ki bo v razstavni galeriji
BABNA HIŠA
v Ricmanjih jutri, 12. 3., ob 20. uri.
Nastopa moški zbor F. Venturini od Dom ja.
Krožek »PINKO TOMAŽIČ« v Trstu
V sredo, 14. marca, ob 18. uri v Ul. Capitolina 3 bo dr. STEFANO BIANCHINI, profesor na milanski univerzi in sodelavec inštituta Gramsci v Rimu, predaval
o današnjem političnem in družbenem trenutku v Jugoslaviji
Sledi obravnava
17) «Te
■	ŠHfcDKNJ
priredi v torek, 13. t.m., s pričetkom ob 20.30 v društvenih prostorih
PRAZNIK ŽENA
Na sporedu veseloigra z domačo dramsko skupino: DOKTOR LISJAK IN NJEGOVE ŽENSKE. Sledila bo prosta zabava.
Vabljeni !
Zžl IZ ZGONIŠKE OBČINE vabi ob mednarodnem dnevu žena na ogled komedije
PIK NIK S TVOJO ŽENO
danes, 11. marca, ob 17. uri v o-snovni šoli 1. maj 1945 v Zgoniku.
Vljudno vabljene !
razna obvestila
Skupnost borcev istrskega odreda vabi bivše borce in člane VZPI-ANPI na komemoracijo padlih borcev brkinske čete v Kozjane v soboto, 17. t.m., ob 11. uri.
Glasbena matica obvešča, da v torek, 13. marca, odpadejo vaje obeh otroških pevskih zborov v Dijaškem domu.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 11. marca KRIŠTOF
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 18.05 — Dolžina dneva 11.40 — Luna vzide ob
10.50	in zatone ob 2.14.
Jutri, PONEDELJEK, 12. marca
GREGOR
Vreme včeraj: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1019,8 mb narašča, veter 48 severovzhodnik s sunki 75 km na uro, vlaga 46-odstotna, nebo jasno, morje razburkano, temperatura morja 7,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Ivana Semi, Federico Genzo, Stefano Vogna, Daiana Paoli, Matej Rebula, Francesca Versienti, Davide Fiore.
UMRLI SO: 73-letni Bruno Caliterna, 3 mesece stara Elisa Bacer, 81-letni Vittorio Mohorčič, 5 mesecev stara Vanessa D’Ambrosio, 80-letni Luigi Zanchi, 89-letni Luigi Colomban, 80-letna Antonia Chicco vd. Orlini, 81-Ietna Elvira Trinaistich vd. Bonivento, 80-letni Ettore Pertot, 78-letna Giuseppina Brezigar, 71-lctni Tommaso Ciccarelli, 86-letna Martina Berna rdiš vd. Načini, 84-letni Giuseppe Filipaz, 69-letni Enrico Servi, 76-letni Ezio Caprin, 74-letna Antonia Francarli vd. Braiuca.
OKLICI : delavec Giorgio Brizzi in u-radnica Donatella Denini, električar Roberto Pollicardi in prodajalka Tiziana Marchesi, prodajalec Anton Stojan Jerkič in gospodinja Maria Valenta, delavec Umberto Treu in brezposelna Bianca Musacchi, univerzitetni študent Roberto Cherubino in uradnica Daniela Marassi, učitelj Walter Abrami in uradnica Tiziana Longo, električar Roberto Pellizzari in frizerka Marina Le Rose,
študent Hamid Matofi Azad in uradnica Luisa Vivierme Beilazzi, delavec Giordano Zerovaz in gospodinja Linda Sarei, finančni stražnik Romano Cantero in uradnica Loredana Visintini, inženir Fabio Pestotti in uradnica Luisa Busetti, šofer Fulvio Hervatich in prodajalka Patrizia Žago, zdravnik Livio Siro in geologinja Federica Maria Romana Seri-min, prodajalec Marino Cassio in uradnica Melita Sancin, delavec Luciano Be-stiaco in uradnica Graziella Stoccovaz, uradnik Giorgio Reginato in psihologinja Marina Boccali, uradnik Paolo Macchierò in uradnica Laura Berenini, finančni stražnik Enzo Policarpo in gospodinja Caterina Palmieri.
Dolinski matični urad: delavec Silvano Scroccare in nezaposlena Sabina Germani.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 9, Pro-sek žavlje
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. dellTstria 35, Prosek, Žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec; tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljam tel. 209-197.
LOTERIJA
BARI	47	6	3	51	34
CAGLIARI	73	2	58	13	21
FIRENCE	10	23	90	3	57
GENOVA	43	82	7	11	66
MILAN	1	82	11	16	78
NEAPELJ	14	4	2	22	44
PALERMO	13	45	42	58	77
RIM	43	66	56	79	77
TURIN	89	64	53	48	30
BENETKE	75	52	74	65	2
ENALOTTO
X 2 1 XII 1X2	212
KVOTE
12 — 24.355.000 lir 11 —	968.200	lir
10 —	79.300	lir
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Ivan Cankar M. čuk in A. Mer-molja : »Prešeren na obisku«. V četrtek, 15. t.m., ob 20.30 v dvorani v Ul. Mon-tecchi 6.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu prireja jutri, 12. marca, predavanje Lojza Peterla na temo: »Ali je slovenska Cerkev božje ljudstvo?« Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30.
SKD Slavec Ricmanje - Log prireja od 12. do 19. marca 3. RICMANJSKI TEDEN.
čestitke
Jutri bo v Ricmanjih praznovala rojstni dan MILKA FABRIS. še na mnoga zdrava leta ji kličejo vsi Krčičevi.
Danes praznuje BORIS GRAHONJA rojstni dan. Da bi sc več učil in postal priden fant, mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
10. marca je praznoval 80-letnico svojega življenja prof. JOŽE BABIČ iz Kopra. Znanci in prijatelji mu želijo še mnogo let trdnega zdravja.
Danes slavi 80. rojstni dan naša draga nona JOŽICA GRILANC, čestitajo ji vsi vnuki in pravnuki, ki jo imajo radi, ter ji želijo, da bi bila srečna in nasmejana v domačem krogu še mnogo let. Tomi, Marjetica, Magda, Maja, Erika, Patrizia, Andrej, Damjan, Debora, Borut, Tomaž in Jasna.
Danes praznuje v Praprotu AMALIJA KANTE 91. rojstni dan. Da bi bila zdrava in vesela še vnaprej, ji iz srca voščijo vsi njeni otroci, vnuki, pravnuki, posebno sin Alojz z družino.
Danes praznuje svoj 80. rojstni dan naša draga mama
JOŽICA ŠTOLFA par. GRILANC Ob tem srečnem jubileju ji kličejo vse najboljše in še na mnoga leta otroci Jožko, Marta, Peter, Marica in Danilo z družinami.
Na ekonomski fakulteti tržaške univerze je diplomiral
GABRIJEL FERFOLJA Novemu doktorju čestita prijatelj Ivo.
kino
La Cappella Underground 18.00 »Andrei Roublev«. Andrej Tarkowski. Maxivideo: 18.30 »Omaggio a Balan chine z New York City balletom. Ariston 17.30 — 22.00 »Danton«. Režija : Andrej Wajda.
Eden 16.00 — 22.15 »Un ragazzo, una ragazza«. J. Calè, M. Suma.
Fenice 15.30 — 22.15 »Don Camillo«. T. Hill.
Nazionale Dvorana št. 1 »La ninfomane perversa«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Furyo«.
D.	Bowie.
Dvorana št. 3 15.30 — 22.00 »Cujo«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Essere o non essere«. Režija M. Brooks.
Mignon 16.00 — 22.15 »Una poltrona per due«. Režija J. Landis. D. Aykroyd,
E.	Murphy.
Capito! 15.00 — 22.00 »II console onorario«.
Aurora 15.00 — 22.00 »Mai dire mai«. Sean Connery.
Moderno 16.30 — 22.00 »Segni particolari: bellissimo«. A. Celentano Vittorio Veneto 15.30 — 22.00 »Mani di fata«. Renato Pozzetto in Eleonora Giorgi.
Lumiere 16.00,	18.00, 20.00 in 22.00
»Kruli«. K. Marshall.
Radio 15.30 — 21.30 »Pomo labbra bagnate di sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.10 »Missing - Scomparso«. J. Lemmon.
Cristallo Danes, 11. t.m., ob 17. uri »Brutta e cattiva«, recital Anne Maz-zamauro.
razstave
SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom.
V torek, 13. t.m., ob 20. uri odprtje razstave plastik in kovinskih tapiserij MLADENA VRABIČA. Uvodna beseda Milena Moškon. Sodeluje Celjski godalni kvartet. Vabljeni!
V	galeriji Cartesius je odprta razstava slikarja Eura Sponde.
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta samostojna razstava Božidarja Jakca.
SKD I. GRUDEN - NABREŽINA vabi danes, 11. t.m., ob 17. uri v društveno dvorano na ogled lepljenke ljudskih anekdot, vraž in pripovedk iz občine Devin - Nabrežina
OGNJIŠČE JE ZAŽIVELO IN SPREGOVORILO...
Ponovitev zvečer ob 20. uri
s.e.d.o.c.
Tržaški pokrajinski urad za delo sporoča, da mednarodni biro za delo išče delovno silo z	naslednjimi	kvalifikaci-
jami:
za	pokrajino	PADOVA:	5	analistov
programerjev;
za	pokrajino	MANTOVA:	1	operater
za stiskalnice, 1 modni stilist, 1 analisi programer;
za	pokrajino	BRESCIA:	1	kuhar, 2
chef de rang, 1 prašičerejec, 1 gospodinjska pomočnica»
za pokrajino TRST: 2 strugarja mehanike, 1 izdelovalec barvnih napisov;
za FRANCIJO: 1 trgovski zastopnik za vina in likerje.
Za vsa nadaljnja pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Ufficio Mobilità Territoriale pri Tržaškem pokrajinskem uradu za delo. Trst — Ul. F. Severo 46/1, soba št. 9 ob torkih in petkih od
8.30	do 10.' ure.
mali oglasi
FINANCIRAMO zastopstvo v pokrajini trgovskemu potniku z lastnimi klienti v gostinstvu - sektor z visokimi dohodki. Tel. 06/356-7546.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Ce-rovlje 34. Toči črno in belo vino.
TRIČLANSKA DRUŽINA išče nujno dvosobno, stanovanje na kraški planoti. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst - pod šifro »Tričlanska družina«.
RIVIERA prodaja zazidljivo zemljišče ob obalni cesti pri Sesljanu, 5.000 kv. m, edinstvena priložnost. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 224-426.
RIVIERA prodaja v bližini hipodroma popolnoma novo stanovanje v zadnjem nadstropju, 60 kv. m, 3 sobe, salon, kuhinja, 2 kopalnici, veranda, terasa, parkirni prostor, avtonomno ogrevanje na metan. Telefonirati na 224-426.
PRODAM veliko kmečko hišo s terenom
8.000	kv. m, z lepim razgledom v Izoli. Možnost zamenjave s hišo v Trstu. Telefonirati na št. 040/573-962.
ZAPOSLITEV išče 30-letna administra; torka z 8-letno prakso, zaposlena tudi v tujini. Obvlada italijanski, slovenski, srbohrvaški in delno angleški jezik. Telefonirati : Mara Zeriau 040/ 761-195 po 20. uri.
38-LETNI TRŽAŠKI pomorščak - radiotelegrafist z vozniškim dovoljenj m B kat., veljavnim tudi v tujini, išče kakršnokoli zaposlitev. Obvlada pa-sivno slovenski in aktivno angleški j6: zik. Telefonirati na št. 0481/44108 od 20. do 21. ure.
OSMICO pri Piščancih je odprl Silvio Ferluga. Vabljeni!
IZVOZNO-UVOZNA tvrdka vabi k sodelovanju osebo, veščo pisarniškega poslovanja. Obvezno znanje slovenskega jezika. Ponudbe s kratkim lastno-ročnim opisom dosedanjih delovnih U' kušenj poslati na Oglasni oddelek Pri' morskega dnevnika - Ul. Montecchi 6, 34137 Trst - pod šifro »Delovne iz' kušnje«.	. .
UVOZNO - IZVOZNO podjetje v Gorici išče izkušenega trgovskega potnika z znanjem slovenščine, srbohrvaščine m italijanščine. Ponudbe poslati na u* pravo Primorskega dnevnika v Gorici. Drevored 24 maggio 1.
V GORICI iščem v najem mini stanovanje po možnosti opremljeno. Telefonirati od 19. do 20. ure na štev. 0481/882281.	,.
ZARADI OBNOVITVE LOKALOV nudimo številne priložnosti po znižanih cenah. Mnogo zanimivosti pa čaka kupe» na oddelku okrasnih predmetov. Obiščite nas brez vsakršne obveznosti-POHIŠTVO BIECHER, Ulica dellTstria 27 - Trst, tel. 750-113. Naslov, ki si ga velja zapomniti !	.
KMETIJSKI kombinat Grudina prodaja prašiče za rejo in koline. Dostavlja mo tudi na dom, štradalta pri Rop - občina Sovodnje - tel. 0481/882-34J-
PRODAM rabljeno kombinirko za oba lavo lesa v odličnem stanju (cirK ^ larka in rezkalka) in rabljen »APE nosilnost 600 kg. Telefonirati na s
226-283.
V DEVINU prosto 3-sobno stanovanjc prodam, 2 kopalnici, kuhinja, dneva ' soba, 2 terasi, možnost boxa za a v Telefonirati na št. 208-251.
38-LETNI FANT, Italijan, želi spoznav gospo ali gospodično za prijateljstvo eventualno poroko. Telefonirati na 040/566-249 ob urah kosila.
