M. 270
•	M
•	I
i) Ljubljani, v sobota, M 24. novembra 1906.
Velja po poŠti: *a celo leto naprej K26' — ia pol leta „ „ 13' — za fctrt leta „ „ 6 50 idi en mesec	n 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10' — za četrt leta „ „ 5'— za en mesec .. ft 170
Za po šil j. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Čez
- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se nt sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXII).
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 1} h za dvakrat .... il „ za trikrat . . . 9 „ za jcč ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. — ————— Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Upravnlškega telefona štev. 188.
fnirdollavri!.!
V pouk! Na takozvanem zaupnem shodu naših liberalcev se je sprejela med drugimi tudi ta-le točka:
»Stranka se bo slej ko prej z vsemi sredstvi borila zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovnih oblasti v politične in posvetne svrhe, ter v ta namen zahteva tudi strogo ločitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pripo-znava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo.«
O tem, kako si to reč mislijo, ne smemo biti prav nobeden trenotek v dvomu in tudi ga ni človeka na Slovenskem, ki bi tega ne vedel. Z vso močjo se je žc dozdaj trudila vsa liberalna stranka, da bi postal slovenski duhovnik najzaničevanejše bitje na naših tleh. Vse sc mu je reklo, le človek nc. Dan za dnem se meče s samimi sleparji, lopovi, oderuhi; vsak pes uživa več pravic pri liberalcih, nego slovenski duhovnik. Dolgo je bilo treba truditi se in pehati, preden jc duhovnik spoznal, da mu v ti družbi ni bilo mogoče več obstati. Vrgli so ga iz literature; šel je, a z vso energijo se je lotil dela in je ustvaril brez liberalcev bujne literarne šole in dela. Vrgli so ga iz društev; šel je in s krepko voljo organiziral nova, ki rastejo in rode najlepših sadov. Vrgli so ga izmed družbe, pokaral mu je hrbet žan-dar in učitelj, dacar in uradnik, šel jc pa med ljudstvo in tu jc našel sebi sorodnih duš in prijateljskih src. Zato bodite brez skrbi! Naj se zgodi karkoli, duhovstvo bo zvrševalo svoj poklic v ugodnih in neugodnih razmerah. Mnogo hujše, nego jc bilo, nc bo več. Sila cerkvi odtujene in sovražne birokracije se je že izkušala tudi pri nas; našla jc može, ki niso skrivili vratu, marveč pogumno stali zroč tudi najhujšim žrtvam v obraz. Justica je žc vihtela, svojo močno pest; delo pa ni ponehalo. Zato tudi vresničenjc liberalnih želj, ko bi .bilo mogoče, ne pomeni nobene bistvene izpremembe. Delo in boj ostane parola tudi v takih, recimo francoskih razmerah.
Da so liberalci odkrito povedali svojo misel, za to odkritosrčnost smo jim hvaležni. Zalibog, da ie odkritosrčnost pri ti pasmi silno zvezana s hinavščino, in da se bo gojilo slej ko prej tisto netečno liccnicrstvo. Ko boš prijel liberalca za kuštre, pa ti bo zajavkal, češ saj jaz nisem za to, jaz to obsojam, jaz se ne
umi
Kal ne pripovedovati »Slouenčeva" številKn".
Stošestdeseta številka »Slovenca« sem, letnika XXXIV. Beli dan sem vgledala 17. julija 190(>. Na svojo mladost sc kaj malo spominjam; edino onega usodepolnega trenutka ne pozabim nikdar, ko so ine ovili z obezo in ko sem zvedela, kam bom potovala. Radosti je kipelo srce, ko sem brala na obezi ime kraja, majhne prijazne vasi v Bohinjski dolini, blizu zelenega jezera. Tja gori so me torej namenili, k zdravemu gorenjskemu ljudstvu, ki prebiva tam sredi skalnatih gora, med duh-tečinii gozdovi, tako skromno, a zavedajoč se slovenskega rodu. Naprej pa sc ne spominjam več dobro; kako so me spravili na žclcznico, nc vem prav nič, skoro gotovo sem zaspala med sestrami. Zbudila sem sc šele na Bledu. Tukaj smo malo postali, nato pa jc šlo zopet v dir skozi predore in soteske, mirno travnikov in gozdov in prišli smo v Bohinjsko Bistrico. Pristopil ic poštar, pobrskal hitro med nas, nato pa mc je vzel s pismi in razglednicami vred in vtaknil v torbo. Poleg mene .ie ležala razglednica, na kateri se mi
razumem na te reči in za en sold dobička vam bo preklinjal »Narod« in liberalne voditelje, kakor sc je to godilo dosedaj.
S temi ljudmi bo pa vendar zdaj ložje govoriti po kranjsko, ker je uradna izjava pred nami. Zaupni shod je sklenil zahtevo, naj se loči cerkev od države in od šole. Torej mora vsak, kdor se priznava k narodno napredni stranki, priznavati tudi ta program. Tu nam ne uide noben kameleon. Kaj delajo liberalci med seboj, zato so sami odgovorni. Mi jim nismo postavljeni nc za učitelje, ne za kritike njihovega mišljenja. Nam se gre Ic za dejstva, ki se vsled tega izpremene. Mirnim srcem prepuščamo liberalnim veljakom njihove sklepe. Toda dveh vrst oseb, ki so bile na shodu pa nc sinemo prezreti. S kmetov so bili brez izjeme samo krčmarji. Tem bo kazalo postaviti nasproti ločitvi cerkve od države načelo ločitve cerkve in njenih članov od liberalnih krčem.. Tem liberalnim krčmarjem utegne biti to načelo malce neprijetno. Druga vrsta ločc-vavcev cerkve od države in šole so pa liberalni učitelji. Te plačuje dežela. Ob najsvobo-domiselnejših načelih, ki iih zastopamo ne bomo nikdar in nikoli opustili temeljnega načela našega o vzgoji in šoli, da so namreč učitelji le namestniki staršev. V imenu staršev ttčc in vzgajajo in stariši so odgovorni za to, da skrbe, da se ta vzgoja in šola vrši v njihovem duhu. Zato bodo pa poskrbeli naši krščanski stariši, da liberalni učitelj ne bo gonil duhovnika iz šole; prej pojde sam. A ne bo treba, ker liberalni program ni res nič druzega, nego kos papirja.
Zašumelo je po javnem ozračju, ko so se sklepale resolucije zaupnega shoda. Bilo je krika in vika, in še ga jc. Sempatje je kdo res mislil, da plahuta zmaj s svojimi perotimi, ko gre požret krščansko misel. Kdor je pa bližje pogledal, je takoj videl, da se jc samo z ogromno težavo pognala v zrak prav navadna smrdokavra.
Bo Ihan in fldrijn.
O postanku trozvezc od leta I86b. pa do zadnjega dne smo na podlagi knjige Leopolda viteza Chlumeckcga (Ocstcrreich-Ungarn und Italien. Das \vestbalkanische Problem und Ita-iiens Kampf um die Vorhcrrschaft in der Adria. Leipzig und \Vien. Deuticke. 1906) objavili v predvčerajšnji »Slov.« številki daljšo razpravo. Sedaj sledimo pisateljevim temelji-
je nudila panorama Trsta, Hotela sem prebrati, kar je bilo napisano, ali žalibog, nisem razumela onega jezika. Ni minulo pol ure, že sem bila pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru. Slišala sem šumenje vode, nekoliko bolj daleč smejanje mladine, na jezeru so gagale gosi in race. Silno rada bi pogledala tja ven v to veselo pokrajino, toda tičala sem v us-njati torbi, krog in krog me je obdajala nepredirna tema. Zadovoljiti sem se morala, da sem mogla prisluškovati veseli mladini in na jezeru gaganju gosi. Še trenutek in bila sem na mestu. Zaškripalo je in voz se jc ustavil. Pismonoša je izstopil, odprl je črno torbo in vzel me .ic ven. O kakšno razočaranje! Spredaj se koplje v solnčiilh žarkih zeleno jezero, na levi in desni in zadaj za jezerom kipe v oblake sive gore. Veselja bi zavriskala, ko bi znala in ako bi utegnila; že me je pograbilo lepo, mlado dekle. Bila je natakarica one gostilne, pred katero sc je voz ustavil. Pretrgala je obezo, razgrnila mc in hitro prebrala novice, ki sem jih prinesla. Nato mc je nesla v sobo. Približal sc mi ie mlad, vitek študent, z dolgimi lasmi. Premišljeno je bral vrsto za vrsto, posebno prve dve strani, kar me je žc boli veselilo. Prikimal je parkrat, nato pa sc je začel pomenkovati z nekim drugim gospodom o tem, kar jc prebral. Drugi mc je vzel »gospod doktor«, kakor ga je nani-
tim in obširnim izvajanjem o balkanskem in jadranskem problemu, ki jc smrtna kal za tro-zvezo in jo utegne prej ali slej pokopati. Tu le kratko skico.
Ze stare Benetke so skušale ohraniti Jadransko morje prosto. V tem ekzistenčnem b('ju sta sedaj Trst in Reka dediča beneške politike. Kajti Italija ima vsled Genove, Neapolja, Messine in Tarenta svobodno pot v sredozemsko morje, Avstrija pa nc. Kdor je gospodar Brindizija in Valone, ta je gospodar Adrije. Tako postane Adrija »mare clausum, Trst in Reka propadeta in Adria postane »italijansko morje.« Avstrija se mora lotiti stare benečan-ske politike. Avstrija ima na Balkanu dve nalogi: 1. Preprečiti, da se ustanovi brez nje in preko nje avtonomna Makedonija, Velika Srbija ali Velika Bolgarija, ker bi to povzročilo v Bosni, Dalmaciji in morda tudi na Hrvaškem osoden preobrat in 2. si mora Avstrija ohraniti
trgovsko pot do Balkana prosto. Treba zato zgraditi železnico Sarajevo-Skopljc-Solun. To ni ekspanzivna politika, ampak potrebno trgovsko prvenstvo.
Te račune nam je prekrižala Italija (str. 153- 217). Dela s čudovito energijo za prvenstvo na Balkanu. Idejo so zasnovali italijanski Albanci: Avtonomija Albanije pod italijanskim vodstvom. Italija jc ustanovila v Skutariju I ctroški vrtec, 2 ljudski šoli, I tehnično-trgov-sko in 1 obrtno šolo. Ravnotako v Draču, Va-loni, Elbasanu in Janini. Za skutarske šole jc
v italijanskem proračunu namenjenih 60.000 hr Collegio Italo-Albanico v Sv. Demetrio-Co-rone skrbi za albanski duhovniški in učiteljski naraščaj. Italija ic izpodrinila Grke in jc pod-pirala albanskega pretendenta Kastrioto. Isto i", s Crnogoro. V Podgorici jc sedež italijanske družbe, ki si je prisvojila črnogorski tobačni monopol. Italija popravlja pristanišče v Pristanu (Antivari) in gradi železnico Anti-vari-ViT-Bazar, kar jc oboje proti 01. 29 bero-linske~pogodbe. Ta železnica vzame Avstriji docela ves vpliv na severno Albanijo in Makedonijo. Naš Agenor Goluchowski se ni po-služil veto-pravice proti železnici, za katero sta delala tudi srbska ministra Vtiie in Vladan Gjorgjevič. Druge italijanske pridobitve v Albaniji: Uravnava reke Bojane, popravljanje pristanišča v Mileni, brezžični brzojav Bari-Antivari. Trgovski uspehi Italije so tile: Izvoz v Janino I. 1900 438.450 lir, I. 1904 1,709.800 lir, sc ie torej znatno približal avstrijskemu, ki znaša 1,723.510 lir in jc nasproti italijanskemu padel od I. 1900 1904 za 15 odstotkov. Le v Valoni in Draču ne more italijansko parobrodno društvo »Puglia« izpodriniti našega »Lloyda.« Skutari si jc pa »Puglia« decela osvojila (Lloyd je tu izkrcal leta 1905 6149 met. ccntov, Puglia pa 37.939). Sedaj pa Italija misli na zgradbo železnice Va-lona-Manastir, ki je preko južne Albanije ključ do Makedonije. Izvoz Italije v Turčijo je od i leta 1900— -1904 naraste! od 25 na 49 milijonov
reč zvala natakarica; tretji bil je najbrže kak kmet, kajti ni bil tako elegantno oblečen, kot ona dva in imel hrapave roke. Četrti bil jc učitelj iz Bistrice in tako so se polagoma vrstili do večera. In tedaj jc bilo tudi že skoro pri kraju z branjem; mirno in ponižno sem visela ua kljuki. Krog devete ure stopil je zopet v sobo neki gospod. Ko je povečerjal. poprosil je za »Slovenski Narod«. Ker niso imeli tega lista in tudi nobenega te baze, pogledal je na mene. Zaničljivo se je nasmehnil, ali vzel me je vendar. Ko ic prebiral uvodni članek, spoznala sem takoj, kdo da jc, in le malo je manjkalo Bog mi to odpusti da se mu nisem začela smejati v obraz, če se mu morda že nisem.
