Poštnina olafana v gotovini Leto IVI.
V UubHani, v petek, dne 26 oktobra 1928
St. 246.
St. i, Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
za državo SHS
meieCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljama Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov l stolp, petlt-vrsla moli oglasi po 1-50 In 2 D, veCJl oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din g Pri veClem g naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici M. 6 111 nokoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo ' Uredništva telefon št. 20S0, upravnlSlva St. 2328
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava le vKopltar/evI ul.St.fi čekovni račun: Cfubllana Stev. 10.S50 la 10.349 za Inserale, SarafevoSl.7563, Zagreb St. 39.011. Praga In liunat St. 24.797
Da si zapomnilo
Na težko kleveto radičevskega poslanca Zupančiča v ljubljanski oblastni skupščini je večina skupščine, ki jo tvori klub Slovenske ljudske stranke odgovorila z najostrejšo kaznijo. Izključila je krivca za osem dni iz svoje srede. To je zahtevala tako čast Slovenske ljudske stranke kot večinske zastopnice slovenskega naroda kakor dostojanstvo oblastne skupščine.
Radičevci in samostojni demokrati so hoteli s svojim predlogom takoj ob otvoritvi novega zasedanja oblastne skupščine vpeljati belgrajske metode svojih stankarskih tovarišev v narodni skupščini pred in do 20. junija. Zapisniki te seje oblastne skupščine povedo, da je poslanec Zupančič že v začetku seje na vsak način zahteval besedo in nadlegoval predsednika, predno je on sploh prešel k prvi točki dnevnega reda. Po izčrpanein poročilu je predsednik bral predloge, v par besedah povedal njihovo vsebino in jili odkazoval odsekom. Za vse ostale predloge je to bilo tudi opoziciji prav, le pri tej hujskaško koncipirani resoluciji, ki z delom oblastne skupščine nima nobene zveze, so radičevci in samostojni demokrati zahtevali, da jo predsednik v celoti čita. In ko je predsednik tako šikaniranje odklonil, je poslanec Zupančič izrekel dobesedno ie-le besede: »Konstatiram, da je predsednik vedoma kršil poslovnik s tem, da ni prečital predloga kljub temu, da sem ga opozoril pravočasno. Ker ga neče prečitati, smatramo, da se večina skupščine solidarizira z belgrajskimi Puniši Račiči.«
Te besede smo navedli točno po uradnem stenografskem zapisniku. To poudarjamo, ker je menda ing. Zupančiča lastnih besedi sram. V »Jutru« namreč jih skuša drugače ffplmačiti in iz besede »ker« napraviti >če«, kakor da je govoril pogojno. Ing. Zupančič trdi, da je govoril s stenografi, ki da so mu to dikcijo potrdili. Dejansko pa uradni stenografi nič ne vedo, da bi bili z Zupančičem o vsem tem govorili. Ing. Zupančič s tem le priznava, da je govoril nekaj, kar ni prav in kar je le njemu in njegovemu klubu škodovalo. Kajti pred slovenskim narodom take vrste politične metode ne uspevajo in radičevci s temi sredstvi ne bodo želi pri nas političnega uspeha.
Posebno ne prime politika, ki jo pobijajo še čisto nova in sveža dejstva. Ljubljanska oblastna skupščina in ljubljanski oblastni odbor sta ob priliki tragične smrti g. Stjepana Radiča izkazala le-temu vso pieteto in s tem dokumentirala naravnost nasprotno stališče, kakor ga podtika tej korporaciji zgoraj navedeni Zupančičev očitek. Slovenska ljudska stranka v vsej svoji zgodovini nima nobenega madeža nasilnih dejanj. Naj bi ing. Zupančič tozadevno raje pogledal svoje in sorodne hrvatske stranke vrste, kjer bo našel napadalce na poslanca Sušnika, ubijalce zaupnika Hrvatske ljudske stranke in pretepače, ki z nasiljem preganjajo vse zadnje mesece nera-dičevske kmete po hrvatskih selih. Naj bi ing. Zupančič pogledal k svojim prijateljem-samo-stojnim demokratom in se spomnil na Trbovlje, na Vič, na Podnart in vsa druga pozo-rišča javnih nasilij, kojih ideologija ima svoj izvor v politiki njegovih prijateljev.
Slovenska ljudska stranka ne bo nikdar pustila, da bi se v ustanovah in korpora-cijah, v katerih ona odločuje, uveljavljale kakršnekoli nekvalificirane metode političnega boja. Ona je odgovorna za red in dostojanstvo oblastnih skupščin. Zato bo z vsemi sredstvi zatrla v teh oblastnih skupščinah vsak poskus neparlamentarnega obnašanja.
Liberalno časopisje čuti, da je njegova delegacija v prvi seji oblastne skupščine polomila. Prikrivali skuša svojo sramoto s tem, da po stari liberalni navadi zabavlja na vse, kar je oblastni odbor storil. Dasi je poročilo oblastnega predsednika en sam popis ogromnega dela, revija dejstev, pregled silnega dviga našega javnega gospodarstva, točen račun o vsem, kar je ljudstvo prispevalo za to svojo ustanovo, natančno zrcalo, v katerem odseva velika delavnost, požrtvovalnost in sposobnost vodstva oblastne samouprave, vendar gre liberalizem cinično preko lega in krepko dopoveduje vsemu svetu, da je gospodarstvo v slovenski deželi zanič, še slabše kot nič, ker je partizansko, zgolj klerikalno. Dn je oblastni odbor dal 800.000 Din za šole, da je s tem spopolnil vrzeli za vseh deset let nazaj, da je pri tem vpošteva! samo stvarno potrebo, da je dal celo vrsto teli podpor liberalnim občinam, dn menda prav nobene prošnje lihe- ; ralnih občin ni odklonil, to je po »Jutru« par- '
mussolini hoEe amputaclfo ?
č Zagreb, 25. okt. (Tel. jSIov.«) To dni sc mudi v Zagrebu eden od voditeljev italijanske opozicije in zelo ugleden bivši član italijanskega kabineta, ki je bil dolgo vrsto let poslanec v italijanskem parlamentu, sedaj pa živi radi svojega odkritega protifašističnega stališča v inozemstvu, kjer je sotrudnik raznih časnikarskih agencij. Imena radi stvari same to pot ne moremo navesti. V Zagreb je prišel, da prouči našo razmere. V to svrho jo stopil v stik z mnogimi političnimi činitelji.
Danes se jo Vaš dopisnik sestal s tem parlamentarcem in se z njim razgovarjal nad dve uri. Poleg važnih izjav, ki jih jo dal Vašemu dopisniku o dogodkih v svetovni politiki, se jo zadržal na razmerah med Italijo in Jugoslavijo. Pri tej priliki je naglasil, da je Mussolini vsekakor želel, da ne bi bilo prišlo do odobritve nettunskih konvoncij. Mussolini je svojo politiko privedel v tak položaj, da more obdržati njegovo diktaturo samo kak večji uspeh. Razen tega je Mussolini prepričan, da bi bil z odbijanjem ratifikacijo od strani naše države odvrnil od nas vse našo sosede.
Nadalje je ta politik govoril o najaktualnejših političnih vprašanjih. Izjavil jc, da želi Musolini aktivne agitacije za amputacijo v naši državi in da si je večkrat prizadeval stopiti v zvezo z osebami, za katere misli, da bi mogle kaj doprinesti k amputaciji. Vendar pri nas nihče ni sol od odgovornih činiteljev na njegov lim. Mussolini bi v slučaju amputacije vsekakor si prizadeval vreči v Hrvatsko kapital, da bi jo gospodarsko zasužnjil in jo napravil za Albanijo. Razen tega bi v tem slučaju prišel na Hrvatsko kot kralj član italijanske dinastije, ki bi bil istočasno tudi madjarski kralj.
Kakor nas ta italijanski politik obvešča, je načrt Musolinija in njegove najožjo okolice ta, da bi na ta način prodrl na Balkan z razdelitvijo naše države in onemogočil vsako jačjo ekspanzijo slovanskih elementov na Balkanu. Slovenija bi bila po tem načrtu razdeljena med Italijo in Madjarsko, en del pa bi pripadal Hrvatski. Hrvatska država bi se pričela pri Kotoribi, šla proti Ptuju, od Ptuja na Zidani most, od tam pa preko Kočevja in Delnic na Sušak. Pri Zidanem mostu bi tekla madjarska meja proti Dravogradu. Italija bi vzela vse ostale kraje zapadno od črte Dravograd—Zidani most—Kočevje—Delnice.
Kakor nas ta politik zagotavlja, smatrajo ožji Mussolinijevi krogi to delitev kot najboljšo rešitev tega vprašanja in da v tem smislu poskušajo pri nekaterih tujih oblasteh pripravljati tla v tej smeri.
Italijanska emigracija nikakor ne veruje v uspeh take akcije, ker je mnenja, da bi bila vsaka slabitev naše države katastrofalna za italijansko emigracijo in za njene opozi-cionalno težnje, ker bi oslabitev naše državo neobičajno dvignila Mussolinijcv režim.
Uredništvo »Slovenca« prepušča znanemu italijanskemu politiku za njegove informacije seveda polno odgovornost.
Državno posojilo
Belgrad, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Monopolska uprava jo najela posojilo v znesku 300 milijonov dinarjev. Kakor nam zatrjujejo iz upravnih krogov državnih monopolov, se je posojilo najelo pod izredno ugodnimi okolnostmi. Posojilo se je danes podpisalo. V imenu švedske-amoriške skupine jo podpisal posojilo g. Alstrom, ki so že par dni nahaja v Belgradu.
Odločilna šefa demokratskega kluba
r Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Tajništvo glavnega odbora DS je izdalo sledeče obvestilo: »Skupna seja glavnega odbora, poslanskega kluba in osrednjih odborov iz Zagreba in Belgrada se bo vršila v soboto, 27. oktobra ob pol 10. dop. Vsi člani teh institucij se pozivajo, da pridejo na to sejo.«
To obvestilo je v zvezi s sejo, o kateri smo že ponovno poročali. Na tej seji bosta govorila g. Davidovič o notranji, g. Marinkovič pa o zunanji politiki. Misli se, da bo DS pri tej priliki zavzela končnoveljavno stališče nasproti poslednjim dogodkom, predvsem pa nasproti sta-
Guverner Bailoni v Zagreba« in
:ani
r Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Danes je guverner Narodne banke g. Bajloni odpotoval v Zagreb, odkoder bo odšel tudi v Ljubljano, da stopi v stik z tamošnjimi zastopniki gospodarskih in finančnih organizacij.
Borba za župansko mesto
č Zagreb, 25. okt. (Tel. Slov.) Časopisje, ki je naklonjeno HFSS, poroča, da je že zagotovljena izvolitev novega župana dr. Srkulja. V krogih HFSS se pa zatrjuje, da niso točne kombinacije pristašev odbora kluba zastopnikov mestne večine. Te kombinacije so prezgodnje in nihče od pristašev KDK ni še sklenil, da bo Sr-kulj izvoljen za župana. »Riječ« prinaša uvodnik, ki nosi šifro Vilderja. V njem ostro napada Srkuljevo kandidaturo ter pravi, da bi moral Zagreb imeti človeka, ki bi bil sposoben v tem oziru, kar pa Srkulj po splošnem prepričanju ni.
lišču KDK. Kakor smo že poročali, se v DS-kro-gih vedno bolj ojačava mnenje, da je treba proti voditeljem KDK podvzeti energične ukrepe z ozirom na njihove ekstremne in čestokrat izzivalne geste. Predvsem to zahtevajo demokratski voditelji iz hrvatskih krajev. Tako n. pr. se iz krogov demokratskega kluba izve, da minister za javna dela g. Angjelinovič zahteva, da se proti voditeljem KDK podvzamejo najstrožji ukrepi, posebno po njihovih izjavah, ki so jih dali na zborovanju v Sisku. Z ozirom na to bo ta seja zelo važna, ker bi mogla imeti težje posledice.
SpFtske občinske volitve
č Split, 25. okt. (Tel. Slov.) čeprav sc je v krogih KDK pričakovalo, da bodo pri občinskih volitvah vse stranke KDK nastopile enotno, vendar so nastopile vse samostojno. Tudi Hrvatska pučka stranka gre samostojno. Njen nosilec je znani učenjak, arheolog don Fran Bulič.
Se vaški pretepi — politika
č širok Brijeg, 25. okt. (Tel. Slov.) Mladeniči iz vasi Lisa in Strumica so se radi nekega dekleta med seboj stepli. Bilo jih je več težko ranjenih. Sodišče je sedem mladeničev iz Lise obsodilo na osem dni zapora. One iz Strumice pa na pet dni. Vse vesti, ki so jih prinesli nekateri zagrebški listi, da so bili kaznovani samo pristaši HSS, HPS pa ne, in da so pristaši HPS napadli pristaše HSS, so popolnoma izmišljene in neresnične.
r Belgrad, 25. okt. (Tel. Slov.) Danes sc jc iz Topole vrnil v Belgrad Nj. Vel. Kralj.
Za zvezo z Rusijo?
Kombinacije z Rusijo niso prenehale. Zopet je tu francoski general Leron, ki pride v Romunijo. Namen naj bi bil ta: Osnoval naj bi se vzhodni blok držav male antante, kateremu bi pristopila tudi Poljska. Leron je že preje sondiral teren za lo zvezo; za njim je prišel v Bukarešt poljski maršal Pilsudski, ki se je pogajal o poljsko-romunski zvezi. Ker je bil Leron tudi v Pragi in Belgradu, naj bi bila za to protirusko zvezo tudi Praga in Belgrad. Objekt, za katerega gre, pa je Ukrajina, katere zapadni del naj se odcepi od Rusije, da se Poljska lažje gospodarsko razmahne in da je romunska posest Besarabije varnejša.
Te kombinacije je prvi obelodanil nemški tisk. Kljub temu, da bi ta zveza ne bila Nemčiji ravno v prid in se ob takih prilikah navadno ne varčuje s senzacijami, so tudi nemški publicisti pristavili k tem poročilom rezervirano pripombo, da zanje ne prevzemajo odgovornosti. Praga jc vsako tako misel proti-ruske zveze takoj zanikala. Pri nas se ni niti na splošno omenila, v ostalem svetu pa ni bilo niti odmeva, kaj šele viharja, ki mu ni mogoče uiti, kakor hitro se le namigne na kako novo politično zvezo. Ruska Ukrajina in vzhodni blok pa sta vendar dvoje takih zamisli, da bi se ne dali rešiti s potezo peresa in čez noč. Že li osamljeni glasovi so precej verodostojen dokaz, da je stvar z Rusijo in Ukrajino za enkrat res samo kombinacija.
Vendar pa je ta kombinacija pomembna v toliko, da se je začelo znova razpravljati o Rusiji. Ne toliko o njenih notranjih težavah. Kajti tli ni ničesar novega. Vlada nima denarja, ima pa opozicijo enkrat iz leve, drugič iz desne strani. Težava pri industrializaciji države ludi ni od včeraj; enako ne otepanje kmetov, ki se s komunizmom ne marajo seznaniti. Roj zoper srednje in velike kmete je tako star kot sovjeti. Z eno besedo: Težave, ki se s časom v malih niansah sicer spreminjajo, so vendar ene in iste iz leta v leto. To je stalna kriza sistema države, družbe in gospodarstva, ki bo trajala najbrže toliko časa, dokler bodo obstojali sovjeti. — Zanimanje za Rusijo sega v teh krogih bolj na zunanjo politiko, kjer naj bi bilo kaj novega. Res je namreč, da leži nad tem poljem skrivnosten molk. Koliko prahu je dvigal včasih Cičerin! Danes se ne imenuje več. Ali je bolan, ali ne more nikamor? Koliko groženj na ruski kot na angleški ali francoski strani še pred kratkim! Danes je položaj na Kitajskem skoraj reden; kitajskega vprašanja v prvotnem smislu besede ni več. Turške-ruske zveze ni, ker Kemal odklanja prav tako Rusa kot Grka in krvavo preganja sovjetsko propagando z isto doslednostjo kot pristaše starega turškega carstva. Mednarodni komunizem je utopija. Kajti možen bi bil le z revolucijo, 1a pa uspe zopet le v izrednih razmerah, ko je mera nezadovoljstva do vrha polna. Rusija jc omejena na Rusijo in osamljena. To jo novo. Ali pa je to novo morda povod, da se lahko računa z drugačnimi političnimi zvezami in ga naj zgrabi ta ali druga država, da pride na škodo tretji v dobre zveze z Rusijo?
Morda je na ta moment mislil pri nas ludi Svetozar Pribičevič, ki se, kot na vseh poljih, hoče tudi tu pobahati kot špecijalist ruskih razmer. »Mi smo danes edina država v Evropi, ki nima nobenih zvez z Rusijo. In kako naj vodimo svetovno politiko ali kakorkoli sodelujemo v tej politiki, ako se s kitajskim zidom omejujemo od vsega sveta, ki predstavlja Rusijo? Italija bi bila nasproti nam manj agresivna, ako bi bila za nami Rusija.« To je smisel Pribičevičeve državnosti.
Rusija je osamljena! Že lo dejstvo kaže, :>kako imajo vse države Evrope redne odno-šaje z Rusijo« ... Poleg tega pa vsak političen otrok ve, da razen Nemčije nima nobena izmed pomembnih evropskih držav z Rusijo urejenih razmer. Ali jih imate Anglija in Francija? Ali jih imajo države male antante? Ali jih ima finančni svet? Ali jih ima Poljska? Češkoslovaška n. pr. še do danes ni priznala
tizansko. Da je oblastni odbor spravil v red naše bolnišnice, jih spopolnil, začel graditi nove, plačal samo za revne bolnike na odpisih 9,000.000 Din, to je pri liberalcih slabo gospodarstvo. Da smo že v prvem letu dobili nove ceste, mostove, gradbe, vodovode, da so cestni okrajni odbori dobili 4,000.000 Din, to je klerikalno nazadnjaško gospodarstvo. Ker jc oblastni odbor razdelil 100 vagonov j cementa in dal posebne podpore za izboljšanje hlevov in snoinih jam, pravijo liberalci.
da je s tem storil cementno korupcijo«. Ker je dajal za županske tečaje, tajniške tečaje, gospodinjske tečaje, učiteljske kmetijske tečaje, za zadružništvo, za mlekarstvo milijonske vsote, je s tem širil klerikalno mračnjaštvo, čeprav je drjnnsko dvignil napredek in kulturo našega naroda v eni sami seziji višje, kol so poprej mogle liberalno vlnde vseh sodem let. Ker je oblastni odbor razdelil 65 v«v ur.v i.i ;t?.? m/vl iik'70 prebivalstvo, je s len iv* ,|.al Javni .denar davkoplačevalcev, ki
so bili tako dobri, da se niso uprli klerikalnim oblastnikom v oblastnih skupščinah.
V tem tonu razpravljata :>Jutro« in >Na-rod« o ogromnem delu oblastnega odbora; Poznamo ta način izpred vojno. Poznamo pa tudi sadove dela Slovenske ljudske stranke v deželi izpred vojne in danes. Teh del ne zabriše nobena kleveta iu slovensko ljudstvo ie že opetovano dokazalo, da dobro loči zrno od plevela v naši deželni politični borbi.
\ a \
\
Strto 2«
^SLOVENEC«, dne 26. oktobra 1928.
Štev. 246.
aovfcteke Rusije, da bi s tem dokumentirala jnridično voljo do rednega življenja obeh držav! Še bolj naivna in vodilnega politika — četudi opozicije — nevredna je enostavna zahteva po zvezah z Rusijo, češ da bomo potem sodelovali v svetovni politiki in se bodo nas Italijani bali. Kdo pa dela svetovno politiko, če ne nasprotniki sovjetov? Kakšno realno vrednost bi imelo izzivanje velike m male antante? Ali naj razbijemo malo antan-to, romunsko prijateljstvo! Gremo preko Anglije in Francije? In kakšna naj bi bila praktična korist, n. pr. samo v gospodarstvu?
Besede! Besede! g. Svetozar! Brez dvoma čutimo vsi z Rusi kot slovanskim narodom. Tu ne rabimo vzpodbude Pribičeviča. Realna politika je pa nekaj drugega. Čudno je le to, da more biti edino pri nas opozicija brez realnega smisla.
Seia Jugoslovanskega kluba v Mariboru
Maribor, 25. oktobra.
Danes se je vršila ob pol 10. dopoldne i prostorih Zadružne gospodarske banke seja Jugoslovanskega kluba, ki je trajala neprekinjeno do tričetrt na 3 popoldne. Razpravljalo se je o nekaterih važnih zakonskih pred-loeih ki so na dnevnem redu, oziroma ki se Jdejo v najbližji prihodnjosti pred narodno skupščino. Komunike o seji se ni izdal.
Kardinal Hlond
v Mariboru
Maribor, 25. oktobra.
S praškim brzovlakom se je pripeljal vče-rfe sem na svojem potovanju proti Zagrebu poliski primas kardinal dr. Avgust Hlond, star prijatelj Slovencev. K pozdravu so se zbrali na kolodvoru prevzv. knezoškof dr. Andrej Karlin v spremstvu stolnega kanonika in ravnatelja bogoslovja dr. Cukale veliki župan dr Schaubach, oblastni predsednik dr. Les-kovar, ravnatelj Salezijanskega zavoda v Ver-ieiu in ravnatelj Salezijanskega zavoda :>Mar-finišča« v Murski Soboti Jože! Radolia. Ob Priliki pozdrava visokega cerkvenega gosta Lu je knezoškof dr. Karlin želel kar najlepše ▼tise v naši državi. V razgovoru se je kardinal dr Hlond zanimal za vprašanje cerkvenega ledinjenja v naši državi ter podal hkrati razvojno sliko o uspehapolnem prodiranju cinl-metodijske ideje na Poljskem. Izjavil je da ae bo nekaj dni mudil v Ljubljani, kjer hoče obnoviti stare in prijetne spomine na Slovenijo ki jo je že večkrat obiskal. Visoki cerkveni knez je nato v spremstvu obeh ravnateljev salezijan«kih zavodov Tkalca in Radohe ob 2.35 popoldne nadaljeval potovanje proti Zagrebu, odkoder se preko Ljubljane, kjer ostane nekaj dni, odpelje v Rim.
