Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 5. februarja 1936 Štev. 27. Leto X. (XVH.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / i eleton uredništva 2440, uprave 245S. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno projeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprefema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.406 „JUTRA' 99 mm* Zopet vzhodni pakt in Podonavje Monference so se iz Londona prenesle v Pariz, kamor so na povratku z londonskega pogreba prispeli mnogi vladarji in državniki PARIZ. 3. februarja. Politične konference, ki so se vršile te cini v Londo-so se sedaj prenesle v Pariz, kamor so prispeli nekateri vladarji in držav-'•'k' na povratku iz Londona. Tako so lU romunski kralj Karol, zunanji minister Titulescu, bolgarski kralj Boris, zunanji komisar Litvinov, avstrijski pod-»aucelar Starheinberg in drugi. V "spredju konference s Flandinom in ^rUgitn je, kakor izgleda, nov poizkus uresničenje vzhodnega pakta in ure-srednjeevropskih vprašanj, ki jih I* italijansko-ahesinska vojna začasno Stisnila vstran. Francija želi, da hi se ;** vprašanja zopet spravila v ospredje IQ rešila. Predvsem pa gre za to, da bi neodvisno od Italije ali kogarkoli za- gotovila Avstriji njena samostojnost, vendar vztraja Pariz še dalje na podlagah, ki so bile predlagane v znanih sporazumih med Francijo in Italijo glede sodelovanju v Podonavju. Na drugi strani pa izgleda, da forsira Avstrija obnovo monarhije s Habsburžani, čemur se mala antanta prejkoslej odločno upira, a tudi Nemčija je sedaj prav tako malo, kakor kdaj prej pripravljena pridružiti se kakemu vzhodnemu paktu. Na istem stališču stoji tudi Poljska. V bistvu so vsi problemi torej tam, kjer so bili pred italijansko-abesinsko vojno. Ponovno je bil pri Flandinu in drugih državnikih tudi jugoslovanski poslanik Purič ter razpravljal z njimi o navedenih zadevah. S Flandinom je govoril tudi o svojih razgovorih z voditelji Bolgarije, predvsem glede priključitve Bolgarije k balkanski zvezi. V pariških diplomatskih krogih se ukvarjajo z mislijo, da bi se sklicala po vzorcu lani nameravane podonavske konference sedaj nekaka avstrijska konferenca, na kateri bi se rešila vsa vprašanja, ki ti- . čejo življenjski obstoj Avstrije in pro-1 bleme okoli te države, ki je zašla v zad- ' njem času zaradi svoje oddvojene politike v nove zagate. Sedaj je Francija: zopet tista, ki hoče Avstrijo izvleči iz j tega položaja in jo znova okrepiti. Zaradi tega je tudi ona sprožila iniciativo za sedauje konference in prizadevanja v tem smislu ter je pritegnila tudi sovjetsko Rusijo. Italija grozi dalje Seja velikega fašističnega sveta se bo jutri nadaljevala velikega pomena za nadaljnji RIM, 3. februarja. V soboto je imel v«liki fašistični svet sejo, na kateri je Mussolini pozdravil fašiste na abesinskih frontah, govoril nato o poteku voj-'lf“ v zadnjem času in vojaškem položaju, nato so pa govorili o istih zadevah “e drugi člani sveta. O seji je bilo iz- dano le kratko poročilo, ki ničesar ne Pove, s pristavkom, da se bo seja 4. februarja nadaljevala. Zunanjepolitični Položaj se tudi 00 tej seji velikega faši-stičnega sveta ni spremenil. V merodajnih italijanskih krogih so prepričani, da *e prepoved uvoza petroleja že sklenje- stvar. Gotovo pa je, da na sobotni Seii ni bilo še nič sklenjeno glede od-Sovora na to poostritev sankcij. Vendar f* tu, presoja položaj nezmanjšano resno 1,1 se zatrjuje, da bo bližnja bodočnost , razvoj. To mnenje stopnjuje še pisanje italijanskih listov. Tako piše »Giorualo d’ Italiu«, da se ni treba vdajati nobenim iluzijnn. Poostritev sankcij vodi neizogibno s področja gospodarstva na vojaško področje. Transportna prepoved, ki bo sledila petrolejski zapori, mora neizogibno voditj do blokade, blokada je pa že sama vojaški ukrep. Italija pa ne more vojaških ukrepov in priprav trpeti brez odgovora. Poostritev sankcij bo naletela na poostritev odpora in nasproti orožju se bo postavilo orožje. Italija je dobro pripravljena, trdno odločena in ni sama. Vsaka vlada, ki soodločuje o nadaljnjem razvoju, bo morala prevzeti popolno odgovornost pred svojim narodom. Ahes*nc* zopet zmagoviti ftiakaia je znova v skrajni nevarnosti — Uspehi tudi na jugu LONDON, 3. februarja. Novi abesiuski “apadi zadnjih dpi so prisilili Italijane na ^ernem bojišču, da so se umaknili še '• zadnjih postojank, ki so jih v proti-*%nzivj zavzeli v januarju. Makala je se* «*i zopet skoraj docela obkrožena iu vse da se bodo morali Italijani nazad-®!e »z nje le umakniti. Italijani so po za-SfcUu nekaterih postojank zadnjič v svo-p01 vojnem poročilu odkrito priznali, da ,e kii pred njihovim sunkom položaj Ma-obupen, ker pa so sedaj Abesinci na prejšnjih postojankah, pomeni je seda j zopet prav tako obupen, ^sinci vztrajajo tako odločno pri Pro- diranju v Temi}jenu in Cieralti zaradi tega, ker so Italijani spremenili Makalo