ADRIANO in LOREDANA SIMONIČ
vabita vse prijatelje in znanec na odprtje obnovljenega bifeja
PRI STAREM PAVU -ALL’ANTICO PAVONE
v sredo, 14. trn, ob 18. uri Trst - Ul. Cadorna 14 - Tel. 741-251
Nedelja, 11. marca 1984
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
9.25	Maša
11.55	Tednik o verski aktualnosti
12.15	Linea verde
13.00	DNEVNIK - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK - Vesti
14.00	V teku nedelje...
14.20	Športne vesti
15.00	Discoring
15.45	in 16.50 Športne vesti
18.00	Italijansko nogometno prvenstvo
18.30	90. minuta Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.30	La piovra, 1. nadaljevanje 21.35 DNEVNIK
21.45	športna nedelja
22.45	H ritorno del Santo - TV film
23.40	DNEVNIK 1 - Zadnje vesti -
Vremenske razmere
Drugi kanal
9.30	Svetovno prvenstvo v free stylu (smučanje)
10.00	Ve'iki izvajalci
10.45	Più sani, più belli - tednik o zdravju in estetiki
11.25	Komičnj filmi - nedeljska matineja
11.45	L’uomo dai due volti, film
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Blitz: predstave, šport
14.00	Piccoli fans
15.15	Blitz sport: kolesarstvo
15.50	Rezutati prvih polčasov in intervjuji
16.50	Končni rezultati in lestvice
18.50	DNEVNIK	2	- Gol flash
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.50	DNEVNIK	2	- Poročila
20.00	DNEVNIK	2	- Domenica	sprint
20.30	Ci pensiamo lunedì, glasbena oddaja
21.50	Hill Street giorno e notte - TV firn
22.40	DNEVNIK 2 - Večerne vesti
22.50	DNEVNIK 2 - Trentatrè: tednik o medicini
23.20	šolska oddaja: razvoj inteligence
23.50	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.00	Campitello Matese: free style
12.15	Città senza mura
12.30	Spazio musica
13.00	In tournée: Bobby Solo special
13.50	Polvere di pitone, 1. nad.
14.45	Dnevnik 3 Neposredni športni
prenosi
Trento: plavanje Asti: odbojka
16.55	Sinbad il marinaio, film
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Deželni šport
19.40	Koncert: Blood Sweat & Tears -Chaka Khan
20.30	Domenica gol
21.30	Moda v Italiji
22.05	DNEVNIK 3
22.30	Nogometno prvenstvo A-lige
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
9-10 Poročila
9.15 živ žav, otroška matineja
10.05	Modro poletje, mlad. nanizanka
10.35	O. Davičo: Pesem, nadaljevan-
kci
025, oddaja za stik z gledalci
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.45 Visok pritisk, glasbena oddaja 15.20 Od vsakega jutra raste dan: Porabski Slovenci
15.55	Poročila
16.00	M. Grgič: Povsem kratka razdalja, drama
11.25	Športna poročila
11.40 Kino - To sem jaz, film
19.10 Risanka
19.23 TV in radio nocoj
19.25	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik
19.55	Vreme
20.00	M. Krleža - B. Ivanda: V taborišču, L del
21.35	športni pregled
22.05	Soventi v zamejstvu
22.35	Poročila
Koper
14.00	Smučanje: Kopaonik - moški slalom
16.50	Dolgo iskanje - dok. oddaja
17.40	Kri in luči, film
19.30	Stičišče - tednik TV dnevnika
19.45	Visoki pritisk, glasbena oddaja
20.30	Rachel in tujec, film
22.00	Dokumentarna oddaja
22.30	Jugoslovanski pevci: Tomis’av Ivčič
Zagreb
10.20	Poročila
10.30	Otroška matineja
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Živeti ali nekaj podobnega, iz-obraž. oddaja
13.30	Prehranjevanje rastlin
14.00	Narodna glasba
14.30	Modro poletje, mlad. nanizanka
15.25	Nedeljsko popoldne
17.25	Večno tvoj, film
18.55	Pred VI. Festivalom animiranega filma
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
9-30 Enos - TV film J.30 Ralphsupermaxieroe - TV film J9.45 šport: košarka 1215 šport: ameriški nogomet
13.00	Superclassifica Show
14.00	L’amante di ferro, film 15 50 Ursus, film
11-40 Serpico - TV film 18.35 Lou Grant - TV film 19.30 Dal’as - TV film 20.25 Alla conquista del West - TV film
22 25 Flamingo Road - TV film 23-25 II capitalista, film 1-25 La donna ombra, film
RETEQUATTRO
8-	30 Goldie Gold, risanke
3.90 Storie buffe in TV, risanke
9-	30 L’uomo ragno, risanke ,9.90 Super amici, risanke
19 30 A Team - TV film ,* 39 Šport: kronike motorjev ,,99 šport: nogomet ,'*'"8 Fascination speciale ,5-90 Rollerboy, film {'■90 A Team - TV film {“■00 Sciarada, film 3.30 II mistero di Jillian - TV film ,9-30 Dynasty - TV film '2® Casta e pura, film 23-30 Ladro lui, ladra lei, film
ITALIA 1
jj-30 Mimi e la nazionale di pallavolo Hello Sponk
o'29 Mimi e la nazionale di pallavolo
10 K LIeUo Spank 19'’i" Cacciatori di frontiera, film {{'[{9 Angeli volanti - TV film li’2® Sport: Grand Prix lR dc 9°° Jay Television 18 sn divano Joe e Margherita, film '9° Supercar - TV film
19.50	Tom e Jerry, risanke
20.25	Super Sanremo n. 2
22.00	Comunione con delitti, film
24.00	12 deputati, film
TELEPADOVA
14.00	Doc Eliot - TV film
15.00	Buck Rogers, TV film
16.00	Medicai Center - TV film
17.00	Barbary Coast - TV film
18.00	Risani filmi
18.30	Tigerman
19.00	L’incredibile Hulk, TV film
20.00	Lupin IH.
20.20	La pazza di Chaillot, fi’m
22.00	Agente Pepper - TV film
23.00	Spy Force - TV film
24.00	Doc Elliot - TV film
TRIVENETA
6.00	Film
7.30	Risani filmi
8.30	TV firn
9.30	La baia di Ritter - TV film
10.00	Q. P. Coupon
12.30	Horoskop
12.40	Sport e brivido
13.00	Dražba
20.30	II leone di San Marco, film
22.00	Vse o motorjih
23.00	Possession, film
1.00	Horoskop 1.10 Film
3.00	TV film
Ponedeljek, 12. marca 1984
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto. . . Raffaella?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto. . . Raffaella? - zadnji poziv
14.05	Nel cosmo alla ricerca della vita
15.00	Ancona : kolesarstvo
16.00	Secret Vally - 6. epizoda
16.30	Športni ponedeljek
17.00	Dnevnik - Kratke vesti
17.05	I problemi del sig. Rossi - ekonomski tednik
18.00	Osmi dan
18.30	Per favore non mangiate le margherite - TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	La piovra - 2. in 3. nadaljevanje
22.35 Dnevnik
22.45	Filmske novosti
22.50	Posebna odaja Dnevnika 1
23.45	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi? - Oddaja o prehrani
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	La Duchessa di Duke Street
14.20	Tandem. . . in partenza: vesti
in radovednosti
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35 Tandem : aktualnosti, igre, gostje
16.30	Šolska oddaja: La città delle formiche
17.00	Vediamoci sul due:
Knjižne, gledališke in druge aktualnosti
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
18.15	Spaziolibero:	programi pristo-
panja
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45 Dnevnik 2 - Poročila
20.30	Dnevnik 2 - Spazio sette
21.25	La sconfitte di un vincitore: Winston Churchill
22.20 Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	Mino Maccari e la scuola romana
23.15	Sorgente di vita - Oddaja o judovski kulturi
23.40	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.00	Nogometno prvenstvo A in B lige
18.25	L’orecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni šport
20.05 Šolska oddaja
20.30	Evropske kulturne prestolnice: Zagreb
21.30	Dnevnik 3
21.40	Šolska oddaja: predstave
22.10 Ponedeljkov proces
23.15 Dnevnik 3
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
17.25	Poročila
17.30	Mesečnik, otroška serija
18.00	Spoznavanje naše naravne dediščine
18.25	Podravski obzornik
18.40	Pet minut za rekreacijo
18.45	Rock biografija : Srdjan Marjanovič
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Stric Miniente - drama
20.55	Glasbeni magazin:	Nocoj o
stari glasbi
21.55	Dnevnik
Zagreb
17.40	Poročila
17.45	Prehodna postaja - otroška oddaja
18.00	Ilustrirane zgodbe
18.45	Rock biografija
19.30	Dnevnik
20.00	M. Savič: Hčerka - drama
21.15	Izbrani trenutek
21.20	Svet danes - zunanjepolitična oddaja
21.50	En avtor en film
Koper
14.00	Odprta meja - Videoteleks
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti:
TRST — Zasedanje predsednikov Alpe - Jadran
TRST — Ustanovitev deželnega inštituta Gramsci TRST — Zborovanje PRI GORICA — Premiera slovenskega filma »Dih«
GORICA — Celodnevni posvet o kulturi ZSKD
ter ŠPORTNI PREGLED
16.30	Odprta meja - Videoteleks
17.00	TVD novice 17.05 TV šola
17.30	Rachel in tujec - film
19.00	Športni pregled
19.30	TVD vse danes 19.50 Deset minut glasbe
20.00	Človek in zemlja - dok. oddaja
20.30	Monroesi - serijski film 21.20 TVD nocoj
21.30	Slovenski pop
22.00	Nočni film
ZASEBNE POSTAJE
TELEFRIULI
10.00	Oddaja o obrtništvu
10.30	Regione verde
11.00	Si o no
13.00	Un vero sceriffo - TV film
14.00	Fogolar
19.30	Friuli sport 20.25 Film
22.15 Ciao Èva, dall’Italia con amore
23.30	Attacco a Rommel, film
CANALE 5
10.00	H mal di testa nei bambini
10.30	Alice - TV film
11.00	Rubrike
11.40	Help - glasbena igra
12.15	Bis - vodi Mike Bongiorno
12.45	II pranzo è servito - vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.50	Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbeni spektakel
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig - Zag - kviz
20.25	Alla conquista del West - TV film
22.25	Flamingo Road - TV film
23.25	Šport
RETEQUATTRO
10.00	Chico - TV film
10.30	Fantasilandia - TV film
11.30	I giorni di Brian - TV film
12.30	M’ama non m’ama - ponovitev
13.30	Maria Maria - TV film
14.00	Magia - TV film
14.50	II visone sulla pelle - filmska komedija
17.20	Master, i dominatori dell’universo - risanke
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m'ama - nagradna igra
20.50	Acapulco, prima spiaggia a sinistra - film
22.15	Maurizio Costanzo show
24.00	E’ nata una stella - film
ITALIA 1
11.30	Phyllis - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
12.30	Strega per amore - TV film
13.00	Bim bum barn
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Harry 0’ - TV film
16.00	Bim bum barn
17.00	Vita da strega - TV film
17.40	Una famiglia americana - TV film
18.40	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.50	I Puffi - risanke
20.25	Cara sposa - filmska komedija 22 35 New York New York - TV film
TELEPADOVA
10.00	Peyton place - TV film
15.00	Capitani e re - nadaljevanka
16.00	TV film
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Risanke
20.20	Torna a settembre - film
22.00	II momento della verità - rubrika
23.00	Spy Force - TV film
24.00	Barbary coast - TV film
TRIVENETA
12.40	Una coppia quasi normale - TV film
14.30	Dudino il super-maggiolino -film
16.00	Filmski program
16.30	TV film
17.30	Yoghi - risanke
18.30	Ispettore Bluey - TV film
19.30	Ti piace la fotografia? -rubrika
20.30	Film
22.00	B soffio del diavolo - TV film
TELEFRIULI
14.00	TV film
15.00	Assassino sul tetto - film
17.00	Space games
18.00	Risanke
18.30	L’ora di Hitchcock - TV film
19.00	Dnevnik
19.30	Anche i ricchi piangono - TV film
20.25	Film
22.15	Detective anni 30
23.30	Executive - La donna che sapeva troppo - film
BABIO
Nedelja, 11. marca 1984
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila ; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Vike Viking«; 11.00 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev; 17.30 Prenos košarkarske tekme C-l lige -Jadran - S. Bonifacio. Poroča: Saša Rudolf.
RADIO OPČINE
Jutranja matineja, v studiu Marino; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 15.00 Glasba po željah ; 17.30 Direktni prenos košarkarske tekme Jadran - San Bonifacio; 20.00 Radio Opčine, glas, lii povezuje vas. Sledi non stop glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa - Glasba, napoved programa - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis - Objave, EP - 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil -kmetijska oddaja - Napoved radijskega in TV sporeda; 9.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - glasba za prijetno popoldne - Objave, kinospored, EP; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 E-konomska priporočila ; 14.30 Glasba po željah - Radio Koper na obisku ; 16.30 Primorski dnevnik - Objave, EP, glasba; 17.30 Upoma Primorska; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltoll|anskl program)
7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček, popevka tedna; 7.00 Dober dan, dan; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtalka; 11.00 Dogodki in odmevi ; 11.30 Svet mladih: 12.00 Napoved radijskih in TV programov: 12.10 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski spored: glasba, popevka tedna; 14.30 Lestvica LP; 16.00 RK Count down; Kaj je novega?; 17.15 Klasična glasba; 17.35 Športna nedelja; 18.00 Zaključek.
Ponedeljek, 12. marca 1984
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00 Radijski' dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes 7.40 Pravljica ; 8.10 Almanah: Sedma stopnja sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasbena matineja ; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Giuseppe Verdi: Rigoletto (prvo dejanje);
11.30	- 13.00 Opoldanski zbornik: Literarni Usti; 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru - Glasbeni potpuri;
13.20	- 17.00 Radijsko popoldne - Gospodarska problematika ; 14.10 Roman v nadaljevanjih: Ivo Vojnovič: »Ekvinokcij«; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata...«. Pripravlja Suzi Pertot; 15.30 E-vegreeni ; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: violinist Črtomir šiškovič in pianist Janko Šetinc; 18.00 Pod Mata-jurjan, posebnosti in omika Nediških dohn; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki.
RADIO KOPER
(Italllanskl program)
7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30	Poročila ; 6.00 Jutro ob glasbi;
7.00	Buongiorno giorno; 9.00 Štiri četrtine; 9.15 Chinassi; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pisma od...; 17.00 L’opera romantica ; 18.00 Zaključek sporeda.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper -Glasba, reportaže, pogovori, koledar dogodkov; 13.45 Glasbene šole; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.00 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave; 17.00 V podaljšku; 17.35 Glasbeni prispevek; 18.00 Zaključek.