Naš tovariš odhaja iz Belgrada
Ob odhodu našega dosedanjega dopisnika g. Schweigerja iz Belgrada v uredništvo v Ljub-fcani, piše vse belgrajsko časopisje. Med drugimi priobčuje sledeče:
»Cez nekoliko dni bo zapustil Belgrad in odšel v Ljubljano g. Viktor Schweiger, dosedanji belgrajski dopisnik ljubljanskega »Slovenca«. V času, ko se je naš tisk, tako v Belgradu kakor izven njega, pričel gigantsko razvijati, ko so prišle v Belgrad z vseh strani številne prvovrstne novinarske moči, moči nove časnikarske generacije, je prišel v Belgrad tudi g. Viktor Schweiger, dopisnik ljubljanskega »Slovenca«. Prišel je pred polnimi šestimi leti in je prav do pred par dni častno in s polno ljubeznijo deloval na težkem poslu, ki ima v prvi vrsti nalogo vzajemno obveščati posamezne naše kraje in sstanavljati bratske vezi.
V šestih letih, kolikor je bival v Belgradu, si je g. Schweiger pridobil veliko število prijateljev, ne samo v časnikarskih vrstah, marveč tudi v vseh belgrajskih krogih. Z vsemi svojimi lastnostmi je g. Schvveiger dosegel, da vsi njegovi znanci in prijatelji iskreno obžalujejo njegov odhod. V uteho ostaja samo to, da bo g. Schweiger v Ljubljani, kamor odhaja, da prevzame posle urednika »Slovenca«, nadaljeval delo. Odlično je spoznal Belgrad, spoznal njegovo intimno dušo in bo mogel pri svojem poslu biti veren tolmač duše Belgrada. V današnjem položaju ni to malega pomena.«
Mi sino veseli, da se je naš tovariš med Belgrajčani tako odlično uveljavil in ga z veselem pričakujemo.
Davčna preobremenitev
»Jutro« zopet piše o davčni preobremenitvi Slovenije. K njegovi ugotovitvi bi navedli le izjavo nekega posestnika in podjetnika na Gorenjskem, ki jo je podal v razgovoru o tem predmetu našemu prijatelju: »Le kdor živi izven mej naše države, bo kaj dal na pisanje »Jutra« in »Slov. Naroda«. Zame, ki na svoji koži dobro čutim razliko med sedanjimi in nekdanjimi davčnimi bremeni, so ugotovitve teh listov navadne čenče, o katerih ni vredno govoriti!«
Mislimo, da se z izjavo tega težkega davkoplačevalca, ki je — mimogrede omenjeno, — zvest naročnik Jutra in Slov. Naroda, — strinja ogromna večina slovenskih davkoplačevalcev, bi zato se z »Jutrom«, ki hoče skonstruirati preobremenitev Slovenije le iz okolnosti, da so druge pokrajine v državi plačale leta 1027 manj davka kot v letu 1926, res ne bomo prerekali.
Žide še naprej preganjalo
v Budimpešta, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Štu-dentovski nemiri so se danes razširili tudi na vseučilišče v Pečuhu, katero pa je rektor zaprl takoj po prvih pretepih. Na budimpeštan-ski obrtni šoli so nacijonalni študenti danes pregnali židovske študente. V Debrecin, Sege-diu in Pečuli so danes prišli budinipeštanski študenti, ki so agitirali za nemire. V Debre-cinu je policija uvedla kazensko postopanje proti 150 študentom. V Budimpešti je bilo 33 študentov obsojenih na denarne globe po 10
pengejev, dočim so delavci dobili kazni do 200 pengejev in do 15 dni zapora.
V Debrecinu so bili tudi včeraj nemiri, ki pa so se končali tragikomično. Policija je razgrajajoče študente potisnila na dvorišče seminarja, in jih je hotela izpuščati samo posamezno. da bi jim odvzela izkaznice. Študenti pa so se rajši pustili vso noč oblegati, dokler ni končno prosvetna oblast dala ob sedmih zjutraj policiji dovoljenje, da je stopila na avtonomna vseučiliška tla, kjer je potem ugotovila imena zajetih študentov.
Dr. F. Lavrič:
Volni izdatki
28. oktobra ooHtoe tudi o Soici
Luzern, 25. okt. (Tel. »Slov.«) 28. oktobra se vrše v Švici volitve v narodni svet, ki pomeni v Švici narodno skupščino, kakor tudi volitve v večini kantonov. Švicarski parlament je razpredeljeu po strankah nudil dosedaj naslednjo sliko: V narodnem svetu je bilo 42 katoliških konservativcev, 59 svobodomiselnih demokratov, 49 socialnih demokratov, 31 pristašev kmetske in obrtne stranke in 17 od manjših strank. Skupaj 198 poslancev. V stanovskem svetu pa so imeli katoliški konservativci 18, svobodomiselni demokrati 20, socialni demokrati 2, obrtniki in kmetje 2, manjše stranke 2 mandata, skupaj 44. V skupni skupščini zveznega in stanovskega sveta kot reprezentanta kantonov so razpola-
gali konservativci s 60, svobodomiselni demokrati 79, socialni demokrati 59, kmetje in obrtniki 33 in manjše stranke z 19 mandati. Skupno je torej 242 poslancev. Dvozbornični sistem je tedaj prišel najbolj v prid katoliškim konservativcem, najbolj pa v škodo socialnim demokratom.
V sedanji volivni boj gredo katoliški konservativci samostojno. Stranka zastopa nasproti levičarskemu bloku približno stališče kot centrum v Nemčiji ali Seipel v Avstriji. Posebno ostro poudarja stanovsko opredelitev družbe in zavrača državni socializem. Glavni tvoj je tudi to pot naperjen proti socialistom, ki so stranko pri zadnjih volitvah spo-drinili z drugega na tretje mesto.
Velika koalteila v Nemčiji
v Berlin, 25. okt. (Tel. Slov.) Zastopniki centruma in socijalnih demokratov so se sestali na daljšo sejo, na kateri so se posvetovali o veliki koaliciji v državi. V centrumu so bili navzoči: Mane, Stegenvald, Esser, od socijalnih demokratov pa Dittmann, Breitscheid in Dertz. Zastopniki centruma so izrazili željo, da se zavaruje trajna koalicija, katero je zagovarjal tudi Mara, ko je preteklo nedeljo govoril o notranjepolitičnem položaju Nemčije. Treba je doseči jasnost o celi vrsti važnih vprašanj, da se koalicija ne razbije ob prvem spopadu. Tudi od so-cijalncdemokratske strani je prišla do izraza želja, da se osnuje velika koalicija. Kakor hitro bi prišlo do soglasja glede vlade v državi, bi se dalo razgovarjati tudi o spremembi pruske vlade. Po posvetovanju z zastopniki centruma se je sestala k seji socijal. demokratska stranka.
Koliko nai plača Nemčija?
v London, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Četudi še niso znane podrobnosti o višini, katero naj bi Nemčija plačevala kot reparacijo zaveznikom, trdi diplomatski dopisnik »Daily Te-legrapha«, da se govori o 2 do 2 in pol milijarde mark. Ta vsota se naslanja na angleško stališče, ki zahteva, da se na noben način ne zvišajo davčni prispevki angleških davkoplačevalcev, in stališčem Francije, ki ne mara plačati svojih dolgov, če ne prispeva Nemčija z reparacijami in s stroški za obnovo države. Tudi Belgija vztraja na tem, da se plačuje letno ena milijarda, ker znašajo stroški obnove Belgije 6 milijard zlatih mark.
Madjari norelo ČSR
v Praga, 25. okt. (Tel. Slov.) Poslanec madžarske narodne stranke Koloman Fiissy je danes v poslanski zbornici pojasnjeval stališče madžarske manjšine o češkoslovaških jubilejnih slavnostih. Zahtevo vlade, da naj se Madžari vneto udeležujejo teli slavnosti, je označil kot nepravično in nečloveško. Datum 28. oktobra je v zgodovini Madžarov na Slovaškem dan žalovanja, ker ta dan je za madžarski narod nastopila katastrofa. Madžarska manjšina toliko časa ne bo mogla proslavljati obletnice češkoslovaške samostojnosti, dokler se ne prizna pravica samoodločbe in vse pravice, ki so se zagotovile manjšinam s sanžermensko mirovno pogodbo in s češkoslovaško ustavo, kakor madžarski šolski pouk na kmetih, epustitev kolonizacije s češkimi in slovaškimi legijonarji v čisto madžarskih krajih.
Proslave desetletnic
v Pariz, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Dan 11. novembra, deseto obletnico premirja, bodo v Parizu praznovali s posebnimi svečanostmi. Namerava se prirediti velik slavnosten sprevod frontnih bojevnikov in vojnih invalidov ter velik sprejem v mestni hiši, katerega se bosta udeležila tudi vojni in penzijski minister.
Rusija strada
v London, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Po poročilih tukajšnjih listov iz Moskve je prišlo v okrožju Volge do krvavih spopadov med kmeti in rdečimi četami. Tudi v okolici Odese je bilo pri teh spopadih več mrtvih in ranjenih. Železniški promet je na nekaterih krajih popolnoma ukinjen. Povod tega prelivanja krvi leži v velikanski lakoti, ki vlada med ta-mošnjim prebivalstvom.
V Mehiki je prišlo med zveznimi četami in uporniki do hudega boja. 300 upornikov je napadlo vladne čete. Pri tem je bilo 80 mrtvih in še več ranjenih. Pa tudi vladne čete so Irpele občutno zgubou
Kaj hoče Leron
v Varšava, 25. okt. (Tel. Slov.) Poljska brzojavna agentura izjavlja danes v očividno ofi-cijoznem poročilu, da je neresnično, da je obisk francoskega generala Leronda v Romuniji in njegov napovedani povratek skozi Poljsko v zvezi s pogajanji za poljsko-romunsko vojaško zvezo. Ta pogajanja so se med poljskim iu romunskim generalnim štabom tekom leta vodila že tako resno, da Lerondu o tem ne ostaja ničesar več razpravljati. Seveda pa je mogoče, da se bo informiral o uspehu dogovorov med poljskim in romunskim generalnim štabom.
Razcep poljskih socialistov
v Varšava, 25. okt. (Tel. »Slov.«) V nasprotju z dosedanjim predsednikom varšavske stranke socijalnih demokratov Javorovskem, ki se je priključil skupini Moračevskega, je podalo 11 socijalno demokratskih mestnih svetovalcev izjavo, da se ne priključijo gibanju, ki gre za tem, da se socijalno demokratska stranka razcepi. Socijalno demokratski župan mesta Lodza Ziemelski hoče poskusiti še s spravnim poskusom, predno prideta obe skupini 1. novembra na strankarski shod.
Končana preiskava zoper Rossiia
v Milan, 25. okt. (Tel. Slov.) Sedaj je končana preiskava proti Cesaru Rossiju, bivšemu načelniku Mussolinijevega tiskovnega urada, katerega so Mussolinijevi detektivi meseca septembra zvabili iz Lugana v Campione na laških tleh in ga tam aretirali. Njegova spremljevalka Francozinja Durand jc bila izpuščena, kar potrjuje donmevo, da je bila dogovorjena z detektivi.
Morilec Hesdger arišet
v Kiiln, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Morilca Heidgerja, ki je pred nekaterimi dnevi povzročil divjo gonjo po mestu in ga policija ni mogla vjeti, se je danes le posrečilo najti v hišah, kjer se je skril. Po liudem boju z revolverji in ročnimi granatami so ga končno prijeli. Morilec je dobil v boju sedem težkih ran, ki pa niso smrtno nevarne.
Kdo ie kriv nesreče .Ondine'?
v Atene, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Grški listi ostro protestirajo proti temu, da francoska vlada dosedaj ni preklicala svojih obdolžitev, da je kapitan grškega parnika Aikaterin Gulan-dris kriv katastrofe francoske podmornice »Ondine«, dasi je holandski izvedenec, kateremu je bila poverjena preiskava o nesreči, razsodil, da je nesrečo zakrivila napaka poveljnika podmornice. V Atene je dospela ceio vest iz Pariza, da je Francija zahtevala, da naj grškega kapitana sodi francosiko sodišče. Grčija je pripravljena predložiti zadevo nevtralnemu razsodišču.
Nemci so prevzeli kstajsko
v London, 25. okt. (Tel. »Slov.«) Kakor poročajo »Times« iz Šanghaja, je kitajska na-cijonalna vlada poverila zaupniku Ludendorfa polkovniku Bauerju izvedbo reorganizacije kitajske vojske, pri čemer ga bo podpiralo večje število nemških častnikov. Med njegove naloge spada tudi organizacija vojne industrije, na kateri so interesirani tudi nemški sindikati.
Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje. Majhna motenja jasnega vremena v višinah niso izključena. V nižavah marsikje megla.
Novosadska vremenska napoved. Na Pri-morju deloma oblačno. Večjidel oblačno tudi v Sloveniji. Vedro v ostalih krajih.
Ako gledamo izmed žrtev, ki jih dopri-našajo vsi narodi vojni, samo na one, ki se dajo izraziti v denarju, moramo obstrmetL Kakor se je sicer izpremenila moderna država, ki si s ponosom lasti priimek »socialna« napram liberalistični državi nočnega čuvaja in. ki je sprejela v svoj delokrog vse mogoče naloge, je vendar glavni vzrok porasla vseh budgetov, ki gredo danes vprav v bajne vsote — izdatek za vojsko in izdatek, ki je neposredna posledica dediščine pretekle vojne.
Tudi v prejšnjih stoletjih ni bilo drugače. Relativno so zavzemali vojni proračuni včasih celo večji odstotek vseh javnih izdatkov. Tako so znašali v Angliji leta 1702. 40%, leta 1792. 35%, leta 1850. 21.6% vsega bud-geta; v Rusiji leta 1680. 50%, leta 1794. 46%, leta 1850 42%. V letu 1873 so se gibali ▼ vseh državah med 44 in 20%.
Vendar pa absolutno ali na glavo prebivalca to ni pomenilo mnogo, ker so bili splošno vsi izdatki majhni, individuj še ni bil tako prepleten s tisočero odnošajev z državo kot dandanes. Za cesarja Maksimilijana so znašali n. pr. vsi državni izdatki komaj 6 milj. predvoj. mark, za Marije Terezije 1740 50, za Lud. XIV. 1700 .187. Pred vojno, ko so države tekmovale med seboj v oboroževanju, so dosegli izdatki v Angliji 43.3%, v Franciji 4*y.6%, v Italiji in Avstriji 31%, v Nemčiji (zveza) 57%, v Rusiji 40% vsega budgeta.
Seveda se ti procenti ne dajo brez nadalj-nega med seboj primerjati: Ustroj države je različen; pri zvezni državi bodo izdatki za vojno brez dvoma — pri sicer isti militari-stičnosti — morali zavzemati mnogo večji del vseh izdatkov, ker so druge državne naloge budgetirane v proračunih zvezi pripadajočih nesuverenih držav. Istotako je treba vpošte-vati večji ali manjši obseg avtonomnih financ (kjer je princip avtonomije zelo razvit, bo tudi doberšen del javnih nalog pripadal avtonomnim financam), ki v nekaterih državah že skoro dosegajo državne. Odbiti je treba pri primerjanju tudi pridobitno gospodarstvo, ker isto ne obremenjuje prebivalstva; ker je v posameznih državah zelo različno razvito, medsebojno primerjavo samo moti.
Neposredno pred vojno je največ žrtvovala za oboroževanje Nemčija; saj je znašal njen vojni budget (vojska in mornarica) skupno zveze in držav 2.21 milijard zlatih mark, dočim Je znašal v Franciji le 1.58, v Angliji 1.5, v Italiji 0.49 milijard zlatih mark; v Avstriji okoli 600,000.000 Kr, v Rusiji 826,;X)0.000 rubljev.	"u, ■:
Bilo bi preveč govoriti o žrtvah, ki jfh je zahtevala svetovna vojna; saj je stal en sam dan že takoj v začetku posamezne države (Nemčijo, Anglijo, Francijo) okoli pol milijarde naših dinarjev. Vsa vojna pa skupno 800.000,000.000 zlatih mark. (Reducirano na kupno moč leta 1909. in po izločen ju vseh medsebojnih kreditov in drugih prehodnih postavk pa 450.000,000.000 zlatih mark, ali na narodno gospodarski dohodek letno — zelo aproksimativno — polovico vsega narodno gospodarskega dohodka.
Ali se je po vojni militarizem unesel?
Premagane države skoroda nimajo nikakih izdatkov za vojsko, tudi delež teh izdatkov v drugih državah je šel znatno nazaj, in zavzema v Angliji samo 16.6%, v Franciji |13%, v Italiji 20.7%, v Ameriki 20% budgeta. Toda to nazadovanje je le relativno, ker so se drugi izdatki, ki so posledica vojne, tako znatno zvišali in pritisnili delež direktnih vojnih izdatkov navzdol: Absolutno ti izdatki niso nazadovali. V Angliji gre letno 1568 milijonov zlatih mark, kar znači porast, v Franciji 917 (nazadovanje radi razvrednotenja valute), v Italiji 490 milijonov zlalih mark. Ti podatki, ki jih je izračunal po enotni metodi nemški statistični urad in so brez dvoma najbolj točni, izražajo povojne izdatke v kupni moči lela 1913.!
Ako so neposredni izdatki relativno, samo relativno nazadovali, so vsi izdatki, ki so zvezani z vojno, z militarizmom nesorazmerno mnogo večji kot preje. Obrestovanje vojnih dolgov je stopilo na predvojno mesto izdatkov za vojno: Saj znaša v Angliji 45%, v Franciji 38%, v Italiji 32%, v Belgiji 31 %. Drugi, tudi direktni izdatki posledice vojne «o znašali leta 1925. v naštetih državah 9.8, 25.5, 9, 21.7. Ako te in še izdatke za vzdrževanje vojsko seštejemo, dobimo vprav porazno sliko militarizma: V Angliji zahtevajo 72%, v Franciji 77%, v Italiji G0%, v Belgiji 63% vseh izdatkov ali izdatki za vojsko (torej izdatki za bodočo vojno) ali pa izdatki, ki so posledica pretekle.
Vse mogoče funkcije, ki jih vrši današnja država in ki so porazdeljene med najrazličnejša ministrstva, ne štejejo mnogo napram tem mogočnim postavkam. A v naši državi?
Tudi pri nas so med vsemi izdatki za vojsko z 32.5% na prvem mestu. (Državna podjetja pri tem niso vpoštevana, kakor tudi ne v drugih državah.) K temu pa je prišteti še največji del postavke dolgov, ki znaša 11.51% in močen del postavke penzije in invalidnine, ki zavzema 12.33%. Torej tudi pri nas gre vsaj polovica vseh izdatkov na la račun.
Nova mednar. prometna honoenclia
Poročali smo že, da je stopila pri nas v veljavo s 1. oktobrom t. 1. nova mednarodna konvencija o direktnem železniškem prometu, ki vsebuje dve in sicer mednarodno konvencijo o prevozu potnikov in prtljage na železnicah in mednarodno konvencijo o prevozu blaga na železnicah.
Prva je popolnoma nova in ni dosedaj obstojala. Mednarodni potniški in prtljažni promet se je vršil dosedaj le na podlagi re-glementarnih določb, ki so bile vnešene v posamezne direktne tarife. Sedaj je prva še ločena od druge konvencije, vendar je upanje, da bosta na prihodnji konferenci združeni v eno in da bomo tako dobili enkrat skupno mednarodno konvencijo o direktnem mednarodnem prometu na železnicah.
Nova mednarodna konvencija o prevozu potnikov in prtljage (M. K. P.) vsebuje v glavnem iste načelne odredbe, ki se nahajajo v naši železniško-prometni uredbi (Ž. P. U.) in v železniški tarifi, prvi del, naših železnic, in tvori odslej pravni temelj za direktni prevoz potnikov in prtljage med vsemi evropskimi državami razven Anglije, Rusije in Turčije. Žal, da nova konvencija ne vsebuje nikakih določb o prevozu ekspresnega blaga t. j. o prevozu predmetov, ki se prevažajo brez potnikov, in je prevoz tega blaga še vnaprej izključen od mednarodnega prometa. Ekspresno blago se more prevažati med dvema državama le, če sta ti dve državi sklenili medsebojno tozadevno posebno pogodba na podlagi le-le in pa direktnih tarifov med poedinimi železnicami v okviru internih predpisov. Nova, zanimiva in jako koristna je pa določba v novi konvenciji, da se določbe M. K. P. lahko uporabljajo tudi za avtomobilske in pomorske proge (linije), ki redno obratujejo pod odgovornostjo ene izmed pogodbenih držav odnos-no železnic in ki so navedene v posebnem seznamu n. pr. Ljubljana gl. kol.—Sušak—Dubrovnik—Mostar ali Budimpešta—Reka—An-cona—Rim. Ta odredba je važna že radi tega, ker nudi možnost za nadaljnji razvoj mednarodnega prometnega prava, ki bi veljalo za vsa prevozna sredstva, železnico, avtomobil, parobrod, aeroplan itd.
Nadaljnje važne odločbe odnosno
spremembe,
ki jih vsebuje nova M. K. P., so še: Železnica je dolžna potnika, ki je bodisi
* radi zakasnitve,
bodisi radi izostanka vlaka, izgubil zvezo in želi vožnjo nadaljevali, prepeljati z njegovo prtljago vred brez vsakega doplačila tudi po drugi progi z vlakom, s katerim dospe najhitreje v svojo namembno postajo. Ce je potrebno, mora postaja potniku na vozni karti potrditi zakasnitev ali izostanek vlaka, podal j-igati veljavnost vozne karte in mu jo overiti za novo progo, višji razred ali višjo vrsto vlaka. Pri nas velja v takem slučaju še določba, če potnik ne namerava nadaljevati svoje vožnje naprej, ampak želi se povrniti v vstopno postajo, da mu mora železnica povrniti voza-rino za neprepotovano progo in ga prepeljati do vstopne postaje zastonj v istem razredu, v katerem se je vozil dosedaj, če se vrne s prvim pripravnim vlakom.