samo v moderno trdnjavo in bi direktni naskok na njo zahteval preveč ogromne žrtve. Zato jo hočejo na vsak način obiti. Pri tem so Abesinci skoraj docela uničili divizijo fašističnih miličnikov »28. oktober«, Na .italijanski strani je bilo 3000 mrtvih in okoli 4000 ranjenih. Abesinci so zaplenili 30 topov, 147 stroiaic, 18 tankov, mnogo pušk, municije, mul itd. Na južnem bojišču so Abesinci prisilili čete generala Grazianija k delnemu umiku. Grčija po KondHisovi smrti l-’ok ^ *,'J,fuarju- Obdukcija je > * *2a^a? da je generala Kondilisa zares t>o- iu oi bil zastrupljen. Njegov se je izvršil včeraj ob ogromni ljudstva. Politični položaj v *aJe Se vedno zelo resen, dasi se K v'e^li o nameravanem prevratu, .v ova W je združila protiveni-‘ranke. ki so se združile v P,.j-11' blok pod imenom ljudska zveza. 'I -lJf* se- ‘i« bo kralj Jurij poveril 4« n,awc^ul W sestavo nove vla- L«ti pa poročajo, da so se mnogi grški častniki s podpisi obvezali upreti se vsakemu poizkusu, da bi se zopet sprejeli v vojsko tisti venizelistični častniki, ki so bili ob priliki državljanske vojne odpuščeni. Vojska priporoča sestavo nadstrankarske vlade, ki naj bi ostala na krmilu vsaj tri leta. Rešitev krize se zavlačuje tudi zaradi lega, ker je kralj zbolel za lažjo influenco. Poveljniki grške vojske, ki so se zbrali ob Ivondilisovem pogrebu v Atenah, ostanejo baje tani do rešitve krize. toomlniane se C64P Odvetniški honorarji BEOGRAD, 3. februarja. Minister pravosodja g. dr. Miškulin je odobril pravilnik o višini odškodnine za odvetniška dela. Pravilnik dobi obvezno moč 15 dni po razglasitvi v »Službenih novin ah«. Pri tej priliki je dal pravosodni minister to-le izjavo: Potreba po sprejetju tega pravilnika se je pokazala zelo velika po unifikaciji procesualmh zakonov, ker so bila pro-cesualna dela izenačena na vsem področju, kjer je uvedena nova procesualna zakonodaja, nagrade odvetnikom za izvršena procesualna dela so se pa vršile po določbah, ki so bile na vsakem področju drugačne, ponekod jih pa sploh ni bilo, tako da so sodišča-te nagrade odmerjala po lastni uvidevnosti. Tako so bile nagrade za ista procesualna dela na področju raznih apelacijskih sodišč različna. Zato so tudi odvetniki in sodišča že večkrat zalitevaJi, da se to vprašanje uredi unifikacijsko. Pri urejanju tega vprašanja je bilo treba imeti pred očmi ne samo pravno stran tega vprašanja, temveč tudi današnji gospodarski položaj. S pravne strani se nobena izmed obstoječih tarif ni mogla v celoti izvajati za vse področje, ker nobena izmed obstoječih tarif ni popolnoma ustrezala novim procesualnim določbam. Zato je tarifo, ki je med obstoječimi tarifami naj bolj ustrezala novim procesualnim dogodkom, bilo treba obdelati in izpopolniti po teh nov ib določb ak Najbližnja tarifa, ki velja na področju apelacijskih sodišč v Ljubljani, Splitu in Sarajevu, k,er so tudi proces,udrie določbe, ki so prej veljale na tem področju, bile naj-Mižnje tedanjim procesualnim določbam. Zato je za predlog nove tarife porabljena tarifa, ki je veljata na področju omenjenih apelacijskih sodišč, s potrebnimi izprementbami in dopolnitvami. Gkkle gospodarske strani se je pri izdelovanju nove tarife upošteval sedanji težavni gospodarski položaj. Stremelo se je po tem, da bo čim sprejemljivejša. Posebno se je upoštevalo pri pravdah manjše vrednosti, kjer pridejo po večini do izraza sirotnašnejši sloji prebivalstva., I o se jasno vidi iz primerjave nagrad za procesualna dela po tarifah, ki so doslej veljale na posameznih pravnih področjih, in nagrad, ki jih odreja ta no-j va tarifa. I akoj iz te primerjave se je na prvi pogled videlo občutno zmanjšanje nagrad v novi tarifi v primeri x\ nagradami v starali tarifah. Razen tega se je glede na siromašnejše sloje upoštevala tudi huda gospodarska depresija današnjih časov, in je prišla v tarifo posebna določba, da se za dobo trajanja te gospodarske depresije splošno zniža tarifa za 12%, pravosodni minister je pa pooblaščen, da določi, kdaj preneha veljati to izredno znižanje. Na ta način bo nova tarifa za odvetniške nagrade zt-io koristna i S pravne i z materialne strani, tako da sodišča kakor za odvetnike m za pravdajoče, ker se na ta način uredi vprašanje procesualnih troskov sploh. AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA. BEOGRAD. 