Po enajsti uri prelistala me je še enkrat natakarica in s tem se je tudi končalo moje najlepše in najvažnejše življenje. Ko sem še premišljevala o minljivosti vsega posvetnega, kar se posebno kaže pri nas časopisih, se je soba polagoma izpraznila, pogasnile so luči, in jaz, ki so mc pred desetimi urami še tako zaželeli, sem odigrala svojo vlogo.
Drugega dne so mc samo trikrat sneli s kljuke, namreč gostilničar, ki me prejšnji dan ni utegnil brati, potem neki turist, ki ic prišel Še-Ie pozno ponoči z gora in slednjič vaški pek, ki je s posebno vnemo žc drugič bral oddelek »O volivni reformi«. Potem pa je pri-
lir iu je procentualno višji kot avstrijski, ki znaša I. 1904 siccr 63 milijonov kron. Tudi politično je Avstrija na slabšem. Orožniška reforma v Makedoniji ic za nas slabo izpadla, ker jc vsled zveze Rim-Pariz-London (inici-jativa ministra Lansdovna) Italija dobila prvenstvo pri tej orožniški reformi. Taka jc bila politika Golucho\vskega. Italijanski poslanik na Dunaju je tedaj, ko sc je šlo za orožniško reformo brzojavil svoji vladi v Rim sledeče:
»Avstrijsko zunanje ministrstvo . . . nima za to stvar posebnega interesa . . . (»e disinteressato«) in glede za orožniško reformo ne more dati svojemu poslancu v Carigradu nobenih navodil . . . ker ui o vprašanju informirano.« (Str. 210.)
0. Tako ta temeljita knjiga, ki kaže, da je pisatelj o vsem po diplomatiških aktih, notah in lastnem spoznanju razmer natančno informiran. Na knjigo jc tudi takoj odgovoril italijanski poslanec, bivši minister dr. Baccelli v »Zeit« dne II. novembra. Smisel izvajanja je ta: Italija se ne protivi avst. akciji v Makedoniji, izv. Albanijo, zato pa Avstrija daj v kompenzacijo kako provinco ob scv. meji. Baccelli je mislil na Tridcnt. Ista misel kot leta 1866. Nato se pa oglasi milanski »Corriere della Sera«. Ta pravi v uvodnem članku: Italija ne more Avstriji pripoznati na Balkanu prvenstva ker so proti temu bili vsi veliki italijanski državniki počenši od Mazzinija. Italija zahteva avtonomijo balkanskli narodov.
Pravno vprašanje je tu preporno. Na vsak način gresta italijansko iu avstrijsko stališče daleč narazen. Konflikt, dasi sedaj še latenten, je tako velik, da ga najbrž tudi Aerenthal ne premosti, kakor misli Baccelli. Nismo za vojsko, smo pa za jasnost. Tc pa v naši diplomaciji od nekdaj ni bilo. Drugače na Italijanskem.
Tedenski pregled.
Društvo za bolne na pljučih. Kranjska podružnica tega društva jc imela 15. t. m. sejo. Dvorni svetnik Chorinsky jc poročal, da se je preskrbel za o t r o š k o z a v et i š č e pripraven prostor ter se bo s stavbo kmalu pričelo, kajti to zavetišče bo bistven del podružničnega delovanja. Podružnica začne tudi takoj z odvračanjem jetike po domovih ter bo skrbela predvsem za otroke in sostanovalce je-tičnih. Vlada ie dala v proračun prihodnjega icta dva milijona kron za odvračanje jetike. lo svoto dobi »Avstrijsko pomožno društvo za bolne na pljučih«, ki mora podpirati podružnice.
Hudo neurje. Pretekli ponedeljek je razsajal po naših krajih strahovit vihar; posebno veliko škode je napravil orkan po bohinjski dolini. V Srednji vasi je vrgel na tla 13 velikih kozolcev, podiral je drevesa, odkrival
šla natakarica in mc vrgla v kot, kjer je bilo že več mojih nesrečnih sestra. Silno žalostna ležala sem tu gotovo sedem do osem dni, včasih sem že skoro obupala in sc hudovala nad svojo usodo, da sem morala po enem samem srečnem dnevu preživeti toliko nesrečnih.
Kar stopi nekega dne v kot mati gostil-ničarka, da bi vzela nekaj listov. Segla je med nas in slučajno pograbila tudi mene. Bila sem radovedna, a ob enem mc jc mučila skrb, kaj bo z menoj. Nesla nas je v kuhinjo in položila na mizo. Prav poleg mene je zadišalo po siru in klobasah. Takoj sem vedela, kaj sc bo zgodilo z mano: v gore so mc namenili! Neusmiljeno so me ovili okrog debele klobase, nato pa so me vtaknili v nahrbtnik. Kako prozaična naloga! Ležala sem na dnu, krog mene je bilo temno kot v rogu, silno je dišalo po klobasah in siru in nekaj težkega sc mi je vleglo na pljuča. Polagoma so me zapuščale moči, zvrtelo se mi jc in omedlela sem.
Kako dolgo sem nezavestna ležala, ne veni. Ko sem sc zopet prebudila, nisem hbtela verjeti svojim očem: ležala sem poleg nahrbtnika na veliki sivi skali, prijazno je sijalo dopoldansko solnce, malo nad menoj šumela je Savica. Od veselja sem pozabila na prejšnje nezgode, srce jc bilo močno, krepko sem dihala čisti gorski zrak. Ali ni mi bilo dano, da
strehe, rušil poslopja. V kvarnerskem zalivu je isti dan divjal več ur močan široko.
O shodu zaupnikov pravijo »mladi«, da jih je prišlo nekaj nad 300; toda ti 300teri niso samo zaupniki, ampak cela stranka. Spomladi jih je bilo 500, torej — očitno nazadovanje. »Sicer pa je bil shod klavern, nobenega navdušenja, referati suhoparni in dolgočasni , . .« Zaupnica liberalnim poslancem, ki jo je predlagal notar Lenček, pa ni bila sprejeta z večino; glasovalo je zanjo le 40 oseb.
Prot.alkoholni sestanek, ki je bil dne 19. t. m. v Ljubljani, je posetilo okrog 50 duhovni-kov-abstinentov, oziroma bodočih abstinentov in zmemikov. Ustanovila se je posebna »zveza duhovnikov« kot oddelek družbe treznosti. Posvetovalo se je. kako abstinenčno gibanje zanesti v največji meri med ljudstvo.
Veliko razburjenje vlada v Trstu, ker hoče večina zvišati občinske doklade. Več sto oseb je demonstriralo pred občinsko palačo, vršili so se protestni shodi. Deficit v proračunu znaša 1 milijon in stotisoč kron. — Predlogi in pametni nasveti slovenskih odbornikov so bili v občinski seji odklonjeni. --
Turške razmere. »Slovenec« je že večkrat opozarial na gnili sistem, ki ga vzdržuje in vodi bosanska vlada pod šefom Horman-nom. Zlasti ima veliko prestati list »Hrvatski dnevnik«, ki ga hoče imenovani zastopnik pravice zatreti s tem; da preganja urednika in upravnika, ki sta duhovnika. Oba sta bila poklicana v kabinet Hormannov, kjer sta izvedela. da sta izgnana iz Bosne, ker ščuvata narod ...
Telovadnica. Zadnjo nedeljo .ie »Kršc. soc. zveza« otvorila svojo telovadnico v hiši družbe »Union«. Telovadnica je preskrbljena z ličnim telovadnim orodjem. Pri otvoritvi je dr. Krek izražal veselje, da sc je doseglo, kar je že toliko časa želel. V navdušenih besedah je obrazložil pomen telovadbe, ki naj postane last celega naroda. G. Podlcsnik je kot vodja telovadnice prav zanimivo dokazoval kaj in kakšen bodi cilj telovadcev. »Naše teženje je v tem, da spopolnimo svoje vrste s krepko, zavedno, inteligentno, pa tudi telesno zdravo mladino«. Ta namen dosega »Zveza« s predavanji, poučnimi kurzi, s petjem itd., odslej pa tudi s telesno izobrazbo. Poleg že prei oglašenih, se je ta dan oglasilo še 37 vrlih, čvrstih mladeničev — telovadcev.
Vinska pokušnia v »Mestnem domu« je dokazala, da jc domače vinarstvo zelo napredovalo. Na razstavo je poslalo 35 posestnikov vinščakov svoje izvrstne pridelke; zastopani so bili skorai vsi naši vinorodni kraji. — Tudi vinarski shod, ki je bil na starem strelišču, je bil povolino obiskan.
Sorški obtoženci. Andrej, Ana Dolinar in Jurij Oman, ki sta jih tožila učitelj Ormek in soproga, so bili obsojeni skupno na 25 dni zapora. Sodnik je razsodil, da so vsi trije obtoženci krivi prestopka razžaljenja časti ter je utemeljeval to svojo sodbo s tem, da se dokaz resnice ni posrečil, ker sodnik ne verjame pričam. Zaslišan jc bil kot priča tudi ljubljanski krojaški pomočnik, ki je izpovedal, da je cul govoriti Grmekovo soprogo: »Žene, nimate nič gnilih jajc, da bi jih vrgle kapelami v i.. s«. — Zagovornik dr. Schvveitzer je naznanil vzklic.
Vol tve na Moravskem. V splošni skupini za deželni zbor je zmagalo 7 katoliško-narod-nih kandidatov; iz kmetske skupine sta v čeških krajiii zmagali katoliško- narodna stranka s 16 poslanci in agrarna stranka s 7 poslanci; potrebnih je še nekaj ožjih volitev. Katoliško-narodna stranka je priborila skupno 11 novih mandatov.
Atentat. V cerkvi sv. Petra v Rimu se je razpočila zadnjo nedeljo bomba, ki pa ni naredila posebne škode. Ministrstvo je razpisalo nagrado 3000 lir onemu, ki zasledi zločinca. Prijeli so 160 anarhistov. Ob času, ko se je
bi si natanko ogledala to naravno lepoto. Nazaj sem morala v nahrbtnik, nekaj neprijetnega me je prešinilo, ko sem se spomnila na temo in na neprijetni duh. Toda sedaj sem bila na vrhu in — sreča zaine molela sem celo nekoliko ven. Videla sem pot, po kateri sva šla, včasih šc nekoliko v daljavo. Dospela sva do Vodnikove koče in od tod po težavnih stezah do Kredarice. Krog in krog je ležal na novo padli sneg, od severa ie pihala mrzla burja in zazeblo me je. Še eno uro sva lezla navzgor in slednjič sva dospela do cilja, na vrh Triglava. Tu so drugič z mano grdo ravnali, čeprav sem vedno zvesto služila. Ko je namreč turist povžil klobaso, zmečkal me je neusmiljeno in zalučil v prepad. Po meni je, sem si mislila in zamižala sem, da nc bi gledala groznega prepada. Tedaj pa je močneje zapihala burja, vzdignila me je visoko v zrak, metala me jc zdaj sem, zdaj tja in naposled sem obležala le malo niže, kakor jc bil moj turist. Moralo je biti že kakih 2860 metrov visoko; krasen razgled sc je tu nudil mojim očem.
Solnce se je nagibalo zatonu in turist je odšel. Sama, zapuščena od vseh, ležala sem tam; ni bilo žive duše. da bi ji potožila svojo žalost, ni bilo slišati veselih ptičkov, krog in krog jc ležalo pusto skalovje.
Kar naenkrat sem zaslišala korake.
Kaj! __ bil jc prav tisti gospod, ki me je v gostilni tako zaničljivo gledal. Semkaj je prišel in s seboj pripeljal šc mlado, lepo gospo. Prišla sta bližje in sedla poleg mene. Gospod se jc ozrl in me zagledal. Zopet se je
bomba razletela, je bilo v baziliki na raznih krajih okrog 300 ljudi, ki so sc seveda silno prestrašili.