Izjeme prepovedane.
Prepovedani in ničevi so vsi posebni sporazumi, s katerimi bi se dovolile posameznikom posebne povlastice (znižana vozna cena odnosno vozarina). Vendar so pa dovoljene ugodnosti za železniške, javnoupravne, dobrodelne, vzgojne ali poučne namene, ako so predpisano objavljene in dostopne vsakomur pod enakimi pogoji.
Tarife za mednarodni promet
veljajo samo v toliko, v kolikor ne uasprotu-jejo določbam konvencije. Nobena železnica,
Slavnostni dnevi u Liubljani
nobena država — pogodbenica nima pravice menjavati konvencije v korist ali v škodo strank. Potniki morajo sami prisostvovati carinskim pregledom njihove prtljage in odgovarjajo sami za vse kršitve carinskih, davčnih, finančnih, policijskih in drugih upravnih predpisov. — Preplačila vozne cene ali vozarine preko fr. 0.50 je železnica dolžna ex offo povrnili, če je naslov potnika znan.
Potnik, ki uporablja
vadi pomanjkanja prostora
v onem razredu, za katerega ima veljavno vozno karto, nižji razred, ima pravico zahtevati povračilo razlike vozne cene. Da je resnično potoval v nižjem razredu, si mora pustiti potrditi in potrdilo priložiti prošnji odnosno zahtevi povračila.
Za smrt ali poškodbo potnikov
jamči po krajevnih zakonih samo ona železniška uprava, na katere področju se je nesreča dogodila. Isto velja ludi za škodo, ki jo utrpi potnik pri zakasnitvi ali izostanku priključnega vlaka.
Glede ročne prtljage in živali v potniških vozovih pod nadzorstvom potnikov samih jamči železnica samo v toliko, v kolikor zadene njo kaka krivda. Predajna železnica jamči za potno prtljago napram stranki za celoten prevoz. Vsaka priključna železnica, ki prevzame prtljago, pa se pridruži prevozni pogodbi in sojamči za prtljago, ne oziraje se na to, če je prtljago prevozila ali ne. Železnica jamči za izgubljeno, poškodovano ali zakasnelo prtljago od predaje do oddaje izvzemši v slučajih, v katerih je izgubo ali poškodbo prtljage zakrivil potnik sam ali se je to dogodilo radi kakovosti prtljage same in po višji sili (vis major). Višina odškodnine za izgubljeno potno prtljago znaša pri dokazani škodi največ fr. 20.—, pri nedokazani pa povprečno fr. 10 za vsak brutto kg manjkajoče prtljage. Razen tega mora železnica povrniti plačano vozarino, carinske in druge stroške. Prtljago je smatrati za izgubljeno 14 dni potem, ko je potnik zahteval, da se mu izroči. Pri nas znaša ta rok samo 3 dni za promet v naši državi. V slučaju poškodbe potne prtljage plača železnica samo odškodnino za poškodovani del prtljage. Ako je železnica povzročila poškodbo, izgubo ali zakasnitev prtljage z zlobnim namenom ali s skrajno brezbrižnostjo, mora plačati največ dvojno najvišjo odškodnino kot sicer. (Naša Ž. P. T. predvideva v takih slučajih povračilo celotne škode.) Od dneva, ko je bila odškodnina zahtevana, pa do dneva, ko je bila odškodnina izplačana, znašajo obresti za odškod-ne 6 odstotkov. Potnik mora izgubljeno prtljago kolikor mogoče natančno popisati. V splošnem ugasnejo vse zahteve po odškodnini v trenutku, ko je potnik prevzel prtljago. Le redke so izjeme, ko ima potnik pravico uveljaviti svoje zahteve tudi potem, ko je svojo prtljago Ze prevzel in mora železnica na potnikovo zahtevo delno izgubo potrditi na prtljažnici. Ako potnik v roku G mesecev po prihodu vlaka, kateremu je bila prtljaga predana, ne zahteva izročitve prtljage, ugasne sploh vsako jamstvo železnice za prtljago (pri nas po 14 dneh). Tožbe iz prevozne pogodbe zastarajo v enem letu odnosno v 3 letih. Odškodninske zahteve, ki so pravilno ugasle ali zastarele, se ne morejo uveljaviti niti z ugovorom, niti s pritožbo, kar je docela nova določba. — V kolikor M. K. P. ne vsebuje nikakih določb, veljajo pomožno (subsidiarno) krajevni zakoni (Ž. P. U., Ire. zakon, obči drž. zakon) in pravilniki prizadetih držav. Revizijske konference za te konvencije se vrše vsakih o let. Pri sporih je merodajen francoski tekst konvencije, nemško in italijansko besedilo je samo uradni prevod.
Deset let je minulo, odkar so se narodi bivše Avstrije odločili, da hočejo pod svobodnim solncem živeti samostojno življenje. Bratski češki narod je že danes začel praznovati spominske slavnosti, odkriva spomenike, otvarja socialne in kulturne institucije, vlada sama bo proslavila 29. oktober s slavnostno sejo, mestna občina pa z bajno razsvetljavo. Tudi Poljska že nadeva slavnostno obiležje.
29. okt. 1928 je za naš narod takorekoč rojstni dan. Zato ne moremo molče mimo tega dogodka. Skromno je sicer naše življenje, skromne naše finance, ne mislimo postavljati spomenika junakom, kateri so zaslužili ogromen spomenik, ko so dali življenje, ker so nam kazali pot v »Zarje Vidove«.
Naše prosvetne organizacije in naša mladinska društva tekmujejo med seboj, kako bi dali pečat svobode in napredka tern slavnostnim dnem s kulturnega ozadja. V petek bo v Akademskem (lomu ob 8. prosvetni večer, ki bo nekak uvod k našim slavnostim. Prof. Silvo Kranjec bo odkril zanimivo poglavje iz postanka naše države.
V	soboto ob 8 zvečer bo slavnostna akademija slovenskih Orlov in Orlic v veliki dvorani hotela Union. Vsaka točka programa kaže rast in dvig samostojne zavesti. Krasna sestava vaje »Oj Doberdob« bo pokazala, da je naša zlata svoboda vskalila iz trpljenja. Prav lako, če ne še lepši, pa bo Adamič-Gestrinov »Ecce dolor«, katerega poje pevsko društvo »Ljubljana« s spremljevanjem fanfar. Govornik poslanec Smodej pa bo orisal pomen teh dni v slavnostnem govoru.
V	nedeljo se zbero naša društva, Orli in Orlice, pevski zbori ob 9 na Unionskem vrtu, odkoder odkorakajo v slučaju lepega vremena s svojimi zastavami k zahvalni službi božji v stolnico sv. Nikolaja. Po sv. maši se isto tako v sprevodu vrnejo v Union na manife-slacijsko zborovanje, kjer nastopijo trije govorniki, bivši člani prve narodne vlade.
Radio-oddajna postaja se slovesno otvori v nedeljo ob 15.30 v veliki dvorani hotela Union. To moderno, kulturno napravo otvori delegat kraljeve vlade. Predsednik Oblastnega odbora dr. M. Natlačen se v imenu slovenskega odbora zahvali kr. vladi za to institucijo, do katere bi Slovenci gotovo nikdar ne prišli, če bi ne bilo 29. okt. 1918. Takoj nato pa nastopijo pevski zbori, razdeljeni v sedem okrožij. Pevska zveza bo s skupnim nastopom 800 pevcev in pevk v lepi Foersterjevi kompoziciji: »Povejte, ve planine«, na najbolj slovesen način pokazala, da je že rojen junak, ki je pripeljal Slovence v svobodno narodno državo. Melodijozna kompozicija Sattnerjeva: »Vrbica« pa bo veljala kot pozdrav tega dneva bratom in sestram ob Soči in Dravi, kateri bi bili ob tem trenotku gotovo najbolj srečni, če bi bili združeni z našo materjo Slovenijo.
Komerz, katerega bo priredilo pevsko društvo »Ljubljana« v nedeljo ob 8 zvečer v veliki Unionski dvorani, bo pa veljal zlasti onim odposlancem naših organizacij, ki bodo prišli z dežele na proslavo in se bodo naslednjega dne udeležili občnega zbora naše kulturne matice Prosvetne zveze.
Ponedeljek 29. okt. bodo podale naše organizacije javen račun o svojem delu. Prosvetna zveza bo imela svoj redni občni zbor ob 9 v beli dvorani. Pevska zveza ob 11 v zeleni dvorani. Ženska zveza pa popoldne ob 3 v beli dvorani Uniona. Ti občni zbori naj pokažejo, kako rastemo, kako se dvigamo, odkar živimo samostojno življenje v svobodni državi.
Člane in članice naših društev pa vabimo, da se v obilnem številu udeležujejo teh slavnosti. Pridite v krojih, pridite v narodnih nošah z društvenimi zastavami in prapori, da pokažete, da se je zavest samostojne državnosti in ljubezni do svobodne Jugoslavije raz-
plamtela v vaših srcih v mogočen kres, kateri naj prav v teh dneh ožari sleherni slovenski dom!
Tri dobe češke zemlje
bodo izvajale Orlice na orlovski akademiji jutri ob 8 zvečer v Unionu.
I doba obsega pokristjanjenje iu slavo češkega naroda, in sicer: prihod sv. bratov Cirila in Metoda na Moravsko, kjer jih knez Rastislav s svojim narodom navdušeno sprejme; Čehi spoznajo pravega Boga in so dajo krstiti; nnlo sledi molitev in darovanje.
Drugi del predstavlja dobo Karla IV., ko se sloves češkega imena širi po vsej Evropi, literatura in umetnost sta v polnem cvetju.
II.	doba podnje bratomorne boje in propad češkega naroda: Brat je proti bratu dvignil orožje. Po vsej domovini se pretaka bratska kri. V drugem delu sc pokazujejo bojna opustošenja, jok in slovo čeških izgnancev iz domovine. Pod tujim jarmom umira rodna gruda ...
III.	doba predvaja prebujenje in osvobojenje češkega naroda: narod se prebuja in trga okove, pojavlja se veselje, vendar vlada še strah pred sovražnikom ... Vse ovire so premagane: Prapor svobode je zaplapolal nad odrešeno zemljo: Narod pozdravlja drago domovino in hiti prisegat zvestobo domovini ter hvali Gospoda za njegovo pravično sodbo in ga poln zaupanja prosi za srečno bodočnost.
Spored koncerta Pevske zveze
1.	St. Premrl: »V Korotan«. Mešani zbor. V. Vodopivec: »Ves dan je pri oknu«. Mešan zbor. Stiško okrožje, pevov. Žagar (Št. Vid).
2.	Ant. Foerster: »Ljubica«. Mešani zbor. O. Dev: »Spov ptice pojo«. Kon. nar. Meš. zbor. Tr-žiško okrožje pevov. Iv. Mejač (Tržič).
3.	Dr. Dolinar: »Doma". Meš. zbor. P. Jereb: »Prepelica«. Meš. zbor. Savsko okrožje«, pevov. Al. Rozman (Zagorje).
4.	E. Adamič: »Kresovale tri devojke«. Meš. zbor A. Nedved: »Nazaj v planinski raj. Mešani zbor. Logaško okrožje, pevov. Cerar (Dol. Logatec).
Odmor.
5.	»Zori rumeno žito«. Mešan zbor. M. Tome: Majeva. Mešani zbor. Kamniško okrožje, pevov. Iv. Primožič (Kamnik).
6.	E. Adamič: »Tožba«. Mešani zbor. A. La-jovic: »Pastirčki«. Mešani zbor. Ljubljansko okrožje ,pevov. M. Bajuk (Ljubljana).
7.	Dr. Schvvab: »Ptička«. Mešani zbor. V. Vodopivec: »Večer na Adriji«. Mešani zbor. Radovljiško okrožje, pevov. Avg. Fabjan (Radovljica). '
8.	J. Klemeučič: »Slanica«. Ženski zbor. A i Foerster: »Povejte ve, planine!« Moški zbor. H. Sat-tner: »Vrbica«. Mešani zbor. Združena okrožja (800 pevcev) pevov. prof. M Bajuk.
Vstopnice po: 50, 40, 30, 25, 20, 15; stojišča po 10 in 5 Din se dobe v trafiki Union in v nedeljo od 1 naprej pred vel. unionsko dvorano. Začetek koncerta ob pol štirih popoldne, konce ob pol šestih.
Douhfe suknje
In double blago naicenejSe pri
DRHGO SCHMfHB - Ljubljana.
Ar. Averčenko:
nai pišemo pisma?
Priporočeno pismo je nevarna reč. O njeni ne moreš trditi, da ga nisi prejel; nasprotno pa navadno pismo lahko čisto mirno utajiš. Vprašanje je samo, če pismo prejmemo ali ga pišemo.
>Torej vzemimo, ti pišeš pismo.«
»Jaz pisem sploh ne pišem. Saj veš, ni težjega, kot pisati pisma. Lahko porabimo par ur za čitanje kake neumne knjige, lahko ure in ure motrimo vzorec kake preproge, teda težko si utržemo deset minut, da odgovorimo na pismo. Ko ga prejmemo, si mislimo: odgovorim na ta list. Toda če se takoj ne vsede-mo k pisalni mizi, nikdar ne napišemo odgovora. Rečemo si — jutri... Toda vsak jutri Ima svojo usodo. Vsak jutri ima svoj jutri, vest nas peče, pa kljub temu pisma ne napišemo. Zakaj? Ker leži v tem redu nekakšno prokletstvo. Polagoma pričnemo pismo, ki ga nosimo v žepu, sovražiti. Mislimo si, sedaj že ne morem več odgovoriti na pismo, proč ga vržem. In tako roma v žep suknje, kjer se že nahajajo nekateri listi, na katere nismo dali odgovora.«
»Kako pa se opravičimo pred pošiljateljem?«
>Je pismo navadno ali priporočeno?«
»Brez razlike.«
>0 ne, to je velika razlika. Pri priporočenem pismu je pošiljatelj pomirjen, ker ima potrdilo v žepu. Res je sicer, da se ta potrdila mnogokrat izgube, toda s tem ne moremo računati. Navadno pismo pa lahko ravnodušno utajimo. Tri mesece pozneje srečamo njegovega odposiljavca. Viharno ga pozdravimo:
»Dober dan! Kako se imate? Zakaj ne daste nobenega glasu od sebe?«
Očitajoče te pogleda in pravi: »Vi ste nesramni! Tri pisma sem Vam pisal, pa niste na nobeno odgovorili. Že navadna vljudnost zahteva, da...« Napraviš začuden obraz in rečeš: »Vi... meni... tri pisma?...« Nato govoriš z glasom, iz katerega odmeva užalje-nost: »Poslušajte... Vi veste, kako sem ljubil svojega pokojnega očeta. Pri njegovem spominu Vam prisegam, da nisem prejel nobenega pisma.« — »Nemogoče!« odgovori od-pošiljatelj. »Pa sem Vam vendar trikrat pisal!« — »Saj poznate rusko pošto. Se naši pošti lahko zaupa?« — Prične dvomiti; misli si: resnično, na pošti kradejo pisma, prisega pri spominu na svojega očeta, da pisem ni prejel, ima pošten obraz. Led je prebit. Prijateljsko sedeta na divan in pričneta zabavljati čez razmere pri pošti.
»Toda kako ravnaš, če si komu obljubil, da na važno pismo v treh dneh odgovoriš?«
»Kako v takem slučaju ravnam? Imam namen pisati mu, toda prvi dan tega ne storim, ker imam še drugi in tretji dan čas; drugi dan imam še tretjega v rezervi in tretji dan razpade v dve polovici, ko lahko pišem. Toda nimam časa in pismo ni napisano. Tako moj dopisnik pisma ne dobi.«
»In če se vrne, se mu izogneš.«
»Nasprotno! Takoj se peljem k njemu, mu pogledam v oko in pravim sarkastično: »To je neverjetno!...«
Moj glas ga osupne in vpraša nestrpno: »Kaj je neverjetno?« — »Lahko bi mi poslal vsaj karto in se zahvalil, da sem Vaše naročilo tako hitro izvršil!« — Ves je iz sebe: »Zahvalim naj se Vam? Ker ste me imeli zn norca in sem radi Vaše nemarnosti škodo trpel?«
—	Tu vzrojim: »Kaj, Vi si upate trditi, da Vam nisem pisal? Kaj niste prejeli mojega pisma — moder ovoj z vijoličastim robom? Nalepil sem še več znamk... Rumene znamke.« — Te podrobnosti ga osupnejo: »Vi pravite moder ovoj z vijoličastim robom, rumene znamke? ... Častna beseda, pisma nisem prejel.« — »No, veste kaj,« odgovorim, »tu mi odpove moja pamet. Saj sem pismo sam oddal. V rumen nabiralnik sem ga vrgel, na voglu Marskaje. Saj veste, nabiralniki so rumeni.«
—	»Res je,« pravi, »nabiralniki so rumeni.«
—	»No, vidite,« rečem, »naša ruska pošta, saj jo poznate, povsod površnost, nemarnost. Tako ti gre kak pismonoša v gostilno, pije tam vrček piva, pozabi zavitek pisem in jaz se moram potem jeziti, razburjati in Vas sumničiti, da iz kakršnegakoli vzroka tajite prejem pisma.•
Po teh očitkih sc mi opraviči...
»Pa delaš to z vsemi svojimi pismi?«
»Da.«
»Sedaj razumem, kako je izginilo tisto pismo, ki si mi ga baje pred četrt letom pisal...« — »Pisal sem ti,... pri Bogu! Ce ti rečeni, da sem ga pisal, sem ga tudi pisal. Druge vlečem. Tebi sem pa pisal. In če se je pismo izgubilo, je pošta kriva. Pa to ni bilo pred četrt leta, nego pred tri četrt leta. Spominjam se: papir ni hotel v ovoj, moral sem odrezati rob. In pri sem odrezal par besed. Ostalo je: Pritisnem Te na svoja... in prsa sem odrezal. Ja, ja, prsa sem bi! odrezal. Ne, tisto pismo sem ti zaista pisal.::
Gospod, ki je svojemu prijatelju očital, da mu ni pisal pisem, se je nasmehnil in dejal:
»Pomiri se, nisi mi obljubil pisati pisma, nikoli mi nisi pripovedoval o njegovi izgubi. To si si ta hip izmislil.«
Janez Petelinček
na železnici
Janez Petelinček ima znanje in opravke na vseh koncih in krajih in pri vseh mogočih in nemogočih ljudeh. Pa jc križ s tem znanjem in opravki, ki bi jih Janez Petelinček rad točno in po določenem redu opravljal, pa jih ne more. Ne more jih enostavno zato, ker sc preveč zanaša na točnost in določeni red, ki velja po postavnih predpisih povsod, zlasti pa na železnici.
Janez Petelinček pač ne more sproti letati na postajo in si tam ogledovati voznih redov, ki so uradni in natančni. Niti ne dovoljujejo Petclinfcku razpoložljiva sredstva, da bi si omislil za deset dinarjev »Ekspres«. Pač pa je kupil Petelinček za dva dinarja vozni red, ki je veljaven od 7. oktobra 1928 tja do preklica. Tak vozni red za navadnega človeka zadostuje in se je nanj zanašal Petelinček v polnem zaupanju in trdni veri, da jc natančen. Pa ni. Za sedaj je ugotovil Janez Petelinček v njem eno samo malenkostno napako, ki pa je njemu in njegovim prijateljem napravila precej nepotrebnih stroškov in skrbi. Petelinček je bil namreč povabljen oni dan na Gorenjsko in ga je v Kranju čakala prijateljska deputacija društva Pipec« z zastavo in i. godbo na pihala. Skrbno urejen jc prikorakal Petelinček v Ljubljani na kolodvor in sc je hotel v Kranj odpeljati ob 8.16, kakor piše listi vozni red za dva dinarja. Toda jc tisti vozni red v tem oziru postavljen na glavo, : zakaj vlak odpelje točno ob 8.10, kakor je ludi navedeno v uradnih voznih redih in kakor sc je na žalost prepričal tudi Janez Petelinček. Človek bi mislil, da borih 6 minut
J^a
/ /
aj/e novega
Koledar
Petek, 26. oktobra. Evarist, Amadej (Bogoljub), Gavdioz in Benvard. — Jutri: Sabina.
Zgodovinski dnevi
26 oktober: 1757 se je rodil pruski državnik Stein. — i764 je umrl angleški slikar W. Hoegarth. — 1800 se je rodil Moltke. — J849 se je rodil matematik G. Frobenius. — 1874 je umrl komponist in pesnik Peter Cornelius.
—	1887 je umrl voditelj nemških katolikov J. Ronge. — 1889 je umrl francoski dramatik E. Augier. — 1906 je umrl čebelar J. Dzierzon.
—	1906 so aretirali čevljarskega pomočnika Viljema Vogta, ki je izvršil celo vrsto slepar-stev kot stotnik v. Kopenick. — — 1578 je umrl slovenski protestantski pisatelj Jurišič.
Osebne vesii
■k Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Za provizorja v št. Petru pri Mariboru je postavljen tamošnji g. kaplan Matko Krevh.
—	G. -Franc Rakun, kaplan v Pišeeah, je prestavljen v Marenberg. — G. Alojz Potrč je nastavljen v Pišeeah.
*	Zahvala. Presrčao se zahvalim vsem, ki so mi k 50 letnici slovesne redovne obljube osebno ali pismeno častitali. V Novem mestu dne 24. okt. 1928. — P. Alfonz Furlan.
■k V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani je vpisan dr. Franc Brandstatter, odvetnik v Mariboru.
*	Iz zdravniške službe. Zasebni zdravnik v Metliki dr. Ivan Pavešič je izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo, ker je odpotoval v inozemstvo.