3. februarja. Avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg je dal dopisniku \ reinena ; izjavo, v kateri je dejal, da vodi Avstrija izključno realno politiko. Glavna misel avstrijske politike je ohranitev čim bolj prisrčnih in jasnih odnošajev z vsemi sosedi, v prvi vrsti z Jugoslavijo, s kateno je Avstrija kulturno in gospodarsko tesno povezana. Med Jugoslavijo in Avstrijo ni nobenih nerešenih vprašanj. (Kaj pa koroški Slovenci? Op. ur.) Njemu se zdita obe državi naravnost določeni za uspešno sodelovanje. PETSTODINARSKI BANKOVCI. BEOGRAD, 3. februarja. Vlada je svoi-čas s posebnim komunikejem objavila, da bo izdala bankovce po 500 Din. Že tedaj je bilo naglašeno, da izdaja teh ndv-čanic nima nikakega inflacijskega značaja. Kljub temu pa so sc v javnost; na neki način pojavile kombinacije o inflaciji. Lahko zagotovim, da je dalo povod za izdajo bankovcev po 500 Din naše gospodarstvo samo, ker se je kofftia moč dinarja povečala in zaradi tega zlastj v manjših krajih bankovci po 1000 Piri cesto niso uporabni, ker jih spričo pomanjkanja drobiža ni mogoče zamenjati. OSAMOSVOJITEV TEKSTILNE INDUSTRIJE. BEOGRAD. ,3. februarja. Zaradi sankcij proti Italiji in kontingentiranja obveznosti na češkoslovaškem, je nastalo pri nas veliko pomanjkanje prediva, ki ograža redno obratovanje domače tek- , stilne industrije. Zato je naprosi! ) več slovenskih tkalnic za dovoljenje, da bi se zgradile noye predilnice. S tem bi bila obstoječa tekstilna industrija izpopolnjena, tako da bi se od sirovin do končnih izdelkov izdelovalo vse doma, ZASEDANJE BANOVINSKEGA SVETA. LJUBLJANA, 3. februarja. Novi banovinski svet se sestane dne 17. februarja v Ljubljani. Ob 10. dopoldne se namreč prične redna proračunska seja banovinskega sveta. Proračun banovine je že sestavljen ter je sedaj v zadnji redakciji. ZANIMIVA IZKLJUČITEV. SjPLJ 1, 3. februarja. Sokolsko društvo v. Splitu je izključilo dr. Ivana Tartaglio, bivšega bana iz primorske banovine iii predsednika Jadranske straže. Izključitev utemeljuje z javnim delovanjem dn 1'artaglie, ki da je v nasprotju z idejami in cilji Sokolstva. Ta izključitev je izzvala v Spljtu mnogo komentarjev tl polemik. LAVALA PRED SODIŠČE. PARIZ, 3. februarja. Francoski komunisti so izdali manifest, v katerem zahtevajo takojšnjo ratifikacijo irancosko-ruske zavezniške pogodbe in preiskavo o La valovi zunanji politiki. Manifest pravi, da je le Laval omogočli fašizmu vojno v vzhodni Afriki. Zaradi tega naj pride pred sodišče, ki ga bo sodilo kot sokrivca te vojne. Stran Mariborski »V e č e r n i k« imsmKm Jutra V Mariboru, dne 3. II. 1936. Nepričakovano se je včeraj zjutraj raznesla po Studencih vest, da je g. Anton Hren. Šolski upravitelj na deški osnovni šoli in- starosta Sokolskega društva, podlegel mučni bolezni. Bolehal je sicer že delj časa, vendar so kazali znaki v zadnjem času, da se mu bolezen obrača na bolje, bil pa je le zadnji napor njegove trdne narave, da premaga zavratno bolezen, ki ji je končno podlegel. Ione Hren je bil rojen v Kompoljah pri Kočevju 20. januarja 1880. Študiral je »a moškem učiteljišču v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1901. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Središču, Stopercah, na Muti, od prevrata pa kot šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru. S pokojnim Tonetom Hrenom lega v grob eden izmed najmarkantneišiii nacionalnih borcev naše soverne meje. V naj-burnejši dobi leta 1908 je prevzel vodstvo Ciril-Metodove šole na Muti. Koliko borb in neprilik je prestal, ve le on in njegova družina. Bil je skromen, ni rad pravil o tem, še manj pa, da bi ,>bešal vse na veliki zvon. Bil je nesebičen, otva-ren delavec, da so ga moraii vsi spoštovati, celo naši narodni nasprotniki. Njegov delokrog se ni omejeval samo na Muto, temveč se je raztezal po vsej Dravski dolini daleč gori na Koroško. Spretno, je zastavljal svoje pero /\ pravice na-l šega teptanega naroda. Veliko jedrnatih’ člankov o narodnostnih razmerah je napisal v koledarjih CMD in v Slov. Braniku«. Ko je izbruhnila leta 1914. svetovna vojna, se mu je pač godilo, kakor vsem zavednim Slovencem. Kot vojni obveznik je moral takoj k vojakom, kjer so ga vtaknili v vojaški zapor, v katerem je presedel več mesecev, ■ ne meneč se za iijega. Tudi ga niso sodili. Izvedel je le, iia ga preganjajo radi srbofilstva. Ko so ga končno izpustili, so ga poslali kot navadnega vojaka-voznika pri tremi na gališko in pozneje na soško fronto. Po osvobojenju mu je poveril bivši višji šolski svet v Ljubljani upravitelj-sko mesto na deški osnovni šoli v S:u-ilcncih, ki ga je upravljal do zadnjega, dokler £a ni mučna bolezen priklenila n? bolniško postelj. Tudi v Studencih ga je čakalo težavno delo. Kot preizkušen naroden borec je vedel pravilno prijeti za delo, ki je bilo tudi tukaj uspešno. Kmab si je pridobil simpatije vseh Studenča-nov. Leta 1919., ko se je ustanovilo Sokolsko društvo, je bil med ustanovitelji prvi starosta. To iunkciio je opravljal vseh 17 let. Pod njegovim starostovu-njem si je kupilo Sokolsko društvo se- danji Sokolski dom, ki ga je društvo j priliki svojega lSletnega obstoja še povečalo in preuredilo. Bil je tudi dolga leta požrtvovalni čan uprave mariborske Sokolske župe. Že pred leti je postal predsednik mariborske starokatoliške cerkvene občine, ki ji je posvečal največjo skrb. Sodeloval je pri raznih lokalnih društvih, bil je duša studenške Ljudske univerze in 'vesten delavec v društvu Rdečega