V pokrajinskem svetu odobrili obračun podjetja APT za 1982
Pokrajina ho namestila na cestah nove dvojezične lahle
Po nerazumljivem negativnem odgovoru občine
Sekcija VZPI-ANPI v Števerjanu hoče spominsko ploščo partizanoma
Poslovanje pokrajinskega podjetja za prevoze (APT) se je leta 1982 zaključilo z izgubo 293 milijonov lir, ki jo bodo vključili v poslovanje za leto 1983. O tem je tekla beseda na petkovi seji pokrajinskega sveta v Gorici, kjer so finančni obračun pokrajinskega podjetja, po daljši razpravi, odobrili z večino glasov. Vzdržali so se tri svetovalci KPI, proti je volil misovski predstavnik.
0 razlogih, ki so bistsveno vplivali na oblikovanje takega finančnega (ne) uspeha je obširno poročal predsednik upravne komisije Marin. Leto 1982 je bilo eno najtežavnejših odkar obstaja APT. Morali so se soočiti z vrsto najrazličnejših težav na organizacijskem in drugih področjih, zagotoviti osnovne storitve na področju prevoza oseb, kljub vrsti omejevalnih zakonskih predpisov. V tem letu so izvedli tudi združitev s podjetjem La Gradese ter z drugima manjšima podjetjema. Poleg organizacijskih težav je bil nižji od predvidenega tudi in-kaso od prodaje vozovnic, nižji pa je bil tudi dohodek iz dejavnosti turističnih voženj. Primanjkljaj bi bil še višji, če ne bi za kritje tekočih
izdatkov uporabili, oziroma znižali na minimum sklada za amortizacije in odpravnine.
Poslovanje se obeta težavno tudi za prihodnje, je v poročilu dejal predsednik Marin.
Sicer pa je bila petkova seja zanimiva tudi v prvem delu, ko je predsednik Gum peta poročal o nedavnem sestanku v Rimu s predstavniki u-stanove IRI in vlade ter nato ob ratifikaciji sklepov ožjega odbora. Pokrajina bo poskrbela v najkrajšem času za napisne table na vseh pokrajinskih cestah, mostovih in drugih objektih (predviden strošek 16 milijonov lir). Prav ob tem vprašanju se je nato razvila daljša razprava s posegi Poletta, Cosme, Cominardija, Geja, Cisilina, Devetakove in odbornika Spazza pa na glede umestnosti da se na napisnih tablah upoštevaji tudi slovenska imena krajev. Po zagotovilih odbornika Spazzapana, so to vprašanje v odboru že zadovoljivo in s potrebnim razumevanjem rešili Na tablah bodo tudi slovenski napisi.
Pokrajinski svet se bo spet sestal v četrtek, 15. t.m.
Biasutti o glavnih ciljih deželne politike
O splošnem političnem položaju v državnem, deželnem in pokrajinskem merilu so razpravljali na zadnji seji pokrajinskega vodstva krščanske demokracije, v prisotnosti deželnega tajnika Adriana Biasuttija. Biasutti je ocenil zadnji vsedržavni kongres stranke kot zelo pomemben dogodek v življenju stranke same, ka kor za dogajanja v italijanski družbi nasploh.
Glede politike v deželnem merilu, je Biasutti poudaril potrebo po čimprejšnji razrešitvi dveh ključnih vprašanj : odpravo razlik med bolj in slabo razvitimi območji na gospodarskem področju, preureditev v deželni administraciji s prenosom pristojnosti na krajevne ustanove. Prav glede odpravljanja občutnih razlik v gospodarskem razvoju med posameznimi območji naše dežele, bi morali goriški pokrajini priznati poseben statut, so poudarili predstavniki pokrajinskega vodstva KD.
Na seji je bil nadalje govor o kri terijili uporabe znatnih denarnih sredstev iz deželnega zakona št. 70 (drž. zakon 828) za razvoj in obnovo gospodarstva. KD se zavzema zato, da bi ugodnosti bile v obliki prispevkov za investicije.
Bivši števerjanski partizani, včla njeni v domači sekciji VZPI - ANPI so prejšnji večer na sestanku, ki sta se ga udeležila tudi člana pokrajinskega vodstva podpredsednik Ladi Dornik in Silvino Poletto, preučili vprašanje postavitve spominske plošče dvema padlima partizanoma z Jazbin na tamkajšnjem pokopališču, za kar se je zavzela števerjanska sekcija bivših partizanov in imela soglasje sorodnikov dveh partizanov, ki sta pokopana v Jugoslaviji. Prav zaradi tega je bila pravilna izbira, da se jima postavi spominska plošča na jazbinskem pokopališču, tako da bi se ju ob vsakem obisku na njem spomnili vsi domačini. Odkritje plošče je bila predvidena za 18. marec, domača partizanska sekcija je bila že pripravila kulturni program, ki bi uokviril odkritje.
Pobuda pa ni uspela, vsaj za sedaj, ker je občinska uprava odgovorila negativno. To v času, ko so bile nejasnosti v vodstvu števerjan-ske občine. Odbor števerjanske sekcije VZPI - ANPI je izrazil začudenje, kako je mogel podžupan Ciril Terpin podpisati pismo, naslovljeno
sekciji VZPI - ANPI, v katerem v imenu občinske uprave odklanja dovoljenje za postavitev spominske plošče na javnem prostoru. Poleg začudenja, da je mogla slovenska občina v zamejstvu s podpisom podžupana Terpina sploh odkloniti dovoljenje, se člani sekcije VZPI - ANPI vprašujejo tudi, kako lahko podžu pan sploh zagovarja tezo, da ni moč na javni zgradbi postaviti spominskega obeležja, saj ni to v skladu z nobenim zakonom italijanske republike, in kako je sploh lahko podpisal pismo, da ne izda gradbenega dovoljenja, ko ima po občinskih zakonih edinole župan pravico odločati, potem ko je čul gradbeno komisijo, o izdaji gradbenega dovoljenja. Res je, da je števerjanski župan v tistem času dal ostavko, ta pa ni bila še sprejeta v občinskem svetu, zato ni imel nihče po zakonu pravico, da ga nadomesti v tako kočljivem vprašanju.
Odbor števerjanske sekcije VZPI - ANPI bo zato zahteval nujen sestanek z županom števerjanske občine in z občinskim odborom, da se stvar razčisti.
V soboto ob 20. uri v dvorani Excelsior
V Tržiču bo letos prvič revija pevskih zborov Primorska poje
V petek se bo v Postojni začela letošnja revija pevskih zborov Pri morska poje, največja zborovska pri-reditev na Primorskem in ene naj večjih nasploh. Za letošnjih dvanajst koncertov tostran in onstran meje se je prijavilo kar 127 zborov, od katerih 41 iz zamejstva. Z Goriškega bo nastopilo 10 zborov, in sicer moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor Rupa Peč, moški zbor Skala iz Gabrij, mešani zbor štandrež, moški zbor Filej iz Gorice, moški zbor Paglavec iz Podgore, Sovodenjska de kleta, moški zbor iz Štmavra, meša ni zbor Župančič iz Štandreža ter moški zbor Briški grič iz števerjana.
Kar zadeva Gorico, bo tradicionalno srečanje * Primorsko poje v soboto, 31. marca, ko se bo v avditoriju zbralo 11 skupin. Letošnja novost za Goriško pa je v tem, da bosta letos pri nas dve reviji. Poleg Gorice bo namreč še ena v Tržiču, kjer je k organizaciji pristopilo javno večna mensko kulturno središče. Večer bo v soboto, 17. marca, ob 20. uri v kinodvorani Excelsior.
Prirediteljema, ZSKD in središču, se je zdelo prav, da izbereta kraj na Laškem za koncert Primorske poje. S tem želita nuditi Slovencem, ki živijo v teh krajih, prijeten zborovski večer ter jim tako tudi pomagati pri

Knjige Šolske in pisarniške potrebščine Nabožni predmeti
GORICA Travnik 25 Tel: 84407
H Banca Agricola Gorizia = ==. 3 Kmečka banka Gorica
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
ŽENSKA - MOŠKA KONFEKCIJA ^


«r
TRŽIČ
ULICA MATTEOTTI 2 TEL. 73174
NOVA KOLEKCIJA '84 za ženske In moške
njihovem vsakdanjem kulturnem snovanju, ki je brez dvoma težje izvedljivo, kot o drugih krajih, kjer imajo na voljo primernejše strukture. V zadnjem obdobju pa so našim rojakom večkrat priskočile ra pomoč tamkajšnje javne uprave, ki so razumele pomen, ki ga ima kultura za slehernega pripadnika narodnostne manjšine. Bilo bi zato primerno, da bi iz drugih krajev Goriške potrdili pravilnost te izbire s svojo prisotnostjo na koncertu.
V soboto se bo v tržiški kinodvorani zvrstilo 11 zborov. Gre za oktet Nediža iz Kreda, moški zbor Kras iz Opatjega sela, moški zbor Razpotje s Cola, ženski zbor Kolektor iz Idrije, moški zbor Jezero iz Doberdoba, mešani zbor iz Nove Gorice, moški zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, mešani zbor Rupa-Peč, dekliški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, mešani zbor Primorje iz Ajdovščine in moški zbor France Zgonik iz Branika.
Zanimiva zadružna pobuda
Na sedežu CISL v Ul. Roma so včeraj predstavili novoustanovljeno zadrugo, za katero je dalo pobudo okrog dvajset bivših nameščencev tovarne Cotonificio triestino. Z obratovanjem naj bi zadruga začela pred koncem aprila, izdelovala pa naj bi prte, zavese in druge tekstilne izdelke.
Pobudniki so včeraj poudarili, da je to prva zadruga na Goriškem, ki se bo bavila z industrijsko proizvodnjo. Da bo delo lahko steklo, pa je potrebno, da dežela odobri 500 milijonov lir prispevka, banke pa 800 milijonov lir posojila. Trideset mesecev bodo lahko proizvajali v enem izmed paviljonov bivše tovarne Cotonificio triestino, ki jo je prevzela družba Burgi - Maltrasio, nato pa si bo morala zadruga poiskati ndv sedež.
PRI KD SKALA
Pripravljajo razstavo ob 75-letnici društva
KD Skala v Gabrjah praznuje letos 75-letnico delovanja. Pomemben
Nevarni izstrelki iz prve vojne
Med obdelovanjem in preurejanjem vinograda na Kalvariji je vinograd nik Virgilio Pavšič odkril prejšnje dni povsem dobro ohranjeno topniško granato. O nevarnem izstrelku je nemudoma obvestil policijo, ki je poskrbela za njeno odstranitev in razstrelitev.
Predvčerajšnjim pa je do podobnega odkritja prišlo tudi na bregu Soče, v severnem delu Gorice. Tam je ležal 70-milimetrski izstrelek iz prve vojne, ki b' ob eksploziji lahko bil zelo nevaren. Tudi tega so izvedenci razstrelili.
Občinski svet v Števerjanu
Občinski svet v Števerjanu se bo sestal, kakor smo že poročali jutri, 12. t.m., ob 19. uri. Dnevni red zasedanja je tokrat dokaj zajeten, saj je vpisanih kar dvajset različnih točk, med drugim tudi odobritev letošnjega proračuna ter vrsta drugih ukrepov finančnega značaja. Dnevnega reda
v ponedeljek najbrž ne bodo izčrpali v celoti in je zato druga seja napovedana za torek, 13. t.m., ob 19. uri.
Bolničar ranjen na delu
Na otološki oddelek goriške bolnišnice so predvčerajšnjim sprejeli 36 letnega bolničarja Giuseppina To-nuta iz Koprivnega, ki je zaposlen v bivši psihiatrični bolnišnici. Ko je bil na delu, ga je neka bolnicà nenadoma napadla s pletilno iglo, tako da mu je ostro orodje predrlo lice in se ustavilo v grlu. Okreval bo v 15 dneh.
obvestila
Na sedežu KD Jezero v Doberdobu bo danes na ogled razstava o 10-let-nem delovanju ženskega odbora KD Jezero. Razstavo si lahko ogledate od 11. do 12.30 in od 14. do 16. ure. Vabljeni !
čestitke
prispevki
Ob rojstvu sina KRISTIJANA iskreno čestitajo Karlotu in Meliti Magda, Gcnko, Aleš in Tanja.
Ob rojstvu prvorojenčka KRISTJANA čestita ŠZ Mladost srečnima staršema,
MARIU KUZMINU za 80. rojstni dan toplo čestitajo vsi nečaki.
Novopečenemu doktorju v ekonomiji
GABRIJELU FERFOLJI toplo čestita kolektiv
Kmečke banke
Namesto cvetja na grob brata Alojza Zavadlava daruje sestra Olga z družino 60.000 lir za ŠD Sovodnje.
V	spomin na Aojaa Zavadlava darujejo v isti namen 30 tisoč lir družine Brumat, Uršič R. in Figelj.
V	spomin na prof. Rudolfa Saksido darujejo družine O. in J. Reščič ter Pecorari 50.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na pokojnega Alojza Zavadlava darujeta sestra Katarina in družina Vižintin 50.000 lir za Kulturni dom in 50.000 lir za krvodajalce iz Sovodenj.
jubilej nameravajo v društvu počastiti tudi s pripravo priložnostne razstave o delovanju društva od ustanovitve do današnjih dni. Medtem ko imajo kar precej gradiva iz delovanja v zadnjem obdobju, primanjkuje gradiva iz let pred in po prvi svetovni vojni. Društvo zato prosi vaščane in druge občane, ki med starimi dokumenti hranijo slike ali druge dokumente, ki se tako ali drugače nanašajo na delovanje KD Skala, da jih posodijo za razstavo. Izposojeno gradivo bodo vrnili.
kino
Gorica
VERDI 15.00-22.00 »Sotto tiro«
VITTORIA 15.30-22.00 »Porno sexy klub 80«. Prepovedan mladini pod 18. letom
CORSO 15.30-22.00 »Malocchio, prezzemolo e finocchio«.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 »I petomani«
PRINCIPE 15.00-22.00 »The day after«
COMUNALE 16.00—22.00 »Un anno vissuto pericolosamente«
Nova Gorica in okolica
SOČA 10.00 »Deček in violina«; 16.00, 18.00 in 20.00 »Smešna stran zgodovine«
SVOBODA 16.00 »Deček in violina«! 18.00 in 20.00 »Bombardar«
DESKLE 17.00 »Boj na požiralniku«! 19.30 »Zlo pod soncem«
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ulica Terenzia-na 26, telefon 44387.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini, Corso Italia 89, telefon 34443.