Državni zbor. Posl. Šuklje je označil stališče »Slov. zveze« glede večje deželne avtonomije, povdarjajoč, da ji zveza načelno ne nasprotuje, vendar pa se morajo v istem tre-notku, ko se razširi deželna avtonomija, zakonito zavarovati narodne manjšine. Zbornica je z 201 glasom proti 35. sprejela § 12., ki jasneje določa mejo med delokrogom državnega in deželnih zborov. — Na vrsti je bila 5. skupina volivne reforme z manjšinskimi predlogi glede na pluralno voliv no pravico. Proti plurali-teti je izborno govoril dr. Korošec in kaj odločno tudi dr. Gessmann, ki pa je zraven zahteval volivno dolžnost. Za pluralno volivno pravico je z vso silo zopet nastopil tirolski posl. Tollinger ter štirje govorniki »Kat. centra«. Pri tej razpravi je bila zbornica natlačeno polna; vzbudili so sc vsi, ki ne simpati-zirajo z volivno reformo ter naglašali, da je pluralni sistem edino pravi na svetu. Baron Morsey se je posebno trudil, da bi to dokazal. Slednjič je zbornica z 201 glasom proti 143. glasovom odklonila predlog Tollingerjev o pluralni volivni pravici. K glasovanju se je pripeljal tudi dr. Lueger. Izid je galerija navdušeno pozdravljala; tudi na gosposko zbornico ie glasovanje močno vplivalo iu ni dvoma, da bo volivna reforma sprejeta tudi tu, dasi bodo člani izrazili cel kup pomislekov.
Rusini so izjavili, da sc vsled krivic, ki se jim gode, ne udeležujejo več sej; zapustili so dvorano. Dr. Tavčar je zopet zahteval, nai volivne imenike sestavljajo okrajni glavarji, kakor da bi župani ne bili sposobni za to delo! — Gosposka zbornica bo šla v ogenj za pluralno volivno pravico.
Raznoterosti. V Dobrunjah je umrl osem-najstletni mladenič, ki je spil liter žganja. — Na ljubljanskem kolodvoru sta v nedeljo trčila dva tovornika; trije vozovi so se razbili, 11 je poškodovanih. Vsled pruskih nasilstev stavka približno sto tisoč otrok poljske narodnosti. Železnico Trebnje-Št. Janž začno v kratkem graditi. Na Tirolskem je zapadel sneg. - Grof Barbo se že ponuja Kočcvcem za kandidata; pravijo, da ima še sedem sobojevnikov. Pri občinski volitvi v Mariboru so zmagali v tretjem razredu Vsenemci. — Pri dekanijski konferenci v Kranju so vsi navzoči duhovniki sklenili, započeti energično akcijo proti alkoholizmu. Naročili so večina po sto izvodov »Svete vojske«. — V Toplicah pri Zagorju jc vlak povozil delavčevo ženo z otrokom v naročju. Mati ie hotela rešiti drugo dete. ki ie korakalo na tiru, a jc našla smrt.
Francoski parlament jc zvišal poslancem diete od 9 na 15 tisoč frankov. To pa znajo!
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja, 25. novembra: Katarina, Jukunda; ponedeljek, 26.: Konrad, Silvester; torek. 27.: Virgil, Aha-cij, Valcrijan; sreda, 28.: Jakob, Fberhard: četrtek, 29.: Saturnin, FilOnten Gelazij; petek, 30.: Andrej, Justina, Benjamin; sobota, I. decembra: Natalija, Fligij.
Volilni potoui
D u n a j, 23. nov. 1906.
Gosposka zbornica.
Visoki gospodje v gosposki zbornici so nedavno izrazili svojo nevoljo.kcr sc jim mnogi sklepi poslanske zbornice predložc v zadnjem trenotku. Vsled tega, pravijo, da ne morejo temeljito pretresti tvarine. Sedaj se bavi poslanska zbornica z volivno preosnovo. Ker se v nedeljo v Pešti prične zasedanje delegacij, bode zbornica imela bolj redke seje. Torej bode volivna preosnova v najugodnejšem slučaju v zbornici dovršena do božičnih praznikov. Do konca januvarja pa mora biti
škodoželjno nasmehnil in kakor bi mu bila kaj hudega storila, brcnil me je v prepad. Slišala sem še: »Celo tukaj ta prokl... list«, potem pa sta mi izginila izpred oči. Zapihal je veter in počasi, v velikih krogih, padala sem navzdol. Naenkrat začutim vdarec, zabolelo me ie malo, nato pa sem obstala. Krog mene so cvetela srebrne planike; med njimi sem našla svoj grob. Tu toraj ležim, izpostavljena nevihtam, v srcu ni upanja po rešitvi. Semkaj ne more stopiti človeška noga, lc lahkonoga koza priskaklja včasih mimo mene, plašno me pogleda in zbeži proč. Ne bom se več vzdržala dolgo. Kmalu mc bodo raztrgali viharji, raznesli na vse štiri vetrove in nikdo onih se ne bo več spominjal name, ki so me nekoč imeli v rokah in katerim sem naznanila marsikaj novega.
Pismo iz Tibeta.
L h a s s a, november 1906.
Slava tibetanskemu lamskemu zboru! Za blagor dežele, udane svetemu Buddhi, izdeluje ravnokar modrec Mazadura nove predpise za služabnike buddhove, za uslužbence tibetanske dežele in njene za vse vernike od Himalaje do Ganga vzorne služabnike razdele odslej v deset kast. Onim iz štirih najnižjih kast bo dovoljeno občevati samo z ljudmi, ki so izdelali vsaj osem razredov budistiške modre šole z dobrim uspehom; matura sc pa nc zahteva. Pač pa se ne smejo nositi po ev-
ves novi volivni red že potrjen zakon. Iz tega razloga se vse tri stranke gosposke zbornice že sedaj bavijo z volivno preosnovo, dasi še nimajo v rokah vseh sklepov poslanske zbornice.	»
Kakor se sliši iz krogov visoke gospode, veje ondi volivni preosnovi precej neugodna sapa. ln to ni čudno. Ako se v poslanski zbornici v prvi vrsti gospodje knezi, grofi, baroni, sploh veleposestniki, upirajo splošni in enaki volivni pravici, gotovo njihovi strici, ujci in očetje v gosposki zbornici ne morejo zatajiti svoje krvi. Posebno jih peče enaka volivna pravica. Dandanes si ti gospodje več ne upajo trditi, da se človek pričenja še-ie z baronom. Torej naj dobe vsi polnoletni moški po en glas. Nikakor pa se ne morejo sprijazniti z mislijo, da bi dobili tudi visoki, bogati, plemeniti gospodje tudi le po en glas. Ako dobi 241etni kravji pastir pravico voliti državnega poslanca, moral bi n. pr. največji zemljiški posestnik v Avstriji, knez Švarcenberg, dobiti vsaj 1000 glasov. To so tisti stari predsodki, da človek le toliko velja, kolikor v žepu ima.
Ker so torej v zbornici propadli nasprotniki enake volivne pravice in zagovorniki plu-ralitete, začeli so spletkariti po svojih znancih in prijateljih v gosposki zbornici. Upajo še vedno, da sc gosposka zbornica izreče za pluralno in proti enaki volivni pravici. To pa bi se moglo zgoditi tako pozno, da poslanska zbornica ne dobi prilike za potrebno izpre-membo dotičnih sklepov in bi se morala zadovoljiti s splošno, pa neenako (pluralno) volivno pravico. Naravnost rečeno, da bi si s takim sklepom gosposka zbornica nakopala opravičeno jezo in sovraštvo vseh ljudskih strank brez razlike narodnosti. Res, da je gosposka zbornica s poslansko enakopraven faktor zakonodajstva. Toda v tem slučaju naj poslanci sami določijo, kako hočejo biti voljeni. Volivna preosnova se tiče ljudskih krogov, ki jih zastopajo od ljudstva voljeni poslanci. In čc so edini ljudstvo, poslanci, vlada in krona, vendar ne bodo od krone imenovani ali po rojstvu privilegovani člani gosposke zbornice, segali v kolo časovne zgodovine! Cc pa store, zažgo si streho nad glavami. Potem nastane vihar, ki bode prisilil najvišje kroge, da se v modernem smislu preosnuje gosposka zbornica.
* # *
Gosposka trma.
Včeraj je torej zborovala gosposka zbornica. Zbornica je sprejela lekarniški zakon, kakor ga je predložila poslanska zbornica. Potem je izvolila komisijo, ki sc bo posvetovala o volivni reformi. Vanjo so izvoljeni: Knez Karol Auersperg, grof Latour, vitez Bi-linski. grof Buquoy, baron Chlumecky, baron Czedik, vitez Czyhlarz, knez Fiirstenberg, opat Grasbock, Inama-Sterneck, Lammasch knez Liechtenstein, Mattusch, grof Nostitz, baron Oppenheitner, grof Pminski von Plcner, knez Šchonburg, gret Thun, Rhomberg in grof Meran. Pri tem se je zgodilo nekaj doslej nenavadnega. Srednja stranka je kandidirala za volivno komisijo bivšega ministra za notranje zadeve, grofa Bylandt-Rheidta, ki je pravzaprav izdelal volivno reformo, večina članov gosposke zbornice pa je črtala njegovo ime iz kandidatne liste. Gosposka zbornica se kuja in je sklenila z vso odločnostjo, da izpre-tneni volivno reformo in sicer tako: Vsakdo, ki je dopolnil 35. leto svoje starosti in ima družino, dobi po dva glasova. Milostno hoče dovoliti, da po več glasov kot dva, nobeden ne sme dobiti. Volivna komisija bo začela zborovati dne 10. decembra in bo hitro «rešila» reformo, da bo imela poslanska zbornica čas. pridružiti se magnatskim sklepom. Med 21 člani volivne komisije jih je 13 brezpogojno za pluralno volivno pravico. Tudi misli gosposka zbornica na to, kako bi se sama reformi-
ropski modi, ker to žali oči višjih svečenikov, ki hočejo, da se štiri nižje kaste nosijo po predpisih indijskih bosopetnikov. Ovratniki smejo biti visoki samo dva centimetra, man-šete nositi je prepovedano. Gostilne pohajati je dovoljeno samo od 3. do 5. ure popoldne, v bramansko zbirališče »Unununi« pa nc sme noben buddhist četrte vrste. Po 9. uri zvečer ne sme nobeden iz doma. Uradniki od pete do tretje kaste uživajo več prostosti, a morajo svojemu dostojanstvu primerno nastopati. Hoditi morajo vsak dan v judovsko predmestje v Lhassi, v sinagogo »Ro-za-so«, kjer se zbirajo veliki farizeji in pismarji iz Tibeta in se dobiva tudi jed in pijača. Občevati nc smejo z nikomur, ki ni vsaj v IX. kasti državne službe. Kdor se dotakne n. pr. parije delavca, mora takoj umiti roke v ekstraktu lotosovih cvetov in ima to nesrečo javiti nemudoma deželnemu glavarju. Zvečer imajo ti gospodje prosto do 11. ure; s posebnim dovoljenjem smejo ostati v izvanrednih slučajih tudi do ene čez polnoči.
Lamovi uradniki najvišjih razredov pa se gibljejo izključno le v boljših tibetanskih pr-vaških krogih. Frizura in modrost sta za te razrede natančno prepisani. Zeniti se morajo v vladajoči dinastiji, navduševati pa za od Buddhe izbrani cvet tibetanski, narodne dame. Kadar se napijejo pri narodovih veselicah inozemskega šampanjca, dobe pohvalo, v višjo kasto pa je povzdignjen, kdor pije pobra-timstvo z izdajateljem svetih budovih zapiskov. s Kitajcem Ma-la-va-ra-hi-jem in z vdi-
rala tako, da se za pr, ie določi gotovo število gosposkozborničmh ciaHov. Cesar hi potem z imenovanjem novih članov ne mogel uplivati na sklepe zbornice. Torej ti baroni in knezi bi smeli reformirati svojo zbornico kakor hočejo sami, ljudski zastopniki pa ne. Gosposke trme nc smatra nihče za resno, opravičeno pričakujejo oni, da dopove vladar, ki je magnate izvolil, da jim ni nič mar, kako hočejo biti ljudski zastopniki izvoljeni. Gospodje igrajo najnevarnejšo igro, odkar zborujejo. Tisti, ki jih je postavil na njihovo mesto, bo najbrž tudi skrbel, da ostanejo pri tem šah-mat.