*	Upokojen je Franc Kranjc, sodni sluga pri okrajnem sodišču v Št. Lenartu v Slovenskih goricah.
■k V naše državljanstvo so sprejeti Anton Lenščak, trgovski potnik iz Ljubljane; Teodora Kancler, učiteljica iz Litije; Ivan Naber-goj, knjigovodja iz Ljubljane; Marija Peric, pošlna nameščenka iz Ljubljane; Oton Farnik, tisk. nadstrojnik iz Ljubljane; Karel Soiner, pekovski pomočnik iz Laškega; Jurij Banaj, mehanik iz Medvod in Mirko Smolenski iz Zg. Šiške. — Izstop iz državljanstva kraljevine SHS se odobri artistkinji Rozi Verliovnig, po-sestnici Mariji Krmelj, zasebniku Josipu Kon in Ani Hol.
Osiale vesti
-k Udeleženci slavnosti in skupščine Prosvetne zveze dobijo četrtinsko vožnjo od 26. do 30. oktobra. Ugodnost se dobi pod sledečimi pogoji: 1. Udeleženec kupi na vstopni postaji polovično karto do Ljubljane, katero dobi na podlagi članske izkaznice Prosvetno zveze. Karta mora imeti mokri žig. 2. V Ljubljani udeležnec dobi potrdilo, da se je skupščine res udeležil. Ta potrdila se bodo izdajala v nedeljo in ponedeljek pred unionsko dvorano. Opremljena s tem potrdilom velja polovična karta tudi za nazaj.
* Denarni zavod mariborske oblasti. Minister za trgovino in industrijo je potrdil nova pravila Južnoštajerske hranilnice v Celju, ki se na podlagi teh novih pravil okoli novega leta prelevi v oblastni denarni zavod maribor-
Popoldanske obleke
zadnja pariška in dunajska moda v velour Sifonu, volnenem georgetu, crep satenu, kakor tudi blago v vseh modernih varijacijah za izdelavo oblek ravnokar dospelo. — P. MAGDIČ, LJUBLJANA.
v življenffu navadnega Zemljana ne pomeni dosti, toda drugačna je zadeva z železnico. Gospod Petelinček se je na postaji jezil in kregal, pomagalo pa ni nič, ker mu je luka-matija odpihala tik pred nosom. In so potniki v Kranju začudeno gledali, ko je taiko slo vesno igrala godba na pihala in je deputacija društva »Pipec« v cilindrih vsa nervozna čakala, iz katerega voza bo izstopil gospod Petelinček. Bila je sreča v nesreči, da se je dirigent zmotil in razdelil med godbenike napačne note. In je potem muzika namesto slavnostne koračnice igrala tisto: »O ivjega ni...«
Gospod Petelinček bi bil pač mogel na-{eti avto in se ž njim odpeljati v Kranj toda deputacija in go-dba na pihala ga je ča kala na kolodvoru, ne pa morda pod Gaštej-skim klancem. Zdaj ima gospod Petelinček s to preklicano zadevo bridke sitnosti in bo nemara vložena še tožba. Njegovi prijatelji namreč mislijo, da jih je Petelinček namenoma potegnil, oni pa so imeli od te namišljene potegavščine le stroške z godbo, da niti ne omenijajo blamaže na kolodvoru s tistim nesrečnim čakanjem. Toda se gospod Petelinček prijateljem slovesno zaklinja, da njega ne zadene nobena krivda. Kriv je vozni red za dva dinarja, ki je za malenkostnih 6 minut navzkriž • svojeglavno in točno lukamatijo, ki nikakor ne mara voziti takrat, ko bi to hotel kakršenkoli reklamni vozni red za dva dinarja. Naj se torej prijatelji obrnejo na pra-
• ___1--- T. nnrnknfl r\r i 13 7 n/VQT 1 in O T" O C S Ja-
VI na/31V».	pOofcl»»»« j---;---»---1 r
nez Petelinček prijateljem, da se vozni red po dva dmarlja naroča pri tiskarni Merkur v Ljubljani-
ske oblasti. Kakor je znano, so svoj čas slovenski okrajni zastopi Šoštanj, Gornji grad, Šmarje, Vransko in Sevnica ustanovili Južno-šlajersko hranilnico v Celju kot svoj slovenski zavod s pupilarno varnostjo, za katerega so navedeni okraji jamčili z vso svojo davčno močjo. S preureditvijo zavoda v oblastni zavod prevzame jamstvo zia istega cela mariborska oblast. Seveda bo radi praktlčnejšegu poslovanja prenešena centrala hranilnice v Maribor, v Celju pa ostane še podružnica z veliko avtonomijo. Okraji — ustanovitelji, kd so vsi pristali na reorganizacijo zavoda, dobijo po končani reorganizaciji odn. po prevzemu zavoda v oblastni delokrog enkratno odpravnino po 200.000 Din in bodo seveda deležni od oblastnega denarnega zavoda vseh ugodnosti, ki jih bo lahko zavod nudil okrajnim za-stopom.
•k Preselitev uradov okrajnega glavarja v Logatcu. Vsled rešitve ministrstva za notranje posle se preselijo uradi okrajnega glavarja v Logatcu iz Gorenjega 1 ;tca št. 1 v Dol. Logatec št. 36. Preselitev uradov bo izvršena v soboto, dne 27. oktobra ter se začne od tega dne poslovati v novih prostorih.
k Sprememba naredbe o odpiranju in zapiranju obratov. Veliki župan ljubljanske oblasti je te dni dostavil Delavski zbornici za Slovenijo osnutek nove naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratov v Ljubljanski oblasti, s katero se bo izmenjala dosedanja naredba, ki je v veljavi od 8. julija t. 1. Dosedanja naredba je vzbudila nezadovoljstvo v vseh krogih in je bila potrebna korekture. Z novo naredbo se bo delovni čas določil najbrže na 8 ur v obratih, ki jih predvideva ministrska uredba, na 10 ur v brivskih, špecerijskih, kolonijalnih in delikatesnih trgovinskih obratovalnicah in na 9 ur v vseh ostalih trgovinskih, tako manufaikturnih, galanterijskih, železninarsklh in sličnih obratovalnicah in pisarniških obratih. Spremenjene bodo tudi določbe o nedeljskem počitku.
k Četrto porotno zasedanje v tekočem lotu. Za četrto porotno zasedanje v tekočem letu so imenovani pri dež. sodišča v Ljubljani za predsednika predsednik dež. sodišča Franc Rekar, za namestnike podpredsednik dež. sodišča Peter Keršič, viš. dež. sodni svetniki Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser in Jakob Antloga ter dež. sodni svetniki Josip Janša, dr. Alojzij Gradnik in dr. Milko Gaber; pri okrožnem sodišču v Celju za predsednika dvorni svetnik in predsednik okrožnega sodišča dr. Josip Koinik, za namestnike viš, dež. sodni svetniki dr. Friderik Bračič, dr. Ivan Premschak in Valentin Levičnik; pri okrožnem sodišču v Mariboru za predsednika okrož-neda sodišča dr. Franc Žiher, za namestnike podpredsednik okrožnega sodišča dr. Franc Pichler, viš. dež. sodni svetniki dr. Franc Peitler, Fran Posega in Janko Guzelj ter dež. sodna svetnika Oskar Dev in dr. Franc Vi-dovič; pri okrožnem sodišču v Novem mestu za predsednika predsednik okrožnega sodišča dr. Jurij Polenšek, za namestnike dež. sodni svetniki Anton Kuder, Jakob Luznar in Božidar Romih.
k Skupščina Jugoslovanskega šumarske-ga združenja. Vsem članom se naznanja, da je glavna letna skupščina JŠU, ki je bila sklicana za 28.—30. t. m., radi nepričakovanih ovir preložena na nedoločen čas. — Predsedstvo JŠU.
k Semenj v Šmartncm ob Paki. Ker je letos praznik sv. Martina na nedeljo, se bo vršil novodovoljeni živinski in kramarski sejem v ponedeljek dne 12. novembra. — Županstvo.
~k Popravek. »Slovenec« je dvakrat, v nedeljo in sredo, poročal o nestorju slovaških pisateljev, ki je dne 22. maja t. 1. umrl v Pa-kracu na Hrvatskem in bodo te dni njegove zemske ostanke prepeljati na Slovaško, v domovino, kjer bo 28. t. m. slovesno pokopan. Njegovo pravo ime je bilo Matej Bencur, je bil po poklicu zdravnik, delujoč zlasti med Hrvati; njegovo pisateljsko ime pa je bilo: Martin Kukučin (ne: Kukrečin)! Bil je največji realist med slovaškimi pisatelji.
Delo v rudnikih
V petek počiva delo v Zagorju in Hrastniku,
Pomanjkanje vagonov za rudnike je ponovno nastopilo. Zato rudnika Hrastnik in Zagorje v petek ne delata, dočim bo Trbovlje obratovalo.
V zvezi s pomanjkanjem vagonov, ki postaja sedaj v jesenski seziji občutno tudi drugod, 3e mudi v Ljubljani komisija glavnega ^železniškega ravnateljstva, ki naj predloži nove ukrepe, da se to pomanjkanje, ki traja s presledki že cele 3 mesece, odpravi. Komisija bo šla tudi v druga ravnateljstva.
Kakor smo informirani, je tudi g. min. predsednik dr. Anton Korošec ukrenil vsq potrebno, da se to vprašanje ugodno reši za interesente.
Ob tej priliki ne moremo preko dejstva, da tudi v drugih državah (ČSR. Avstrija in Poljska) vlada občutno pomanjkanje vagonov, čeprav so tam železnice boljše organizirane in todi vozni park znatnejši. Vendar nismo
niti v enem češkem ali avstrijskem listu či-tali radi tega napada na vlado, oz. avstrijske in češke kršč. stranke, ki so tudi v vladi.
Taka strankarska zaslepljenost, ki vidi v vsaki stvari »klerikalno« delo, oz. krivi za vse »klerikalce«, je doma le pri nas, kar jc žalostno.
Milijonska golfuffiia z ženftvijo
Pri subotišikem državnem pravdništvu je bila te dni vložena prijava vdove Drobinove portl mlinarju Josipu Erhartu. V prijavi je Erhart obtožen, da je ogoljufal vdovo Drobi-novo, češ, da ji je obetal, da jo bo oženil in si na ta način prilastil njene nepremičnine; 22 oralov zemlje in poldrug milijon dinarjev gotovine. Drobinova in Erhart sta živela od 1. 1927. skupaj. Erhartu se jo je posrečilo pregovoriti, da je prepisala nanj vse nepremičnine in denar. Ko je to imel, pa je lahkoverno vdovo kratkomalo zapodil. Preiskovalni sodnik je uvedel preiskavo in zaslišal okrog 130 prič.
Očeta umeril
V Belem Bregu pri Apatinu se je v torek zvečer izvršil grozen umor. Adam Benčič je umoril svojega očeta Adama, ker mu ni dovolil, da bi se oženil. Očeta je umoril še prej, predno so mu mogli bratje to preprečiti. Ko so ga odvedli na orožniško postajo, so ga hoteli ljudje linčati.
k Izpopolnitev omnibusnega prometa na Podjetni domačin, g. Hojak iz Domžal, ki jc doslej s svojim omnibusoin vzdrževal proge L ubljana—Domžale—Dob in nazaj ter na njej obratoval dvakrat dnevno v obeh smereh, si je te dni nabavil nov avto, ki ga je tudi že stavil v promet na omenjeni progi. Obenem pa je tudi razširil prego in tako vozi odslej dnevno dvakrat iz Lukovice preko Doba in Domžal v Ljubljano in enako tudi dvakrat v obratni smeri. Iz Lukovice odhaja zjutraj ob 7.15 in opoldne ob 13.15, vrača pa se iz Ljubljane pop. ob 12.10, ednosno ob 16..30. Novi omnibus ima 32 sedežev ter je istega tipa kakor oba ljubljanska. Stane 320.000 dinarjev, Kakor smo zvedeli, bo g. Hojak v bližnji bodočnosti vpostavil tudi avtomobilno zvezo Komenda—Mengeš—Trzin, katera bo imela v Trzinu zvezo z avtom, ki vozi do Lukovice. To progo bo vzdrževal z dosedaj-nim starim vozom, ki ima 15 sedežev.
k- Požar. Te dni je v Zadovinku pri Krškem izbruhnil ogenj pri posestniku Francetu Govšaku. Pogorelo je gospodarsko poslopje, pod, svinjak, listnica in vsi poljski pridelki kakor tudi poljsko in gospodarsko orodje, obleka itd. Na lice mesta so prihitele požarne brambe iz Leskovca, Krškega, Cerkelj in Dolenje vasi pri Vidmu, katerim se je po triurnem napornem gašenju posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil na sosednja poslopja. Škoda znaša okrog 130.000 Din, zavarovalnina pa je malenkostna. Ogenj je bil podtaknjen. Pegorelca priporočamo usmiljenim srcem v podporo tembolj, ker je v dobrem letu že drugič pogorel. Njegov naslov je: Franc Gov-šak, posestnik, Zadovinek, p. Leskovec pri Krškem.
•k Velik vlom. Zagrebški vlomilci so imeli v noči na sredo zopet velik plen. Vdrli so v pisarno Trgovskega prometnega d. d. na Tlici št. 48, ki ga vodi sedaj ravnatelj Teodor Griinfeld. Vlomilci so prišli v pisarno čez dvorišče, vdrli so vrata v pisarno, nato pa načeli blagajno. Tej so izrezali na zadnji steni dve veliki luknji in odnesli 55.000 Din gotovine. V blagajni je bilo še nekaj denarja, do katerega pa niso mogli. Vlom je prvi opazil sluga Rok Bedekovič, ki je alarmiral policijo in gospo-darja. Vlom je morala izvršiti neka tatinska tolpa, ki se že dalj časa potika po Zagrebu in poskuša srečo na raznih blagajnah. Tolpa operira s precej preprostim orodjem, vendar pa dokaj spretno in navadno ne zapušča ni-kakih sledi.
■k Velik požar v Zagrebu. V noči od torka na sredo je ob 2 zjutraj nastal v Vlaški ulici v Zagrebu velik požar. Vnela se je hiša št. 21, last bratov Alexandrov. Na dvorišču je bilo skladišče tvrdke Hohsinger in Sikore, v katerem je bila spravljena barva, firnež, lak in druge lahko vnetljive snovi. To skladišče je popolnoma zgorelo. Plamen je objel tudi krov sosednega skladišča ter se širil po strehah sosednih hiš ter pričel prehajati že na nasprotno stran ceste. Pri stanovalcih je nastala velika panika in pričeli so reševati svoje pohištvo. Na pomoč so prišli že čez nekaj minut gasilci, ki so takoj pričeli gasiti, kar pa se jim je posrečilo popolnoma šele ob 6 zjutraj. Pri gašenju so bili dva gasilca in neki slikarski pomočnik hujše ranjeni. Škoda še ni ocenjena, je pa krita z večmilijonsko zavarovalnino. Pri požaru je prišlo do značilnega pojava, ki ga pri nas ne poznamo. Drhal gledalcev je pričela namreč ropati in krasti rešene predmete in ne samo to: udrla je celo v neke sosedne hiše, ki sploh niso bile v nevarnosti in tam izropala nekaj delavnic.
■k Huda avtomobilska nesreča na zagrebški cesti. Pred dnevi je pripeljal na zagrebško policijo šofer hudo ranjenega človeka, o katerem je trdil, da ga je našel pred sodnij-sko palačo nezavestnega ležati. Policija je ranjenca, o katerem so ugotovili, da je Panta Popovič, višji sodni svetnik, oddala v bolnico. Policija je o nesreči uvedla preiskavo, ki je pokazala, da ni Popoviča povozil nihče drugi kot B. sam s svojim avtom. B. je vozil krog
Nadležni kašelj
odpravi se najhitreje s Kresivol-om
To že neštetokrat pre-iskušeno sredstvo o-mehča brzo in gotovo ^ vsako zasluzenje. Pazile na originalni zavoj
cgla z veliko naglico, ne da bi dajal pri tem znake s hupo. Bil je aretiran. Stanje ponesrečenega Popoviča je zelo nevarno, ker mu je počila lobanja.
•k Na smrt obsojeni umrl v ječi. V Osijeku je v torek zvečer umrl Srečko Virag, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril svojega tasta. V zaporu so opazili, da je bolan za tuberkulozo in je pričel naglo hirati. Izročen je bil v jetniško bolnišnico, kjer je umrl. Njegova smrt je izzvala v Osijeku mnogo komentarjev, zlasti ker je ravno tedaj prišla v Osijek vest, da je v Sarajevu umrl krvnik Florijan Mausner.
•k Smrtna nesreča na progi. V sredo ob
9 zjutraj je povozil tovorni vlak med postajama Mursko Kapelo Batrino in Starim Petrovim selom 23 letnega pomožnega delavca Stjepana Fabijanoviča. Fabijanovič je bil takoj mrtev. Vzrok tej nesreči še ni ugotovljen, vendar je nesrečo zakrivila najbrže neoprez-nost ponesrečenca samega. Truplo ponesrečenca so po komisijskem ogledu prepeljali v Petrovo selo, kjer ga bodo pokopali.
•k Šofer iu avtomobilist. Ped tem naslovom je izšla knjiga inž. Jos. Štolfe. Knjiga je zelo obširna in nudi tudi mnogo slik v posebnem se-šitku. Le kdor bo temeljito proučil to knjigo, mu bo mogoče v prihodnje položiti šoferski izpit. Avtomobilni klub, je dodal ob koncu knjige obširen terminologični slovarček, ki bo zelo obogatil našo tehniško izrazoslovje, nudi ne1 šteto povsem novih bes. J. Sploh je ta lepa knjiga znamenit prispevek k naši tehniški literaturi. Cena vezani knjigi Din 140.
■k Zobozdravnik dr. Leveč Anton ordinira od 29. oktobra dalje vsako predpoldne v ho-lelu »Triglav« na Jesenicah.
■k Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz-Josek-grenčica najboljšo olajšavo. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča »F r a n z - J o s e f« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
\z mariborskega oblastnega odbora
Sprejel se je pravilnik za okrožne zdravnike in okrožne babice k uredbi o samoupravni zdravstveni službi v občinah mariborske oblasti izven avtonomnih mest Maribora, Celja in Ptuja. Osnutek pravilnika predvideva 74 zdravstvenih okrožij za celo mariborsko oblast. V celjskem okraju bo 8 zdravstvenih okrožij, v čakovskem 3, v dolnjelen-davskem 3, v dravograjskem 6, v gornjegrajskem 3, v konjiškem 4, v ljutomerskem 5, v mariborskem (desni breg) 8, v mariborskem (levi breg) 7, v mur-skosoboškem 4, v preloškem 3, v ptujskem 9, v slo-venjegraškem 4 in v šmarskem 7. — V kratkem se razpišejo vsa mesta okrožnih zdravnikov. Tako se bo v najkrajšem času izvedla uredba v samoupravni zdravstveni službi.
Sočna služba Jelkam
Drevi opravljata nočno službo: Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczv na Mestnem trgu.
*
O Na 3. prosvetnem večeru nas bo upeljal prof. Kranjec v prve početke naše države. Poleg predavanja zapoje akademski kvartet nekaj pesmic, gdč. Zalarjeva pa deklamira dr. Pregljevo: Jugoslovansko himno. Prosvetni večer bo radi koncerta v Akademskem domu.
O Asfaltna dela. Sedaj, ko so asfaltirali hodnike v Prešernovi ulici, so potem izvršili še vsakoletno »flikanje« asfalta v Šelenbur-govi ulici. Ulica je sicer potrebna popolnoma novega tlaka, tega pa mestna občina noče napraviti in sicer radi tega ne, ker bo stekel prihodnje leto najbrže tramvaj in bi bilo treba zopet ves tlak prenavljati. Včeraj so pričeli s popravili asfaltnega hodnika ob magistratu ter hodnikov na nasprotni strani ceste.
O Koncert slavnega čelista Casparja Cas-sado-a se vrši danes v petek zvečer točno ob 20. v Unionsld dvorani. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago v Matični knjigarni.
0 Ob priliki proslave svojega 40 letnega jubileja si dovoljujem izreči slavnemu občinstvu. številnim čestilcem, prijateljem in znancem in vsem, ki so pripomogli k tako lepemu, meni nepozabnemu večeru, najprisrčnejšo zahvalo. — Avgusta Danilova.
© Poroka. V tuk. frančiškanski cerkvi se je poročil g. Anton Bračko, drž. uradnik, z gdč. Cecilijo Bevčevo.
O Dva koncerta pevskega društva »Ljubljanski Zvon«. Pevsko društvo >Ljubljanski Zvon< priredi v nedeljo dne U. novembra t. 1. ob pol enajstih dopoldne v veliki dvorani hotela Union koncert novih zborovskih skladb, povečini objavljenih v >Zborihr, namenjen le mladini vseli ljubljanskih šol, ki ima dostop na prireditev proti odkupu ; sporeda za 3 Din (v kritje stroškov). — Drugi dan ! v pondeljek zvečer pa se vrši koncert z ne-
koliko dopolnjenim sporedom istotam za občinstvo. Obakrat sodelujejo kot solist g. operni pevec Betetto, pri klavirju g. kapelnik Neftat, pri harmoniju g. kapelnik Svetel. Koncert in zbor (90 pevcev in pevk) vodi društveni pevovodja Zor-ko Prelovee. Na sporedu so prvič v Ljubljani tudi pesmi iz novejše cerkvenoglasbene literature skladateljev Antona J o b s t a in Martina Želez-nika. Na obe zanimivi pevski prireditvi javnost ie danes opozarjamo. Vstopnice bodo naprodaj od 80. t. m. dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgu.	.
0 Železniškim upokojencem v Ljubljani. Vsi železniški upokojenci in upokojenke, ki imajo rdeče legitimacije, se obveščajo, da morajo iste predložiti v prolongacijo najkasneje 3. novembra do 12 z zadnjim odrezkom nakazila pokojnine. Legitimacije je oddati v Ljubljani v računski pisarni na glavnem kolodvoru. Pozneje predložene legitimacije pri tem terminu ne bodo prišle v poštev.