križa. Tudi med stanovskimi tovariši je gospod Hren užival velik ugled. Bil je vedno neustrašen borec za učiteljske pravice. Bil je dolga leta član banovinskega učiteljskega odbora in član glavnega odbora Jugoslovanskega učiteljskega udru-ženja. — Skozi vsa leta je bil predsednik Učiteljskega doma v Mariboru. Da ima danes društvo lepo zgradbo, kjer imajo učiteljski sinovi zatočišče, tudi to je njegovo delo. Kot vnet zadrugar je bil med ustanovitelji Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev. V zadnjih letih je bil celo član uprave Saveza nabavljalnih zadrug v Beogradu. »Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«, te pesnikove besede so mu bile vodilno geslo pri njegovem nesebičnem delu. Delal je in delal v prid stanu, kateremu je pripadal in za narod. V delu ni poznal pokoja. Še mnogo je imel načrtov, ki bi j h bil s svojo žilavostjo izvršil, da ga ni sredi dela komaj v 56. letu starosti iztrgala kruta smrt. Plemenitost Toneta Hrena pa se odraža najlepše v njegovi poslednji želji, ki jo je na smrtni postelji izrekel: Ko bom odhajal, ne želim nikakili govorov in ni-kakih slavospevov, ker, kar sem storil, je bila moja narodna in stanovska dolžnost. Na svoji zadnji poti ne želim ni-kakih vencev in ne rož. Prosim pa svoje tovariše in tovarišice, prijatelje in znance ter sobojevnike iz onih časov na meji, da se me spomnijo ob mojem slovesu tako, da po svobodni volji darujejo mojemu življenjskemu delu, »Učiteljskemu domu v Mairboru« primeren znesek. Vse drugo bi me težilo na moji zadnji poti « Možu dela in borcu za narodne prgvice večna slava! ju. Podaljšan je tudi do 8. t. m. Sočasno priporoča župno načelstvo ostalim edinicam, ki nimajo nobenega brezplačnega mesta v tc^ni:!. naj pošljejo svoje prednjake, saj so skupni stroški prednjaškega tečaja min malin W znašajo komaj 210 Din. Zdravo! Župno načelstvo. Spotika g&OMfa Otvoritev letošnje nogometne sezone v Mariboru Včeraj Je gostovalo v Mariboru moštvo ASK Primorje iz Ljubljane, ki je v tekmi z Rapldom zmagalo s 5:2 Zaradi deževnega vremena slab obisk trenutke pa je bil zopet nezanesljiv. Za branilca velja isto kakor za vratarja Truplo pokojnega Toneta Hrena so položili na mrtvaški oder v studenškem Sokolskem domu. kjer ga mrtvega stražijo njegovi zvesti bratje Sokoli. Pogreb bo jutri ob 15. uri izpred Sokolskega doma, nakar bo njegovo truplo prepeljano v krematorij v'Gradec. Poziv župne uprave Uprava Sokolske župe poziva vso članstvo mariborskih sokolskih društev, naj se udeleži pogreba večletnega in zaslužnega člana župne uprave br. Antona Krena. Prapori s spremstvom v kroju, ostak) članstvo pa zaradi slabega vremena v civllu z znakom. Zbirališče bo v Narodnem domu jutri v torek ob 14. uri. Odhod točno ob 14.15. Zdravo! Župna uprava. Počastitev mrtvega Sokola Hrena. Ustrezajoč poslednji želji pokojnega br. 1 oneta Hrena, večletnega člana župne uprave, je uprava Sokolske župe_ mariborske namesto venca in cvetja darovala Sokolskemu domu v Studencih 300 Din. Poziv članstvu Sokola matice. Upravni odbor Sokolskega društva Maribor matice poziva vse svoje članstvo, naj se v civilu /, znakom udeleži pogreba pokojnega br. Antona Hrena. Zbirališče bo jutri v torek točno ob 14. uri v Narodnem domu. Zdravo! Bratje in sestre! Včeraj ob pol 9. uri dopoldne je za v. Jno preneiialo biti sokolsko srce natega brata AntOaa Hrena, staroste biatskega Sokolskega društva Studenci, kateremu je stal na čelu od ustanovitve do svojega zadnjega diha. Sedemnajst let je vodil nesebično in požrtvovalno biat-sko društvo, prežet ljubezni do bratov in sester. Bil je neustrašen narodni borec. Kruta usoda ga je nam iztrgala za vedno iz naših vrst. Na zadnji poti ga spremimo v torek, dne 4. t. m. Zbirališča za vse člane v krojih ob 14. uri v Narodnem do* mu, odkoder je skupen odhod v Studence. — Meddruštveni odbor mariborskih sokolskih društev. Dar. Na mesto cvetlic na grob br. Hrenu, ustrezajoč s tem njegovi zadnji želji, so darovali za njegov kamen Sokolskemu društvu v Studencih: Ciril in Marici Hočevar 100 Din, Vokač JoSko 50 Din. Blažič Štefan 50 Din, Mohorko Ciril 50 Din, Vrane Ernes t50 Din, Skilan .loško 50 Din. Sokolsko društvo Studenci se plemenitim darovalcem iskreno zahvaljuje! Preložitev župnega prednjaškega tečaja. Župno načelstvo sporoča vsem bratskim edinicam, da je župni orednjaški tečaj, ki se vrši v Ptuju, preložen. in sicer na čas od 17. t. m. do vključno 1. marca. Župni prednjaški tečaj se bo vršil v Ptu Z ozirom na predstoječo prvenstveno tekmovanje, ki se prične v Mariboru dne 16. februarja, in sicer s tekmo SK Železničar :SK Rapid, je SK Rapid včeraj povabil moštvo ASK Primorja iz Ljubljane za odigranje prijateljske tekme, ki se je vršilo na Rapidovem igrišču. Deževno vreme je povzročilo, da je bil odziv ‘Občinstva zelo slab in se je na igrišču zbralo komaj do 250 gledalcev. ASK Primorje:SK Rapid 3:2 (2:1). Primorje: Logar, Hassl, Jug II. Šinkovec, Kukanja. Boncelj, Janežič, Pupo, Bertoncelj I, Jež (Šlamberger), Uršič. Rapid: Sinkovič, Barlpvič, Antoličič, Fučkar. Raker, Zgonc, Klobasa (Pišof), Bodendorfer, Marčinko, Baumel. Križane (Verbnik). Ljubljansko Primorje je prišlo v Maribor z legitimacijo »ligaša« ter zmagalo po mnogo boljši igri. Ljubljančani so postavili v polje enajstorico,. ki gotovo ni pokazala dovršenega nogometa, ki niti ni bila dobro uglajeno moštvo. Toda to moštvo je pokazalo predvsem borbenost, žilav odpor in zagrizeno voljo do zmage. Poleg tega so imeli v srednji vrsti odlično razpoloženo tvorbo, kj je dala vsemu moštvu polet. Ta formacija je suvereno vladala sredi polja, držala napadalni trio nasprotnika iii delila žogo po potrebi. V napadu sta bili obe krili zelo prodorni ter ustvarjali domači obrambi pravcate probleme. Tudi napadalni trio je bil prodoren in neštetokrat zelo nevaren pred golom. Obramba je v začetku malo plavala, toda branilca sta čedalje boli pridobivala na sigurnosti ter se s svojo robustnostjo in spretnostjo skoraj vedno otresla nasprotnikov. Po poteku igre so gostje zmago zaslužili. Bili so kombinatorno boljši od domačih, odlikoval jih je poleten start, s katerim so prestregli muogo žog in igro zavračali v nasprotno polje. K temu je srednja vrsta vsaj do gotove meje povezala vrste v strnjeno celoto, predvsem pa pošiljala napadu mnogo uporabnih žog. 1 ako je moštvo čedalje bolj zavladalo na polju, nasprotnikove vrste razdvojilo in pobralo dobiček, ki je bil pod temi okolnostmi dosegljiv. In vendar »Primorje« šc ni ono moštvo, ki bi se mu moglo brez skrbi prerokovati prvo mesto v letošnjem tekmovanju za prvenstvo LNP. Prepričani smo, da mu bodo mariborski klubi zelo trd °reb, kajti kljub sodelovanju v »l gi« Primorje za provincialne klube, — kakor se smatrajo mariborski — ni nepremagljiv. Začetek včerajšnje tekme je bil za Rapid mnogo obetajoč. Nadaljnji dogodki pa so vse prevrgli, kakor je že običaj pri črno-modrili, če se jim od začetka nasmehne fortuna in dosežejo uspeh. In po-*cm, kakor da jim je svinec lezel v noge! Lomiti ga je začel napad, zadrega se je kakor nalezljiva bolezen mahoma prenesla preko srednje vrste do obrambe. Nihče ni zmogel več pametne poteze. Koliko kočljivih situacij so nasprotniku ustvarili! Najbednejšo vlogo je igrala srednja vrsta. Zgonc je bil enostavno nemogoč, Fučkar nič boljše. Raker se je otepaval po sredi, toda prevelika ovira za nasprotnika ni bil. Za napad ni pre-oStajalo srednji vrsti mnogo sil: redke so bile žoge, ki jih je napad v uporabni oblild prejel, in Če je že katera prišla, je bila že v naslednji potezi nasprotnikov plen. Napad je uprizoril takoj spočetka par lepih potez. Uspeli je bil vodilni gol, potem pa se je kmalu raztrgal in se ni do konca več povezal. Sledil je še usode-polni nesporazum ožje obrambe s krilci in vsak trenutek je bila na sporedu težka situacija, ki jo je bilo treba s skrajnimi sredstvi odvrniti. Sinkovič je lovil zelo dobro in ubranil nekaj težkih stvari, na Tekma sama se je odigrala kljub pr:' jateljskemu značaju v stilu prvenstvenih tekem. Bila je vseskozi precej napeta ter nudila dober šport. Manjkali tud; niso razni zapletljaji. ki so se pa končali bre/ posledic. Sodil je g. Nemec. Videti je bilo, da se je potrudil, toda svoje naloge ni opravljal brez napak. Smučarsko tekmovanje vojaških ekip Male antante V soboto se je pričelo na Pokljuki 'e* tošnje smučarsko tekmovanje vojaških edinic Male antante, ki se bodo zaključile jutri, v torek, dne 4. t. m. s štafetnim tekmovanjem. Rezultati sobotnega tekmovanja so bili naslednji: Streljanje: 1. Romunija, 24 zadetkov na osmih tarčah. Za klasifikacijo 20.009 točk. 2. Češkoslovaška, 18 zadetkov na sedmih tarčah, za klasifikacijo 16.303 točke. 3. Jugoslavija, 8 zadetkov na šestili tarčah. Za klasifikacijo 11.042 točk. Smuški tek: 1. Jugoslavija 2:41.47. Za končno klasifikacijo 20.000 točk. 2. češkoslovaška 2:44.53. Za končno klasifikacijo 18.700 toč. 3. Romunija 3:09.56. Za končno klasifikacijo 8700 točk. Skupna ocena. 1. Češkoslovaška 35.003 točke, 2. Jugoslavija 31.042 točk, 3. Romunija 28.700 točk. Ostale nogometne tekme. Celje: SK Celje:Atletiki 5:0 (1:0). Zagreb: Slavija (Vararždm):Concorde 0 (0:0)! Tekma za zimski pokal. Beograd: Jugoslavija:BASK 3:2 (2:2). Karlovac: Hašk (Zagreb):Viktorija*7:1 (5:0). Split: Hajduk:Split 6:0 (3:0). Praga; Reprezentanca ČSR:Reprezei'- ■ tanca Brna 4:2. ftometdetske novice Z občine. Na občinski seji, ki je bila dne 24. januarja pod predsedstvom župana gosp. Ternška, so bili ssklenjeni važni sklepi. Cene električnemu toku s() vendar enkrat znižali, in sicer za razsvetljavo od 7 Din na 6 Din za kw. pogon pa od 5 Din na 4.50 Din. Tistim odjemalcem električnega toka, ki so -s tokom manipulirali in s tem oškodovali občinsko blagajno, se je določila višin3 odškodnine. Čudimo se, kako se je t« moglo