Preminil je
Mirko Žerjal
Žalostno vest sporoča vnukinja Barbara z možem in malo Danielo
Pogreb bo jutri ob 13.30 v župnijski cerkvi v Nabrežini. Sprevod bo krenu iz Tržiča.
Tržič, Nabrežina, 11. marca 1984
ZAHVALA
Družina Saksida se toplo zahvalju je vsem, ki so na katerikoli nac počastili spomin dragega
Rudolfa
bolničarjem splošne bolnišnice bolnišnice Janeza od Boga. Gorica, 11. marca 1984
in
ter
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Alojza Zavadlava
se zahvaljujemo vsem, ki so z nanu sočustvovali.	svojci
Sovodnje, 11. marca 1934
O na smrt bolni sodobni civilizaciji
MARIJ CUK
Najbrž bi bilo treba začeti zapis o četrti premieri Primorskega dram skega gledališča iz Nove Gorice (bila je na sporedu na dan žena) z razmišljanjem o sodobnem času in mestu ter vlogi umetnosti v njem. Najti tragikomedija avstrijskega dramatika Thomasa Bernharda »Po vseh višavah je miru: (naslov je citat iz Goethejeve pesmi) daje v razmislek Prav to: ali je tudi umetnost, v na šem primeru književnost, samo blesk brez globljega smisla, produkt malomeščanstva, ki daje samo na dobičkarstvo in ga »prava« genialnost ne zanima?
Vprašanje je zastavljeno dovolj ra dikalno, kot je v nekem smislu radi kalna celotna vsebina in postavitev le farse, ki je nastala leta 1980. Odgovora dramatik Bernhard ne daje, to prepušča publiki, v nekem smislu Pa ga daje novogoriška predstava o ziroma režiser Dušan Mlakar. Kajti čisto ob koncu, ko proslavljeni in od vseh čaščen pisatelj Moritz Meister bere zaključno poglavje iz svoje tetralogije, zeva samo molk, to se pra vi — nič.
Posledica tega je seveda ugotovitev, da je sodobna civilizacija na smrt bolna in da zunaj malome ščanstva ni ničesar drugega, ki bi osmišljalo eksistenco. Ostaja torej samo malomeščanska »svetloba«, ka ter e predstavniki so prav vsi, ki v farsi nastopajo: od »genialnega« knji ževnika Meistra, kateremu ni noben Predalček človekovega »duhovnega u dejstvovanja« zaprt, do njegove žene
občutkom za mero posredovali Štefka Drolčeva, Slane Leban, Mira Lampe Vujičič, Ivo Barišič, Tone Šolar, Breda Urbič in Sergej Ferrari. Prav gotovo je Štefka Drolčeva ponovno očarala občinstvo z dobro naštudiranim likom Ane, tudi genialne pianistke, ki kuje svojega moža v oblake in mu obenem podpisuje pogodbe. Rada govori o umetnosti, čeprav zamenja Mozarta, s Haydnom, rada nekoliko po-sanjari, a je pri vsem tem grobo realna. Reči je treba, da je dobršen del predstave Drolčeva nosila na svojih ramah in ji dajala ton, skupaj s Stanetom Lebanom v vlogi proslavljenega pisatelja Meistra, ki jz bil kar grotesken in celo smešen s stalnim sklicevanjem na junaka svoje tetralogije Štiglica. Leban, kot vse-obvladujoči genij ni poznal »slabih trenutkov«, zaverovan vase, tu pa tam kritično nastrojen, a kot se »vi-sočinam« spodobi tudi odpuščujoč. Pomembna sta bila tudi lika Iva Ba rišiča in Mire Lampe-Vujičič, tipičnih predstavnikov mlajšega nemške ga malomeščanskega rodu.
Skratka, predstava, ki v prevodu Lada Kralja kritično zadeva v probleme sodobne družbe, a ta vprašanja in to okolje niso niti nam tako tuja.
Zanimiva retrospektiva v Goethe Institutu
Kinematografija v službi nacizma
EVA FORNAZARIČ
Da neka diktatura lahko obstaja, se mora nujno naslanjati na množice. Da ji to lahko uspe, se v glavnem poslužuje terorja, lahko si pa tudi pomaga s spretno uporabo javnega obveščanja, s pogojevanjem kulture, torej tudi s filmom. Nacistična Nemčija tudi v tem ni bila izjema. Od trenutka ko je vsem postalo jasno, da je film »eden izmed najbolj modernih in učinkovitih sistemov za pogojevanje množic«, je postala tudi nemška kinematografija posredovalec nacistične ideologije. Kar je bil prej nemški umetniški film, se je čez noč prelevil v bolj ali manj sterilno predstavljanje politike na celu-loidni trak. Alternativa je bilo le razglabljanje o mandljevih koščicah. Od leta 1933 do konca vojne se nemška filmska umetnost zabubi, visoko kvalitetnih filmov ni in ne more biti več, rodijo se pa filmske zvezde, igralci, ki naj bi predstavljali Nemčiji in svetu neko idealno podobo Reicha.
Dve taki zvezdi sta bila tudi Hans Albers in Heinrich George. Njima je Goethe Institut v Trstu v sodelovanju s kinoklubom »La Cappella Underground« posvetil zanimivo retrospektivo. V širšem pogledu je to retrospektiva nemškega filma nekega zgodovinskega obdobja s katerim se Nemci res ne morajo ponašati. Spada pa neizbežno v zgodovino filma in je v tem pogledu res pozornosti vredna prireditev. Hans Albers in Heinrich George sta bila gledališka igralca, ki sta se za določen čas približala filmu in tako postala simbol režima na filmskih platnih. Bila sta izredna igralca, posebAo Heinrich George in bi bilo res škoda, ko bi ju zanemarili zaradi filmov, v katerih sta nastopala. Od teh jih bodo v Trstu vrteli 12. Že jutri, 12. marca, bo ob 20.30 v veliki dvorani
Goethe Instituta (Ul. Coroneo 15) na sporedu prvi film, »Miinchhausen«, v katerem nastopa Hans Albers. Spored retrospektive se deli na dva dela: od 12. do 20. marca so na sporedu filmi, v katerih je nastopal ta igralec, od 26. do 28. marca pa je glavni junak v filmih Heinrich George. Vsi filmi razen enega so opremljeni z italijanskimi podnaslovi. Pred vsako projekcijo pa bosta Lorenzo Codelli oz. Wolfgang Kaempfer na kratko predstavila film.
Spored filmov pa je naslednji: »Miinchhausen« je barvni film, sneman po knjigi Ericha Kàstnerja o norem baronu, ki je letel na krogli. Sledi »Wasser fiir Canitoga« (Voda za Cani togo), zgodba o sabotažah, ljubezni in prijateljstvu ob gradnji vodovoda, režija Herbert Selpin. »F.P. antwortet nicht« (F.P. ne odgovarja) v režiji Karla Ilartla je film, ki se nagiba k znanstveni fantastiki, govori o nekem letališču, zgrajenem sredi oceana, ki ga doleti čudna katastrofa. »Quick« Roberta Siodmaka je ljubezenska, hudo zapletena zgodba med Evo in kraljem klovnov z neizbežnim srečnim koncem. Kaj se ti lahko pripeti, če se izkrcaš brez dovoljenja ali, »Unter Hessem Himmel« (Pod razbeljenim nebom) Gustava Ucickyja. Delo istega režiserja je tudi »Fliichtlinge« (Begunci), ki se ubada z nemškimi begunci v Mančuriji.
V filmu »Das unsterbliche Herz« (Neumrljivo srce) Veita Harlana nastopa v vlogi dobrosrčnega in prizanesljivega urarja Heinrich George. Izredna kapaciteta tega igralca reši film Wemera Klingerja »Der Verteidiger hat das Wort« (Zagovornik ima besedo) o odvetniku, ki se prelevi v detektiva, da bi rešil svojega klienta. Program zaključi film »Frau Sylvelin« (Gospa Sylvelin), režija Herberta Maischa, kjer mož zanemarja ženo zaradi lastnih poslov, zanemarjena žena pa išče tolažbe pri drugem, ki je v resnici možev sodelavec. Kakšen bo konec pa lahko kar sami odkrijete...
^"e, ki seveda skuša izrabiti slavo 1 in bolečino, kot tistih nekaj več kot
moža za potovanja in »prednostnim« Ponašanjem pred ostalim svetom in okolico, od časnikarja von Wegene ria. ki piše za kulturni razvoj nepo membne stvari, do gospodične Wer oonfels, ki jo »genijev« prazni duh
Privlačuje
A v vsem tem se seveda skriva U(‘l ostra satira na malomeščansko miselnost in početje, ki se izraža v oolj ali manj deklarativnih sentencah 0 novinarski etiki in najrazličnejših zvrsteh umetnosti. Zato predstava sa mo. sploh nima nikakršnega antagonističnega predznaka, na odru se gib-Ijejo samo malomeščanski junaki, vse je ' mirno in tiho, v ozadju se leske \ojo zasnežene gore, pod grički diha lo romantične vasice, pisateljeva hiša Po je vsa posejana z arheološkimi Najdbami, med katerimi jasno ne manjka ponaredkov (elegantna scena, ‘ožno poetična, a zato tako lepa je delo Mete Hočevarjeve). V takem okolju ni mogoče, da bi prišlo do ka krsnihkoli sporov, kaj šele do odkri ‘h spopadov. Dušan Mlakar je pred-mavi dal prav ta ton: vzvišeno go-vorjenje, brez večjih krikov, psiholo sko vodoravno nit, brez travm in no-lTonjih bojev. Skratka, po vseh viša Vatl je mir...
Jn vendar je novogoriška premier ska publika zelo zadovoljna sprejela o »lepi«, izziv, ki so ga z velikim
Oh štirideseti obletnici tragičnega dogodka v Ulici Rossetti
Spomin na Danico
TATJANA SMUČ KOREN * v
Teh dni pred štiridesetimi leti se spominjam s skoraj enako žalostjo
leto pozneje, ko sem zvedela za smrt svoje sestre Vojke na bojišču pred Kninom.
Prvega ali drugega marca sem prišla po svoji tretji aretaciji (prešnji sta bili leta 1940 in 1942) iz zapora v Koroneu. Že drugi dan sta prišla k nam na stanovanje v Ul. Ginnastica Pinova sestra Danica in njen mož dr. Stanko Vuk. Hotela sta me pozdraviti, zlasti Danica, s katero sva bili prijateljici v neštetih družbah, kot sta bili prijateljski tudi naši družini. Daničina in Pinova mama Ema je bila moja birmska botra, moja teta Pavla Zega pa je bila Daničina botra. Prisrčno sva se objeli in poljubili, kar veseli in nasmejani smo bili vsi, kljub težkim časom. Misel na Pina in njegovo mu-čeniško smrt je bila živa v vseh nas. Moj oče je bil takrat še vedno
v koronejskih zaporih, o Vojki pa smo vedeli le to, da je iz kraja svoje konfinacije v Terranova di Pollino odšla »neznano kam«, kakor je pisalo na dopisnici, ki nam jo je preko švicarskega Rdečega križa poslal neki fant iz tistega kraja, ki je v Trstu služil vojsko, pa smo ga pri nas ob kapitulaciji Italije oblekli v civilno obleko, da se je varneje vračal domov, ter mu izročili tudi pismo za Vojko. Dopisnico hranim še danes. »Neznano kam« je bila pot v
Najbolj prodano v Tržaški knjigarni
1-	Dorče Sardoč: »Tigrova sled« (Založništvo tržaškega tiska)
2. Boris Pahor: »Tržaški mozaik« (Cankarjeva založba)
2-	Nejc Zaplotnik : »Pot« (Cankarjeva založba)
4-	Miško Kranjec : »Strici so mi povedali« (Mladinska knjiga)
5-	Pavle Zidar: »Dve postelji« (Cankarjeva založba)
partizansko zbirno taborišče v Gra-vini, kjer se je pridružila Tretji prekomorski brigadi
Kaj vse sva si imeli povadati v tistih nekaj uricah, koliko hitrih spominov je švignilo mimo naju v želji, da bi si povedali čim več. Danica je bila vesela, očke so se ji živo smejale kot vedno, prekipevala je v radosti mladoporočenke, pa čeprav sta z možem Stankom v nekaj manj kot štirih letih zakona zaradi aretacij, zaporov in konfinacij uživala le nekaj mesecev skupnega življenja.
Le nekaj dni nato, bilo je 11. marca 1944, sem še pred deveto uro nič hudega sluteč prišla v našo trgovino na Ul. Battisti, da bi pomagala mami. Čim sem vstopila, sem skozi okence, ki je kazalo v notranje skladišče in pisarno, zagledala mamo v krčevitem joku. Takoj sem pomislila, da so morda očeta odpeljali iz Koronea v Nemčijo ali da se mu je pripetilo še kaj hujšega, ali da je morda prišla kaka slaba vest o sestri Vojki, še preden sem dosegla skladišče, mi je prišel nasproti stric Gigi Zega, ki je v očetovi odsotnosti pomagal mami v trgovini, in mi na hitro in ves razburjen povedal : »Danico in Stanka so sinoči ubili v stanovanju...«
Nisem mogla verjeti: kako ubili, zakaj, kdo? Stric sam, ves zmeden in prizadet, ni vedel povedati drugega, kot da so »telefonirali iz vile«. Pozneje sem zvedela, da je telefoniral sam Daničin oče Pepi.
Stekla sem iz trgovine. Srce mi je razbijalo v grozi, ko sem hitela proti Ul. Rossetti, kjer sta stanovala Danica in Stanko. Zdrvela sem po stopnicah do vrat njunega stanovanja. Tam me je ustavil kvesturin. Kam da hočem, me je vprašal in kdo da sem? Vprašala sem ga, če je res, da so ponoči udiu .
in Stanka in ko sem mu vsa v joku povedala, da sem Daničina prijateljica, mi je strašno novico potrdil.
Spet sem stekla na ulico in kot brez uma vso pot nazaj do trgovine dirjala in jokala, jokala, neutolažljivo jokala.
Ne spominjam se, ali je bilo drugi ali morda tretji dan po zločinu. Danico in Stanka so pripeljali na Tomažičev dom v Ul. dei Porta in ju položili na pare v sobici-studiu na desni strani glavnega vhoda. Teta Ema je bila v zgornji sobi in je imela temperaturo.