© Pisarna Krajevnega šolskega odbora ljubljanskega je nastanjena v uradnih prostorih »Prosvetnega oddelka<- pri mestnem magistratu v Gradišču št. 2 v pritličju (prejšnji prostori okrožnega urada za zavarovanje delavcev), kamor je odslej nasloviti vse dopise.
© Huda nesreča mestnega delavca. Mestni delavec, 22 letni Franc Petač, je vozil včeraj popoldne po Gospcsvetski cesti poln voz gramoza. Po nesrečnem naključju se je voz prevrnil, Petač je i padel na tla, nanj pa se je vsul gramoz z voza. Pe- ' tač je dobil hujše poškodbe in si je poleg drugoga zlomil še levo nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico.
© Drzen vlomilec in tat v Ljubljani Ze dalj časa išče ljubljanska policija nekega Miroslava Lampeta, ki bi med vlomilci in roparji Slovenije gotovo odnesel prvenstvo. Nešteti vlomi, ropi, tatvine in goljufije so njegovo delo in ljubljanska policija je prepričana, da je izvršil pred dnevi tudi skrajno drzen vlom v T^šču, kjer je ugrabil za 100.000 Din vrednega b . Predvčerajšnjim^ pa se je naenkrat drzno pok. v sovražnikovi bližini — v Ljubljani sami. Nič ni porajtal za policijo, ki je bila takoj vsa na nogah. Vse bolj prometne ulice, kolodvor, vse kavarne so bile skrbno nadzorovane, toda zaman, kakor je prišel, tako je tudi odšel. Kar zmanjkalo ga je in ni ga bilo več. Lampebi že davno sedel za varnim omrežjem, Če ne bi bilo na svetu »dobrih« ljudi, zlasti njegovih številnih znank, ki ga skrivajo pred oblastmi. Njegovo roko-mavharsko življenje pa je cel roman, lu bo na dan nrišcl vs^ij tedaj, ko ga bodo zopet enkrat zašili.
O Čigav jc avtomagnet? Pred dv?ma dnevoma je prišel k trgovcu Rudolfu Velepiču delavec Martin R in mu ponudil v nakup avtomagnet znamke »Bosch« s številko 21.053. Trgovec se je ze pogodil za ceno 300 Din, ker se mu je zdela sumljiva nizka cena, pa je dal prodajalcu le 10 Din, drugo pa mu je obljubil dati drugega dne, ko prinese potrdilo, da je magnet res njegov. Martin pa ni mogel prinesti potrdile., ker ga jo stražnik ze poprej aretiral, Velepič pa je še istega dne izročil magnet policiii. Magnet je vreden krog 2o00 Din. Martin pravi, da mu ga je izročil nekdo, ki ga sicer dobro pozna, toda ne po imenu, naj bi magnet prodal zanj. Ker je bil magnet gotovo kje ukraden, naj se lastnik zglasi na policiji.
G) Male tatvine se zadnje dni zelo mnoze, zlasti med delavskim slojem. Včeraj je bil policiji prijavljen zopet cel kup takih tatvin, katera pa nobena ne dosega vrednosti 250 Din. Ta pojav je na j„en precej umeven, kajti sedaj se pred zimo selilo številni sezonski delavci iz Ljubljane in pri m marsikdo rad kaj zmakne svojemu sosedu ali toVarišu, pa naj bi to bil klobuk, ah hlače, ali pa tudi kak star prihranjen stodinarski bankovec.
Z\DNJA POT t ŽUPNIKA MATEJA ŠTRAKLA.
V sredo dopoldne se je na svečan način izvršil pokop šentpeterskega župnika in du-lovnega svetnika Mateja Strakla. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo do 60 duhovnih sobratov iz najrazličnejših delov prostrane lavantinske škofije ter ogromna množica hvaležnega ljudstva. Pogreba so se udeležili narodni poslanci dr. Hohnjec, Franjo Zebot in Vladimir Pušenjak, oblastni predsednik dr. Leskovar in obl. odbornik Marko Krajnc v imenu mariborskega oblastnega odbora in dr. Veble kot zastopnik mariborskega okrajnega zastopa. Sprevod je vodil mestni župnik in dekan v dekaniji 1. dr. breg stolni kanonik Franc Moravec, poslovilno propoved pa je imel v cerkvi stolni kanonik dr. Maks Vra-ber. Sveto mašo je bral stolni kanonik Franc Časi, asistirala sta pokojnikova rojaka iz Sv. Križa pri Ljutomeru prelat dr. Matija Slavič in profesor Jožef Kardinar.
Solze so se zasvetile mnogim faranom v očeh, ko so polagali raltev v grob; zakaj od vzornega služabnika božjega, ljubljenega in ljubečega duhovnega očeta in moža-dobri-čine so se poslavljali - do svidenja onstran
nih 35 let. Službovala je pri Sv. Marku niže Ptuja, pozneje na utrakvistični šoli v Krče-viui, od prevrata sem pa je posvečala vse svoje izredno odlične in bogate zmožnosti II. dekliški meščanski šoli v Mariboru. Široka nem delu v šoli, pozna jo po njenem vzornem delu všoli, pozna jo po njenem narodnem in izobraževalnem delu in kdo je slednjič ne pozna kot matere sirot, revne in zapuščene mladine? Njena pisarna in njen dom sta bila zatočišče bednih iu potrtih. Vedno ima za vse prijazen pogled, pomirljivo besedo, za vsakogar pozna pomoč in tolažbo. In če ji je kdaj postala beseda resnejša, morda tudi trda, vedno je vstajala v srcu poleg rane tudi tolažba: In vendar, vendar sva si tako zelo blizu.
Kdor je poznal ravnateljico Štupco v delu in v družbi, moral je za njo brezpogojno pripraviti kotiček srca in če se je temu še tako upiral. S svojim uspešnim delom in ljubkim, odličnim nastopom si je zamogla priboriti tudi tako velik ugled v najodličnejših krogih. Njej niso bila zaprta nobena vrata, njene prošnje so zalegle vedno več, nego prošnje drugih.
Ona je za delo v šoli upokojena. Mislil bi človek, da je kot taka duševno in telesno strta. Lep, še vedno mladosten obraz ji sicer res obrobljajo že osiveli lasje, a pod čelom nosi še vedno tisti topel, živahen pogled, izraz izredtio živahnega duha, kakršnega bi si. želel pač marsikdo po polnih letih dela in truda. In hvala Bogu, da je tako! Ona se od svejega dela ne poslavlja. Vse svoje bogate moči hoče i v bodoče posvečati delu za bedno t mladino, žrtvovala se bode gotovo še dalje naobraževalnemu delu med narodom. To je pogum, to je veselje do dela, to so moči, ki jih črpa iz svojega globokega verskega prepričanja.	„
Ljubljena in globoko spoštovana zapušča svojo šolo. Bridko' i i je bilo slovo, ki so ji ga v soboto, dne 20. t. m. priredile njene učiteljice in učenke. Tako plaka deca za svojo materjo! Vsi, ki so jo ljubili in spoštovali kot svojo ravnateljico, tovariSico in učiteljico tolaži njeno zagotovilo, da ostane i v bodoče popolnoma naša med nami in da za svoje plodoncsno delo izven šole ni upokojena.
Ko mislim na njo in njeno delo, se spominjam besed dr. Kreka, ki jih je imela zapisane pod njegovo sliko: Vi vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda. — Ona je to sveto oporoko izpolnila v polni meri in jo hoče še izpolnjevati. — Kdaj jo izpolnimo mi?
is
□ Akademska maša bo kakor navadno prihodnjo nedeljo v tukajšnji frančiškanski
cerkvi; pridiga msgr. Vreže.
□	Intcresantna gostovanja v mariborskem nleddliiiu. Da napravi spored čim bolj pester, priredi mariborsko gledališče koncem meseca go-slovanje bivše naše priljubljene članice gdč. Lu-bejeve v »Jesenskem manevru*. V mesecu novembru sledi gostovanje prvakinje zagrebške drame ge. Vike Podgorske in bivšega mariborskega gledališkega ravnatelja g. Hinka Nučiča v »Tatu« ter gostovanje najpopularnejše dunajske komičar-ke ge. Hansi Niese in njenega ansambla.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Rudolf Jurkovič, dijak prvega gimn. razr., star 13 let. Pogreb danes
b je. — Kokalj Marija, vdova pa železničarju,
gospodarstvo
groba.
Ave, anima candida!
GOSPA RAVNATELJICA ŠTUPCA -UPOKOJENA.
Ta vest nam prihaja baš v tem slučaju le prerano. Kdor jo je videl pri delu v pisarni ln na šoli in kaj šele kdor je delal z njo, se v dejstvo njene upokojitve kar vživeli ne more. Saj zapušča svojo šolo tako zdrava in
krepka! In vendar!
Kdor je kdaj v njeni pisarni pazno pre-motril nje in njeno okolico, je moral prav gotovo čutiti, da stoji pred ženo svoje vrste, ženo, ki ne živi samo za se niti takrat, kaaai , se poglablja v molitev. Na steni pred pisalno mizo ji visi razpelo, pod njim Slomškova m Krekova slika, na steni za njo visi slika božjega Prijatelja otrok. Slomškovo življenje, njegovo in Krekovo delo sta ji bila vzor, razpelo vzor daritve in ljubezni, ljubezni do vseh ln pred vsem do mladine. Premnogokrat je v težkih urah dela in skrbi dvignila oko k tem slikam in zopet se ji je zjasnil obraz. Živela je res samo svojemu poklicu. Ljubila je svojo mladino, žrtvovala se ji Je, kakor se ji le vzorna učiteljica in ravnateljica žrtvovati za-more. Učiteljatvu je bila blaga in najboljša tovarišica, premnogokrat mu je bila kakor mati. Ni čuda torej, če prihaja poročilo o njeni upokojitvi res mnogo prerano.
Ravnateljica štupca je delovala v &oli pol-
stara 84 let. Pogreb danes ob 17. - Kraut Marija. soproga nadrevidenta v pokoju, stara 47 let. Pogreb danes ob 15 na mestnem pokopališču v
P0be/n'Ureditev vojaškega pokopališča na Pobrežju. Zveza vojnih invalidov v Mariboru si je nadela na'ogo, da prevzame tudi letos primerno ureditev zapuščenih vojaških grobov na mestnem pokopališču v Pobrežju pri Mariboru. V svrho tega bo Udruženje do praznika Vseh svetnikov, to je: 1. novembra vojaško pokopališče popravilo ter okmealo vse vojaške grobove brez razlike narodnosti, vere ali čina. S tem namenom se je Zveza obrnila s prošnjo na mestni magistrat, da mu da stavnem urad na razpolago nekaj delovnih moči. Zupan je prošni radevolje ugodil. Urejevale vojaških grobov se je že pričelo pod nadzorstvom gospoda Emila Ger-baca, ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda. Tudi voja ka oblast je da'a večje število vojakov mi razno ago, da čimprej izvršimo to nalogo, da bo vo-jaško pokopališče podobno lepemu vrtu in da bo v čast mestu in vojaški oblasti, končno pa tudi y zadoščenje svojcem onih. ki počivajo na omenjenem pokopališču^ ^ d(ma ^ ^ t | ano
kam izginil lSletni Emerik Frangeš, ključavničarski vajenec. Se pred omenjen m dnem je fant brez ccetove vednosti zapustil .delo pri tvrdki H. v Vinarski ulici; odpotoval je bo rfa v Zagreb, odkoder ui zaenkrat nikakih PorcfiiL Fant ie vi soke postave ter ima na sebi plavo delavsko
°blek& Ugotovilo se je, da je nesrečni starček, ki se je včeraj zjutraj obesil na »Rožnem gričku-: v mestnem parku, SUetni zasebnik Ferdinand D.
Celje
jg Somišljenikom SLS v celjsko-vranskein okraju! Na izzivalni nastop, ki ga za nedeljo pripravlja v Celju KDK, bodo vsi pravi P"Staši slovenskega ljudskega gibanja odgovorili s tem, da se bodo v velikem številu udeležili shodov, ki Jih v nedeljo, dne 28. oktobra t. 1, priredi Slovenska ljudska stranka. Ti shodi se vršijo v slcdečdi k a h V Št luriiu ob i. ž. govori v Katoliškem domu obl. poslanec g dr. Anton Ogrizek, na.Teharjih poroča Halonu gostilne šušterič g. Marjan Marolf, odv-
kandidat iz Celja, v Vojniku v posojihiišk. dvoran, govori tajnik &S g. Ivo Peršuhv Petrovčahv dvorani kaplanije poroča odv. kandidat g. dr. Jože Godnič, v št. Juriju ob Taboru govori v dvorani cerkvene hiše g. dr. Vekoslav Voršič in na Vranskem v kaplanijski dvorani poroča narod, poslanec e dr Jakob Hcdžar. Vsi shodi se prično takoj po večernicah, t. j. okoli 3 pop. Le na Vranskem se iz stvarnih razlogov vrši shod že zjutraj po. rani sveti maši Na shod naj ne pridejo samo somišljeniki in prijatelji SLS iz krajev, v katerih se shod vrši, temveč tudi oni iz sosednih občin in krajev.
0 Polzela. V nedeljo, dne 28. t. m. popoldne vrši na Polzeli bogata tombola Katoliškega prosvetnega doma v korist zgradbi prosvetnega doma Polzeli. Priporočamo vsem našim somišljenikom" da podpro bratsko društvo v njegovih plemenitih težnjah z čim večjo udeležbo Tombola ima bogate dobitke kakor leolo. radioaparat, železni olug. balo platna, čevlic ila
Novi Čekovni zakon
Bistvene razlike med našim avstrijskim, dosedanjim in novim čekovnim zakonom.
(Dalje.)
Dosedanji č. z. tega vprašanja, kaj je s čekom, pri katerem kraj izdaje ni označen, ne ureja: Če ta ni naznačen, je po dosedanjem č. z. takšen ček neveljaven. Drugače po novem č. z.: ta rešuje to vrzel z fikcijo, da naj se smatra zu kraj izdaje — kajpada če ta ni naznačan — oni kraj, ki je naznačen pri imenu trasanta.
Izrecno določa novi č. z. v § 5 odst. 5, da no velja prinosniški ček, ako bi bil trasat. To pa namreč radi tega, ker bi takšen ček imel veliko podobnost z novčanicami, ki jih izdajajo priviligirane emisijske banke, kar bi v prometu lahko privedlo do velikih zlorab.
Tudi novi č. z. pozna ček na ukaz, ime in imetnika. Dočim pa zahteva dosedanji o. z., da se inore s čekovnimi pravnimi učinki prenesti z indosa-mentom le orderski ček, določa novi č. z., da se more prenesti z indosamenlom tudi fek na ime, čeprav nima orderske klavzule. Tcrej je po novem č. z. ček na ime ex lege ovderska listina.
Kako presojati ček tedaj, ako niso izpolnjeni vsi pogoji, ki jih zahteva novi č. z., o tem ne govori ničesar. Dosedanji č. z. pa pravi, da je v takem primeru presojati takšno listino aH in v koliko ustvarja druge, to je nečekovne posledice po drugih določilih trgovskega in civilnega prava. Pri nas pridejo predvsem v poštev §§ 1400—1403 odz.; čl. 300, 301 t. z. Omeniti še moram, da se smatra zapis obresti na čeku po določbi J? 3 alinea 4 novega č. z. za nepristavljen, dočim a. č. z. o tem ne govori.
2. hidosament. Po č. z. se inore prenesti z indo-samentom z fek. pravnimi učinki, le orderski ček: indosament, ki bi bil pristavljen na drug ček, ne ustvarja ček. pravnih posledic. Novi č. z. pa določa, da je z indosamentom možno prenesti in sicer s ček. pravnim učinkom, vsak ček razen ček, ki se glasi na prinosnika ter dostavlja, kar ie samo peti-lio principi!: da tudi takrat, če ni izrečno uazna-čeno orderske klavzule.
Dostaviti je treba še glede indosamenta, da zahteva novi č. z., da mora biti vsak indosament brezpogojen: pogoj, ki bi bil zapisan, se smatra za nezapisan, nadalje pa, da je delen iudosament ničen. O tem a. č. z. ne govori, temveč nam je uporabljati pri tem določbe men. reda, ki pa tudi sam o tem izrečno ne govori. Kar se tiče delnega indosamenta, je pripomniti, da ga naša judikatura ne pripušča. Po a. č. z. velja indosament na trasata — indosament trasata je tako po a. č. z-, kakor po novem č. z. ničen — kot pobotnica za plačilo. Pač pa ne določa a. č. z. ničesar, ali velja indosaniont na podružnico trasata kot indosament ali kot priznanima — po a. č. z. brezdvomno kot priznanica (primerjaj § 4, alinea 3). Novi č. z. pa rešuje to vprašanje v tem zmislu, da se indosament, glaseč se na korist podružnice trasata, nikakor ne smatra zu. priznanico plačila, temveč kot hidosament — seveda, če je podana krajevna razlika.
Po novem č. z. je ničen tudi indosament na »prinosilca«. Iz tega določila novega č. z. se jasno vidi, da skuša čimbolj realizirati možnost radi ček. regresnih zahtevkov.
3. Odgovornost in plačilo čeka. Glede obveznosti, ki slede iz ček. skripturnega akta, ni razlik* med a. č. z. in novim 6. z. Povsem drugačne, razon z eno izjemo, pa so določbe novega č. z., ki urejajo prezentacijske roke. In sicer so ti roki po novem č. z. urejeni na sledeči način (§ 12): a) če je kraj izdaje in plačila isti, je prez. rok 5 dni od dne izdaje — enako po č. z. b) Ce je kraj izdaje različen od kraja plačila, tedaj traja prezent. rok 15 dni od dne izdaje — po a. č. z. je to urejeno povsem drugače in sicer: č. z. določa na splošno prez. rok . 8 dni od dne izdaje, ako je kraj izdaje različen od kraja plačila. Toda od tega generalnega določila pozna izjemo v § 9 alinea 2.
* » «
Za uvedbo terminske b!ugovne kupčije na naših borzah. V soboto in nedeljo se vrši v Belgradu konferenca tajnikov borz iz cele države. Med drugim bo na dnevnem redu tudi referat o konferenci srednje evropskih borz v Brnu, najvažnejša pa je razprava o akciji za uvedbo terminske žitne kupčije na naših borzah, da tako postane naša žitna trgovina neodvisna od inozemstva.
Radio — Belgrad. Pretekli teden se Je vršil občni zbor novoustanovljene d. d. .Radio', Belgrad; njen vplačan kapital znaša 5 milj. Din. V upravi so znane gospodarske osebnosti Belgrada, za predsednika je naprošen gen. ravn. pošte Milan Djordjevič.
Sanacija Slavonije. Zadnje čase je prišlo do večjega prometa v delnicah Slavonije po 6 in 6.50 (nom. 30 Din). Svoječasno 1927 je bila znižana delniška glavnica od 60 na 36 milj. Din, sedaj se govori o ponovnem znižanju na 6 milj. (nominale delnice bi znašal 5 Din, nato se misli zamenjati 20 starih delnic za 1 novo nominala 100. O ostali likvidaciji aranžmanov Slavonije smo že poročali.
Povišanje kapitala. Beogradski kreditni zavod od 3 na 6 milj. z izdajo 5000 novih delnic po 600 Din; zaradi izrabe valorizacijskega in posebnega rezervnega fonda dobi vsak delničar na eno staro eno novo delnico.
Monopolski dohodki so znašali v avgustu 1928 211.9 milij. Din napram proračunu v znesku 199.6 milij Din; skupno so znašali monopolski dohodki od 1. aprila do 31. avgusta 980.45 milij. (proračun 998.15 milij., lani v istem času 995.1 milij. Din).
izpremembe v trg. registru. Vpisi: Leo Pavlin, parna žaga in lesna trg. v Gorenji Straži pri Novem mestu; Makso Kovač, trg. z moko, dež. pridelki itd. v Ljubljani, Ana Korošec, gostiln, v Policah; B. Radonič, trgovina z vinom in žganjem na debelo, Ribnica na Dol.; Ivan Srebotnjak, trgovina z lesom, Št. Peter v Savinjski dolini; izbrisa: Josip Kveder, železnina, Celje (opustitev); Anončni in reklamni zavod >Apolo< — R. Golebiovvski & Komp., Ljubljana (konkurz odpravljen).	. _ ,
Dobave. Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave tiskovin. — Gradbeni oddelek sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave pil. — Ravn. drž. žel. v Subotlcl sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 1000 kg nišadorja. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave jermen; do 31. t. m. pa glede dobave klincev, 40.000 kg portland-cementa in jermen. — Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg koksa, 580 kg barve Subox, jeklenih ročnih krtač, steklarskega Ideja, fopičev ln ploS? ter glede dobave medenine in litine. Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave magaclnekih vozičkov. — Delavnica državnih žel. v Mariboru sprejema do 2. nov. ponudbe glede dobave 5000 kg peresnega jekla. -Vršile se bodo naslednje ofertalnc licitacije: 6. nov pri subot. žel. ravn- glede dobave samotne op ike.
Horsra
Dno 25. oktobra 1938.
DENAR
Tudi danes je bil devizni promet znaten, zlasti v devizah Dunaj, Praga iu Curih. Učvrstil se je te&ij Londona, zlasti pa Dunaja, dočim so drugi tečaji ostali neizpremenjeni. Privatno blago je bilo zaključeno v manjših zneskih v devizah Newyork, Pariz in Trst.
Devizni tefaji na ljubljanski borzi
2\ oktobra 1928.
	povpraš	pori.	srednji	sr. 24. X.