Volitev poslancev.
Danes jc v poslanski zbornici prišla na vrsto sedma skupina volivne preosnove, ki obsega paragrafe 16 do 42, oziroma natančne določbe za volitev. Tako določa § 16., da bodi volivna komisija pravilno sestavljena iz 7 članov, v občinah z manj ko 1000 duš pa iz 5. Volivncga komisarja določi politična oblast. Ostale določbe glede na volitev so že itak znane. Novi dostavki so v S 23. Ta določa: Le tisti volivci smejo v prostor, kjer se voli, ki imajo legitimacijske karte. Kdor je oddal svojo glasovnico, mora takoj zapustiti prostor. Ce je potrebno, more okr. glavarstvo ali pa volivni komisar ukazati, da sc le posamezni volivci spuščajo v prostor, ne pa cele gruče. Volivci pa smejo zahtevati, da ima vsaka stranka po dva do pet, v večjih mestih do 10 zaupnikov, ki smeio do konca biti v sobi, kjer se voli. Svoje zaupnike naznani vsaka stranka pred volitvijo politični oblasti, katera izbere potrebno število. Ti zaupniki so le priče med volitvijo; pravico imajo le ugovarjati, če je oddal glas neopravičen volivec ali pa oseba, ki je sploh neznana.
Med volitvijo se ne smejo vršiti nobeni nagovori, ne v hiši, kjer se vrši volitev, pa tudi ne v bližnji okolici. Sploh morajo volivci imeti popolno prostost. Občina mora v sobi, kjer se voli, pripraviti pisalno orodje, da more volivec izpolniti svojo glasovnico, ako preje ni storil tega.
Tvarina torej ni zanimiva, zato je danes zbornica večinoma tudi prazna. Posamezni govorniki so govorili le stenografom. Bili pa so dr. Tavčar, dr. Vo g 1 c r, dr. B r e i t e r, S e i t z, dr. Ba x a , dr. St a r z y n s k i, dr. S o b o t k a in dr. G e s s in a n n , ki so zagovarjali razne nebistvene izpremembe in do-stavke. Zbornica jc po vrsti odklonila skoraj vse nove predloge in tako hitro rešila to skupino. Ob 4. uri popoldne se je pričela razprava o zadnjem, a jako velevažnem paragrafu 42. Ta določa, kakor je že znano, da more le 343 navzočih poslancev veljavno sklepati o izpremembi bistvenih paragrafov v voliv-nem redu in števila poslancev. Ker je oglašenih zopet mnogo govornikov, trajala bode nadrobna razprava o tej skupini gotovo dve seji. Pri tej skupini je Pergelt utemeljeval svoj manjšinjski predlog o določitvi števila nemških poslancev iz Češke in Moravske za delegacijo, Schreiner pa svoj manjšinjski predlog, naj se uvede zavarovanje volivnih okrožij z dvetretjinsko večino. Prihodnja seja je v ponedeljek ob 3. uri popoldne.
Slovensko gledališče.
Druga predstava Verdijeve opere »Rigo-letto« je zopet napolnila gledališče. Kar smo povedali o predstavi pred tednom, to velja v celoti tudi glede včerajšnje, vendar pa se nam zdi, da bi bilo potrebno vsaj še ene orkestralne izkušnje. Radi pa priznavamo, da ima operno osobje letos mnogo posla in da ne moremo zahtevati preveč. Sicer pa jc bila zaokrožena predstava in so zlasti solisti v glavnih vlogah dosegli neomejeno priznanje in gromovit aplavz.
kini pekom Šra-ža-na-ja. Da v teh razredih ni misliti na kako občevanje z nižjimi sloji, je jasno. Ožji stik je dovoljen samo s kmeti iz tibetanskih poljan, če se kak tak kmet namaže z blagodišečim oljem in se parfirnira s palmovim sokom, da ne udari preveč v nos prirojena sirovost. Vsi ti uradniki morajo biti seveda naročeni na Malavarahijev sveti papirus za buddhiste, ki vsak dan izhaja in brani deželo pred braminci. Vesti se morajo najvišji uradniki mirno in dostojno, kakšno pa je sjihovo vedenje, to odločajo sami.
Da se vzdrži red med služabniki velikega Bude, so postavili Nadlame dve krasni načeli. Prvo načelo, ki so ga z efiško svilo ovezh na hrbte svojih plaščev, slove tako-le: Vsa modrost je obsežena v lizanju pljunkov nad-lamskega sveta, morje neumnosti in pregreh pa se razliva čez nalizavce.
Veliki Lama Taravaru je iznašel to načelo in njegova drugova sta mu padla ob ti priliki krog svetega vratu In začela se jc nova doba v tibetanski pokrajini. Drugo načelo jc še sijajnejše: Služ c velikega Bude se edinole oddajajo na podlagi rodovnika s člani lamske-ga sveta v soglasju s svetim papirusom Lame Malavarahija. In po tem načelu se je sloveče prenovila vsa pokrajina. Ne bo se več tro-šilo nepotrebnih novcev za šolanje po visokih šolah, v tem oziru zadostuje vsem sveti papirus, ki ga čuva slavni Malavarahi.
Sposobnost za službe sc pa meri po kolenih sorodstva. Uničiti se imajo vsa izpričevala in prepovedano je stro.iiti odslej oslovske
I. priloga 270. štev. »Slovenca" dnč 24. novembra 1906.
Ni nam treba povdarja ti, da je bil na vrhuncu g. O urednik. — Vlogo »Rigoletta« je kreiral po svojem okusu, in reči moramo, da dobro, ter se izkazal zopet kot vrlega igralca obenem. Najboljši je bil vsekakor v III. dejanju, ker ima obvladati toliko prehodov iz žalosti v prisiljeno , veselje in . v jezo ter osvetoželjnost. Niti trenotek ga ui zapustila harmonija med pevcem, in igralcem.
Z živahnostjo, kolikor je potreba, je bil g. pl. K cz u n o v kot lahkoživi vojvoda vseskozi izvrsten. V duetu z Gildo (g. S k al o v o) v 2. sliki in v solospevu II. dejanja je utnel izražati tako fin pevski čut, da je dobil viharno priznanje. Da bi bila opera pred leti boljša, (osobito glede tenorja), to ni prav nič res. O pokojnem Nolliju ne govorimo, dasi je bil 011 takrat že bolehen in pa tudi postaran. Prima-dona Ševčikova pa odločno ni bila boljša kot Skalova. In Raškovič? Večini občinstva nesimpatičen, prijal je samo nekaterim ožjim prijateljem in nekaterim - damam, ki so imele dopadajenje nad njegovim rdečim nosom, Raškovič je en večer napravil slovenski operi več sramote, kot ves čas, kar je bil v Ljubljani, časti.
Mi pravimo, da je opera danes neprimerno boljša, kot je bila 1. 1897/98. Dramatično društvo naj napravi posebne torbice, ki bi jih privezali na usta onim pobalinom, ki med aplavzom venomer sikajo. Ali ni odpomoči tej grdi razvadi. —	T. K.
Gospodarstvo
Tržne vesti.
Situacija sc v tem tednu ni izpremenila. Konec prejšnjega tedna je kazal, da bo prenehalo pomanjkanje vagonov ali celi ta teden je zopet trpel pod vplivom nedostajanja transportnih sredstev. Prve dni tedna je bila tendenca nekoliko slabeja, potem pa se je zopet povspela do jakosti prejšnjega tedna. Promet je bil vsekakor neznaten in tudi skromne ponudbe niso našle kupcev. Kakor smo že zadnjič omenili, sc kupci nc ogrevajo za nakup blaga po današnji ceni, ker ga upajo dobiti pozneje ceneje v roke, kadar bode prenehalo pomanjkanje vagonov. To jc tudi lahko mogoče, ker so produccnti vsled izredno dobre letine precej obloženi z blagom in ga bodo gotovo v veliki meri vrgli na trg. Današnja jakost tendence sloni na skromnih ponudbah, ker lastniki blaga ne morejo prevzeti nobenih obveznost glede pošiljavne dobe in zategadelj ne ponujajo. — Pšenica nam ni nudila posebne spremembe. Cene so ostale skoro iste prejšnjega tedna. Promet neznaten, ponudbe skromne, kupci brez življenja, ni tedaj bilo povoda izpremembatn cen. — R ž je nekoliko oslabela v ccni, vendar pomembnega padca ne moremo beležiti. Oves je edini, ki trdovratno vzdržuje svojo visoko ceno ter zraža namen, sc povspeti še višje. Tudi v tem pridelku je bila letina ugodna in zategadelj bi nikdo ne pričakoval tako visokih cen. Ali vpo-števati je treba, da je bila lanska letina slaba in smo prišli v letošnjo kampanjo brez zalog starega blaga. Skušnja pa uči, da se slaba letina še-Ie v prihodnjem letu pokaže. Ker praznih skladišč in konsuma bližajoče se zime ni možno založiti z novino vsled pomanjkanja vagonov, so zategadelj cene visoke.
T u r š i c a. Staro blago je stalno in visoko v ceni, ali zanimanje zanj je ponehalo, ker ie novo blago iako povolino. Promet je bil živahen. Mraz je vplival ugodno na novo blago, ker je zmanjšal riziko transporta.
Moka. Lahko trdimo, da jc kupčija skoro popolnoma zaspala. Bolje pšenične cene pretečenega tedna so napotile mline, da so cene mokam do 60 vin. dvignili, in so hoteli s tem položaj oživiti, kar se jim pa ni posrečilo in se niti limiti na podlagi starih cen niso dali
placirati. Ničla in temne vrste se odpoklicuje-jo, srednje leže nedotaknjen« in se zaloge množe.
Otrobi vživajo neprenehoma zanimanje in so ostali neizpremenjeni. Eksport v Nemčijo zalaga danes v prvi vrsti druga roka.
K a v a neizpemenjena. Sicer se neugodna poročila glede prihodnje Santos-letine vzdržujejo in potrjujejo kot resnična, ali- blago na pozorišču si je vkljub temu Ic neznatno opomoglo v cenah.
Sladkor. Cene so nekoliko oslabele in jc bil promet neznaten. Rafinerije so baje razprodane in je konsum navezan na drugo roko, ter sc kupuje najpotrebnejše. Koncem oktobra jc bilo 154 avstr. tovarn v obratu (lansko leto 187), na Ogrskempa vse tovarne- ter se je do konca oktobra izdelalo, v vrednosti sirovega sladkorja čisto 374.000 ton (I. 1. 465.000), s po-četka kampanje da konca oktobra pa 882.000 ton, toraj 120.000 ton mani, ko lansko leto v istem času.
Zaloge so znašale koncem oktobra 324.000 ton (I. 1. 360.000 ton), medtem je 240.000 (1. 1. 295.000) ton sirovega sladkorja.
Špirit je svoje cene vzdržal in je stalen.
P e t r o 1 e j. Za prihodnji mesec bode cena najbrže ostala neizpremenjena. Promet tekočega meseca jc slab, ker so se pretečeni mesec nakupile iz špekulacije večje množine, tako. da se za november liberirane množine najbrže ne bodo razpečale in zategadelj bodo za december gotovo manj petroleja dali na razpolago.