zgoditi. — Občinska hiša, kjer je sodišče, se bo popravila. Izvoljen je bil tudi cerkveno-konkurenčni odbor. Dvema občinskima revama je bila priznana mesečna podpora 30 Din. Mnogo debate se je razvilo okoli vprašanja, ali naj db-loči v krajevni šolski odbor Remšnik tudi občina Marenberg svojega zastopnika* ali ne. Ta predlog je.bil odklonjen, ker je zadeva zaradi komasacije bivše občine Vas z Marenbergom sporna. Občinski odbor je še sklepal o raznih drugi'1 zadevah. Visoka osebnost v Marenbergu. Pretekli teden se je mudil na inšpekcijske^1 potovanju v Marenbergu pomočnik komandanta dravskega orožniškega polka, polkovnik gospod Ivan Jovanovič. Inšpi' ciral je žandarmerijsko postajo ter potem na Remšnik. Še enkrat o smrti v ribniškem jarku* ^.er. so Se širile razne govorice, da ie Vitrih, ki je umrl v ribniškem jarku, unifj za posledicami preobilo zavžitega alkohola in še razne druge domneve, smo iz' vedeli iz merodajnih virov, da so vse te govorice neutemeljene. Dokazano je. ^a je Vitrih isti popoldan spil le četrt li{ril vina in dve merici žganja. Torej ni bila smrt oosledica alkohola. v Ljubljani ie zapustil za vedno Družba sv. Cirila in Metoda sporoča svojim članom žalostno vest, da nas član glavnega odbora, gospod ANTON HREN Glavni odbor CfiD, fkšMmke m MMšfa Movite Veselo planinsko vrvenje V »Unionu« ie bilo v noči od sobote na nedeljo veselo in zanosno življenje. Mariborski planinci so imeli svoj tradicionalni planinski večer s plesom, zabavo in Pristnim planinskm dirindajem. Množice vnetih čestilcev Terpsihore se je razmeroma že ob točni uri zgrnila v unionske Prostore in je bila okoli pol 10. ure zvečer je tolika gneča, prerivanje in veselo Plesno žuborenje, da je bila potrebna tu-Patam uporaba taktike komolcev, če si se hotel preriniti skozi to množico vrteče, sukajoče se in praznično vesele mladine. tudi starejši si niso hoteli krat'ti veselja, da bi prisostvovali poskočnemu ritmu godbe ter po sladkih tleh drsečih korakov dražestnih plesalk in navduše-n>h plesalcev. Bilo pa je izdatno poskrbljeno tudi za tiste trenutke, ko se člo-veku zahoče dobre kapljice, okusne klobase ali slične želodčne dobrote, s katero si lahko človek daje novega pogona za Pospešno nadaljevanje plesnih podvigov. Pa tudi odličniki javne?;?. •?;» 'i-.r ?. so prihiteli na ta večer, ki ie v okusno okrašenih in prirejenih unionskih prostorih blestel in žarel v pestrobujni slikovitosti Planinskih noš, ki so se v tem sukajočem se svetu spremešavale s preprosto promenadno obleko, lovsko garnituro in Pristnim planinskim klobukom. Frakov, sakejev in cilindrov na tem večeru ni bilo na spregled. Sposobnim in spretnem Dripravljalcem krasno uspelega planinskega plesa je treba dati toplo priznanje '? Pohvalo! položili v posteljo, kjer je Štuhečeva 15 minut zatem izdihnila. Radi raznih govoric, ki so nastale v zvezi z nenadno smrtjo Ane Štuhečeve, se je izvršila obdukcija trupla, pri kateri pa se niso dognali nikakšni znaki na truplu pokojne Štuhečeve, ki bi mogli dati povod za uvedbo preiskave. Orožniki so v zvezi s tem zaslišali tudi zeta pokojne, ki je dejal, da so bili doma sicer prepiri in spori, da pa ni pokojne nikdo s katerimkoli predmetom udaril. Očividno je vzrok nenadne smrti v dejstvu, da je že priletno Štuhečevo v razburjenju zadela smrtonosna kap. Mova afera ., Te dni vrši mariborska policija teme-IJda zasliševanja v ponarejevalski aferi, ^i ie zavzela že precej velik obseg. Pretekli petek so namreč aretirali v Ptuju kletnega agronoma Bena Alterja, Ki je Ponaredil več poštnih nakaznic in z njimi fvignil pri mariborski pošti 15.000 dinarjev. Aretacija se je izvršila v trenutku, ko je hotel dvigniti na pošti večjo vsoto denarja. Ko je namreč kanil dvigniti v * tiiiu nadaljnj h devet tisočakov, so mu "astavili past. v katero se je ujel. Pri petini preiskavi so našli pri njem 4500 5‘narjev. Aretiranec, ki so ga odpremili Ptuja v Maribor, dejanje popolnoma Priznava, zagovarja se z bedo, pomanjšujem in brezposelnostjo. Alterja bodo te dni po zaključku zasliševanj 'zročiii ^dišču. Skrjvnestna smrt prevžitkarice V Vučji vasi pri Križevcih je umrla ^rivnostne smrti 621etna prevžitkarica Štuhečeva. Pribežala je zvečer vsa Vzburjena k posestniku Jožefu Slaviču v Vučji vasi. Vsa upehana je spregovo-fl'a samo en stavek, in sicer je dejala, Ja jo je nekdo udaril s kuhinjsko greblo po hrbtu. Starko so pri Slavičevih Otvoritev Tomerlinove razstave. Včeraj dopoldne ie bila v pritličju gradu na Trgu svobode otvorjena razstava slik zagrebškega akad. slikarja Slavka Tomer-lina. Razstava je vzbudila lepo zanimanje in ostane odprta do vključno nedelje 0. t. m. Gibanje šahistov. V s* do zvečei se je zaključil klubski turnir mariborskega šahovskega kluba z razde itvijo ■■ng~ad, in sicer sta si delila 1. in 2. nagrado Kukovec in Mešiček z 7 A točkam'. 3 je dobi! profesor Sila s 6 i .'