Prihajali so in odhajali sorodniki, prijatelji in znanci, upala bi si trditi vsi tržaški Slovenci, kolikor jih ni bilo po zaporih, v koncentracijskih taboriščih ali v partizanih, še danes mi je pred očmi oče Pepi, kako se je sklanjal nad Daničino krsto in v presunljivem joku venomer ponavljal: »Danica, Danica, kmalu bom prišel za teboj . . .« Kot da bi si sam prerokoval svojo tragično smrt le tri mesece kasneje na isti dan, ko sta pod zločinskimi streli padla Danica in Stanko, 10. junija 1944. Ko se je vračal iz mesta domov, so ga med bombardiranjem zasule ruševine hiše na Ul. Rossetti le nekaj desetin metrov od doma.
Pogrebni obred za Danico in Stankom je bil v cerkvi na Ul. Rossetti, v isti, v kateri sta se pred štirimi leti poročila. Tudi cerkev je bila med istim bombardiranjem porušena in na istem kraju so po vojni zgradili novo, sedanjo.
Štirideset let je minilo, meni pa se misli še in še vračajo k Danici in vsem tistim, ki jih že dolgo ni več ali k tistim, zdaj vedno bolj redkim, s katerimi se še srečujemo in ki smo ta-skupni preživeli toliko nepozabnih dni naše mladosti. Z Danico naju
je vezalo iskreno prijateljstvo, čeprav je bila nekaj starejša od mene. Morda prav zato, in ker smo bili pač družinski prijatelji, so me starši radi zaupali Danici. Kolikokrat sem bila z njo v Škrbini pri njeni noni po mamini strani, kolikokrat tudi v širši družbi na izletih po Krasu ali v poletnih mesecih skupno s sestro Vojko na kopanju na »Digi«, kamor je tako rada zahajala. Skupaj sva zahajali na tečaje slovenščine k prof. Kosovelu. Kot privid mi prihajajo pred oči slike, ko sva bili leta 1940 istočasno, čeravno ne v isti celici, skupaj z drugimi zaprti pri Jezuitih, pa sva se le srečavali ob urah »zraka«. Takrat so ju aretirali v Ilirski Bistrici, pri prijateljici‘Ziti in ju odpeljali v zapore na Reko in od tam pripeljali k Jezuitom. In še dlje segajo spomini na Tomažičevo družino, na Danico in Pina (zakaj neki mu zdaj vsi pravijo Pinko, ko pa so ga starši in prijatelji vedno klicali za Pina in tudi sam se je tako podpisoval?). Bilo mi je 5 let, ko mi je umrla nona na Akvedotu. Ker so takrat imeli mrliče še doma, jaz pa sem bila preveč živa, so me poslali spat k Tomažičevim, ki so takrat, preden so si zgradili vilo v Ul. della Porta, stanovali še na Ul. sv. Frančiška. Od takrat mi je bolj kot Danica ostal v spominu Pino, ker je imel na glavi mrežico za uravnavanje las, njegov oče Pepi pa je mojo radovednost pojasnil tako, da ima mrežico na glavi zato, da mu ne bi zrasla prevelika ušesa. V otroški naivnosti sem mu verjela.
Ko od časa do časa pregledujem slike v albumu iz tistih časov z Danico, Vojko, Zoro, Darinko in Nežico, Boženo, Mileno in Danilo in tolikimi drugimi iz naše takratne slovenske mladinske družbe, se sprašujem, zakaj je moralo umreti toliko naših deklet in žen, fantov in mož?
O, vem, predobro vem zakaj, pa vendar mi je za vsakega neizmerno žal, za Vojko pa seveda najprej, za Zoro pa za Danico, tisto vedno veselo dekle z žarečimi očmi in neverjetno nežnim, dobrim, milim izrazom.
TONE SVETINA
Med nebom in peMom
-____________87. ________________
»Mojih misli si, žena!« je dejal in jo objel.
»Kar bo, pa bo, bog nam pomagaj ! «
Zaspala sta objeta. Njemu se je sanjalo, kako s r ^°inico tolče po Italijanih. V trumah bežijo proti eki in skačejo v valove... Deroča voda jih odnaša £.. utaplja, kot je napovedal pesnik Simon Gregor-C:	na dno razpenjenih valov...«
I ^eni pa se je sanjalo, da se je Karlo vrnil domov Se daljnih krajev. Zbudila se je. Ko pa je spet zaspala, le sin spet vračal z bridkim nasmehom in žalo-st]o v očeh...
ost ,^egulec, ki je povedal, da mu je ime Janez, je Se . Pri njih nekaj dni. Ljudem se ni kazal. Bečan faš'6 spomn'l na dva sovaščana, ki sta se udinjala . lstom in jima niso zaupali. Bala se ju je vsa vas ga VSakteri se jima je izognil, če je le mogel. Ta dva ne smeta videti, čeprav ima ponarejeno osebno Laznico!
Janez se je držal gospodarjevega opozorila. Zato je s svojo torbo in letaki odhajal vedno v mraku in se vračal še v temi. Ko je obiskal vse zavedne ljudi v vasi, posebno tiste, ki so imeli koga onkraj meje, se je odpravil naprej, v druge zaselke in vasi ob meji.
Včasih ga ni bilo nazaj po nekaj dni, tako da so se že zbali zanj. Navadili so se prijaznega fanta, ki je znal lepo pripovedovati in vnemati ljudi za osvobodilni boj. Vzljubila sta ga Pepa in Frane, radi so ga imeli tudi otroci. Kmalu se je pri njih počutil, kot bi bil član družine. Ko je spraznil svojo torbo z literaturo, jim je povedal, da odhaja v Ljubljano poročat poveljstvo slovenske vojske, da je tudi v teh krajih ljudstvo pripravljeno stopiti v boj, brž ko bodo nastale za to primerne okoliščine. Skrivnostno in tiho, kot je bil prišel, je tudi izginil.
VI.
Dva dni po odhodu ilegalca Janeza je prišla v vas karabinjerska patrulja pod vodstvom poročnika Zannija. Prilezli so po stezi po strmini in skozi gozd; tako so jih vaščani zagledali šele, ko so bili že pri prvih hišah. Z njimi je bil davčni izterjevalec Chiuco. Vzeli so ga s seboj zato, da so lahko vstopali v hiše s pretvezo in začeli pogovor o vseh mogočih stvareh, iz katerih so skušali sklepati, kakšno je razpoloženje
prebivalstva. Predvsem pa so se zanimali, ali je postopal po vaseh kak tujec.
Davkar je bil nezadovoljen z ljudmi. Zaradi vojnih razmer in negotovosti mnogi kmetje niso poravnali davčnih obveznosti. Vojna pa je oblastnike trenutno obremenila z drugimi nalogami in so nekoliko pozabili na hribovske kmete. Zdaj so hoteli spraviti življenje nazaj v utirjene kolesnice državnega reda. Davkar pa je bil za nameček prikrajšan tudi pri darilih, kot je sam lepše imenoval podkupnine. Kdor mu ni dal tega ali onega, ga je mož oderuško obremenil z dajatvami. Kmetje, ki so mislili, da ga bo vojna odnesla z osovraženimi Italijani vred, mu niso več dajali tako kot včasih, zato je poskušal pobrati vse, kar je bil zamudil. Oblast je bila z njim zadovoljna, predvsem z njegovimi opažanji in predlogi, koga naj v posameznih vaseh iz teh ali onih vzrokov naveže nase. Chiuco je poleg poročnika Zannija, ki je trdil, da se v obmejnem področju niti zajec ne premakne iz loža, ne da bi on to zvèdel, najbolje poznal razmere med prebivalstvom.
Davkar je popil mnogo žganja. Še več pa ga je znosil v dolino. Cenil je tudi pršut, ovčji sir, jajca in perjad. Čeprav se je dobro hranil, je nekoliko shujšal, oči pa so mu še vedno enako zvedavo švigale od človeka k človeku in od stvari k stvari. Bečan je rekel, da gleda kot hudič iz krogle, harmonikar Peter pa, da škili kot miš iz moke.
Danes v košarkarski A-l ligi
V ženski odbojkarski C-l ligi
San Benedetto-Bic
Breg in Sloga za las ob zmago
V	24. kolu košarkarske A l lige bo drevi ob 17.30 v Gorici derbi med domačim San Benedettom in tržaškim Bicom. Predvsem za Tržačane bo to srečanje izrednega pomena v borbi za obstanek v ligi.
V	sinočnjem anticipi ra nem srečanju je v Neaplju Febal premagal Bi-novo iz Bergama s 94:79 (42:24).
DANAŠNJI SPORED (17.30)
San Benedetto - Bic; Granaiolo -Honky; Peroni - Latini ; Simac - In-desit; Scavolini - Star; Bertoni -Jollycotombani ; Simmenthal - Banco-rama.
V	A-2 ligi pa bo videmski Cedečo igral v Riminiju proti ekipi Marr.
1. jugoslovanska košarkarska liga
Že vse odločeno
Sinoči so v zadnjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige dosegli naslednje izide: Jugoplastika - Ši-benka 99:80; Borac - Rabotnički 106:90; Zadar - Budučnost 97:89; Partizan - Gibona 89:90.
Danes bosta še dve tekmi: Olimpija Bosna in IMT - C. zvezda. Ne glede na današnja rezultata pa je končni vrstni red pred pričetkom »play-offes« naslednji : 1. Gibona 32; 2. C. zvezda 26; 3. Zadar 26; 4. Ši-benka 26; 5. Bosna 24; 6. Borac 22; 7. Partizan 20; 8. Budučnost 20 9. IMT 18; 10. Jugoplastika 18; 11. Rabotnički 16; 12. Olimpija 12.
• RALLY PORTUGALSKE. Finski pilot Mannu Mikkda na audiju 4 je osvojil mednarodni avtomobilski rally Portugalske. Na drugo mesto se je uvrstil Finec Markku Al en na lanci.
1. jugoslovanska nogometna liga
Hajduk uspešen Olimpija danes
V	včerajšnjem anticipiranem srečanju 21. kola v prvi jugoslovanski nogometni ligi je Hajduk v Zenici premagal domače moštvo Čelika z 1:0 (0:0). Zmagoviti, zadetek je v 80. min. dosegel Pešič.
Ljubljanska Olimpija pa bo igrala doma proti titograjsld Budučnosti.
DANAŠNJI SPORED (15:00)
Olimpija - Budučnost; Dinamo (Z) -Priština ; Rijeka - Partizan; C. zve-
Kontovel — Bor Radenska 70:68 (39:32)
KONTOVEL:	A. Emili, Grilanc,
R. Kneipp 1 (1:2), Prašelj 7 (3:9), Lisjak 21 (7:13), Pertot, Pupis 13 (7:9), Starc 10 (2:5), Ban 18 (2:3).
BOR RADENSKA: Sosič 25 (1:3), Race 16 (2:4), Klobas, B. Kneipp 14 (0:1), Furlan 4, Sancin 2 (2:3), Volk 4, Čok 4, Corbatti, Zobec.
SODNIKA: Polh in Chermaz iz Trsta. PM: Kontovel 22:41, Bor Radenska 6:15. ON: Kontovel 20, Bor Radenska 25. PON: B. Kneipp (40) in Ban (40). GLEDALCEV: približno 40.
»Fantje so igrali izredno požrtvovalno, dali so vse od sebe. Osvojili smo tako izredno dragoceni točki v borbi za obstanek v ligi,« je po včerajšnjem slovenskem derbiju promocijskega prvenstva na Kontovelu dejal trener domačega moštva Igor Luxa.
»Kontovelci so povsem zasluženo zmagali. Igrali so požrtvovalno v o hrambi in napadu. Nekateri naši igralci pa so krepko odpovedali,« je dodal tehnični vodja borovcev Dor-če Okretič.
Že po teh izjavah si lahko ustvarimo sliko o včerajšnjem poteku srečanja na Kontovelu. Na eni strani Kontovelovo moštvo, ki je igralo na vse ali nič za osvojitev prepotrebnih točk, na drugi pa nezbrani borovci, ki so bili skozi vse srečanje v zaostanku (večkrat tudi po 11 točk) in ki niso znali izkoristiti svoje telesne in višinske prednosti in tudi to ne, da so Kontovelci igrali z zelo okrnjeno postavo. Manjkali so namreč kar trije standardni igralci: Emili, čuk in Štoka.
Kontovelci pa so se že od vsega začetka srčno vrgli v borbo. Borili so se kot levi pod košema in celo »preskakali« borovce, ki so bili proti zagrizenim Lisjaku, Praši ju in Pupisu skoraj brez moči. Če dodamo še, da sta Ban in Starc uspešno metala od daleč, potem je tudi jasno, da Kontovelova zmaga ni naključna. Nasprotno!
zda - Dinamo (V); Sarajevo - Slobo-da; Osijek - Radnički; Vojvodina -Željezničar; Vardar - Velež.
•	SAFET SUSIČ je podaljšali svojo pogodbo za dve leti z nogometnim klubom Paris St. Germain.
•	ELIAS FIGUEROA, najboljši čilski nogometaš vseh časov, je zapustil aktivni šport.
•	ŽENSKI SLALOM ZA SP. Američanka Tamara McKinney je osvojVa včeraj slalom za SP pred Švicarko B. Gadient in Francozinjo P. Pelen. Najboljša Jugoslovanka je bila Nuša Tome (15.), najboljša Italijanka pa Daniela Zini (16.).
•	AVSTRIJEC PFFIFER je osvojil slalom za evropski pokal, ki je bil na Kopaoniku v Srbiji. V obeh spustih je dosegel najboljši čas. Zaradi neugodnih vremenskih razmer je mnogo tekmovalcev odstopilo.
MOŠKA C-2 LIGA Val — Cus Trst 1:3 (15:11,
11:15, 14:16, 15:17)
VAL: Orel, Mučič, Plesničar, Černič, Pete jan, Višin tin, Lovrenčič, Juren.
Proti ekipi CUS iz Trsta bi lahko igralci Vala z lahkoto osvojili tekmo s 3:0. Naši igralci so bili skozi celo tekmo v prednosti in so jo po lastni krivdi izgubili. Po prvih dveh setih je bilo stanje izenačeno. V tretjem in četrtem setu so »plavo-rdeči« že vodili 14:11 in 14:12. Vzrok, da so naši fantje popustili in dobesedno podarili tekmo, je verjetno v pomanjkanju samozavesti. (Zip)
Povoletto - Olympia Terpin 3:0
MOŠKA D LIGA Kras - Nuova pallavolo TS 3:0
(15:13, 15:1, 15:11)
KRAS: Bogdan, Ivan in Ladi Budin, Furšan, Milič, Rebula in Vesna-ver.