Orehi. Ker se bliža sezija orehov, moramo omeniti, da se letos niso obnesli na Štajerskem in so vsled slabe letine Štajerci sami kupci. V splošnem je bila letina srednja in sc zahteva danes neobvezno za takoj 42- 43.
g Število ovac se zmanjšuje. Angleško poljedelsko ministrstvo sestavilo je podatke glede števila ovac v raznih državah in na podlagi teh številk je razvidno, da nazaduje reja in da z njo silno pada število ovac v vseh državah. Glede našega cesarstva jc do-gnano nazadovanje za celih 45 odstotkov, ra-čunjeno od leta 1869. do leta 1904. Avstrijska državna polovica izkazuje v prejšnjih letih največje število ovac 5,026.398 kosov, v zadnjih letih pa lc 2,621.026. Ogrska je pa še bolj nazadovala in sicer se je število ovac zmanjšalo od 15 miljonov na 8 miljonov živalij. Od tujih držav izkazuje Nemčija največje nazadovanje, tu se jc zmanjšalo število za 60 odstotkov, v zadnjih letih našteli so nekaj na 9inpol milijonov ovac, med tem ko so iih prejšnje čase imeli okroglo 25 milijonov. Na Francoskem je nazadovalo ovčarstvo za 30 odstotkov, na Angleškem za 15 odstotkov, v Belgiji za 50 odstotkov, Združene države Severne Amerike izkazujejo tudi okroglo 10 milijonov manj ovac kot preje. Za to padanje sc navajajo različni uzroki. ki pa vsi skupaj nc morejo zadostno utemeljiti tega velikega nazadovanja ovčje-reje.
g Izvoz rumunskega mesa v Nemčijo. O
izvozu rumunskega mesa na Nemško se je že poročalo in danes moremo po poročilih rumunskih časopisov omeniti, da se je ta izvoz nasoljenega mesa zelo povzdignil, preko avstrijskega ozemlja je n. pr. ena sama rumunska tvrdka poslala 200.000 kg takega mesa v Hamburg. Meso je, kakor rečeno, nasoljeno in se izvaža v sodih iz močnega hrastovega lesa.
g Draginja pri petroleju. Mnogim ni znano, zakaj je petrolej pri nas v Avstriji tako visoko v ceni. V sledečem o tem malo pojasnila. Zveza ali kartel med čistilnicami je pravi in glavni vzrok draginji. Prečiščen petrolej stane 10 do 11 kron pri 100 kg., takozvana porabnina (davek) znaša 13 kron, toraj skupno z davkom
stane petrolej tovarnarja kakih 23 kron 100 kg. Lastniki čistilnic bi imeli pri prosti konkurenci že lep dobiček če bi vzeli 2 do 3 krone pri 100 kg dobička in v tem slučaju bi stal petrolej kakih 25 do 26 kron, kakor pred 4 leti ko ni obstajal kartel. Vsled kartela pa dvigajo bogati kapitalisti, lastniki čistilnic cene samovoljno in si polnijo svoje nikdar dosti napolnjene žepe, ter s tem odirajo ljudstvo. Današnje cene so tako visoko privite, da je skoro .izključen vsak nadaljni trajni povišek ker inozemsko blago notira približno 10 kron transit 1 prištevši porabnino 13 kron in uvozno carino 11 kron znaša tedaj cena pri 100 kg. približno .34 kron brez sodov. Lastniki čistilnic pa so, kakor jc bilo že objavljeno iztuhtali novo ši-kano. Vsi prazni sodi se jim morajo vrniti v nekaj tednih za ceno, katero diktirajo sami, pri tem pa ne plačajo niti polovice vrednosti, kar stanejo sodi v novem stanju. Lahko se pa nekega dne domislijo, kaj bomo mi za sode toliko dajali nazaj nam jih morate itak prodati, določijo lahko tudi še nižje cenc, in to bi bila zelo občutna škoda za trgovce. Po človeški pameti, bi si lastniki čistilnic niti prilastovati ne smeli pravicc siliti koga za obvezno vrnitev praznih sodov, kajti sode dajejo vse čistilnice franko s pošiljatvijo in kar jc gratis podeljenega čez to naj vendar lastnik razpolaga, kakor mu boljše kaže. Te pravice se pač ne morejo nikomur kratiti. Glede obvezne vrnitve praznih sodov, zasledujejo čistilnice najbrže dvojni samopašni namen: prvič nadobaviti si sode po slepi ceni in drugič preprečiti morebitni uvoz inozemskega petroleja v sodih, katere sedaj enostavno reklamujejo zase. Vsaki kartel pomenja napad na že itak prazne ljudske žepe. Postave proti kartelom v Avstriji menda še nimamo. Toda država bi se lahko poslužila za odpravo visokih cen zelo vspeš-nega sredstva. Kategorično naj bi zaklicala kartelirancem: S ceno pri petroleju nazaj ali pa dovolimo carine prost uvoz in draginje bi bilo mahoma konec. Z odpravo uvozne carine, za petrolej bi državna blagajna prav nič ne trpela, pobrala bi od inozemskega produkta od 100 kg 13 kron porabnine, prav toliko, kot od tuzemskega. V tem slučaju nastal bi seveda krik in vik od strani petrolejskih baronov, češ država uničuje našo industrijo, a temu ni tako. Naš petrolej celo izvažujejo in to ne v malih množinah posebno v Nemčijo. Tam seveda nc dosežejo oderuških cen. Petrolej rabijo vsi stanovi. Zato je pa dolžnost vseh pravih ljudskih poslancev imeti skrb in delati na to, da se odiranju napravi konec 111 da sc pijavkam ljudske krvi rožički temeljito poščipajo. V Ameriki je predsednik Združenih držav v novejšem času trustom napovedal najhujši boj zlasti petrolejskemu trustu. Trustovci izžemali so iz ljudstva velikanske milijonske svote. Državi se je zdelo to končno preveč. Kartelirani mogotci bi sicer pričeli ako država kaj proti njim ukrene uporno gibanje a upati jc, da jih bode država ugnala, posadila na zatožno klop ter prisodila kazen, katero so zaslužili.
g UstFedni banka češkyh spofltelen. Sub-skripcija delnic IV. emisije še ni končana. Pri točasni. privatnim potoni vršeči se akciji, so bile podpisane že ponovno delnice v znesku do K ca. 1,000.000. Obrok za subskripcijo novo izdelanih delnic traja do konca tekočega leta. Prijavne formulare pošiljajo na željo: ravnateljstvo v Pragi, I. Ferdinandova trida 15, ali filijalka v Brnu, Ferdinandova ulica 20, in na Dunaju I. "VVipplingerstrasse 22.
g Sejem. 19. t. m. jc bilo na letni sejem prignanih 989 konj in volov, 411 krav in telet, skupaj 1400 glav. Kupčija je bila pri goveji živini dobra, pri konjih pa srednja, ker so prišli po govejo živino Moravci in Nemci.
Iz slouansKesa sveta.
sl Peter Struve, znani voditelj ruske kon-stitucionelnc opozicije v inozemstvu in izdajatelj znanega lista »Oslobojenje« jc imenovan za profesorja historije, trgovine in industrije na politehničnem inštitutu v Peterburgu. Seveda ga ni odbrala v ta namen vlada, ampak ekonomski odsek instituta samega.
sl Srbska književna zadruga dijakom. Uprava srbske književne zadruge je izvršila načrt, po katerem bo mogoče vanjo vstopiti tudi dijakom, ki bodo tako prejemali vsa njena dela.
sl Kongres srbskih čebelarjev se je vršil 13. t. 111. na zelo slavnosten način. Otvoril ga je nekdanji srbski minister Milovan Marinko-vič. Sklenilo sc jc, da se bo vršil tak kongres odslej dalje vsako leto. Tuda razstava sadja iu domače živine v Bolgradu je dobro uspela.
sl Srbsko društvo za napredek ženskih ročnih del so osnovali v Belgradu. Društvo je imelo že svoje zborovanje, na katerem je odredilo svojemu namenu primerna navodila.
sl Progresivni davek od dohodka bodo vpeljali na Ruskem. Minister jc izračunal, da se s tem državni dohodki povečajo za 35- 40 milijonov rubljev. Ta davek bodo plačali tudi tuji državni občani, ki že več let imajo na Ruskem dohodke od kakšne obrti. Dohodki pod 1000 rubljev so tega davka prosti. Od 1000 rubljev plača se 1 odstotek, od vsakih daljših 1000 rubljev ena desetina odstotka, od 30.000 rubljev 4 odstotke in od 100.000 rubljev 5 odstotkov.
sl Slovaška osrednja ljudska banka v Budimpešti. Slovaki, bivajoči v Budimpešti, so sklenili ustanoviti v tem mestu slovaški denarni zavod pod naslovom: »Ustredna ludova banka«. Ustanovna glavnica novega zavoda znaša za zdaj 100.000 kron. Vsi Slovaki so ta sklep pozdravili z velikim veseljem.
sl Poljska požrtvovalnost. Poljski posestnik Maeiejohski je prodal svoje posestvo Al-den v Sleziii zopet Poljaku Krzižanovskemu za 100.000 mark, akopram 11111 je pruska nase-ljevalna komisija ponujala 12.000 mark več.
sl Pevska zveza češko-moravskih učiteljev uresničuje lepo misel: Prirejanje popularnih koncertov pri nizkih cenah. Namen te misli je: Storiti umetnost pristopno tudi najširšim vrstam prebivalstva, zboljšati včasih tudi trdo, vsakdanje življenje prebivalstva, ki 11111 usoda ui privoščila niti časa, niti sredstev, da bi se moglo udeleževati umetniških koncertov. »Umetnost med ljudstvo«, to je geslo ljudskih koncertov. Začetek sc je storil letos spomladi v Prostejcvu. Drugi ljudski koncert je bil 17. listopada v Brnu; tretji bode 6. grudna v »Češkem domu« v Vitkovieah.
sl Obsojena slovaška rodoljubka. Požun-sko sodišče je te dni obsodilo radi ščuvanja (!) zoper mažarsko narodnost gospodično Gizelo Fridrih iz Ružombcrka na dva tedna v ječo!
sl Ruski činovn ki ne smejo agitirati pri volitvah v prihodnjo dumo. Rusko notranje ministrstvo je v sporazumu z drugimi ministrstvi izdalo odlok, po katerem sc prepoveduje vsem ruskim uradnikom, udeleževati se agitacij pri volitvah v državno dumo, zlasti se jim prepoveduje agitacija za radikalne leve stranke in za stranko kadetov.
sl 3000.000 Hrvatov v Ameriki. V Ameriki se nahaja 300.000 hrvaških izseljencev, to jc baš osmina prebivalstva celc Hrvaške. Seveda so ti izseljenci vsi brez izjeme v najboljših letih.
si Brzojavna zveza z Daljnim Vzhodom. Glavna uprava" ruskih pošt in brzojavov je izročila ministrskemu svetu prošnjo, da bi I. 1907 prispel z 267.000 rub. za štiri naravnost-ne zveze z Daljnim Vzhodom. Dve zvezi bi zvezali Moskvo z Irkutskom, drugi dve pa Irkutsk s Pctcrburgom in Omskom.
ktže, nekaj zato, ker je posvečena ta žival ptsebno v čislih lamskemu svetu, nekaj pa zato, da se ne bodo več pisale na take kože kake svedočbe ali diplomi. Edina izpričevala so rodovniki in edini dovoljeni sad literature ie sveti papirus izpod varstva slovečega Ma-lavarahija, ki potrjuje rodovnike in prižiga ogenj Siddaravarte na tibetanskih tleh.
gam in jest štrbunknem u ena lukna. K sreč sni glih mal preh dubu ud Bolčuga Pepeta douh nus zavle tega, ke ga zmeri pu zubeh nosni, in tku sm na moste u tist lukn za nus ubvisu in tulk cajta brcu pu luft, dc je pršou en pulcaj bliz in me za lase vn iz lukne pu-tegnu. Tku me je sam moj nus, al bi pu pravic Bolču Pepe smrt u iblanc rešu.
K sm tku spet stavu na tleh in vidu, de prou bliz mene ni nubene take lukne več na most, sni dubu spet kurajža in sm začeu pul-caja u roka jemat, de sa tak mustovi po Iblan, de s člouk še žeulenja ui gvišn. Ta nar bi sm se pa giftu čez žepana, ke take mustovc pu-staula pu Iblan, de jc še mene sram, ke tuj ldje tula vidja. Pulca.i se je sevede za gespuda žepana putegnu iu se zazeksu, dc sa usi tist mustovi lepi, ke jh ie gespud žepan pustavu; čc na vr.iamem, nej grem pa pugledat tiste mustovc. ke maja table, de sa se za cajta gespud Hribarjuga žepanvania gor pustavl in 11111 vidu, de sa čist pu ta noumo iurme narjen in de greja sam pr straneh mal z lima.
.les tta pulcaju razlagajne za dobr gor lizeu in sm ga uprašti, zakaj pol na šenpetersk must take table ua nabijeja. de b biu gor zapisan: »Ta must se ui za cajta Ivana Hribarjuga žepanvania pustavu«. Na ta viža b saj 011 uržah na biu, če ker skus kašna lukna u Iblanca štrbunkne in notr utone. Jest sam dobr vem, dc gespud žepan nima cajta ztneri same mustovc zidat, učash more it tud tnal lebcraln dohtar Taučarju tron flikat, k je še
bi razškatlan in puprave putreben, ket šenpetersk must.