Amsterdam	_		—	—
Herlin	13f-5.50	135S.5I	1357.—	1357.—
Bruselj	—	791.4(1	—	—
Budimpešta	—	992.86	—	—
Curih	1G94M0	1097.11'	1095.60	1095.60
Dunaj	799.04	SO 2X4	800.54	8C0.24
Loudou	275.83	276.63	276.23	276.21
Newyork	i 6.85	57.05	56.95	56.945
Pariz	221.55	223.25	222.25	222.25
Pragu	ies.:i7	169.17	168.77	168.77
Trst	297.10	259.10	298.10 i	
Zagreb. Berlin 1355.50—1858.50, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 799.04—802.04, London 275.83— 276.63, Newyork 56.83—57.03, Pariz 221.38—223.88, Praga 168.37--169.17, Trst 297.23—299.23.
Belgrad. Berlin 1354.75—1357.75, Budimpešta 991.36—999.30, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 799.0t do 802.01, London 275.85—276.71, Nevvyork 56.80 do 57, Pariz 221.41-228.41, Praga 168.37—169.17, Trst 297.30—290.339, Bruselj 78.99—79.29.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.81, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.14, Dunaj 73.03, London 25.2025, Nevvork 519.65, Pariz 20.30, Praga 15.3975, Trst 27.22, Sofija 3.75, Varšava 58.!«), Madrid 83.75.
Trst. Zagreb 33.53—33.55, London 92.59 do 92.62, Pariz 74.65—71.75, Ne\vyork 19.55-19.62, Curih 367.65—307.75.
Dunaj. Belgrad 12.<S75, dinar 12.455.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 d., Vevče 110 den., Kranj. ind. 285 den., Ruše 260— 280, Stavbna 56, šešir 105 den.
Belgrad. Posojilo 85, agrari 55, vojna škoda 428.50-431, Narodna banka' 7050, Izvozna 1080. Bel. Ziidr. 6050.
Zagreb. Diž. pap.: vojna škoda ar. 432—433, kasa 402—483, termini: 11. -137. 12. 440.50—442, 2. 1929 449—449.50 ex ex 417—418, 7 odst. inv. pos 85.25—8(5, agrari 55.375--55.875. Bančni pap.: Hipo 57.50, Poljo 17—18, Hrv. 58, Kred. 85, Jugo 88 do 88.50, dec. 92, Lj. Kr. 127, Nar. 7000—7100, Pra-Stod. 920—925, Srpska 151—152, Zem. 132—140, Etno 160—180, Kat. 36, Obrt. 38—39. Ind. papirji: Guttniann 200 -205, Slavonia 6—7, Slaveks 100 do 105, Danica 145, Drava 535—555, Šeferana 480 do 490, Osj. ljev. 190—220, Brog. vag. 80, Union 300, Isis 20—20, Ragusea 480—490, Vevče 110—113, Trbovlje 480—190, Nar. šum. 20, Piv. Sar. 250—280, Mlin. 19.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 81.40, Alpine 43.15. Leykam 9.30, Trbovlje 60.75.
Žito
Tendenca za promptno pšenico je slaba; ponudba pa je za spoznanje večja kakor je tudi zanimanje nekoliko živahnejše. Vendar je naš konzum v pretežni večini krit s starejšimi sklepi, radi česar je malo kupčije. — Razširilo so se vesti, da je laplatska koruza močno poskočila v ceni, ker vsa Evropa uvaža argentinsko in da je zato pričakovati velike hose. Domači dobavitelji laplatske koruze pa danes še niso povišali cen za promptno blago. Za poznejše termine ni bilo ponudb. — V ostalih predmetih je položaj neizpremenjeu.
V Ljubljani notirajo:
Deželni pridelki (vso samo ponudbe; slov. p., dob. prompt, plač 30 dni): pšenica bač 78—80 kg 1% 802.50-305. nov. 307.50—310. dec. 312.50-315. januar 315—320, moka Og vag. bi. fko Ljubljana 430—135, rž 73—74 kg 295—297.50, oves bač. 295— 300, koruza č;isu primerno suha 365.50—370, ameriška 315.50—320. ajda domača 300 -305, ječmen bač. 70—71 kg 315.50—317.
Zaključen 1 vag. koruze. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica: bč. in sr. 250—252.50, bn. Vršac 245—247.30. Koruza: dec.-jau. 260—265. ma-rec-april 287.50—292.50, april-maj 292.50—295. Fižol: bački beli 900—925. Ječmen: 255—260. pol. 285 do 290, bar pol. 295—300. Moka: Og 357.60-887.50, št. 2 337.50-347.50, št. 5 817.50—327.50, št. 6 270 do 280, št. 7 250—260, št. 8 205—215. Otrobi: bč. 182.50—187.50, bn. 180—185. Promet: 20 vagonov pšenice, 17 koruze, 5 moke, 2 otrobov in 1 vagon fižola.
Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: oktober 25.64 —25.70, marec 28.10—28.02, zaklj. 28.02 do 28.04, maj 28.92—28.84, zaklj. 28.82—28.84. RŽ: marec 26.74—26.62. zaklj. 26.96—26.98, oktober 24.72 do £4.74, zaklj. 24.60—24.04. Koruza: maj 29.64 do 29.76, zaklj. 29.74 -29.76, julij 30.86.
Les
Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vag. hrastovih frizov. Tendenca je neizpremenjena.
Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena
Kože in usnje
V Ljubljani veljajo sedaj za kože naslednje nakupno Cene: Govejo do 35 kg 17 Din, ml 85 kg dalje 20, bikove do 36 kg 13.50, nad 85 kg 17, telečje z glavo in nogami 26—27, brez glave 30 do 32. svinjske domače I. 15 Din, ff. 10, hrvaško I. 7, II. 5; vse za kg; po komadu: konjske do 2 m 140, od 2 m naprej 170—180, ovčje ui kozje 45. jagnečje 20—25. kozllčeve 15 Din; v Mariboru se plačuje za lahke govejo kožo 10 Din za težke 19. za telečje 28 brez razlike, za svinjske isto kakor v Ljubljani. Tendenca nn tržišču kož in cene so nazadujoče. — Cene za u s n j e na debelo so v Ljubljani: vache kruponi 73-90 Din, vratovi 35-45, aver-ne 26—32, kipsi za nolranjke 45—66, kravina rumena 80 86, črna 75—82, teletln* *rnn 120-186. rumena 120-135. kipsi črni 100—180, rumeni 100 do 135, bo.\calf telečji črn 20—24 Din »a kvadr. čevelj, barvan 25—27 Din.
<J%h iivm
fefo vwenkf~3
poldne je slovenski planinski polk neopaženo prišel v Ljubljano.
In s tem končam popis dogodkov od ofenzive 28. oktobra 1.917 do prihoda polka v gar- > uizijo.	|
Cesarica Friedrich o svojem sinu Viljemu II.
V	Škofji Loki smo se zopet ustavili za dva dni. To nam pa že ni bilo všeč. Iskali smo kak tovorni avto, da bi nas hitro -ruknik v Ljubljano. Tu so nam zginili še Gorenjci in polk je skopnel na kakih 150 mož. Nekateri so bili pa še tako »prijazni , da so se potegnili domov kar s trenskim vozom.
No, napočil je dan, ko smo odšli proti Ljubljani. Veselo smo med potjo prepevali in se pomenkovali, kak sprejem pripravlja Ljubljana svojemu slovenskemu polku. Pot je kar kopnela pod nogami: Medvode, Št. Vid in videl se je že ljubljanski Grad. Mi pa naprej in naprej, meneč se samo o slavnostnem sprejemu ... Oboroženi smo bili od nog do glave, nosili slovenske zastave in peli, peli. Skozi Šiško po sedanji Gosposvetski in Dunajski cesti — toda o sprejemu ne sluha ne duha. Ljudje so nas pač spraševali, kdo in odkod smo, in to je bilo vse.
V	petek. 15. novembra 1918 ob 5 po-
Metod Golmajer:
V Ljubljano!
(Spomini ob desetletnici.)
Videč, da tu ni nikake pomoči, če nočemo riskirati kaj hujšega, smo se udali in pričeli pripravljati za naš odhod. Naložili smo vozove z živili do vrha, napolnili naše nahrbtnike in torbe s patroni, napolnili puške in revolverje — ker Lahom ni bilo verjeti. Ukazali so še polku, da mora biti 10. novembra ob 3 zjutraj preko demarkacijske črte, sicer...
Žalostno je bilo tistega dne. Vse nekam pobito. V mestu so ginile slovenske zastave, pa kljub temu jih je bilo še mnogo. Naše priprave so bile končane.
Petek, 8. novembra. Okoli 11 dopoldne smo se začeli grupirati okoli vojašnice. Okoličanov in meščanov vse črno: vsako dekle, vsaka ženica naročje polno rož! V par minutah smo bili okrašeni kot za poroko — vršiti se je imel pa pogreb. Povelja so se glasila: polovica moštva spredaj, polovica zadaj, tren v sredo!
Poldne! Zvonjenje v vseli cerkvah, povelje, naprej! Ljudje v jok in za nami — mi pa kot mrliči naprej... Zvoni, zvoni, kar ponehati noče zvonjenje, ljudje jočejo in nas spremljajo daleč ven iz Gorice, mi pa tihi. Kaj hočemo govoriti? Tolažiti druge, ko smo pa mi tolažbe potrebni?! Bili smo brez ma-šinc, tistih mašinc, ki so nam delale godbo tolikokrat! Pustiti smo jih morali v Gorici, najbrže zalo. da jih bodo dali Lahi v muzej, da bodo lahko kazali potomcem — svoje gro-bokope ... Pustili so nam pa vse drugo orožje, ker so vedeli, da bi bilo sicer kljub vsemu gorje. In čemu bi bilo to, ko so pa prišli v Gorico — z belo zastavo ...
Pred Trnovskim gozdom so nam pogledi hiteli nazaj proti Gorici: padla je slovenska zastava na gradu! Zopet junaštvo!...
Potem se je pa nadaljevala naša trnjeva pot proti Ljubljani. Rože na prsih so nas spominjale naše Gorice, naših Goričanov ... In to je delalo pot še težjo.
Toda zaenkrat je pač tako. — Polk je imel namen korakati skozi Ajdovščino, čez Col in Kalce na Logatec in naprej v Ljubljano. Toda ta pot je bila tako zabasana, da nikakor ne bi mogli priti nikamor naprej. Zato se je polk po kratkem odmoru v Ajdovščini obrnil v drugo smer in sicer na Lokavec, čez Črni vrh na Idrijo in naprej skozi Žiri, Škofjo Loko v Ljubljano.
Pot je bila pa zvezana z raznimi nepri-likami. Prva je bila ta. da nismo mogli z našimi težko naloženimi vozovi preko strmega Črnega vrha. Sicer smo v neki vasi precej razbremenili naše vozove s tem, da smo ta-mošnjemu prebivalstvu za mal denar prodali vsa mogoča živila, toda na strmini se je pokazalo, da to še ni bilo dovolj. Ob še precej dobri cesti in v prepadih je ležalo vse polno topov in voz. Niso mogli dovolj hitro naprej, zato so izpregli in prevračali... Nam pa to ni šlo kaj v račun in smo hoteli pripeljati v Ljubljano kar mogoče veliko stvari. Saj Italijanom smo že itak preveč pustili. Toda ni šlo. Metali in uničevali smo med potjo vse mogoče stvari, ko smo videli, da s tovorom ne bomo mogli preko Črnega vrha. Konji so se nategovali, prepregali smo, porivali in pritiskali smo, da nam je pot curljal s čela — toda vse zaman. Popolnoma novi telefonski aparati, hrana itd. je letela v propade, da ne bomo imeli ne mi — ne drugi. In tako smo s skoro praznimi vozovi prišli v trdi noči na vrh.
Križev pot pa na vrhu ni bil končan. Noč temna kot v rogu, konji in mi zmučeni do skrajnosti. Noge so se premikale kar same od sebe, avtomatično. Za počitek pa ni bilo ne prostora ne časa. tn tako se je zgodilo, da
Dvokrovnik »Amphibian«, nov tip kopno-povod nega letalu, ki sta je zamislil oceanski letalec Chamberlain. Novo letalo more pristajati lako na kopnem kakor na vodi.
Dr. Stresemann in njegova žena Kaethe, roj. Kleeield, ki sta te dni obhajala srebrno poroko.
se prodaja alkoholnih pijač po parkih, kinematografih in drugih javnih prostorih. V moskovski guberniji ustanove več zavodov za zdravljenje pijancev.
Detomorilec. Pred porotnim sodiščem v Toulonu se vrši razprava proti bogatemu plemiču iz ckolice, ker je umoril svojega nezakonskega otroka. Plemič je zapeljal eno izmed domačih dekel in jo nato vrgel na cesto. Potem se je poročil z bogato plemkinjo. Dekla je povila dete in ponovno zahtevala od plemiča alimente, a zaman. Slednjič se je plemič nekega dne pripeljal z avtomobilom in zahteval, naj mu nezakonska mati izroči 16 mesečno dete, češ, da ga izroči dobri družini v rejo. Ko je dete dobil, se je odpeljal. Ponoči je spečega otroka sle-kel, zavil v odejo in ga vrgel v mestni kanal. Pri zaslišanju je zločin cinično priznal.
Boj proti alkoholu v Ameriki. V zadnjem poslovnem letu (od junija 1927 do junija 1928) je bilo v Združenih državah zaradi kršitve pro-hibitijskega zakona kaznovanih približno 50 tisoč cseb. Globe znašajo nacl 7 milijonov dolarjev. Zaradi tihotapljenja alkohola so zaplenili 400 ameriških in 2 inozemski ladji.
Šolska mladina »brez konfesije.« Dunajska Mestna korespondenca objavlja podatke o otrocih, ki so se v tekočem šolskem letu vpisali na dunajskih ljudskih, meščanskih in glavnih šolah kot » brez konfesije«. Celokupno število takih otrok znaša 6148 proti 4163 v lanskem šolskem letu. Vsak dvajseti šolski otrok je brez veroizpovedi.« Pred vojno je bilo razmerje 1 : 2400. Socialistična protiverska propaganda hoče svoje delo za odpad od vere še podvojiti.
Posvetil jim je. Pred porotnim sodiščem v Arrasu na Francoskem se je oni dan vršila razprava zaradi zločina proti nravnosti. 2en-stvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Po otvoritvi razprave je predsednik pozval žen-stvo, naj se odstrani iz sodne dvorane, ker pridejo v razpravo stvari, ki niso za ušesa poštenih žena. Dvignila se ni niti ena ženska, da bi odšla. Čez nekaj minut pozove predsednik slugo in pokaže na poslušalke: »Poštene žene so odšle, ostale vrzite venkaj!«
Strašen zločin pijanca. Na Dunaju so 24. t. m. odkrili strašen zločin: Izvošček Edvard Schinzl, znan pijanec in nasilnež, ki je skoro vsak večer nečloveško pretepal svojo ženo, je s sekiro pobil celo družino, nazadnje pa ustrelil samega sebe. To se je moralo zgoditi že minolo nedeljo, a odkrili so dogodek šele 24. t. m., ko so trupla že začela trohneti. Schinzlova žena in obe hčeri — ena 9 druga 18 letna — so imele razklane glave, Schinzl pa je držal v roki velik revolver, s katerir se ie ustrelil v glavo.
Razstava z miljonskim prebitkom. V Ber-nu so pred kratkim zaključili razstavo ženskega dela »Saffa«, ki je prinesla 1,190.000 frankov čistega dobička. Od tega izroče večji znesek Švicarski zvezi za žensko volivno pravico, da ga porabi za propagando.
•
Mihec jc dobil mehko kuhano jajce. »Mama«, je dejal čez nekaj časa, »meni se zdi, da je jajce staro«. »Kaj pa še, le jej, jajce je sveže.« Mihec je bil tiho, a po preteku pet minut se je zopet oglasil: »Mama, ali naj kljun tudi pojem?«
•
Majčnik je imel precej nerodnega hlapca. Nekega dne mu je naročil, naj prebarva vrata in pripomnil, da je barve malo. Čez nekaj časa je šel Majčnik pogledat za nezanesljivim hlapcem ter ga našel, kako je z neznansko brzino vodil čopič. »Čemu pa tako hitiš, saj se ne mudi«, ga je ogovoril. »Pa se mudi«, je odvrnil hlapec, »ali ne vidite, kako malo barve imam. Hiteti moram, da bom prej zgotovil, nego mi je zmanjka.«
♦
Sodnik: »Torej priznate, da ste prišli v ono hišo ob dveh zjutraj. Kaj ste imeli tam opraviti ob takem času?«
Obtoženec: »Sem misiii, da je moja hiša.«
Sodnik: »Čeinu pa ste potem zbežali, ko se je pojavila ta dama ter se skrili v čeber?«
Obtoženec: »Sem mislil, da je moja žena.«
sta nam po bregu navzdol zgrmela v prepad dva voza X vozniki in konji vred. Na rešitev sploh ni bilo misliti, ker je bilo brezdvomno, da se je vse zdrobilo na koščke.
Za prekoračenje demarkacijske črte je bila določena tretja ura zjutraj. Prišli smo pa ob sedmih v Idrijo. Tu je bil že cel polk Italijanov, pa so nas samo gledali in nič drugega. Niso pa tako storili s tistimi posamezniki, ki so zaostali. Junaško so jih razorožili . .. Nas so pa pustili v miru, kljub temu, da smo bili tako zmučeni, da ni bilo z nami nič. Vedeli pa so, da bi bili pri kakšni njihovi nameri popolnoma drugi. Pa smo bili tudi pripravljeni! Pa so nas celo pustili, da smo v Idriji počivali in si vezali dušo v hotelu ob mostičku ...
Toda hoteli smo čimprej priti ua popolnoma svoje, kjer bi se pošteno odpočili. V nedeljo 10. novembra smo ob treh popoldne prišli v Žili. Toda zelo se moti tisti, ki misli, da smo kar popadali. Kaj še! Saj je bila nedelja in mi po dolgem času zopet enkrat med Kranjci! Koliko smo imeli povedati eden drugemu. Peči smo dali tudi iz še preostale moke kruh. Pa tudi brez kupčij ni bilo. Marsikaj smo prinesli v nahrbtnikih, kar je prišlo prebivalstvu prav, nam pa izkupiček. Pa se je že glasila iz gostilnic ilovenska pesem... Le težko smo se spravili k počitku.
V Zireh smo se dobro odpočili. Odšli smo v torek proti škofji Loki. Vleklo nas je domov. Sicer nas je bilo pa vedno manj.
Bivši zasebni tajnik kralja Edvarda VII., sir Frederick Pcnsonby, je pravkar objavil pis- \ ma nemške cesarice Friedrich, matere bivšega j cesarja Viljema II. Cesarica piše o svojem sinu, | ko je bil ta že zasedel prestol: »Viljem nima ne l pomislekov ne vesti, da bi ostal pri kaki stvari. Brca na levo in desno in žali pri tem vsakogar. Enostavno slep je. Pri vsaki priliki se poslužuje j velikih besed, pa tudi sam se zdi samemu sebi velik. Viljem je sebičen. Sama sebi se zdim kakor kokoš, ki izvalila raco namesto piščeta. »Želim, da bi mu mogla vselej s ključavnico zakleniti usta, kadarkoli je treba računati, rla bodo njegove besede prišle v javnost. ' V nekem drugem pismu piše cesarica naravnost proroško: - Na robu groba ... opazujem lahkomiselno pot, na katero je krenil moj sin. Najhujše pa je, da bomo morali morda zaradi njegove nepremišljenosti vsi trpeti.'
Tihotapci z živino v Južni Afriki
V majhnem baru v Mafekingu se od časa do časa zbirajo zagoreli, inišičasti možje, katerih razorani obrazi kažejo, da so že mnogo težkega prenesli v življenju in da se ne ustrašijo tako izlepa česarkoli. To so drzni ljudje, ki jih je za vedno osvojilo tihotapstvo z govejo živino — cattle-running. — V Južnoafriški Uniji je uvoz goveje živine, zaradi nevarnosti goveje kuge, prepovedan. Toda onstran Kala-liarske puščave v Ngamilandu pasejo domačini velike črede goved, ki jih kupcu radi prodajo za nizko ceno. Ko začne v Bečuanu deže-
PojJreb ruske carice Marije Feodorovne, zadnje žene, ki je v Evropi nosila cesarsko krono. Med pogrebci sta dva kralja: danski kralj Kristijan X. (1) in norveški kralj Haakon VII. (2),
oba nečaka pokojne carice.
vati in je prehod skozi puščavo manj nevaren, sc loti tihotapec svojega posla. V Ngamilandu kupi čredo 500—800 glav, najame večje število domačinov kot gonjače in odrine proti Uniji. Najnevarnejši je prehod skozi puščavo, kjer je vedno celo podjetje na kocki. Sicer se tudi v puščavi v krajših ali daljših presledkih nahaja voda za napajanje živine, toda so tudi mesta, kjer jc treba do prihodnjega napajali-šča tri dni hoda. Tu se živina le z velikim naporom ohranja skupaj in prepreči, da bi se od žeje ne razdivjala po puščavi. Vrhu tega je treba odganjati leve, ki cele dneve slede čredi. Včasih se stvar izborno posreči. Tako je zadnjič — kakor poroča »Daily Maik — neki tihotapec pri prehodu skozi puščavo izgubil samo eno govedo. Toda ni vselej tako. Neki tihotapec pripoveduje: Kupil je v Ngamilandu 800 repov in odrinil preko puščave. Ko so sipo večdnevnem prestanku bližali uapajališču, je čreda, ki je zavohala vodo, v divjem »stam-pedu« udrla proti uapajališču. Tu se je začel boj in prerivanje in živali so v slepi žeji na-pajalisče tako zgazile, da je ostalo samo blato iti se ni napila niti ena žival. Rjoveč od neznosne žeje so se živali razbegnile po puščavi in tam poginile; tihotapec je prignal do meje samo 50 od prvotnih 800 glav. — Iz tega se vidi, kako nevaren in negotov posel je tihotapstvo z govejo živino. Nihče bi se pač z njim ne pečal, če ne bi vabil v slučaju dobre sreče visok dobiček. Prehod čez mejo samo je razmeroma lahek; gonjači čakajo s čredo za mejo. dokler jim svetlobno znamenje ne naznani, da je »zrak čist«. Razen tega imajo taki ljudje mnogokrat ob meji svojo lastno farmo. Čim je živina preko meje, je vredna vsaka žival pet-do šestkrat več, nego je bila kupljena. Ta loterijska igra ljudi silno vleče.