Domači košarkarji so takoj prevzeli vodstvo (9:6, 22:14, 30:18), ki so ga z razliko od 6-11 točk držali vse do poslednjih minut tekme. Tedaj pa bi si Kontovelci kmalu zapravili zmago. Po nepotrebnem so izgubili nekaj dragocenih žog, poleg tega niso uspeli zaustaviti razigranega Adrijana Sosiča, ki je dosegal točke kot za stavo. Prav v teh trenutkih pa so borovci zgrešili nekaj prostih metov in predragocena zmaga je ostala doma. In povsem zasluženo! (B. Lakovič)
Dom — Sapa 92:69 (49:31)
DOM: Mauro Dornik 18, Cej 12, Nanut, Semolič 16, Prinčič 2, Ču-bej, Hvalič 18, Terčič 23, Orzan 2.
Domovci so z lahkoto osvojili prvo tekmo v borbi za obstanek v ligi proti skromni ekipi Sapa. Naši so sicer proti isti ekipi v prvem delu prvenstva visoko izgubili in prav zaradi takratnega poraza se niso uvr-
Libertas - Kras 2:2 (2=2)
LIBERTAS: Bigolo, Gnesda, Bianco, Kocman, Modica, Sorrentino, Molino, Raker, Musich, Bemabei (v 46. min. Taucer), Ruzzier.
KRAS: Dinoi, Covi, Gnesda, Škabar, Puntar, Klun, M. Terčon, Rossetti, Ferfolja (v 46. min. Milič), Sugan, Olivo.
STRELCI: v 1. min. Rossedi, v 10. Molino, v 16. Bianco in v 18. Olivo.
Tudi včeraj so krasovci izpolnili pričakovanja in dosegli zastavljeni cilj: neodločeni izid.
Tekma z Li berta som je potekala dokaj nenavadno, saj je bila odločena že v 18. min. Že v prvi minuti je Kras povedel z Rossetti jem, ki je iz-
Breg — Volpe Flesso 2:3 (11:15, 15:7, 15:13, 6:15, 12:15)
BREG: Olenik, K. Slavec, D. in K. Kocjančič, Stepančič, Klemše, Rauber, F. in L. Žerjal.
Le malo je manjkalo, da bi Bre-žanke poskrbele za veliko presenečenje. Naše so tokrat igrale povsem drugače, kot na prvi tekmi v Umbertdanu in prav bi se lahko zgodilo, da bi o-svojile gladko zmago. Po prvem izenačenem setu je trener Gruden nekoliko spremenil postavo. Poteza je bila uspešna in Breg je izbojeval drugi in tretji set, predvsem zavoljo dobre igre vseh štirih tolkačic. Potem ko je Volpe Fiesso zlahka osvojil četrti set, so Brežanke v petem setu pri menjavi igrišča vodile z 8:4. Nasprotnik jih je kmalu dohitel in tekma je bila do rezultata 12:12 izenačena, v končnici pa so našim igralkam pošle moči. (V. M.)
Sloga - Mizar Boschi 1:3 (15:11, 13:15, 6:15, 13:15)
SLOGA: Mira in Neva Grgič, Hro-
V slabih 45 minutah se je Kras znebil pepelke prvenstva. Vsekakor so Kraševci sinočnjo prvenstveno obveznost vzeli dokaj ležerno in prav malo je manjkalo, da bi jim gostje odvzeli set. Čeprav iz izida posameznih setov ni razvidno, pa so bili »rdeče-beli« za razred boljši nasprotnik.
(Z. S.)
Bor JIK Banka — Libertas GO 3:2 (15:10, 17:19, 7:15, 15:4, 16:14)
BOR JIK BANKA: Batič, Budin, Korbo, Gombač, Marušič, Škabar in Stančič.
Borovci so poprečnega nasprotnika morda nekoliko podcenjevali, zato so ga premagali šele v petem setu, potem ko so tvegali poraz, ki bi jih dokaj nepričakovano izločil iz boja za napredovanje. Naši so se povsem prilagodili slabi igri Goričanov, nekaj več pa je pokazal le Stančič. Prvi del prvenstva so tako borovci končali s spodbudnim obračunom štirih zmag in enega poraza. (D.P.)
stili v skupino za napredovanje. »Be-lo-rdeči« so začeli tekmo zelo previdno, tako da je bil rezultat vse do 15. minute prvega polčasa zelo nizek in izenačen, nakar pa so Hvaličevi varovanci odločno menjali ritem igre in si priigrali kar 18 točk prednosti. V drugem delu tekme pa so nadaljevali z lepo in privlačno igro in tako z lahkoto obdržali visoko pred nost. Za to zmago si zaslužijo pohvalo vsi igralci, še posebno pa so se izkazali Mauro Dornik in Terčič v napadu in pa Cej v obrambi. (S.L.)
MLADINSKA KOŠARKA
Kadeti: Ardita - Dom 106:77 (44:40) Naraščajniki: Libertas - Bor 69:107 (34:50)
Dečki: Kontovel - Bor 84:52 (40:11) Minibasket: Bor A - Don Bosco 48:29 (24:9); Nordio A - Bor B 54:52 (33:26).
koristil težave, ki jih je nasprotni vratar imel zaradi vetra. Rossetti je namreč prišel do žoge v kazenskem prostoru in jo brez težav poslal v prazno mrežo. V 10. min. je Covi neodgovorno preigraval v lastnem kazenskem prostoru, Molino pa je njegovo napako kaznoval in izenačil. Libertas je v vodstvo povedel Bianco, le 6. min. kasneje. Po dolgem času je spet prišel do gola Olivo, ki je v 18. min. izenačil s silovitim strelom z roba kazenskega prostora. Pred iztekom prvega polčasa je odlično posredoval še vratar Dinoi. Čeprav so rdeče-beli v na daljevanju imeli burjo v grbtu pa si niso ustvarili resnejših priložnosti, a tudi domačini niso uspeli več spremeniti rezultata. (Z.S.)
vatin, Kalan, Lučka, Tiziana in Milena Križmančič, Malalan in Vidali.
Sloga si je zapravila enkratno priložnost za prvo zmago v drugem delu. Nasprotniku je bila povsem enakovredna, na mreži celo boljša, vendar so igralke v najkočljivejših trenutkih izgubile glavo in tako skorajda neverjetno darovale zmago Mizarju. Odločilen je bil najbrž drugi set. Po vodstvu naših s 13:10 so gostje izkoristile nekaj Sloginih napak in osvojile niz. To je Slogo zmedlo in igralke niso bile več sposobne urediti svojih vrst in igrati tako uspešno, kot na začetku. (Inka)
Bor — Virtus Taglio di Po 0:3 (6:15, 2:15, 0:15)
BOR: Vodopivec, Furlanič, K. in J. Tomšič, Bandi, Jazbec, Ferluga in Favaretto.
Proti dobrim gostjam so bile o-kmjene borovke brez moči. Trener je moral poslati tokrat na igrišče precej spremenjeno postavo, ki se ni najbolje znašla. Če k temu doda-
Jamlje SOBEMA — Pav Bor-dignon 0:3 (12:15, 10:15, 11:15)
JAMLJE SOBEMA: Gergolet, Devetak, V. in R. Antonič, Pernarčič, Bagon in Soban.
Proti nepremaganemu Bordignonu in brez Cotiča in Ferfolje naši igralci niso mogli upati na uspeh. Gostje so bili res močni, Jameljčani pa so bili brez moči. Upanj za obstanek v ligi je tako čedalje manj. (Soban)
DEČKI
Naš prapor - Libertas GO 0:3 (3:15, 4:15, 2:15)
NAŠ PRAPOR: Prinčič, Sošol, R. in D. Pintar, Cibič, Pintar, Pelesson, Kocjančič, Markovič, Primožič, Fi-gelj.
Naš prapor je klonil Libertasu iz Gorice, ki upravičeno sodi med boljše ekipe te lige. Briški odbojkarji so zbrali vsega skupaj devet pik, vendar niso razočarali.
e DRUGO ETAPO kolesarske dirke od Tirenskega do Jadranskega morja, ki je bila, enako kot prva, nezanimiva, je osvojil v sprintu Švicar Erich Mae-chler. Na skupni lestvici še naprej vodi Danes Worre, ostali sledijo v na-sldenjem vrstnem redu: 2. Prim (Šve.) po 3”; 3. Maechler (Švi.) po 12”; 4. Bontempi (It.) po 23”; 5. Van der Velde (Niz.) po 23".
•	BELGIJEC NOEL DE JONCKHEE-
RE je osvojil tretjo etapo kolesarske dirke Pariz - Nica. Nizozemec Lam-mertik še na prej vodi na skupni lestvici z 11" prednosti nad Belgijcem Planckaertikom.
e NA MEDNARODNEM TENIŠKEM TURNIRJU v Bruslju je Čehoslovak Ivan Lendl v četrtfinalu premagal A-meričana Gena Mayerja s 6:3, 6:4, McEnroe (ZDA) pa je s 6:3, 6:1 odpravil rojaka Krieka.
•	NOVI SVETOVNI BOKSARSKI PR
VAK WBC v težki kategoriji je Američan Tim Witherspoon, ki je po točkah premagal rojaka Grega Pageja. V lahkotcžki kategoriji pa je Portoričan Carlos De Leon uspešno branil svoj svetovni naslov proti izzivalcu, Američanu Anthonyju Davisu, katerega je prav tako premagal po točkah.
•	TRŽAŠKI CIVIDIN je v 14. kolu prve italijanske rokometne lige premagal ekipo Cottodamus z 32:22.
e PETLETNI SIN znanega itali jan skega košarkarja ameriškega porekla Mikeja Silvesterja je po predvčerajšnji avtomobilski nesreči podlegel možganskemu pretresu. Silvester je izjavil, da bo drevi kljub temu igral na prvenstveni tekmi Scavolini - Star.
SINOČI V BARKOVLJAH
Občni zbor TPK Sirena
Na sinočnjem rednem občnem zboru Tržaškega pomorskega kluba Sirena v Barkovljah so ob številni udeležbi članov in gostov pod ah podroben pregled preteklega delovanja, ki so ga označevali veliki uspehi pa tudi težave in začrtali program bodočega pestrega delovanja, v katerem jih čakajo nič manjše ovire. O obč nem zboru bomo podrobneje še poročali.
V raznih .moških odbojkarskih prvenstvih
Naši s spremenljivo srečo
V košarkarskem promocijskem prvenstvu
Kontovelu zasluženo slovenski derbi
V 2. nogometni amaterski ligi
Krasu dragocena točka
mo, da Tržačanke pred tednom niso igrale in pred tem srečanjem niso niti enkrat trenirale, je bil prepričljiv poraz neizbežen. (S.F.)
ŽENSKA C-2 LIGA Kontovel Electronic shop — Parmalat 3:1 (15:1, 5:15, 15:9, 15:9)
KONTOVEL: Ban, černjava, Prašelj, Mervič, Maver, Gruden, Paulina.
Proti solidni ekipi Zug'iana so Kan-tovelke zaigrale izredno samozavestno. Z močnimi servisi in z močnim napadom so nizale točko za točko, tako da nasprotnicam ni uspelo organizirati svoje igre. V drugem setu so naša dekleta popustila, predvsem v obrambi, ki je stalna šibka točka Kontovelove ekipe. Niso se pia potrà in so z borbenimi akcijami osvojila prvo zmago v drugem delu prvenstva. (J. B.)
ŽENSKA D LIGA Friulexport — Sloga	3:0
(15:13, 15:11, 15:13)
FRIULEXPORT:	Garbini, Umek,
Mauri, Foraus, S. Stoper, Venier, U-šaj, Pertot in Centazzo.
SLOGA: Sosič, A. in E. Adam, Ko-korovec, Kovačio, Drnovšek, Kriz-mančič, Milič, Vidali in Persi.
Derbi s tehničnega vidika najbrž ni bil ravno najboljši, vendar je prav gotovo zadovoljil gledalce, saj je bil dokaj razburljiv, kljub temu «a je Friulexport izbojeval gladko zmago. V bistvu je zmagala ekipa, ki je zagrešila manj napak v ključnih trenutkih tekme in kvečjemu je presenetljivo dejstvo, da so bile pri-sebnejše prav igralke Friulexporta, ki so precej mfajše od stogašic. Te so se jim upirale z veliko zagrizenostjo in dobro postavljeno obrambo, ki pa morda ni bila dovolj natančna, da bi ji lahko sledili dobro organizirani protinapadi. Po drugi strani je Friulexport igral premuto zbrano in odločno, prema"o pa je bilo tudi kombinatorike, saj so bili napadi vse preveč enolični.
Ob upoštevanju »posebnega vzdušja«, ki je značilno za derbije, pa lahko rečemo, da je treba poprečno igro pripisati tremi, sicer sta ekipi pokazali dovolj solidno strukturo, ki opravičuje njuni visoki uvrstitvi v letošnjem prvenstvu, kar seveda velja še zlasti za zmagovalke.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Sokol — Cortina sport B 3=1 (15:1, 15:12, 6:15, 15:3)
SOKOL:	Jazbec, Rudež, Perdec,
Škrk, Masten, Legiša, E. in V. Visi ntin.
Starejšim in višjim nasprotnicam so se Nabrežinke zoperstavile s svojo boljšo tehniko. Ko so naša dekleta v prvem in četrtem setu :iaigraia koncentrirano so dobesedno nadigrale nasprotnice, kot jasno pove tudi s ah1 rezultat.
Intrepida Mariano — Sovodnje 2:3 (15:9, 16:6, 10:15, 5:15, 13:15)
SOVODNJE: I. Cotič, V. Cijan, M-Čemic, M. Pete jan, A. Pete jan, G. in G. Lopresti, L. Visintin, M. Vistatili.
Vse je že kazalo, da bodo naša dekleta doživela svoj prvi poraz, vendar so v tretjem nizu le zaigrale kot znajo, domačink pa se Je začela lotevati nervoza. Tudi četrti set je bil zgolj formalnost. N® začetku poslednjega seta sta si bik ekipi enakovredni. Veliko je bilo menjav, nakar so naše povedle s 13:6, nato so jih domačinke dohitele, po nekaj menjavah pa so končno zbrale še ostali dve točki.