Uni sa se unkat u sojh ca.itngah iz Iebe-ralnega shoda neki norca delal in leberalem naprej metal, de jh je tku mal pršiti na shod, tist pa nisa pumislel, de sa se leberalci, kokr jm jc »Sluvensk Narud« pol u ksiht puvedu, prpelal na shod z lebeznja, nc pa iz cugam, kokr se na nhne shode ldje voz.ia. Kokr pa morja sami vedet, lebezn nima nkol tulk domfa u seb, kokr ga ma en cuh, zatu se jh jc.pa tud tulk mn mogl prpelat, kokr b se ih, če b se cttga pusležil, kokr se ga druh pametn ldje, če čja res kam pridet.
Metlišk žepan Jutraš je mou zatu čist prou, ke je na shode ud samga ajzlpona gu-vuru in prosu dohtar Taučarja, de b pršou zdela enkat, k ma bi cajt, dol u Metlika a.izl-pon zidat in de b prpelu iz saba murbt šc dohtar Kama in pa kašnga druzga gespuda. de b bli tku pred fertik. Tu se lohka reče, dc dokler se uja leberalci iz lebeznja na dohtar Taučarjuve shode vuzil, jh 11 zmeri premal in u dohtar Taučar zmeri fjaška naredu. Udkar ja je dohtar iz ta zadnmo sojino shodam tku pukidu, jc šc Bolčuga Pepeta sram, de je le-beralc in jc začeu zatu viti let pinta nost, de zdej ldje na veja al jc mandlc al babca, in uja nazadne šc mislel, de ua gespud Štefcclnuva plat uleče. K sm ga jest u nedela zavle negave pinte prjeu, za kua ma taka farba, sc 111 je zguvarju, dc zatu, ke ma zdej ta nar več iz ta mrtvem za upraut in se zatu ne šika, de
b nosu pinta kašne bi žive farbe. Jest 11111 holt tega na vrjamem 111 vem prou za gvišn, de mu je sam Ieberalna pulitka taka gusta nardi-la. Sej na u nekol douh, ke u začeu tud dohtar Trillar pilita tku žalastne farbe nost.
I11 011 u mou še ta nar več uržaha za taka žalast, zatu k jc dohtar Taučarju prestola-naslcdnik in zmeri tuhta in špekulera, kdaj u skoču na lebcraln tron. On drgač dobr ve, dc douh cajta ta čast na u trpela, ampak mejim b pa use glih rad pusedou še na tem trone, predn 11 šou iz lima. Ta nar bi se je vidi tu unkat na lebcralnem nazaupnm shode, k jc dohtar Taučar ustou in sc pustavu na oder, de b puvedu, kuku stuji vuliuna reforma, kuku je tekat dohtar Trilllar hitr zlezu na Taučarju tron, de b še gorkega dubiu in iz ta gur-kuta tud mal dohtar Taučarjuga gajsta pu-verbu. Ce se ga je res kej na Taučarjuvcni stol prjel. jest glih na vem, de je pa navarn za enmo takmo, k ma pulitična jetka, preči jt sedet, tu pa usak otrok vč, zatu pa maja pul-berari na sojh stoleli take pouštre, de jh lohka za usakmo ukul ubmeja. Ena nesreča sc 11 prou gvišn leberalcem prpetila; čc že na bo dohtar Trilllar padu u pulitična jetka in dc b se ga tist dohtar Taučarju pulitičn bacili na tli prjet, u pa kej druzga vn pršiti. Neki pa bo že zatu, ke trinajst dohtarju spi u leberal-11111 neizvrševalnm odbor. Ta numara jc cn slab cahn iu nč dobrga na putnen, tu jc tku gvišn, kokr sni jest gvišn
Boltatu Pepe i t Kudeiuga.
Pismo Boltatuja Pepeta.
Gespud redehter!
"ejhata,
Sr—	kakšna na-
/\ V*. v^^J^vT^N, sreča me ie
r ' i^vi/vS^/^L iN, unkrat na'e" A\ ikl \ tela. Veja,
i\ )	NJ , jest sm sko-
1	\ |\ * ri čist skus
rnl^. X 1 skppa"
)	smeja mislt,
dc na ta viža, kokr dohtar Taučar iz soim shodm skus pade, ampak na svetga Petra moste skus ena lukna.
Jest maširam unkat mošk tam s Pulan dol, tam meni Zidanuve hiše, ke ima iblansk regement soja kanclija not, uztini tia zidc pa sam nemška tabla, in tku naprej preke šen-petrskmo moste. Kunii pridni dobr du srede mosta. 111 pa naenkat zmanka zemlc pud 1111-
Jeseniške nouice.
Srečne Jesenice! Imenitnega župana imajo. Pr. Tavčar ga je imenoval za člana iz-vrševalncga odbora napredne stranke. Nc more sc vsaka občina ponašati s tako odlikovanim županom. Kakšne zasluge za napredno stranko mora imeti naš župan, da je povzdig-njen med prvake njene! Marsikaj nam je sedaj jasno in prav je, da vemo, s kom imamo opraviti.
Jeseničani, pozor! Vaš župan jc član iz-vrševalncga odbora napredne stranke. Na shodu 16. t. m. v Ljubljani so določili zaupniki napredne stranke program, po katerem naj v prihodnje deluje. V tem programu jc tudi ločitev cerkve 111 šole. Napredna stranka se bo v prihodnje borila za to, da sc šola loči od cerkve, to sc pravi: izginilo naj bi iz šole vsako versko znamenje. Nobene božje podobe naj bi ne bilo v nji, nc križa, ki bi otroci k njemu dvigali oči, ne kaj drugega, kar bi jih moglo spominjati da so kristjani. Toda ne samo izpred oči, tudi iz srca naj bi izginil Bog. V šoli naj bi bilo vse prepovedano, kar bi moglo navajati mladino na krščansko življenje. Da se ta zahteva uresniči, zato sc hoče boriti, zato jc postavljen izvrševalni odbor. Izvrševalni odbor napredne stranke ima nalogo skrbeti, da se zahteva tudi izvrši. V tem izvrševalnem odboru je tudi jeseniški župan Kogoj. Jeseničani, ali sedaj veste, po kaj je Kam hodil na Jesenice? Ali sedaj veste, zakaj ie delal na to, da so sc izvolili »napredni« častni občani? Ali sedai razumete, čemu jc bil ves ostudni boj zoper župnika? V občinski odbor naj bi bili izvoljeni naprednjaki! Občino naj bi vladali pristaši svobodne misli, da bi Jesenice postale trdnjava napredne stranke. Ni se za enkrat popolnoma posrečil načrt svobodnjakov, a skušali bodo pri prihodnjih volitvah doseči, kar letos še niso mogli. Jeseničani, pozor stojte na straži, z bistrim očesom opazujte početje vseh, ki sc prištevajo k napredni stranki, zlasti pa delovanje župana in njegovega tajnika. ter njegove desne roke Fabinca!
i Kam zopet na Jesenicah. Izvrševalni odbor napredne stranke že deluje. V nedeljo 18. t. m. je znani Kam sklical shod kmetov in posestnikov ob 3. pop. pri Višnarju. Zlimati hoče skupaj društvo naprednih kmetov in posestnikov, ki bi pomagali svobodni misli do gospo-dstva na Jesenicah in okolici. Dosedaj ie Kam imel šc največ sreče na Jesenicah. Priznati moramo, da je večinoma vse Kamovo delo, kar se je zgodilo zadnje dve leti za svobodno misel na Jesenicah. Pod pretvezo, da je slovenski značaj Jcsenic v nevarnosti, da sc gre samo za narodnost, dobil je res veliko mlade-ničev in tudi mož ki so mu verjeli in sc bojevali za grdi liberalizem misleč, da sc vojskujejo samo za narodnost. Lc malo jih je, ki so vedeli, zakaj sc pravzaprav gre. Nekateri so sc žc obrnili od Kama in njegovih pomaga-čev, ko so spoznali, da jc plačan agitator napredne, svobodomiselne stranke. Toliko sreče kot na Jesenicah Kam drugod ni imel. Znano jc, kako jc pogorel s svojimi poizkusi cclo v Ljubljani, kako so ga na Vrhniki ženske napodile. Prišel jc v nedeljo 18. t. m. zopet na .lesenicc, upal jc, da mu bo tukaj sreča milejša. No, prišlo je na njegov shod, ki ga jc sklical po Š 2, celih sedem mož. V ti scdmorici je bil tudi odpadnik od katoliške cerkve črevljar Trojar. Poskušal bo Kam gotovo šc, da zlima svobodomiselno društvo kmetov in posestnikov, a menimo, da razsodni in pošteni možje, ki imajo šc kaj krščanskega prepričanja, nc pojdejo na njegov lim. Cuje sc, da ga tudi na Jcsenicah mislijo pognati ženske, čc ga možje nc bodo.
Idrijske nouice.
i Ali Gruden ustanovi liberalen konsum
ali ne? tako ugibajo sedaj pri nas. »(ia bo!« pravijo nekateri, »ga nc bo« trdijo drugi, kakor nekdaj, ko so ogledovali svate na poti k poroki. »Bo sreča«, so rekli eni, »ne bo« so odgovorili drugi. Ker so namreč naprednjaki pri zadnjem strankarskem shodu v Ljubljani sklenili omisliti tam gospodarsko društvo, kjer se žc kaka zadruga nasprotne stranke nahaja in Janeza Grudna za naš okraj v odbor voliti, pričakujejo sedaj za gotovo, da bo gospod odbornik na svojem mestu. In pri nas že obstoji občno konsumno društvo soc. demokratov in krščansko gospodarsko društvo za ude S. L. S. Le naprednjaki šc nimajo nič, kar so pa sklenili sedaj popraviti. Radovedno povprašujejo tudi, kam se bosta šla zoper to pritožit gg. Drag. Lapajnc in Šepetavec župan. Pred osmimi leti sta šla h knezoškofu osebno v Ljub-bljano s prošnjo, naj zabrani katoliški stranki v Idriji omisliti gospodarsko društvo, ker drugače bodo vničeni trgovci in krčmarji. Novo konsumno društvo bode gotovo prodajalo »cu-ker kofe in kar kdo če« in s tako drobnarijo sc peča Šepavec sam, najbrže napravi tudi zadrugo za čipke, a to bo konkurenca gosp. D. Lapajnc. Torej vzroka dovolj, da sc pritožita na merodajneni mestu. Katero pa je to mesto, zopet ne vedo. Morda dr. Tavčar in njegov list? Bo pa zopet težko, ker ie zato žc pri shodu glasoval dr. Tavčar, toraj bi sedaj samega sebe pobijal, ako prepove vso akcijo. Na vsak način so sedaj v veliki zadregi. Stranka jc sklenila ustanoviti gospodarska društva, a njeni udje bi pri tem škodo trpeli. Zato jc ravno prepir »bo« ali »ne bo«. Kcdar o tem kaj zanesljivega zvemo, bomo žc pravočasno poročali, opomnimo lc, da sedanji društvi dobro vspevata. Tudi našim nasprotnikom dobro želimo, storiti iim dobro scve v tem oziru nc moremo, ganiti sc morajo sami. Da bode Gruden moža postavil, sklepamo iz tega, ker ob istem času ni šel z deputacijo za podržavljenje naše realke na Dunaj, ker jc bil imenitnejši strankarski shod v Ljubljani.
i Pogrešanega rudarja Ivana Cuk so našli mrtvega. Nesrečnež sc jc bil najbrže zašel. Dobili so pri njem vse, kar jc nesel seboj.