V dvef) or tre& vrsta!>
Življenje ssa nove šege. V Baku se vrši razprava v stvari uboja komsomolke (članice komunistične mladinske organizacije) Sejta-nove. Njeni mohamedanski rojaki so jo ubili, ker jc začela hoditi z odkritim licem.
Proti vodki. Protialkoholno društvo v Moskvi je predložilo moskovskemu svetu obširen načrt za omejitev prodajanja vodke. Prepove


wmmmw

Verska žena in svetnka
(Konec.)
Terezii je tedaj potovala, da povsod, kjer le mogoče, ustanovi redovno hišo, in tudi siurt jo je zatekla na poti. Njeno notranje žvljenje je bilo zdaj čisto urejeno: »Dozdaj sem živela svoje življenje; to pa, ki so je zdaj v meni začelo, je življenje Božje v meni — lahko mirno rečem.« (Libro de vida sua.) Kakor je njena sodobnica Elizabeta angleška živela samo eni ideji, tako tudi Tereza: ideji popolnega življenja izžarevajočega se naznotraj v po-
§reznjenosti v Boga, nazunaj pa v uprav orjaški elavnosti. Najprej ustanovi lastni materinski samostan sv. Jožefa v Avili, majhen, pa ličen; st .re molijo in opravljajo ročna dola, vse po strogem redu; ob opoldanskem odpočitku pa pojo pesmi, zraven pa plešejo na zvoke flageoleta, tamburma in kastanjet, na kateri še danes pleše vsaka pristna Španka. V prostih urah piše Tereza de Jezus — tako je zdaj njeno ime — svojo avtobiografijo, ki jo pošljejo inkviziciji, katera jo drži 13 let pri sebi, preden dovoli objavo. Obenem sestavlja velika mati svojo »Pot do popolnosti«.
Tudi svoja potovanja nam je sveta Tereza sama popisala v knjigi o ustanovitvah svojih redov (Fundaciones); iz tega dela Iseva vsa kulturna zgodovina Španije 16. stoletji ter odločni in veseli značaj svete Tereze, ki je bila vedno polna zdravega humorja. Kdor hoče vedeti, kako je Tereza j>otovala, naj prebere one strani Don Quichota, kjer nam opisuje Cervantes španska gostišča in prenočišča onega časa. Potovali so na strašnih »lojtrah«, spremstvo na mulah, po pekočem anda-luškem solncu in nočevali po »jerperkih«, polnih ciganov, potepuhov, vlačug, študentov, dezerterjev, pustolovcev, trgovcev in — uši; tudi v svinjskem hlevu so morali enkrat spati, moteni po pretepih, ki se vršijo v Španiji obligatno z noži in končajo vsakokrat z nekaj mrtveci. Te osemletne napore je Tereza prenesla vedrega duha in srca; vBog me varuj svetnikov s kislim obrazom«, je dejala sama, dasi je ves čas hudo trpela od mrzlice, glavobola in ishiasa; tudi roko si je zlomila, katere ii takratni padarji do smrti niso mogli pravilno zaceliti. Mogočni red obutih Karmeličanov sklene njeno reformo popolnoma onemogočiti, tožijo jo kot nepokorno in trmasto nuno, njenega prijatelja svetega Janeza od Križa vržejo redovni bratje v ječo, ki je tako nizka, da kljub svoji mali postavi v njej ne more stati, ampak čepe živi od suhe skorje in umazane vode v lastnem blatu; vsak dan ga pa bratjo bičajo, tako da se mu ramena od ran do smrti ne zacelijo. Šele po 9 mesecih se mu posreči zbežati Tudi druge njene prijatelje zapro ali pa morajo bežati. Ona pa piše nešteta pisma na kardinale, škofe, kneze, .na ministre, nuncije iu na Filipa II. ter se bori kot lev, dokler vseh ne premagal Kaj čuda, ko pa je človek moral kloniti celo pred njeno pisano besedo — duhovito, bodro in Se-
gavo, pa odločno in idočo v bistvo stvari. In sredi najhujšega boja spiše svoje mojstrsko delo »Grad duše«;, pa zlaga ekstatične pesmi, katere tudi sama komponira za preprosto glasbo na flavti.
Ko je Tereza prepotovala več tisoč kilometrov po celi Španiji in ustanovila celo vrsto moških in ženskih samostanov po svojem reformnem za-mislu, jo, ko je bila na celi črti zmagala, dohiti v sedeimnšestdesetem letu starosti smrt v Alba de Tormes v 1.1582. Cerkev jo je proglasila za svetnico 12. marca 1622, Španija pa jo slavi kot svojo-največjo klasično pisateljico; danes se izdajajo njena dela kot redkost lepega stila, velikih misli in ne-dosežnega peihologičnega mojstrstva.
Umetniška, in gotovo tudi s pristnim religioznim včutenjem v snov pisana hagiografija španske svetnice je, dasi kratka, svoje vrste dogodek, ker nam na zgledu predočuje metode, kako pisati življenje svetnikov, če naj ima od tega naše duhovno življenje kak hasek. Kakor so se dozdaj običajno opisovali svetniki — bolj kot voščene figure, z mehanično uravnovešenostjo duše, brez časovne vpo-gojenosti, v pretirani strogosti, enoličnosti^ in brezrazvojnem poteku življenja, so bolj odbijali nego mikali k posnemanju. Tu pa imamo pred seboj bitja iz resničnega mesa in krvi, z notranjimi boji, preobrati, padci in dvigi, z bogato raznolič-nostjo nagnenj, zmožnosti in teženj, s pristnimi strastmi in protislovji narave, stremeča k Popolnemu _ ki v njih lahko vidimo v gotovem razmera sami sebe in se po njih tudi lahko usmerjamo do skupnega Ideala. Tudi opomin je to vsem, ki se lotijo asketičnih tem, da je prav za to treba največjih umskih zmožnosti in umetniške ustvarjalne moči ter duhovne izdelanosti.	F. T.
>Dijaškega koledarja« SDZ je še nekaj na zalogi. Ali ga ima res vsak slovenski dijak in vsaka slovenska dijakinja?
»Rast«- je našla vesel sprejem pri onih, la so bili v Nazarju, in pri tistih, ki jih ni bilo. Prihodnja številka bo posvečena specielno srednješolcem (novomeško binkoštno zborovanje) in dijakinjam (sestanek na Oljki). '.'Raste je odraz tistih mladih, ki vsega v šoli ne morejo najti in iščejo svojega oblikovanja izven nje, v našem širokem novem dijaškem pokretu, prav tako pa tudi vodnik tistemu, ki ga hoče spoznati. Naroča se v upravi »Rasti«, Miklošičeva 5, Ljubljana. Letno za dijake 15 Din, za ostale 20 Din. Izhaja mesečno.
Ave Maria. uglasbil Leopold Belar leta 18&>. To glasbico je izdal skladalčev sin, prof. dr. Albin Belar ob stoletnici rojstva skladateljevega. Kakor znano je Leopold Belar zložil tudi »Oče večni«.
»Mladost«, oktober 1028, glasilo Orlovske Pod-zveze, prinaša razen leposlovnega in poučnega čti-va poročilo predsednika ua občnem zboru SOZ.
udeležiti tako slavnostne akademije, kakor tudi da darujejo učencem po svojih najboljših močeh. S tem, da darujemo za izobrazbo našega naraščaja, tudi najbolje proslavimo desetletnico onih velikih dni, katerih pomena se še danes zadosti ne zavedamo.
Št. Jernej na Dolenjskem
Gledališka sezona. V nedeljo 28. oktobra ob 3 popoldne vprizori orlovski odsek v dvorani dobro znano in priljubljeno igro: Mlinar in njegova hči.
Društveno življenje je bilo tudi v preteklem poslovnem letu precej živahno. Kakor je razvidno iz zapisnika občnih zborov orlovskega odseka in orliškega krožka, je bilo 17 fantovskih iu 17 dekliških sestankov, kjer se je predvsem obravnavala tvarina za tekme. Telovadnih ur je bilo 64 oziroma pri Orlicah 48 s povprečno udeležbo 18 oziroma 11 na uro. Stadionske prireditve so se udeležili kljub oddaljenosti od vlaka vsi člani in članice. Denarni promet je znašal pri odseku 14.424 Din 15 par in pri krožku 2-1,58 Din 50 par, kar znači, da je bila precejšnja delavnost.
Higienska razstava bo v Št. Jerneju od 18. <k> 25. novembra t. 1.
Hrastnik
Temj za nego dojenčkov. Od 26. okt do 10. novembra t. 1. se bo vršil brezplačni tečaj za nego dojenčkov v prostorih tukajšnje »Posvetovalnice za matere^. Tečaj je brezplačen in se bo vršil v času, kakor se bo to določilo sporazumno z udeleženci na otvoritvenem predavanju. Otvoritveno predavanje se bo vršilo s predvaianjem zdravstvenega filma v dvorani Delavskega doma v Hrastniku dne 26. oktobra ob 16 popoldne. Vsebina filma je tuberkuloza.
Trbovlje
tfefleljski počitek. V veliki meri se je pri nas razpaslo, da razna podjetja š« na nedeljo ne nudijo delavcem počitka. Brezposeln i se s tem gotovo ne podpira in tudi ne .spoštuje svetost nedelje. Inšpekcijo dela prosimo, da te razmere uredi.
Rogaška Slatina
Vojni grobovi. Podružnica Zveze slovenskih vojakov urejuje na pokopališču pri Sv. Trojici vojne grobove, ki bodo odslej združeni v posebnem oddelku pokopališča. Za vse se postavlja skupen spomenik, ki se bo slovesno blagoslovil v nedeljo, dne 11. novembra.
Proslava 10 letnice Zjedinjenja se namerava pri nas obhajati skupno s sodelovanjem vseh uradov in prosvetnih društev. V ta namen se bo v najkrajšem času izvolil pripravljavni odbor.
Trgatev je pri nas končana. Letina je v obče slaba. Deloma so zadovoljni posestniki višje ležečih vinogradov, medtem ko so v nižjih legah brali bore malo ali pa nič. Dobro pa so io odrezali v bližnji Hrvatski, le da jc kva'itefa vina še slabša kot pri nas. Mošt ponujajo Hrvati po Din 2—5, pri nas pa se suče cena do Din 8.
Spori
Vrhnika. Prihodnje leto poleti Orel v Prago. Tudi z Vrhnike bodo šli, zato naj se vsak, ki namerava iti v Prago, zglasi pri kakem članu ali pri odboru, da ga prijavi. Kdor želi radio, naj se zglasi v Gospodarskem društvu na Vrhniki.
V Svibnem pri Radečah ne bo odkritja spomenika v vojni padlim vojakom, kakor je bilo nameravano, v nedeljo dne 28. oktobra, ampak se , radi nestanovitnega vremena preloži na prihodnjo Spomlad. _ _ ___
SK Jadran. Danes v petek obvezni sestanek za vse moštvo ob 8 zvečer v Narodni kavarni.
Primorje :Jadran v nedeljo ob 15.30 na igrišču Primorja na Dunajski cesti. Prvenstvena sezona se bliža vsaj v prvem a-razredu svojemu koncu ter ima le Jadran odigrati še tri tekme, medtem ko so ostali klubi večinoma že prosti. V prvi tekmi se sreča s prvakom pod zveze Primorjcm ter mora pač računati s tem, da bo izgubil dve točki, kajti za Primorje ni še dorasel, kljub temu, da je v jesan-gkih srečanjih pokazal dosti boljšo formo kot spomladi Gotovo pa je, da bo poizkušal odnesti čim ugodnejši rezultat, da si izboljša seore. V prihodnji tekmi se namreč sreča s Slovanom in če bi mu tu uspelo odnesti vsaj neodločen rezultat, bi si bistveno izboljšal šance, da ostane prihodnje leto 6e nadalje v Ia-razredu. Glede na vse to, smemo pričakovati lepo a trdo borbo.
Predtekmo odigrata rezervni moštvi Primorja ln Jadrana. Predtekma prične ob 13.45, a glavna tekma ob 1550.	....... ..
Vprašanje sedeža JNS. »Jutarn i list« objavlja imena športnih klubov Osješke podzveze. Izgleda, kot da so naredili z glasovanjem za odpravo § 17 narodni zločin. Mi smo pa mnenja, da za naš šport ne bo nikake škode, ako se sedež zveze prenese v Belgrad. Marsikatera pereča vprašanja se bodo v Belgradu, kjer so razna ministrstva, ugodno in v korist športa rešila. Zagreb pa tudi ne sme ukinitev 8 17 smatrati za zadevo Hrvatstva. Za nas je vseeno, če je zveza tu ali tam, glavno je procvit športa. Povsod ;e navada, da se mora manjšina ukloniti večini In če se delovanje zveze v Belgradu ne bo obneslo, je potreba samo 1 glas večine in zveza se bo zopet prenesla. Kolikor nam je pa znano, m zaenkrat govora o prenosu sedeža. — V.
Češki savezni kapetan je te dni objavil moštva, ki bodo igrala ua turnirju v dneh 28. in 29 okt. Cehi so že pripravljeni, pri nas se pa se vodi za: kulisna borba. »Narodni val« se je pa se v svoji politični zagrizenosti tako daleč spozabil, da poziva dobre Hrvate Perška in brata Babica, da ne igrajo v moštvu, kjer so Srbi.
Športni dogodki
Poleg že omenjenih nogometnih tekem omenimo še, da je dunajska Admira prav po naključju in nezasluženo potolkla Auslno i : 1, s čimer 'imata oba kluba enako število točk po osem; ua prvem mestu \VAC z 10 točkami, ki jih je dobil r, zmago nad Nicholsonom. Rapid je premagal UA«-5 : 2, Slovan in Herta sta igrala neodločeno 1:1. Vienna je igrala proti Topliškemu FK 4 : 6, kar je lovzročilo na Dunaju precejšnjo poparjenost. Se uolj poparjeni so bili v Ferrari (Italija), kjer je dunajski Wacker pozobal mestno reprezentanco ]0 • 1' FAC je igral v Bratislavi proti Bratislavi 8 • 3, Slavia proti Cechie Karlin 1 : 0, Viktoria iz Žižkova proti Kladnu 4 : 0. In Berlimčani so ugnali Londončane 4 : 1.
Kakor znani tehniški strokovnjak Widlis Myers je objavil sedaj tudi Tilden seznam desetih najboljših amaterov v tenisu. Sebe postavi na tretje mesto; prvo mesto da Cochetu, drugo Laco-Rtu. Od 4 do 10 sledijo llunter, Borotra. Morpurgo, Cra-vvford, Lott, IIenessey in Boussus. štirje v seznamu so Francozi (št. L 2. 5 iu 10), štirje Ame-rikanci (št. 3, 4, 8 in 0), eden Italijan (št. 6), eden i/. Južne Afrike (št. 7). Borotra si je v sijajnem slogu priboril angleško prvenstvo v pokritem prostoru. Zaključne tekme za Oavisov pokai ne marajo letos priredili Francozi v Parizu, temveč kje v kakšni sosedni državi najbrž v Bruslju; to pa
zato, ker zahtevajo na Francoskem od takšne igre kot veselične prireditve velike pristojbine. Igra v Bruslju bi bila torej protest proti francoskim davčnim šikanam.
Komaj je Rademacher nastopil, ze se vrača; zadnji njegov nastop v Osaki je bila zmaga ua 400 m.	.	. .
Njegoc rojak Hajmann se je dobro izkazal; potolkel je zadnjič imenovanega Bussija v 7. rundi k. o. To je zelo slabo znamenje za Bonaglia, ki je imel z Buffijem dosti težji opravek. Paolino je bil v boju s Pettersonom v drugi rundi diskvalificiran, bil je pa vseskozi v premoči.
Prav zelo se je popravil Friebe; beremo, da je pretekel 800 m v 1 : 58.5, Oger rizerb je porabil za 15 km 50 minut in 37 sekund, za 10 milj ali 16.0933 km pa 53 : 31; primerjaj s temi rezultati Nurmijev čas! Poročajo o novem avstrijskem rekordu v obojeročnem metu kopja dr. Schwarz 104.43 m. Prav tako o novem damskem rekordu v isti disciplini: Poljakinja Lonka 58.093 m. Nad vse to se pa dvigne Lundciuistov met 73.50 m, ki ga je dosegel v treningu. — Zadnji uastop na Japonskem je prinesel Francozom zmago.
EL QUAFI ZOPET ZMAGAL.
Ni še dolgo, ko je prodajal mladi francoski Afrikanec časopise po ulicah. Nato je šel v Amsterdam in je zmagal tam v maratonskem teku, pa ni nihče mislil na njegovo zmago. Takrat so ga sodkrili« in so ga povabili, naj gre v Ameriko. Šel je. Nastopil je in zmagal je. Proti velikemu tekaču Payne, onemu, ki je bil dobil tek iz Los Angeles v New York. Sedaj je nastopil drugič, v profesionalnem hallskem maratonu«, in sicer v velikem Madison-Square Gardenu v New Yorku. Proti Go-ierayu (ali Rayu) in proti slavnemu Jugoafrikancu Arturju Ne\vtonu. Spet je zmagal temni mož iz Al-gerije, v 2 urah 44 min. in 55=/, sek., za dve rundi in pol pred drugim zmagovalcem. Sedaj pridejo na vrsto še Kohlemainen, Stenroos in drugi. V par mesecih iz algerijske vročine v Madison-Square Garden! To je šlo hitro.
ATLETINJA ŠAMANOV A.
Rusija ima atletinjo, ki se lahko meri z vsako drugo; tudi z Japonko Hitomi. šamanov« je njeno ime. Škoda le, da ne nastopa pri splošnih mednarodnih prireditvah; te so »meščanske« in ne proleitarske. Izborno njeno kakovost izpričujejo sledeči trije uspehi: tek 100 m 12.2 m, skok v višino 1.60 m, skok na daljavo 5.50 m. Tudi marsi-kakšen moški njen tovariš bi bil vesel, če bi imel takšne uspehe.
c:
Tržič
Desetletnica osvobojenja. Tudi letos priredi mladina meščanske šole proslavo obletnice osamosvojitve naših krajev izpod tujega jarma. Ker je letos desetletnica znamenitega dogodka, zato bo proslava toliko slavnejša. V nedeljo popoldne ob treh bo v šolski telovadnici velika slavnostna akademija, pri kateri nastopijo učenci s pevskimi, telovadnimi in recitacijskimi točkami o naših zaslužnih možeh in vzorih. Slavnostni govor bo imel ravnatelj meščanske šole. Vzporedno z akademijo bodo v slavuostnih dneh pobirali učenci prostovoljne prispevke za knjige in uranu revnim učencem, kakor vsako leto od prevrata sem. Prireditelji proslave vljudno vabijo zavedno občinstvo, da se blagovoli
:Programi "Radio-Cfriblfana
Petek, 26. okt.: 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. — 19: Francoščina, poučuje dr. St. Leben — 19.30: Slovensko ljudsko slikarstvo, predava dr. Stane Vurnik. — 20: Cassado- Cello-kon-cert, prenos iz Uniona. — 21.30: Poročila.
Sobota 27. oktobra ob 12: Reproducirana glasba in borzna poročila. _ 17.30: Delavska ura: Naša socialno zavarovalna zakonodaja. Predava dr. Jože Bohinjec. — 18: Državni čin zjedinjenja in kako smo do njega prišli. Predava Ivan Hribar, bivši kr. namestnik. — 18.30: Nemščina. Poučuje dr. Piskernikova. — 20: Recitacije. Nato koncert.
—	22: Poročila.
Nedelja 28. oktobra ob 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Manifestacijsko zborovanje ob 10letnici csvobojenja: Vitez Pogačnik: Prva narodna vlada, b) dr. Janko Brejc: Deklaracijsko gibanje, c) dr. V. Ravnihar: Osvobojenje. — 12: Slavnostni koncert godbe KDD iz Jesenic v študiju Radia cddajne postaje. — 15.30: Slovesna otvoritev Radio-postaje v Ljubljani, nato veliki koncert Pevske zveze. — 18: Smrt Majke Jugovičev od dr. Voj-cioviča drugo pjevanje, igrajo Majko Jugoviča gospa Rogozova. Andjelija gospa Šaričeva, Damjan Jugovič. g. Rogoz. — 20: Koncert opernega orkestra, Glasbene Matice in solistov.. Prenos iz Zvezde. — 22: Poročila.
Ponedeljek 29. oktobra ob 12: Spomini na 30. oktober 1918. Predava bivši kr. namestnik Ivan Hribar. — 18: Solunska fronta in naše morje. Predava dr. Valentin Rožič. — 18.30: Zanimivo poglavje iz postanka naše države. Predava profesor dr. Silvo Kranjc. — 19: Francoščina. — 19.30: Alkoholizem socialna bolezen. Predava dr. Ivo Pire. — 20: Operetni'nastopi. — 21: Lahka glasba.
—	22: Poročila.
DrugI programi
Petek, 26. oktobra.
Zagreb: 17.15 Lahka glasba. — 20.35 Komorni koncert (vijolina, klavir). — Prana: 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Komorni koncert. ■- 20 Smetana: Prodana nevesta. — Leipaig: 16.80 Operetna glasba. — 20 Orkestralni koncert. — 21. Eksotična glasba. — Stuttgart: 19.30 Orkestralni koncert s solospevi. — Katorice: 20.30 Prenos mednarodnega koncerta iz Varšave. — Rim: 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — -20.45 Koncert italijanske, glasbe. — Berlin: 16.30 Koncert Schubertovih pesmi; nato zabavna glasba. — 20 Recitacija \Vede-kindovih del. — 20.30 Prenos koncerta iz Varšave.