Zaostalo tekmo bodo odigrale v ponedeljek z ekipo Soče v štandre-ški telovadnici. (M.K.)
UNDER 15 - ŽENSKE Sloga B - Ricreatori Nordio 2:0 (15:8, 15:3)
SLOGA B: Cergol, Vidau, Rebeccto, Carli, Čeme, Renčelj, Grgič, LokatoS, Hrovatin, Gregori, Kosmina.
Sloga B se je dokopala do prve zmage na račun zelo šibkega nasprotnika-Res je naša ekipa šele začetniška, ‘ je pokazala veliko boljšo igralno ten-niko, znala je zgraditi nekaj akcij in uspeh tako ni mogel izost ti. (Inka)
Lucinico - Sovodnje Butkovič
0:2 (9:15. 12:15)
lOVODNJE : Čemic, Čeme, Cotič, ■vetak, Florenin, K. in B. Diviso Tomšič, Visintin.	e0
lovodenjke so osvojile peto znias so še nepremagane. Proti Lučin er niso p-'av blestele, morda pa ■ eveč utrujene od prepogostih »pov. Tega pa so krivi tudi nep imi urniki v raznih ta’ovadnu ‘ iati je, da bo ta problem rečen, telovadnica v Sovodnjah bna. (Miro Kuzmin)
V B ligi drugo zaporedno gostovanje Triestine
V San Benedettu z obnovljeno obrambo
Zaradi izključitve ne bosta nastopila Braghin
mnenje
Aldo Rupel
V 25. kolu drugoligaškega prvenstva bo Triestina že drugič zapored igrala v gosteh. Njen današnji nasprotnik bo solidno moštvo Sambene-detteseja, ki je doslej zbralo isto število točk kot Tržačani — 24, to je v povprečju točka na tekmo.
Današnji nastop je za tržaško ekipo precejšnjega pomena. V prvi vrsti je njen današnji nasprotnik posebno na domačem igrišču zelo nevaren in ekipo sestavljajo pravi veterani drugoligaškega prvenstva. Domačini bolj poredkoma prepuščajo gostom kako točko. Sambenedettese razpolaga s precej prodornim napadom, kjer se odlikujeta predvsem Fiorini in Faccini. Slednji pa je izključen za eno kolo in zato bo danes odsoten.
Izključitve pa so prizadele tudi Triestino, saj bosta danes odsotna Draghiti in Mascheroni. Poleg tega V ailati se še ni popolnoma opomogel in je zato bolj malo verjetno, da bo stopil na igrišče. Zato se bo tržaško moštvo predstavilo na igrišče v precej prenovljeni postavi, saj bo Vai-latija zamenjal Dal Prà, Maschero-rùja in Braghina pa Leonarduzzi in
Costantini.
dede na to, da bi lahko (po nedeljskem porazu v Pistoii) ponovni spodrsljaj v San Benedettu spet potegnil Triestino v boj za obstanek v JjSi, je jasno, da bodo skušali igralci mestine na vse kriplje doseči vsaj točko. Mnenja pa smo, da bi bilo, glede na prenovljeno obrambno vrsto,
ki slabi že itak ne ravno nepremagljivo obrambno linijo Triestine, povsem' nesmiselno skušati doseči izid brez golov, saj še posebej za to tekmo bi moral za tržaškega drugoliga-ša veljati pregovor, da je najboljša obramba — napad. (I. P.)
DANAŠNJE KOLO (ob 15.00) Arezzo - Atalanta, Cesena - Campobasso, Catanzaro - Empoli, Como -Monza, Lecce - Palermo, Cavese -Perugia, Cremonese - Pescara, Padova - Pistoiese, Sambenedettese -Triestina, Cagliari - Varese.
in Mascheroni
•	AMERIČAN FREDDIE SPENCER
je osvojil »pole-position« za 200-miljsko motociklistično dirko v Day toni, ki bo danes.
•	PO PETKOVI ZMAGI nad Luigi jem De Roso, s katero je ubranil naslov državnega prvaka v lahki kategoriji, je Goričan Sebastiano Sotgia napovedal, da se bo v kratkem pomeril še z novim evropskim prvakom v isti kategoriji Renejem We’lerjem (ZRN), ki je prav tako v petek naslov iztrgal Italijanu Cusmi.
Zamujena
Naša narodnostna skupnost opravlja velike napore z namenom, da dokaže in potrdi svojo prisotnost na tem prostoru. V zadnjem stoletju je spet in spet potrebno. Svojo prisotnost dokazujemo z družbenopolitičnim delom in z ustvarjanjem materialnih in duhovnih dobrin na najrazličnejših področjih. O vrednosti teh dobrin bo seveda sodil čas, a tu so in izpričujejo našo voljo po obstanku.
Na Goriškem je ta ustvarjalnost nekoliko v zatišju, čeprav se je poustvarjanje v zadnjih treh letih povečalo. Če je ustvarjalnost tisto, kar zmoreta posameznik ali neka skupnost izraziti iz sebe, iz lastnih materialnih ali drugačnih možnosti, potem spada telesna kultura s svojimi sestavinami, telesno vzgojo, športom in rekreacijo, med dejavnosti, ki so na Goriškem značilne in ustvarjalne. Te trditve ne opravičujejo samo vse prvenstvene tekme, temveč tudi druge pobude, ki občasno bogatijo letni prireditveni načrt.
Izdajateljska dejavnost spada gotovo med tiste, ki so v osemdesetih letih opravile kakovosten premik. V nekaj letih je zrasel lep kup brošur in knjig, ki obravnavajo goriško o-zemlje, kot ga pojmujemo danes ali kot smo ga pojmovali pred desetletji. Telesna kultura, bančništvo,
priložnost
monografije o posameznih vaseh in ob poimenovanju šol so najznačilnejša področja, ki so jih razni pisci obravnavali. Časovno zadnja je knjiga z naslovom Slovenci ob Soči med Brdi in Jadranom, ki jo je izdala Mohorjeva družba iz Celja, napisal pa Novogoričan Marijan Brecelj.
Skoraj neizbežno je, da pri takem prikazu marsikaj izpade, da je prisoten avtorjev pristop, da mora biti usklajen z ostalimi predhodniki in da morajo biti smernice založništva tudi upoštevane. Toda nerazumljivo je, da poleg pavšalnega opredeljevanja recimo Katoliškega ali Kulturnega doma in ignoriranja u-stanove kot je Slovenska kulturno -gospodarska zveza ne najdemo v poglavju »Slovenski utrip v goriški pokrajini danes« telesne kulture ali, če že hočemo športa. Pri obravnavanju posameznih vasi zasledimo tu pa tam stavek, nič o Združenju slovenskih športnih društev v Italiji, nič o večjih manifestacijah, ki so se odvijale v zadnjih dvajsetih letih na Goriškem. Tudi v izredno razčlenjeni bibliografiji, ki obravnava Slovence v goriškem prostoru, -sem zasledil le en naslov s področja, ki me v tem okviru zanima. Vsekakor zamujena priložnost za bralce v Sloveniji, za italijanskega raziskovalca, pri katerih — po ocenah sodeč — je imela knjiga odmev in za tiste, ki se bavimo tudi s telesno kulturo, ker nismo dobili prilike, da bi prikaz te dejavnosti našel primeren prostor.
22. kolo »pozabljenega prvenstva«
Po »podvigu« reprezentance v Istanbulu se ob popolni brezbrižnosti športnega tiska nadaljuje italijansko prvoligaško prvenstvo. Očitno je, da so poznavalci naslov državnega prvaka že oddali Juventusu, boj za obstanek in uvrstitev v pokal UEFA pa sta argumenta, o katerih kaže, da nima smisla razpravljati. Tema tedna je koliko novih tujcev bo prihodnje leto preplavilo italijanski polotok, oziroma ali bo Rummenigge prestopil k Fiorentini ali Interju.
In vendar 22. kolo tega »pozabljenega prvenstva« ne bi smelo biti dol gočasno. Juventus bo igral v Genovi proti Sampdorii, s katero ima nadvse neugodno tradicijo in proti kateri je v prvi tekmi doživel nepričakovan poraz na domačih tleh. »Big-match« koia pa je bržkone Fiorentina - Verona. Udi nese se bo doma pomeril z zdesetkanim Ascolijem, ki je med tednom izgubil tudi Trifunoviča. Bivšega člana Partizana bo jutri pregledal specialist dr. Perugia, ki bo sklepal o tem, ai je treba nesrečnega jugoslovanskega nogometaša operirati. Kakorkoli že, se Videmčanom ponuja lepa priložnost, da z zmago utrdijo svoj položaj v boju za pokal UEFA.
DANAŠNJI SPORED (15.00)
Catania - Avellino; Fiorentina - Verona; Inter - Pisa; Lazio - Milan; Napoli - Roma; Sampdoria - Juventus; Torino - Genoa; Udinese - Ascoli.
Delovanje teniškega odseka Gaje
eia dejavnost teniškega odseka ŠZ » aia, ki kot edino društvo v zamejstvu j Več kot deset let intenzivno goji ° .Panogo. Letošnji delovni spored J se posebej bogat, potekal pa bo rol, t*6!1. tradicionalnih smernicah: kreacija, tekmovalna dejavnost, te-r^ska vzgoja za mladino. Ta zelo zyejana dejavnost pa je nujno zgo-n.yna le v spomladanskih in polet-mesecih, kajti teniški ljubitelji
črt'*6’ kV0*1 mnogim željam in na-mrn, §e vedno ne razpologajo s y*ntìm igriščem. Tudi objekti na Petem ne zadoščajo več narašča-
mejstvu. Zato se vodstvo in člani padriškega kluba trudijo, da bi kljub tem težavam čimuspešneje izpeljali sezono. Tudi letos bodo tako priredili pošolske tečaje za najmlajše, učne treninge za odrasle - začetnike, za člane pa bo vsak četrtek na voljo teniški učitelj. Najboljši igralci Gaje bodo društvene barve branili v tekmovanju za italijanski pokal, na sporedu pa bodo tudi tradicionalni turnirji s primorskimi društvi in ljubljanskim Slovanom. V kratkem se bodo pričeli tudi prvi boji društvenega prvenstva, ki bo trajalo približno dva meseca. (K. Rudež)
V okviru pionirskega košarkarskega festivala Slovenije
Naraščajniki ZSŠDI v polfinalu v Solkanu
Uvrstitev so si zagotovili z zmagama nad Litijo in Savinjo
Danes bodo v Solkanu pri Novi Gorici odigrali polfinalna srečanja pionirskega košarkarskega festivala Slovenije. Pionirskega festivala se je letos prvič udeležila tudi ekipa iz zamejstva. To je reprezentanca ZSŠDI, ki jo sestavljajo nekateri med perspektivnejšimi igralci Bora, Konto vel a in Poleta, ki nastopajo v kategoriji naraščajnikov (letnik 1969). Naša izbrana vrsta si je udeležbo na današnjem polfinalnem kolu zagotovila 26. februarja v Litiji, kjer je prepričljivo zasedla prvo mesto na četrtfinalnem tekmovanju, na katerem sta še nastopala domači košarkarski klub Litija in pa moštvo Savinja iz Celja.
Košarkarji ZSŠDI so premočno premagali celjske vrstnike z izidom 95:28, v drugi tekmi proti Litiji pa
so morali zaradi električne okvare prekiniti tekmo pri izidu 17:42 v korist naših predstavnikov, katerim so tudi dosodili zmago.
Na današnjem polfinalnem delu tekmovanja bosta poleg selekcije ZSŠDI nastopili še moštvi iz Nove Gorice in iz Kranja. Kot že navedeno, bodo vse tekme odigrali v telovadnici v Solkanu, mladi zamejski košarkarji pa bodo srečanji odigrali ob 9.00 oz. 13.00.
Dejstvo, da so se naši predstavniki uvrstili v polfinale pionirskega festivala je že samo po sebi razveseljivo in spodbudno, pa imajo celo možnost, da se uvrstijo v finale tekmovanja, ki določa pionirskega prvaka Slovenije. Selekcijo ZSŠDI sestavljajo naslednji igralci : Dario
Kovačič, David Barini, Luciano Lip-polis, Igor Civardi in Igor Uršič (vsi Bor), Aljoša Terčon, Matej Venier, Tomaž Ban in Sergij Luxa (vsi Konto vel) ter David Žetko, Robert šker-lavaj in Mitja Čebulec (Polet). Vsi navedeni igralci so rojeni leta 1969, razen Mitje Čebulca, ki je leto dni mlajši. (Cancia)
ODBOJKARSKA INTERDICA
V Bovcu turnir za moške pionirje
V organizaciji OK Čib Bovec bo danes v Bovcu 3. odbojkarski turnir za pionirje v okviru moške in ter lige, na katerem sodelujejo bodisi ekipa z obmejnega pasu Primorske, kakor tudi iz zamejstva. Zaradi prvenstvenih obveznosti nekaterih zamejskih e-kip se bo turnirja udeležilo samo pet ekip in sicer štandrežki Val, Bovec, Salonit, Izola in Dobrovo. Turnir se bo pričel ob 9. uri v bovški osnovni šoli V. Nazor.
Prejšnja dva turnirja, ki sta bila v Izoli in v Kanalu sta naletela na zelo ugoden odmev, tako da je pričakovati, da bo prireditev tudi to- > krat uspela. V bližnji prihodnosti načrtujejo izvedbo še dveh turnirjev. Aprila naj bi bil v Trstu, maja pa ga bo najbrž organiziral štandreški odbojkarski klub Val.
Kvalifikacije za »pokal prijateljstva«
V prejšnjih dneh so pri ZSŠDI dobili sporočilo, da bo letošnja izvedba tradicionajnega odbojkarskega »pokala prijateljstva« na Reki septembra meseca. Odbojkarska komisija pri ZSŠDI je na svoji zadnji seji sestavila pravilnik za določitev ekip, ki se bodo v predstavništvu zamejstva udeležile turnirja. Pravico do nastopanja bodo imele po dve naši ekipi, tako v maski kot ženski konkurenci. Komisija je na podlagi lanskih izkušenj letos razpisala kva/ifikacijska četveroboja, ki bosta predvidoma v začetku maja. V ženski konkurenci imajo pravico do nastopanja Meblo, Sloga in Breg, četrto ime pa bo izšlo iz predkvalifikacij, za katere so se prijavili Bor, Kontovel Electronic Shop in Friulexport. Pri moških imata pravico do nastopanja po dve ekipi z Goriškega in s Tržaškega, vendar za sedaj prijav še niso sklenili. V Trstu se je za sedaj prijavil le Bor JIK Banka, v Gorici pa bodo, enako kot pri ženskah, v kratkem organizirali predkvalifikacije.