i ,|avn; shod jc bil preteklo nedeljo. Sklican jc bil v ta namen, da sc zborovalci pomenijo, kaj jc storiti v občini, ko sc jc v proračunu prikazala huda pošast v podobi primanjkljaja. Dasi je ta stvar vclepomettibna, vendar je bila udeležitev precej pičla. Prišlo jc na shod Ic okoli 150 oseb. Nam se ne zdi to nič čudnega. Koliko sto mož je pred leti ukrepalo o povišanju doklad, nazadnje pa jc vendarle par oseb čisto drugače odločilo! Poročevalec na shodu jc bil A. Kristan. Povedal je isto, kar smo žc tudi mi v »Slovencu«: Naj se obrača, kakor se hoče. brez primanjkljaja ni mogoč proračun. Županstvo predlaga do malega samo stvari, ki so neobhodno potrebne. Obenem je poročal na tem shodu tudi o deputaciji, ki sc je vrnila z Dunaja, kamor je bila po sklepu občinskega odbora poslana, da pridobi ttierodajnc kroge in osebe za podržavljenje idrijske mestne realke. Sprejel je deputacijo najpreje dr. Ferjančič, potem je bila pri socialnodemokraškem poslancu Perncrstorferju, sekcijskemu načelniku v na-učnem ministrstvu, dr. Ploju in menda šc pri drugih osebah. Neoficijelno je šel Kristan tudi k načelniku »Slovanske zveze« dr. Šusteršiču, županu Šepetavcu iu kanclistu Vidicu sc menda ni zdelo to vredno. Kakor je poročal Kristan, je bila deputacija povsod prijazno sprejeta, in v doglednem času je upanje, da država sprejme mestno realko v svoje oskrbovanje. Z ozirom na to upanje jc bilo lahko sklepati, kaj naj občina stori z ozirom na primanjkljaj. Vzame naj zopet posojilo v pokritje primanjkljaja, saj kadar bode realka podržavljena, bo dosti denarja. V razgovor je posegel tudi Kavčič, ki so ga pozvali, naj pove kak nasvet o pokritju. Zupana in Julčeta jc zelo zbodlo, ko jc postavil za zgled nekdanjega župana T revna, ki jc zastonj delal, sedaj pa ima vsak pisar svojega pisarja.
i Proračunski seja je bila 20. novembra. Pozornost je vzbudilo, da je bil odsoten načelnik narodno-naprednega kluba gospod Valentin Lapajnc, ki niti sej v Levičnikovi aferi ni zamujal. Proračunska in računska seja sta pač najvažnejši v letu, katerim sc uc bi smeli vsaj načelniki klubov odtezati. In zanimiva je bila tudi naša proračunska seja. Lc poglejmo!
i Odborniki brez proračunov v roki naj sodijo o proračunu! Tudi letos namreč vkljub precejšnjim pisarniškim izdatkom in zadostnim pisarjem nismo prišli šc toliko naprej, da bi bilo županstvo preskrbelo vsaj toliko prepisov proračuna, kolikor jc odbornikov, da bi nc sedeli kakor »jogri«! Saj menda niso sami analfabeti. Tajnik jc bil na dotično opombo mnenja, da je pač vseeno, ako imajo odborniki proračun v rokah ali nc, »saj so tako žc odseki naprej že vse sklenili«. Seje občinske so torej Ic neka formalnost!
i Proračun jc bil z malimi izjemami sprejet. kakor je bil predložen Mnogo se tudi ni dalo o tem razgovarjati, ker ni denarja. Spremembe so bile v kratkem naslednje.
i Zvišali so plačo pisarju S. Kogeju na 1200 kron. Večina je znašala en cel glas. Rešil ga ic Kristan, ki jc svoj čas nasprotoval pomnoženju pisarniškega osobja sploh; odkar pa se bolj pozna z Julčctom, je uvidel, kako potreben jc v pisarni S. Kogej. Zato je glasoval zanj. Tudi živinozdravnika in občinskega odbornika Perkota so podprli z novimi 400 K. Doslej je imel letnih 800 kron, sedaj bo dobival vsaki mesec 100 kron. Zato baje ostane v Idriji, odkoder jc zelo silil v zadnjem času.	v
i Policaja dobimo z novim letom šc enega. Odpravi se namreč dosedanja nočna straža, ki so jo odslej oskrbovali člani požarne brambe, ki jc dobivala v ta namen letnih "XX) kron. Odbornik Kavčič je govoril za to, da tudi v prihodnje ostane tako, kakor sedaj. Socialni demokratje razen Kristana so glasovali ž njim, a jc zmagal predlog županstva, tudi z enim samim glasom. Pripominjamo, da je župan načelnik požarne brambe.
i Pasj davek so zvišali. Kavčič jc predlagal 4 krone, Goli 6 kron, kateremu predlogu se je pridružil tudi Kavčič. Sprejeto soglasno. Prihodnje leto pridejo na vrsto mački pred Lani.
i Rdeči križ jc dobival dosedaj letne podpore 40 kron. Kristan je vsako leto predlagal, da sc črta ta izdatek, ker ga najbrže peče »križi, čeprav je »rdeč«. Zmagal doslej še ni, ker so uradniki glasovali, da se temu patrio-tičnemu društvu ta mali znesek podari. Letos so tudi uradniki potegnili s Kristanom in črtali so prispevek »Rdečemu križu«. Nekam čudno se zdi to ravnanje tistemu, ki jc šc priča, kako so zlasti višji uradniki svoj čas agi-tirali za to društvo. »Rdečemu križu« namenjenih 40 kron je Kristan predlagal dati »zavodu sv. Nikolaja«, a so jih sklenili izročiti »Učiteljskemu konviktu«.
i Za nagrade pisateljem novih učnih knjig za realke predlaga notar Pegan tudi letos tisoč kron. Obvelja.
i Pomota jc bila v proračunu glede dr. Menccja, rekel jc župan. Tudi naša misel jc, da bi bilo precej pomotno, ako bi se delalo tja v en dan z učiteljstvom.
i Mestna hranilnica sc v Idriji ustanovi. Kristan je predlagal 5000 kron za ustanovne stroške. Notar Pegan jc sporočil, da bodo nalagala sodišča v Idriji. Cirknici in Vipavi pu-pilarni denar v novo hranilnico.
i Skupn' primanjkljaj jc proračunjen sedaj na 28.484 kron. Kavčič jc omenil nasproti županu: »Kje pa so sedaj vaše besede, ko ste rekli, da jc dosti denarja za izpopolnjenje mestne realke v višjo.« Zupan sc jc opraviče-
vul, da v prihodnjost ni mogel gledati, da bi vedel, kako se bodo znižale doklade radi vedno manjšega letnega dobička, ki ga ima erar. Nam se pa zdi, da bo prihodnje leto še mnogo večji primanjkljaj, ako je »Narod« pisal resnico, da bo žc letos pritnanjkalo nad 20.000 kron. I a nedostajajoči znesek še ni v proračunu.
i Dop snlka v »Narodu« zelo peče, da jc na strokovni šoli čipkarski poleg slovenskega tudi nemški napis. Mimo samo nemškega »K. k. Tabak - Subverlag und Lottokollcktur« pa naša narodno-napredna inteligenca nc prene-homa hodi v delikateso, a sc kar nič ne obregne. Ker imenovanega napisa šc nihče ni pomazal, jc dokazano, da med klerikalci ni po-baliiiov, ki bi mazali hiše.
Iz seje Jlou. kršč. socialne zueze".
Sklene sc, da stopi odbor v zvezo z drugimi »Zvezami« krščanskih društev glede na izobraževalno delo, ki se vrši po predavanjih in po svojih publikacijah. Pred vsem se sklene, da stopi »Zveza« v dogovor s hrvaškimi krščanskimi socialci in pa z Ljudskim društvom za katoliško Nemčijo. »Zveza« pozdravlja sklep na ustanovnem shodu »Hrvatske krščansko-socialne stranke prava«, da naj ek-sekutiva prouči, kako pospeševati snovanje k. s. izobraževalnih društev na Hrvaškem. »Zvczinc« prireditve v Ljubljani so te-le: Ce-ščina ob pondeljkih in torkih ob pol 6. uri zvečer. Poučuje gosp. Vojteh Hybašek. Prostor: »Zvezina« dvorana. Dramatična šola ob četrtkih ob 8. uri zvečer. Vodi g. Slavko Ravnihar. Prostor: »Zvezina« dvorana. Knjižnica za člane in članice je otvorjena ob torkih iu četrtkih ob pol 8. uri zvečer. Knjižničar g. Prane Kos. Prostor poleg »Zvezine« pisarne. Blagajnik g. Jožef Scdinak posluje ob pondeljkih in torkih od pol 8. ure zvečer, ob nedeljah pa od 10, ure dopoldne nadalje. »Zvezina« članarina znaša mesečno 10 vinarjev. Prostor: »Zvezina« pisarna. Pevske vaje so redno ob sobotah ob pol 8. uri zvečer. Izredne vaje naznani pc-vovodja g. Cadež. Posvetno petje vodi g. Ca-dež, cerkveno pa g. Crnič. Prostor: »Zvezina« pisarna. Predavanja, splošno pristopna, vsak torek ob pol 8. uri zvečer. Prostor »Zvezina » dvorana. Knjigovodski tečaj redno ob petkih ob 8. uri zvečer. Vodi ga g. Podles-nik. Socialni tečaj ob petkih ob pol 8. uri zvečer. Vodi g. dr. J. Fv. Krek. Tajnik posluje ob pondeljkih od 7. ure nadalje. Ob nedeljah vrše posle delavskega tajništva v prostorih »S. K. S. Z.« za »Izvrševalni odbor slovenskega krščanskega socialnega delavstva« menjaje se: predsednik Jožef Gostinčar, namestnik M. Moškerc in tajnik Ivan Nepomuk Gostinčar od pol 10. ure nadalje. Telovadba vsak torek iu četrtek zvečer od 8. do 10. ure in ob nedeljah popoldne od 4. do 6. ure. Tajnik telovadnega »Zvezinega« krožka in nje pooblaščence g. Podlcsnik. Prostor: Mala dvorana v »Uni-oiiu« za veliko dvorano. Ženski oddelek: Cla-nice sprejema predsednica g. Manfredo ob ponedeljkih zvečer. V šivanju poučuje ga. Križaj, v vezenju gospica Gizela Rozman. Pouk v likanju sc šc prične.
Dekanijski odbori, (ilede na ustanovitev dekanijskih odborov, ki naj bi vodili po zgledu šmartinskega sestanka urejeno agitacijo za ustanovitev krščanskih socialnih izobraževalnih društev po krajih, kjer jih še ni in ki bi organizirali izobraževalno delo po naših društvih (glej »Slovenec« z dne 11. novembra 1901 pod naslovom »Iz seje »Slovenske krščanske socialne zveze« in sestavek »Snovaj-te dekanijske odbore«), je sklenil »Zvezin« odbor, da se mora z delom za snovanje teh odborov po Kranjskem pričeti takoj. »Zvezin« odbor želi, da sc poleg žc obstoječega dekanijskega odbora za Kranj in okolico vrše posvetovalni in ustanovni sestanki za zdaj za idrijsko, kamniško, ljubljansko, litijsko, loško, novomeško, postojniško, ribniško žužember-ško dekanijo. Imenujejo se gospodje, ki jih naprosi »Zveza«, da organizirajo sestanke, ki naj bi jim sledili dekanijski odbori po Kranjskem. Na posvetovalnih shodih naj bi sc razpravljalo 1. o ustanovitvi novih društev, o društvenem življenju po starih društvih; 2. o organizaciji predavanj; 3. o konstituciji »Zvezinega« dekanijskega odbora.
Trpinčenje vojakov.
Kolikokrat je žc dvignilo časopisje svoj glas proti trpinčenju vojakov. In padale so neštetokrat tudi ostre besede o tej zadevi v oni lepi palači, zgrajeni v dorskem slogu na dunajskem Ringu, kjer pravkar sklepajo o volivni preosnovi. Tudi Mažari so že ropotali in cclo v delegaciji, kjer navadno zborujejo »elegantno«, so zabavljali jako velikrat glede na postopanje z vojaki. In domobranski pa vojni minister sta obetala, da hočeta preprečiti sirovo ravnanje osobito nasproti vojaškim novincem.
Pa vse to malo pomaga. Vedno in zopet sc čujejo pritožbe zaradi ne ravno lepega postopanja z vojaki.
V naši Ljubljani, torej provincialnem mestu, daleč od osrednjih vojaških oblasti, je izdalo letos povcljmštvo brambovskega polka strog reservatni ukaz, da morajo lepo postopati z vojaškimi novinci. To povelje je vredno vse pohvale.
Pa povsod lc ni tako. Neverjetna poročila, kako postopajo z vojaki novinci, smo dobili iz Stokcrava pri Dunaju. Gre se za peti ulanski polk. Vojaki ulanci vstajajo ob štirih zjutraj. Do dne morajo pospraviti sobo, očistiti in nasedlati konic. Ko so to napravili, pa jahajo do 10. ure dopoldne. Seveda delajo na konjih razne »gclenksilbungc« z rokami, vrtijo sc tako, da gledajo enkrat naprej, dru- i
gič nazaj, in sicer to vse, ko . onj v dir.