—	Dunaj: 11 Koncert godalnega kvarteta. — 16 Orkestralna glasba. — 17.30 Glasbena akademija s sodelovanjem solistov. — 20.30 Prenos orkestralnega koncerta iz Varšave. Kletzki: Sinfonietta za godalni kvartet. — Szymanovsky: Koncert za vijo-lino in orkester. — Karlowicz: Simfonična pesnitev.
—	Jarecki: Chimera. simf.; nato plesna glasba. — Milan: 20.50 Simfoničen koncert. — Budapest: 12 Komorni koncert. — 17.45 Koncert opernega orkestra. -- 22.45 Koncert operne solistke Diosy. — 23.20 Koncert cigansko kapele.
MabšSe
bairium-eleklronke
Prijazen šofer
(Izpred aodlSča.)
Proti Ljubljani sta pred tednom voetli dve okoliški mlekarici na svojih tkzv. za pravi jlvčkih< mleko. Bili sta to Jera in Mica iz vasi L. Tam W ovinkom pa sta ženski srečali visoko naložen tovorni avtomobil. Nek ljubljanski šofer je na avtomobilu peljal s plahto pokrito pohištvo. Jera, ki je prva srečala voz, je mirno v redu prešla s konjem niimo. Toda Mica ne tako. Njen konj se je ustrašil plahte, ki je frfotala raz avtomobil, tisti hip je poskočil in se postavil prav prod avto. Šofer je voz sicer hitro ustavil, začel pa je vpiti nad žensko, jo zmerjati ter ji očitati, da ne vozi prav, dasi je vozila čisto prav, le konj se je avtomobila zbal in skočil ravno predenj. Nato je šofer skočil dol, pograbil konja za uzdo, ženski pa potegnit ia roke bič, nakar jc. z vso silo tolkel konja z bičevnikom in ga su-"al z nogami v trebuh. Pa tudi ženski sami ni prt zanesel. Ko je vse to videla Jera, ki je bila že odpeljala dalje, je ustavila svojega konja in prihitela Micki pomagat. Takrat se je pa voznik avtomobila spravil še nanjo. Sodnik je tega dičnega šoferja podučil in opomnil, da potem pač ni čudno, če v ljudeh obstoja nekak odpor in mržnja do vseh šoferjev, ko jih poedinci izmed njih tako nevredno in nečastno zastopajo pred ljudstvom. Nato je moža obsodil n« 6 tednov zapora, proti čemer pa se je šofer pritožil.
PeriSo le krad!a
(Izpred sodišča.)
Delavčeva žena Franca je sušila nekega dne perilo v kozolcu. Pustila ga je viseti kar brez skrbi in odšla nekam od hiše. Ko pa se je vrnila, je mogla ugotoviti le, da je nekdo tačas perilo pospravil v svojo korist. Bila je to soseda Pepa. Ukradla je 1 žensko srajco Ln spodnje krilo, 1 brisačo, 2 moške spodnje in 1 zgornje hlače. Povrh tega pa je vzela tistikrat še iz kurnika 3 kokoši, tako da je bila vsota ukradenih stvari 320 Din Dolgo ni mogla Franca nič ugotoviti, kdo bi bil perilo ukradel, kar ji po več tednih pove prijateljica, da tista Pepa nosi njeno krilo, ki da ga ona dobro pozna. In tako so Pepo prijeli in bo morala zdaj odsedeti svojih 24 ur zapora.
Nasznanila
Cfublfanslco gledališče
Drama:
Začetek ob 20.
26.	oktobra, petek: Zaprto.
27.	oktobra, sobota: TAJNA DOLGEGA ŽIVLJE-
NJA. (Stvar Makropulos). Prem. ab.
28.	oktobra, nedelja: HERMAN CELJSKI. Izven
29.	oktobra, ponedeljek: Zaprto.
Opera: Začetek ob pol 20.
26.	oktobra, petek: Zaprlo.
27.	oktobra, sobota: BOCCACIO, opereta. Red A.
28.	oktobra, nedelja ob 15. uri popoldne: MADAME
BUTTERFLY. Izven.
Ob 20. uri: »GEJŠA«. Znižane cene. Kuponi.
Nedeljska popoldanska operna predstava. V nedeljo 28. t. m. popoldne ob 15 je v ljubljanski operi prva popoldanska operna predstava letošnji sezone. Poje se Puccinijeva opera Madame Butter-fly z gospo Vilfan-Kunčevo v glavni vlogi. Začetek točno ob treh.
Desetletnico naše svobode proslavi Narodno gledališče v Ljubljani v torek, dne 30. oktobra v ljubljanskem opernem gledališču. Ta večer se vpri-zorita dve noviteti in sicer moderna opera ruskega skladatelja Stravinskega Oedipus in nova izvirna Osterčeva enodejanka iz komične opere. Ta slavnostna predstava se vrši za premiersld abonma.
Mariborslao gledališče
26.	oktobra, petek: Zaprto.
27.	oktobra, sobota: Ob 20. uri »ROBERT IN MA-
RIJANA«, a'o. B. Premijera.
28.	oktobra, nedelja: Ob 15. uri »OGNJENIK«
Znižane cenc. Kuponi.
Prireditve in društvene vesti
Društvo učiteljev glasbe za Slovenijo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor 5. novembra t. 1. ob 8 zvečer v salonu pri Mraku, Rimska ciesta. — Odbor.
Šentjakobska prosveta v Ljubljani v nedeljo dne 28. oktobra nima predavanja radi prireditve Pevske zveze v Unionu; pač pa se bodo predavanja nadaljevala v nedeljo dne 4. novembra.
Izvidnički odred Strelske družine. V soboto dne 27. t. m. je ob 3 popoldne strogo obvezni sestanek za vse člane in ob vsakem vremenu v vojašnici vojvode Mišiča. Vpisovanje novih članov isto tam. — Vodja odreda.
Profesorsko društvo v Novem mestu prosi gospode tovariše, ki se bodo udeležili občnega zbora dne 3. novembra in ki reflektirajo na kosilo in prenočišče, naj pravočasno sporoče.
Naše difaštvo
Osmi december, svoj praznik, proslave ljubljanske kat. dijaške organizacije pod okriljem Slovenske dijaške zveze združeno kar. najsvečaneje. Prijavlja so celodnevna proslava, ki bo obsegala zjutraj sv. mašo s skupnim svetim obhajilom, dopoldne zborovanje akademikov, srednješolcev in dijakinj skupno, popoldne pa prireditev v veliki dvorani Uniona s sodelovanjem vseh. Pripravlja se uprizoritev staraga misterija iTheophila« iz 15. stoletja, ki bo hkrati prva taka predstava v Ljubljani. Opozarjamo na to Ze danes.
Na 69. rednem občnem zboru J. k. a. d. »Danica« dne 24. oktobra 1928 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Pinlar Drago, stud. med.; podpredsednik Hribovšek Anton. cand. iur.; tajnik i Bemik Lojze, stud. pilil.; blagajnik Crnigoj Adolf. stud. techn.; gospodar Kambič Jože, stud. med.; revizorji: Ba.juk Božidar, stud. phil.; Bonač Ludvik, stud. phil.; Potokar Mirko, cand. iur.
Cerkveni vesfnfU
Duhovne vaje za duhovnike bodo v Domu od 1". do 23. novembra. — Vodstvo.
jPo isc v e rtovan ta
Našla se je srebrna zapestnica. Naslov jx>v< uprava »Slovenca«.	,
Našla so se očala. Dobe se Blelvveisova cest;i št. 5 pritličje.
Našla se je 11. oktobra v Ljubljani, Poljanska cesta 16 denarnica z nekaj denanem ln dvema vo7-nima listkoma: Rakek—Ljubljana gl. k. Lastnik naj vpra&a v tamkajšnji kuhinji.
Mali oglasi
Vsaka beseda 50 par ali proitor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo visje.Zaoglase stroqo tt^ovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica 20in.
mrjn
Najmanjši znes«k100in.Pristojbina za šifro 2Din.V>akogia> Ireba plačali pri naročilu.Na pnmena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena rnamka.Cek.račun Ljubljana 10.3Wel3l.23-2S
ilužbodobe
Učenec
za sedlarsko obrt sc ta-koi-sprejme z vso oskrbo po dogovoru, Franc Iskra, sedlar, Vič 16.
Kroj. pomočnika
dobro izvežbanega, za velika in lina dela, sprejmem takof v stalno službo; hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Vrhovec, krojač, Št. Vid pri Ljublj.
Pekovskega vajenca
sprejme takoj z vso oskrbo v hiši Alojzij Noč, pekov, mojster, Kranj 29.
Pomočnika in vajenca
za krojaško obrt sprejmem takoj. Ivan Čertanc, krojač, Črnuče št. 71 pri Ljubljani.
Šofer
trezen in pošten, ki bi opravljal tudi druga dela, išče mesta; vstop 15. nov. ali 1. dec. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.419.
Uradnico
(praktikantinjo), ki bi vložila v aktivno, visoko rentabilno podjetje večji kapital proti zelo dobremu obrestovanju, sprejmemo takoj. Eventualno hrana in stanovanje v hiši. — Tudi sprejem kot družabnica mogoč. Cenj. ponudbe z navedbo višine kapitala na oglasni oddelek pod »Strojepiska« št. 10.359.
r Stalno službo
v delavnici dobi gospod, kateri posodi brezobrestno 5000 Din za razširjenje podjetja. - Ponudbe na oglasni oddel. Slov. pod šii.: S 1. novembrom.
Dober Žagar
z dobrimi spričevali želi spremeniti službo na ve-necijanko. Naslov: Per-šin, Medija-Izlake.
Dnevnik
Slovenec
najbolje informirani list!
Berite
Slovenca
in oglašujte v njem!
lil
Starejša ženska
zna kuhati, išče službo, vajena otrok. - Ponudbe pod »Kuharica« 10.442.
Večerni pouk
za izvrševanje lastne garderobe za gospodične uradnice, vpelje modni atelje M. Šare, Ljubljana, Miklošičeva c., palača Pokojnin, zavoda, vhod Pražakova 15/111. Prijave sc sprejemajo celodnevno.
o«jusum__
Humn
Stanovanje
soba, kuhinja, shramba in malo vrta za zelenjavo, oddam starejši stranki brez otrok. - Naslov št. 10.416.
Oddam sobico
parketirano, z električno razsvetljavo, v sredini mesta solidni gospodični. Naslov, v upravi 10.444.
Prav na Vas
smo mislili, ko smo otvorili podružnico za naročnino, inserate in male oglase v našem dnevniku sredi mesta. Oglasite se v paviljonu poleg Uniona na Miklošičevi cesti. Telefon 30-30.
Poiestva
Proda se graščina
na Dolenjskem, grad: 52 prostorov, dobro ohranjeni, elektrika, dobra voda, telefon, v bližini postaje, arondirano zemljišče večjega obsega, lastna cerkvica. - Naslov v upravi Slovcnca pod »G/nšcina: štev. 10.2«.
Bukova drva
sako množino ponudite z navedbo cenc družbi Ilirija, Ljubljana, Vilhar-jeva cesta, za glavnim koloJvoroni
Naročajte
S LOVE m
najcenejši
slovenski dnevnik [
Avto!
Proda se dobro ohranjen 3 sedežni Pegcaut avlo za primerno ceno. Pismene ponudbe pod »Avto« št. 10.409 na upravo.
Dva otroška vozička
otroška posteljica, pletena zibeljka, -peči za žaganje, se ugodno pro-ua. - Naslov se izve v upravi lista štev. 10.435,
Sobe, kuhinja
z vsemi pritiklinami se odda: Kolodvorska ulica štev. 28. poizve se pri F. Iglic.
Pekarna
tudi na deželi, se išče v najem. Zg. Poljskava št. 14.
Vinski sodi!
Kupi se 10 dobro ohranjen'!! hrastovih sodov po 30—35 hI. Ponudbe na upravo pod -Hrastovi sodi« št. 10.408.
Fižol za kuho
nudi najccneje Sever & Kocip., Ljubljana.
Najboljši švicarski pletilni stroj
sc dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob
vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Jedilnico
mizo, 6 stolov, 2 kredenci z marmorjem in zrcalom ter divan, vse zelo dobro ohranjeno, prodam za 55C0 Din Naslov v upravi lista pod štev. 10.360.
Prodam
skoraj t:ovo kolo za 900 Din. - Gerbičeva ul. lfl, Mestna hišica.

Žaganje drv
z motorno žago. - Uran Franc, Vilharjeva ccsta, telefon št. 2820.
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem. čistio-na perja, Zagreb, llica82.
Najboljši pisalni stroj
Urania v treh velikostih se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob vodi, blizu Prešernovega spomenika).
fnserirajfe v „ Slovencu!"
\nssn
Cunje
čiste — za snaženje strojev — kupuje Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
Vsoti dan sveže namočene potanovka
kakor tudi različno drugo speccr. in kolon, blago po najnižji ceni nudi cenj. občinstvu RUDOLF KOVAČIČ, Ljubljana, Kongresni trg št. 19.
Najcenciše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje je zdrava, nova
koruzo v storžih
Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki
A. VOLK, Ljubljana,
Resljeva cesta 24.
Zahtevajte ponudbe.
Vsakovrstno
Z9afH kupuje
po oaivišiib cenah.
ČERNE, iuvelir, Ljubljana,
Wo!fova ulica št. 3.
Lanene tropine
in druga krmila
nudi najeenejo
a. VOLH, LJUBLJANA
llcsljcva cesta 24.
veletrgovina žita in mlev skih izdelkov
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. SCAGNETTJ
t Ljubljani, ta
gorenjskim kolodvorom
Ceni. čitaiei<em se priporočam naslednje tvrdke
Blaž Jančar
Ditishar Miibifana, Breg
Elektroinštulacijo za Im" in pogon, prodaja in previjanje elektromotorjev, mehanična delavnica
t-icktroeoiietie, Liubliano VI'.
Jernejevn e. v. lelef. 32M
K. Petenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih poTebščlu
L'ubliana. Sv. Petre ccsta 32
PRISTO t & BR1CELI
črkoslikarja, Ljubljana Restleva c. 4 - Sv. Petra c. 3?
Telef. 2908 Ustan. 1903
Franc fufan
krovec Ljubljana, Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru
Ivan Pavlin
izdelovanje in popravljanje dežnikov Razpotna ulica 6
VAJENCA
z dežele, z vso oskrbo, sprejme čevljarski mojster
ZALOKAR
Gosposvetska cesta 8
največja, najhitrejša in najbolj luksuzna motorna ladja COSULICH LINE dvojžna motorna ladja ..Saturnlje"
Prva vožnja v
New-yovk
iz Trsta 19. decembra iz Neapolja 21. decembra
Pojasnila : SIMON KMETEfC, LJUBLJANA MiklošISeTa ccsta 13.
adio
Mm o radiotehnlKi
Spisal Leopold Andree Broširan Din 60'—. ve^aii Din 76'—
Jugoslovanska knjigarna v isubitani.
Mestni pogrebni zavod.
Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da jc naš iskreno ljubljeni, nepozabni sinko, gospod
Rudolf Jurkovič
dijak I. gimnazije
v sredo dne 24. okt. 1928 ob pol 20. uri po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 14. letu svoje dobe, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek dne 26. oktobra 1928 ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 27. oktobra 1928 ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
Maribor, dne 25. oktobra 1928.
Žalujoča rodbina JURKOVIČ,
poštni kontrolor.
Vsevolod Ivanov:
Povratek Buddhe
(Povest.)
1/
Dava-Dorčži plašno odrine skledo.
»A meni se hoče!
»Ne jejtek
:>Samo malo?"
»Ne smete."
In gigen govori pokorno:
;>Dobro.«
Profesor se počasi kreta po vozu:
»Smete jesti!-:
Pa otrese bog ve zakaj s sebe koščke tresk in nekakšna peresa, ki se držijo obleke:
»Vi ste bili opijanjeni od eksplozij šestdeset-tonskih strelov in tankov, ki rušijo mesta ... Takih tankov še ni, toda bodo, ali vi mislite, da so ... smo jih videli v vaši vročici, — vi ste bili opijanjeni od tridesetnadstropnih hiš in radia, in ste skočili tja, kamor vas je pozvala Evropa. Toda duh stoletij je pričel govoriti pred vami, ko je odgrnila Evropa svojo kopreno in — spustila svoje volkove, — pa sedaj šele v Rusijo. Spomnili ste se, da ste včlovečeni Buddha, gigen, in ste ga peljali skozi ogenj in mrak, trpeli ste muke —in ste se z njimi očistili.
»Pomagajte mi, da se vzdignem!
Dava-Dorčži si je trgal z dolgimi umazanimi nohti suho kožo z ustnic in je hitro dihal. Njegov vrat je bil stegnjen kakor pri teku. Oči so bile zaspane kakor pajčevina.
»Jesti hočem!..
Usta gigena hitro žveči jo in njegove oči so vlažne od požresnosti, toda profesor hoče videti v njih ve-sejo pritrjevanje Dava-Dorčži ja, ki še molči. Besede o jedi, ki jih vrže tu in tam vmes, so zmečkane in
brbljajoče. Če bi jih gigen ludi ne govoril, bile bi vendar razumljive.
Profesor zabeleži v svoj zapisnik (dobil ga je v Jekaterinburgn ob zborovanju1 na čast III. Internacionale: gospodična v strgani majci in z vodenimi očmi je sramežljivo mežikala in delila zapiske »v spomin od tiskarjev (profesor zabeleži: — >sneg gre. Dava-Dorčži poskuša sedeti — težko je. Moram pomisliti, koliko je vplivala na Sibirijo vzhodna kultura. Vezi med njo in upori. Boj z mrakom traja tukaj najdalj. Vpliv je slaboten — bodo poteptali. In še nižje: '.Človeško življenje ie nadaljevanje otroških let.c
Dava-Dorčži vstane. Vleče se oprt ob steno. V prehodih je visok in pehel sneg. Vozovi so zametani — in so postali bolj veseli brez koles — podobni so škatlam od slaščic.
Imam v mestu svoje ljudi/: govori gigen, oni bodo dali jesti«.
Profesor se pokorno oblači.
Ali mi sporočile njih naslove? .. .<::
Gigen se nenadoma nasmehne. Profesor zapazi njegove nenavadno široke lične kosti, — kakor da bi mu bila ušesa vtaknjena pod oči. Koža na kosteh pod očmi je temna, menda zelo debela in Irdna kakor mozolj.«
Saj vem ... da ... popolnoma sem pozabil...
Vedno se smehlja (zdaj ima smehljaj čez cel obraz, kar je videti še slabše) ter premika dolge prste pred usti:
Pozabil sem ... pozabil... to ni bila bolezen ... to je bilo moje novo vtelešenje ... da ... Prosim vas, prinesite mi jesti...
Profesor je v mestu. Napoti se v podružnico Geografičnega Društva. V muzejih spijo tesno na tleh
1 V ruščini se je udomačil od prve revolucijo leta 190.". angleški izraz meeting, ki ga prevajam tu in povsod -p.Vii-lifno zborovanje .
vojaki. Pri vhodu v knjižnico, na stopnicah, sedi človek v pimih in samojedski malici.1 Na vratu malice je muzejska številka.
Koga hočete?«
Profesor mora govoriti s predsednikom Društva. Odbor in predsednik so zaprti, ker so se udeležili vstaje vojne šole.3 Malica se pritoži:
: Špirit iz steklenic s preparati so izpili, s krokodilom so peč zakurili, na želvi se sankajo paglavci po hribu.
Kdo naj kaj pove profesorju o Mongolih, — saj jih ni v omarah. Malica varuje samo knjižnico, da bi je ne raznesli.
Obrnite se na Ispolkom.«3
Ispolkomska gospodična pošilja v Kirsekcijo.4 Tam prevaja mladi musliman na kirgiški jezik Komunističen Manifest. Na profesorjevo vprašanje vpraša: »Tovariši, ali poznate sisteme pisalnih strojev? Treba je nujno zamenjati ruske črke s kirgizo — arabsko abecedo.«5 Mongolov v mestu ni, skrili so se bog ve kam. Sicer pa, če obvlada tovariš mongolski jezik, bi lahko prevajal.
Tepluška je za Omskom.
Dava-Dorčži stopa iz voza neodločno in rahlo, kakor bi imel noge iz papirja. Vitalij Vitaljevič ga pelje pod roko:
1 Samojedi — Ogrom in Fincem sorodno ljudstvo, ki pase jelene na daljnem severu Sibirije. Pimi — škomji iz jelenove kože z dlako na znotraj. Malica — topla srajca iz kožo mladega jelena.
a Vojne šole v Petrogradu in drugih mestih so branile do zadnjega z orožjem vlado Kerenskoga proti boljševikom.
n Ispolmtelni t. j. Izvrševalni komite odgovarja pri bolj-ševikih mestni upravi.
4 Kratica za kirgiško sekcijo. Kirgizi — turški stepni narod stepni narod na jugu Sibirije in ob Volgi, ki šteje čez štiri milijone ljudi.
. s Boijševiki so od samega kraja obrnili posebno pažnjo na propagando tudi v neruskih jezilrih.
EIIIEIII
3 a
« 3 r
j? ? g.
SE? _ _ f/1
a a m
■ * w p>
I <
4
N) -J
H
S ~ " £ M
C
7 I p
(D
73 M J
sls
B n
_ C -J
p sr ?r
' m »10 2:
ca
^ » 3Q M i V
M V S — a '
> tr
C-l
ce G s &
S 23
B" » >
B
' » ? X
5. «3
u S>
W S.
-	O o >
rt
a M
—	r*
S g«
00	S.
C- /I
S
a_ o % '->
1	a ti
r o
.	to M
4*	O <
C	a
r?	3
•	V
o	»
s ~ a
os tt:
to n _ "
a
o n
£' P
m r
c
N er
n> S N a (t C
5T "
L M
> cc
i X
•Z, TT
EiiiEni
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ced.
Izdaiateli: dr. F». Kni»»»».r
Urednik: Franc Terseglavt