Danes
NEDELJA, 11. MARCA 1984
KOŠARKA
MOŠKA C-l LIGA
i.30 v tržaški športni palači: Ja-an ' San Bonifacio.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO L30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bo-800 - Polet.
1rnn 1. MOŠKA DIVIZIJA
tn„ 00 v Trstu, Ul. della Valle: Audio mma - Breg; 11.30 v Trstu, sta-n maj«; Bor - Barcolana.
„ ^	KADETI
r. na Opčinah: Polet - Libertas tovel °° V	Inter Milje - Kon-
NOGOMET
, L AMATERSKA LIGA
»i v San Canzianu: San Can-lan - Vesna.
,	2. AMATERSKA LIGA
turtr,. ,na Proseku: Primorje - Forti-Zarj^ 15 00 pri Domiu: Campi Elisi -
pon 3- amaterska liga
cieri o.na Opčinah, Ul. Carsia: Lan-1 * menze - Breg; 15.00 v Beglia-
domači šport
nu: Begliano - Primorec; 15.00 v Poggio: Poggio - Mladost; 15.00 na Padri-čah: Gaja - Campanelle; 15.00 v Palmanovi: Jalmicco - Ju ventina; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Tomana.
NAJMLAJŠI
8.45 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Breg; 8.30 v Trebčah : Primorec - Don Bosco; 10.30 v Križu: Vesna - Kras.
ZAČETNIKI
9.00 na Proseku: S. Andrea A - Primorje.
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Tržiču: Italcantieri - Sovodnje.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
11.30	na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Club Altura.
UNDER 15 - MOŠKI
8.30	v Trstu, telovad. šole Morpur-go: NPT - Sloga; 11.00 v Trstu: telovadnica Galilei: Inter 1904 - Bor.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Repnu: Kras - Raschierà.
ŽENSKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
10.00 v Repnu: Kras 1 - Kras 2.
S.A.C.A.T.
nadomestni deli za
FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA
In za tuje znamke avtomobilov
TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002
obvestila
SPDT
prireja v nedeljo, 18. t.m., avtobusni izlet v Ravascletto na 18. ZŠI -Trofeja 80-letnice SPDT. Vpisovanje za avtobus se vrši na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 14, t.m. Za tekmovanje pa se vrši vpisovanje na društvenem sedežu in sicer za člane v torek, 13. t.m., od 20. do 21. ure ter za predstavnike društev v sredo, 14. t.m., ob 20, uri.
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 12. tega meseca, ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu seja nogometne komisije.
ŠD Breg - smučarski odsek
organizira v nedeljo, 18. t.m,, ob priliki tekmovanja SPDT, izlet v Ravascletto. Vpisovanje jutri, 12. in torek, 13. tega meseca, na sedežu društva od 20. do 21. ure. Obenem obvešča tiste, ki so se prijavili za izlet 26. 2., ki je odpadel, da lahko potrdijo ali odstopijo. V drugem primeru jim bo povrnjena vpisnina.
ZSŠDI
sklicuje v sredo, 14. t.m., ob 20. uri v mali dvorani Doma A. Sirk v Križu sejo deželnega glavnega odbora ZSŠDI. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo; 2. prošnja Vala za vstop; 3. diskusija; 4. zaključki.
SK Devin
priredi v nedeljo, 18. 3., ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod ob 6.15 iz Nabrežine in ob 6.30 iz Sesljana. Informacije in vpisovanje pri B. Škcrku (tel. 200236) in L. Sosiču (tel. 208551).
TRK Sirena
obvešča, da je tajništvo kluba na razpolago članom in prijateljem vsako soboto od 15. do 16. ure.
ŠD Kontovel izreka Kristjanu in družini iskreno sožalje ob smrti očeta.
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacije m podietio mesečno 250,00, letno 2 500.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PR 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja	.A ZTT	člen italijanske
m tiskaj ^ frst	IT 1119 ,ve,e Časopisnih
založnikov FIEG
11. marca 1984
Pet atentatov v Londonu
LONDON — Včeraj zjutraj je v Londonu prišl o do petih eksplozij. Prtu bomba je eksplodirala v nočnem lokalu Auberg, v elegantni londonski četrti Mayfair in lažje ranila 26 o-seb, druga je eksplodirala pred pro-daja’no arabskih časopisov, medtem ko so druge tri bombe »onesposobili« strokovnjaki Scotland Yarda.
Skupno pri vseh petih primerih je to, da so bile bombe podtaknjene na mestih, ki jih obiskujejo predvsem Arabci in še posebej izgnanci iz Libije in da je do atentatov prišlo en teden po napovedi londonske policije, da bo začela z akcijo zaščite libijskih izgnancev, ki se bojijo napadov skupin, ki jih podpira libijska vlada.
Vodja antiterorističnega oddeka pri Scotland Yardu je po eksplozijah izjavil, da bo policija še okrepila zaščito Libijcev in drugih Arabcev, nasprotnikov režima polkovnika Gadafija, da bi tako preprečila morebit ne nove napade nanje.
Policijska zapora ulice Bcrkley Street pred nočnim lokalom Auberg, kjer je eksplozija bombe ranila 26 oseb	(Tcčefoto AP)
Zla usoda indijskega osvajalca
NEW DELHI — Poklic playboya ima tudi senčne strani in ga je lahko nenadoma konec. Ne zaradi tega. ker bi odpovedali čuti in bi se sla zmanjšala, ampak zaradi »zunanjih« dejavnikov.
Mladi in lepi Indijec je drago plačal svoj odnos, ne ravno platonski, z očarljivo poročeno žensko iz Barode (Indija). Zasačil ju je ljubosumni mož: nesrečnežu playboyu je odrezal kos nosa in eno uho. Mladenič, ki sedaj toži za svojo lepoto, je seveda v bolnišnici, policija pa je ranitelju najbrž dala prav, ker ga ni niti aretirala . . .
Rojstvo novega otoka na Pacifiku
TOKIO — V Pacifiškem oceanu, približno tisoč kilometrov južno od Tokia, naj bi rastel nov otok. To je posledica močnega četrtkovega potresa, o katerem smo mi tudi poročali.
Vest je objavila japonska televizijska mreža »NHK«, ki posreduje tudi poročilo skupine znanstvenikov. Ti so natančno pregledali fotografije, ki so jih posnela japonska vojaška letala in kažejo velike blatne madeže na morski gladini. Do približno enakega fenomena je prišlo na istem področju pred enajstimi leti.
Strahotna suša v Mozambiku
MAPUTO — V Mozambiku že dalj časa »razsaja« suša. Prebivalstvo to seveda močno občuti in po najnovejših podatkih naj bi izgubilo življenje že na tisoče ljudi. Poleg tega pa primanjkuje tudi hrane, tako da so na primer v mnogih vaseh ob reki Zambezi že pojedli vse zaloge, ki bi morale služiti za vse prihodnje leto. Zaradi tega ni čudno, da se prebivalstvo kar množično seli v Zimbabve.
Peščeni viharji povzročajo težave
TEL AVIV, KAIRO — Močan peščen vihar je včeraj prizadel Izrael in zato so morali zapreti lelavivsko letališče Ben Gurion. Letala so preusmerjali na druga letališča, tako da je tudi letalo Alitalie, ki vozi na relaciji Rim - Tel Aviv, moralo pristati v Larnaki na Cipru.
Podoben vihar je prizadel tudi Egipt, kjer pa so bile posledice hujše. Tako je na cesti med Kairom in Suezom prišlo do trčenja manjšega avtobusa s tovornjakom. V nesreči je umrlo 10 ljudi, več pa jih je bilo ranjenih. Zaradi zmanjšane vidljivosti so egipčanske oblasti morale zapreti številna letališča in pristanišča. Letala so preusmerjali na Ciper in v Saudsko Arabijo, v Aleksandriji pa zaradi zmanjšane vidljivosti ni moglo pristati nekaj ladij, prav tako pa je bil prekinjen promet na številnih cestah.
Neposredno izvoliti predsednika republike
RIM — Velika večina Italijanov se zavzema za predlog, da bi predsednika republike izvolilo ljudstvo kar neposredno in ne parlament. Takih, ki tako mislijo, je kar 76 na 100, pri vsem tem pa je zanimivo tudi to, da bi kar 62 anketirancev na 100 že/elo, da ostane Pertini na svojem mestu še sedem let.
Na vsak način pa je 53 odstotkov italijunov za laičnega predsednika, če pa naj bi bil predsednik demokristjan, je na prvem mestu lestvice Giulio Andreotti. To so rezultati raz-
iskave »Demoscopee«, ki je Italijanom zastavila sedem vprašanj.
Navedimo nekatere: ali gre Pertini preko ustavnih mej, ko kritično govori o državnih in mednarodnih pro-bemih? Z da je odgovorilo 12 odstotkov, z ne 62 odstotkov. Se strinjaš, da bi moral imeti predsednik republike več oblasti? (Da: 62 odstotkov; ne: 29 odstotkov) Za katerega laičnega predsednika, mimo Pertinija, bi volil (Spadolini 30 odstotkov, Craxi 13, Valjani 3, Bobbio 3). Skratka, Italijani so za tisto, proti čemer so italijanski poitiki.
Preplah zaradi kraje torbice
LONDON — Kakšne vznemirljive ure preživljajo te dni Angleži, o čemer pišemo tudi na ostalih mestih naše strani! Vso angleško javnost pa je še najbolj pretreslo dejstvo, da je v četrtek neki tat ali bolje rečeno žepar, ukradel torbico, ki jo je nič manj kot hči Margaret Thatcher, novinarka Carol Thatcher, pozabila v pubu v Fleet Streetu.
In zakaj tako pozornost temu dogodku, ko pa je bilo v teh dneh . y Angliji več odmevnih tatvin in ropov? Vsi, od policije do poslancev so se zbali, da je bil v torbici ključ vrat na številki deset Downing Streeta, kjer ima predsednica angleške vlade svojo uradno rezidenco. Javnost pa je včeraj na tiskovni konferenci pomirila samo 30-letna Carol, ki je svečano izjavila, da je imela v torbici samo ključe svojega stanovanja. A tudi če bi bilo narobe, ne vemo, kako bi si lahko žepar pomagal. . .
Na ameriških predsedniških volitvah skuša kandidirati tudi znani kozmonavt John Glenn. Kot kaže posnetek, se najboljše počuti ob vesoljski ladjici, za katero upa, da ga bo ponesla prav na predsedniški stolček (Telofoto AP)
Glas iz vesolja
»Omanska afera« vznemirja Thatcherjevo
LONDON — »Omanska afera«, to je naziv neke tukajšnje čudne politikantske igre napada na družino Thatcher, ki njeni najuglednejši članici, predsednici vlade Margareti Thatcher nosi vse več neprijetnosti, pa tudi politične škode. Čeprav je osnovana samo na sumu, brez kakršnihkoli dokazov, se nikakor ne umika z dnevnega reda parlamenta, pa tudi ne s časopisnih strani, če se je v začetku nanašala le na mater Margareto in sina Marka, se je zdaj dotaknila še imena očeta Denisa.
V parlamentu je v teh dneh prišlo do razmeroma ostrega spora med vladnimi in opozicijskimi klopmi, potem ko je list Sunday Times razkril, da ima Denis Tatcher, skupno s svojim sinom, pravico podpisovati čekovni račun neke družbe, ki bolj ali manj obstaja le na papirju in katero je pred časom ustanovil mladi Thatcher. Na ta čekovni račun bi morala biti baje vplačana velika vsota denarja, katero je zaslužil Mark Thatcher kot svetovalec nekega velikega britanskega gradbenega podjetja. To pa je pred nekaj leti morda prav ob tej svetovalski po-
moči, dobilo veliki posel izgradnje univerze v Omanu, vreden 100 milijonov funtov. Tu so vpletli še ime matere Margarete, kajti tik pred tem se je znašla tam na uradnem obisku, istočasno pa je bil zasebno tam tudi mladi Mark. Mati in sin sta se seveda srečala in tako se je kar samo porodilo vprašanje, če ni mati pri svojih uradnih pogovorih vplivala na tamkajšnje visoke funkcionarje, da so ta posel dodelili podjetju, pri katerem je imel njen sin zasebne interese. Thatcherjeva je vsaka taka namigovanja ogorčeno zavračala, toda v zadnjem času - se sumi vse bolj širijo. Del tiska je celo postavil zahtevo, naj javno objavi podatke o poslovni dejavnosti svojega sina. To je pa predsednica vlade ogorčeno zavrnila, češ da je to sinova »povsem zasebna stvar«.
Čeprav konkretnih dokazov za malverzacije ni, pa postaja vsa stvar za Thatcherjevo vse bolj neprijetna, ker ji tudi vladni posli trenutno ne gredo najbolje izpod rok in zato izgublja naklonjenost javnosti. To pa pomeni, da opozicija »omanske karte« ne bo izpustila tako zlahka iz svojih rok.
Ciril Gale Vladimir Herceg
Desperado Joaquin Muriella
<]5.)
ostalo dih ar Se .Jtiriin
minilo JE TEDEN DNI... V SOBOTO POZNO ZVEČER SE JE PRED GOSTILNO USTAVIL JEZDEC...
DVAJSET' UPAM, DA BODO NAJ fDITELJI VEDELI, KAJ POME^
LZNAK M MRTVEČEVEM ,ELU... *
STOPIL JF H KRČMARJU..
r PIVO, KRČMAR, P0TEM%3^ .PA ME PELJI K LANGU! )=
KO JE V5TOPIL.se MU JE NA OBRAZU VIDELO, DA JE PRESTRAŠEN...
NAJPREJ MORAM NEKAJ POPITI../
—*—lunini
gg	$2	0
-	J	
Kosmina Sergij"
Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In italijanska tehnika
ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA CENTER Telefon 200123
PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL
panto
ROLICH
Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371
Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do 30% goriva
Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982.