čkarni, 4. dr. Lippai 5A, 5. sta si delila Konič m Strniša s 4'A točkami, sledijo še, Bien s 4, Koser 3, Jaut 2 A in Radolič nič točk. Po razdelitvi nagrad se je odigral brzi furnir. ki se ga je udeležilo 12 igraicev, med njimi tudi mojster Pirc, ki je igra! proti vsem s konjem man; Končni uspeh ie bil sledeči: Konič 10/4, Pirc 10, Lešnik 8, Strniša 7. Mešiček 6, dr. Danev in Bien 5K>, Kukovec 4A, Merlak 4, Do-brila in dr. Lovrec 2A. Radolič nič. V torek 4. februarja ob 8. urj zvečer se začne turnir za prvenstvo Maribora, ki se ga bo udeležilo predvidoma 16 igralcev. Turnir se igra ob torkih in petkih ob 8. uri zvečer v kavarni Central. Za izid je veliko zanimanje. Žalna sela za pokojnim Hrenom. Občinska uprava občine Studenci bo imela danes ob 17. uri žalno sejo za umrlim šolskim upraviteljem in javnim delavcem g. Antonom Hrenom. Počastitev spomina pokojnega Hrena. Ljudska univerza v Studencih, katere duša je bil pokojni šolski upravitelj Anton Hren. priredi v četrtek 6. t. m. ob 19. uri pred najavljenim predavanjem komemoracijo za svojim požrtvovalnim podpredsednikom Tonetom Hrenom. Prijatelji Ljudske univerze vljudno vabljeni. Opozorilo udeležencem pogreba Toneta Hrena. Z Glavnega trga bodo jutri popoldne ob pol 15. vozili v Studence do GRAJSKI KINO. Od danes dalje senzacija za Maribor, vohunski velefitm, ki se nanaša na svetovno vojno, »TAJNI KURI R«. V glavni vlogi Hans Afbers, Vohunka Char-lote Susa. na. Sprevod se vrši v torek, dne 4. t. an. ob 15. uri od Sokolskega doma v Studencih na glavni kolodvor. Namesto venca na grob gospoda Antona Hrena, člana uprave Učiteljske tiskarne, so uslužbenci Učiteljske knjigarne v Mariboru darovali 200 Din Učiteljskemu domu. Učiteljskemu domu v Mariboru so ob priliki prebridke izgube njega predsednika gospoda Antona Hrena, šol. upravitelja v Studencih, namestu venca na grob darovali odborniki te zadruge 800 Din. Obe podružnici Ciril-Metodove družbe pozivata svoje člane, da se udeležijo pogreba preminilega Antona Hrena, šolskega upravitelja v Studencih, ki bo jutri ob 15. uri izpred Sokolskega doma v Studencih. Alpinistična šola S. P. D. Maribor. V sredo, dne 5. t. m. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze predava g. dr. Valter Bohinec o ledenikih v naših Alpah. I Smučarji-planinci vsi na predavanje! ' Ledeniki v naših Alpah je naslov tretjemu predavanju, ki se vrši v dvorani Ljudske univerze v sredo, dne 5. t. m. ob 20. uri v ciklusu alpinistične šole S. P. D. Maribor, ki si je nadelo nalogo, da z javnimi predavanji seznani naše planince z vsem, kar mora hribolazec vedeti o planinah. Prvo sobno streljanje naših lovcev. Prvo letošnje sobno streljanje naših lovcev bo v četrtek, 6. t. m. ob 20. uri na kegljišču restavracije »Plzenski dvor« dogodek. Veljajo bloki. (Senica). Vabijo se ne le člani mariborskega lovskega društva, marveč tudi prijatelji strelskega športa sploh! Velika kavarna. Veliki dvojni pustni spored dnevno od 10. ure zvečer naprej. V soboto 8. februarja »Trgovski ples« v vseli prostorih »Uniona«. Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Sirakova in Vidmarjeva, jutri v torek Minafikova in Savostova lekarna. Nedolžna žrtev pretepa. Pri Sv. Barbari v Slov. Goricah so se v neki gostilni rned -plesom razgreti fantje stepli. Orožnijt. ki je moral intervenirati, je hotel razgnati fante, ki so bili precej nasilni. Ko se je podal v gručo pretepajočih, je radi nastale gneče treščil na tla 241etnega delavca Franca Frasa, ki sj je pri padcu zlomil desno nogo pod kolenom. Izkazalo se je, da Fras ni bil med pretepači, pač pa je te pomirjeval. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. Nad gospodarja. Včeraj popoldne sta se sprla 301etni viničar Anton Pernek in njegov delavec, ki je napadel gospodarja, ga obrcal in nato podrl na tla, da si je Pernek pri tem zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico. Na policiji sta se stepla. Po sobotnem planinskem plesu je privedel natakar Franc Mlakar svojega znanca Adolfa P. da mu Kino Union. Danes veliki muzikalni šla« g er, biser filmske lepote »Božati stvena žena« z Marto Eggert. tomedue gMeiisie REPERTOAR. Ponedeljek, 3. februarja: Zaprto. Torek, 4. februarja ob 20. uri: »Konce«i-no-recitacijskl večer Milana Skrbinška* Agela Jarca, dr. Danila Švare in Majde Skrbinškove«. Sreda, 5. februarja; Zaprto. Četrtek, 6. februarja ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«. Red B. Zanimiv koncertno-recitacijski večer bo jutri v torek, 4. t. 1. Na večeru nastopijo: Milan Skrbinšek, odlični režiser in igralec, ki je svojčas deloval tudi v mariborskem gledališču, kapelnik in skladatelj novodobne struje dr. Danilo Švara, operni pevec Angelo Jarc, (Mariborčanom je znan po svojem nastopu v operi »Evan-geljnik«) ter Majda Skrbinškov a. Prvi trije so vsi Člani »Narodnega gledališča« v Ljubljani. Na sporedu so operne arije, pesmi, monologi in dialogi iz Shakespea-reje del, recitacije itd. Ta večer bo po svoji petrosti in izbrani vsebini zanimiv Sokolskega doma mestni avtobusi, na.e pri žalnem sprevodu umrlega člana i izbil zlat zob. upravnega odbora Saveza Antona Hre-I Sam je hotel v zapor. Včeraj se je zglasil na orožniški postaji v Košakih 521etni mehanik in potnik Koloman Blažek in kazal vse znake zmedenosti. Pravil je, da je storil neko kaznivo dejanje in da ga naj zapro. Takoj nato pa je izvlekel iz žepa precej močno vrv in zatrjeval, da se bo obesil, ker da ne dobi nekega denarja iz Italije. Blažeka so orožniki predali mariborski policiji, ki je morala budno paziti, da bi možakar lie izvršil samomora, ker je to že večkrat poizkusil. Blažek je pristojen v Prevalje in bodo oblasti izvršile potrebne poizvedbe. Pod motorjem. V soboto zvečer je neki neznani motociklist na cesti v Slov. Bistrici povozil 181etnega čevljarskega vajenca Alberta Pečenka, ki je pri padcii zadobil nevarne poškodbe na glavi, tilniku in desni rami. Ljudje, ki so poškodovanca našli, so odredili takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico. Motociklist svojega vozila ni imel razsvetljenega. Viomna tatvina. Snoči se je v odsotnosti zasebnice Uršule Lovrečeve na Tržaški cesti 2 splazil v njeno stanovanje neznan vlomilec ter ukradel iz nočne omarice okoli 1000 dinarjev gotovine, zlato žensko uro in zlat poročni prstan. Policija je ugotovila, da je storil&c delal z vetrihom. Daktrloskop g. Grobin je posnel prstne odtise. Ukradeno kolo. Včeraj je nekdo ukradel mesarskemu vajencu Karlu Vešnerju izpred gostilne na Aleksandrovi cesti kolo znamke »Baltia Karna«, ki je registrirano z evidenčno številko 7413. Stanovanie DVOSOBNO STANOVANJE takoj oddam mirni stranki._— Vprašati Mlinska 30. 5-43 Razno Naznanjam cenjenemu občinstvu. da boni odprl ČEVLJARSKO PODRUŽNICO »brzo podplata« s 1. februarjem v Trubarjevi ul. 9. Izdelava dobro ročno delo, točna in po najnižji dnevni ceni. Se priporoča Ivan Pirc. 465 Prodam OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, na prodaj.- 20. Podpisana se najtopleje zahvaljujem gospodu DR. VELKERJU za uspešno zdravljenje išiasa mojega moža Jerneja Aeko. j Vprašati Tvorniška cesta Margareta Ačko, Tezno. 550 i Maribor. 542 Ceikvena občina starokatoliške cerkve V Mariboru naznanja vsem vernikom in znancem, da je po kratki in mučni bolezni spreviden s svetotajstvi preminul dne 2. februarja njen predsednik br. Anton hren šolski upravitelj v Studencih pil iaršboru. Spremljali ga bomo na njegovi zadnji poti v torek, dne 4. februarja ob 15. uri izpred Sokolskega doma v Studencih. Sv. maša zadušnica zanj bo v sredo, dne 5. februarja ob 8. uri v Narodnem domu v Mariboru. _ . Odbor. Mariborski »V e č e r n i k'« Jutra Učiteljski dom v Mariboru naznanja svojim članom, da je njegov ustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod apustil nas je za vedno naš dobri in nenadomestljivi I soprog, oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod Anton Hren šolski upravitelj v Studencih. Poslovili se bomo od ranjkega v torek dne 4. februarja ob 15. uri v Sokolskem domu v Studencih. Na željo blagega pokojnika naj se prijatelji mesto nakupa vencev in cvetlic spomnijo Učiteljskega doma v Mariboru. Studenci pri Mariboru, dne 2. februarja 1936. 545 Žalujoči ostali. šolski upravitelj po kratki, težki bolezni, v nedeljo, dne 2. februarja ob pol 9. uri preminil. Od blagopokojnika se poslovimo v torek, dne 4. februarja ob 15. uri pred sokolskim domom v Studencih ter ga spremimo na zadnji poti skozi mesto, odkoder ga odpeljejo k vpepeljenju v Gradec. Odbor. • Sokolsko društvo Studenci sporoča vsemu sokolskemu članstvu, da nas je za vedno zapustil naš starosta Občina in krajevni šolski svet v Studencih javljata žalostno vest, da je njun zaslužni častni občan in dolgoletni šolski upravitelj, gospod ANTON HREN br. Anton Hren solski upravitelj včeraj, dne 2. februarja 1936 preminul. Nepozabnega spremimo na njegovi poslednji poti v torek, dne 4. februarja ob 15. uri izpred Sokolskega doma v Studencih. Čast njegovemu spominu! Studenci, dne 3. februarja 1936. Občina Studenci in kr. šolski svet v Studencih. šolski upravitelj Nepozabnega prvega našega starosto spremimo na njegovi poslednji poti v torek, dne 4. februarja ob 15. uri izpred Sokolskega doma. Slava njegovemu spominu! Studenci, dne 2. februarja 1936. ODBOR. Upravni in nadzorni odbor Knjigarne Učiteljske tiskarne v Ljubljani naznanjata pretužno vest, da je omahnil na svoji plodonosni življenjski poti član nadzornega odbora in šef mariborske podružnice Knjigarne Učiteljske tiskarne, gospod SOLSKI UPRAVITELJ V STUDENCIH Pogreb blagega pokojnika bo jutri v torek, oh 1'5. uri izpred Sokolskega doma v Studencih, Bodi mu ohranjen večen spomin! Upravni in nadzorni odbor. Izdaja konzorcij »jfastras y Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. [Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.