Nadalje se tudi priklanjajo na konju »forverc« iu pa »rikverc«, s konja sc morajo spuščati z glavo naprej itd. Od 10. do 11. zribajo konje s slamo iu potem jih krmijo. Sledi menaža in po kosilu zopet čiščenje do dveh. Nato eksercirajo peš s karabini in pa s sabljo do štirih popoldne. In ko je konec pešvaj, pa čistijo sedla. Od šeste do osme zvečer krmijo konje, od osmih do devetih se čistijo škornji, obleka, ob devetih pa spat. Prostega ni celi dan nič. Toda to bi bilo še utnljivo, proti temu se ne obrača naš članek, dasi bi se tudi o tem dalo govoriti. A nas briga samo nekaj drugega. V štokeravskem ulanskcin polku namreč prete-pavajo vojaške novince. In to ne malo. Dopoldne, ko vojaki jahajo, jih pretepavajo z »rajtštoki« (korobači), popoldne pa s sabljo. In sicer te udari s korobačem tako, da kamor zadene, se nateče debela žila. Za vsako najmanjšo stvar te udari. Samo enkrat ti pove nemško, in če se ne naredi tako, že pada. Dosti jih jc, ki milo jokajo, ker so vedno te-peni. Nemški ne znajo in ne naredijo prav takoj, pa so vedno tepeni.
Ne tepo pa častniki, ampak podčastniki, in to skrivaj. Kadar so častniki pri vaji, nič ne pretepavajo.
I* * w
To so suha dejstva. Taka so, da morajo človeka vznevoljiti. Tako ne gre in ne gre. Siccr je že resnično, da vojaško rokodelstvo ne vzgaja salonskih gospic in da je robato ker končno le uči, kako sc najprimernejše spravi sovražnik v krtovo deželo.
Način, po katerem vtepajo vojakom v nerazumljivi tujščini vojaško učenost v glavo, je pa neprimeren. Kdaj je že odpravljeno te-penje v armadi, da so pa tozadevna povelja
ie na papirju, dokazujejo štokeravski slučaji.
* * *
Službeni red za c. in kr. armado določuje v IV. oddelku S 17. (ravnanje s podložnimi) sledeče: 101. Postopanje s podložniki bodi pravično iu blagohotno, obenem dosledno in posebnostim vsakega posameznika prilagode-no. 107. Pohvalo iu grajo, nagrade in kazni prav rabiti, kaže razumnost in takt. Kazen pa nikoli ne sme biti provzročena po osebni mrž-n j i in se ne sme zvršiti tako, da bi sc kazala sovražnost. XIII. poglavje o disciplinarnem kazenskem pravu pa določa vrste kazni. Te so nasproti moštvu vključno do četovodje te: 1. Graja pri raportu; 2. tri različne rednostne kazni (biti v gotovi uri v vojašnici, četovod-jam se odvzame dovoljenje do 11. ure, izplačevanje plač v gotovih daljših obrokih, in dve vrsti kazni proti moštvu brez šarž (težja dela, javljenje pri raportih v gotovih adjustirun-gali); 3. zapor (vojaški, kvartirski, taborski zapor, poostreni, poedinski in strogi zapor); 4. degradacija. (XIII. poglavje, S 87., točka 657.) Drugih kazni nc pozna službeni red. Nasproti novincem pa določa vežbališki red posebič: Novinec sc mora poučevati s potrpežljivostjo in prizanašanjem, njegovo častihlepje treba vzbujati. Sirovo ravnanje uničuje čut za čast, dobra beseda često izda več kot kazen. (I. poglavje § L, točka 38.) Nikoli sc nc sme jemati novincem pogum s pretiranimi zahtevami. (I. poglavje S L, točka 38.) Za izvežba-nje novincev rekrutov se morajo določiti dobri, previdni, strogi, toda človekoljubni šar-že, ki so potrpežljivi, pridni in ki poznajo ljudi. (I. poglavje § 4., točka 54.)
Še mnogo lepili stvari je v teh službenih in vežbaliških redili, na katere ob priliki še opozorimo tiste, ki se jih imajo držati.
Kako sc pa strinjajo ti lepi predpisi z dejansko službo, pa kažejo štokeravski dogodki.
Nouice Iz beneške Slovenije.
Grozna nesreča. Ivan Skubla, njegova zaročenka Alojzija Zlobe in teta te poslednje, Marijana Kos, vsi trije iz Tipane, so se dne 19. t. m. pozno zvečer vračali domu iz Nje-mega (Nimis). Ko so prišli v temi že do nekega hudournika, ki sc izliva v Krnahto, ne ve se kako so pali globoko pod pečino in se potopili vsi trije v narasli vodi. Truplo Skub-lovo so dobili pri Njcmem; zaročenko so dobili pri Forlanu, njeno teto pa že daleč v Teru pri furlanski vasi Zompitta. Nesreča je globoko pretresla Tipanjčane, pri katerih so bili utopljenci čislani in obče priljubljeni.
Strašanska lija jc bila te dni povsod pri nas. Potoki so nenavadno razsajali, posebno v šempeterskem okraju.
V Prosnidu so imeli v torek, 20. t. m. izredno lep praznik. Naš dični g. Dorbolo jc bil povabil škofa mons. P c 1 i č a, da mu birma ondotne otroke, in da deli nekaterim prvo sv. obhajilo. Milostljivi škof je prišel že v ponedeljek, peš, več ur hoda po goratem kraju in med silnim dežjem, kar ga ni, kot dobrega Slovcnca, prav nič ustrašilo. Drugi dan sc jc vreme, kakor nalašč, preobrnilo in postal jc vsestranski krasen dan, na veliko zadovolj-nost ljudstva in pa šc posebno priljubljenega kapclana, ki se na vse načine žrtvuje za ondotne, prej zanemarjene Slovence.
Dve novi blagoslovljeni cerkvi. Neumorni mons. P c 1 i č je začetkom novembra blagoslovil najprej novo cerkvico v Podklapu pri Pojdi, kjer kaplanujc č. g. Petričič; potem zopet drugo v Strmici pod Matajurjem. Ob enem je podelil sv. birmo precejšnjemu številu otrok. Slovencem p r i d i g u j e s 1 o-venski, kar naše ljudi silno veseli.
Zaliteunjte „S'ouenca" u useh jo-stiinoM — Zahteuojte „Siouenca" na kolodvorih!
II. priloga 270. fttev. ^Slovenca" dne 24. novembra 1906.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA MORAVSKEM IN SPOKORJENI DR. STRAN-
SKY. — ZVEZA ČEŠKIH STRANK.
V	seji mladočeškega državnozborskcga kluba 22. t. m., je posebno poslanec Breznov-sky zahteval, naj se odstavi Stransky od namestnega predsedništva češkega državno-zborskega kluba, ker je s svojo nestrpnostjo preprečil skupno akcijo mladočeške in kato-liško-narodne stranke na Moravskem. Vse ljudstvo na Češkem bi z velikim navdušenjem pozdravljalo padec Stranskega. Ker je Ma-stalka nekoliko branil Stranskega, so sklenili, da se bodo s Stranskim pečali šele po končanih deželnozborski volitvah za Moravsko.
• « «
To je dalo povod, da so »Narodni Listy« z ozirom na nameravano zvezo nemških strank priobčili članek, kjer poživljajo Cehe, naj se združijo v eno stranko. Razlike med posameznimi strankami niso tako velike, da bi se ne dale premostiti. — Taka stranka jc nujno potrebna za Celic. Konfesionalne stranke so na Češkem nujno potrebne, dokler jc treba boja proti nestrpnemu liberalizmu. Ce pade ta, ni nobene ovire za skupno akcijo vseh poštenih čeških strank. Stransky je kamen spodtikc za vsečeško zvezo. — Stransky je sicer te dni, ko je propadel na Moravskem, postal pobožen. Na volivnem shodu v vala-škem Mcseriču je pred volivci izjavil: »Jaz sem proti svobodni šoli in proti razporoki, nasprotno sem za bolj intenzivni verski poduk in vzgojo v šolah. Jaz, adoptivni sin češkega ljudstva, se imam za to, kar sem danes, zahvaliti zgolj vzgoji piaristov.« Cisto tako, kot naši liberalci, kadar govorijo pred volivci in iz strahu zatajujejo svoje programe.
DELEGACIJE.
Predsednik avstrijske delegacije bo princ Lobkouitz.
REZERVIRANI ŠEF GENERALNEGA
ŠTABA.
Novi šef generalnega štaba Konrad pleni. Hotzendori se noče izjavljati o svojem programu in stališču nasproti Ogrski. Dejal je samo, da bo z vsemi silami delal na to, da Avstrija dobi moderno topništvo.
NEMCI O PREDSEDSTVU NAJVIŠJEGA SODIŠČA.
Ker je predsednik najvišjega sodišča Steinbach zelo bolan in onemogel, misli vlada imenovati kmalu novega predsednika, in sicer bivšega pravosodnega ministra dr. Rubcrja. Nemci se ti nameri upirajo, ker je Ruber baje »klerikalec« in Slovanom naklonjen.
OGRSKA.
Pri proračunski debati v ogrskem državnem zboru so sprejeli med drugimi tudi postavko o potrebščinah za notranjo upravo Hrvaške. Cirof Batthyany je povzdigoval ogrsko hrvaško vzajemnost in pozdravljal novi kurz na Hrvaškem. Zahvalil sc mu je minister za Hrvaško Josipovič.
HRVAŠKI SABOR.
Dr. Šurmin interpelira vlado glede na uvedbo novih stolic na zagrebški univerzi in izpraševalne komisije, ki bi omogočala zagrebškim dijakom vstopiti v državne službe v Avstriji, ne da bi jim bilo treba v Avstriji polagati novih izpitov. Naučili šef Milan Roje je izjavil, da je združenje Dalmacije s Hrvaško na programu koalicije, vlada pa hoče žc sedaj delati vsaj za kulturno zbližanje teh dežela. Vlada bo ustanovila na zagrebškem vseučilišču dve stolici: za avstrijsko državno in civilno pravo. Avstrijsko procesno pravo bo za vse dijake obligatno. Komisijo bo vlada tudi uvedla.
AKADEMICNE ŽELJE.
Štirideset akademičnih čeških društev je v spomenici na češki vseučiliški senat zahtevalo, naj se teološka fakulteta z vseučilišča odstrani.
TEŽAVE S SRBSKIM POSOJILOM.
Francoska vlada je obvestila srbsko vlado, da bo dovolila nove obligacije srbskega posojila na pariški borzi šele, ko sc poravna carinski spor z Avstrijo. Francoska vlada noče, da bi v Avstriji posojilo francosko-švi-carskih bank smatrali za korak, naperjen proti Avstriji.
RUSIJA.
V	Rigi so baje obsodili sedem dečkov na smrt. Dečki so bili komaj petnajst let stari.
Ruske konservativne stranke so se izjavile proti vladnemu načrtu, ki dovoljuje judom nekaj naselbinskih pravic. Stranka »ruskih ljudi« grozi s pogromi, ako car podpiše postavo. Socialni demokrati in socialni re-volucionarci so sklenili, pri volitvah za dumo podpirati stranko kadetov. - V Pultuksku so roparji oropali pošto za 14.000 rubljev.
GRŠKI KRALJ V RIMU.
Grški kralj je dospel v Rim.
SRBIJA SE HOČE OSVOBODITI OD
AVSTRIJE IN NEMČIJE.
V	ponedeljek zvečer jc ministrski predsednik Pasič sklical svoje pristaše na shod, na katerem je razložil svojo politiko, zatrdivši, da sc mora Srbija gospodarsko in politično osvoboditi od Avstrije in Nemčije, kajti te dve državi zasledujeta na Balkanu interese, ki so povsem nasprotni interesom Srbije. Za to os-vobojenje, je dejal Pašič, jc zelo koristna carinska vojna m dejstvo, da ni Srbija ni v Nemčiji ni v Avstriji naročila novih topov ter na-
jela posojilo. Izvajanjem Pašiča so zborovalci živahno ploskali.
SESTANEK AVSTRIJSKEGA IN ITALIJAN-SKEGA ZUNANJEGA MINISTRA.
Poroča se, da se v kratkem sestaneta v Benetkah zunanja ministra Avstro-Ogrske in Italije.
NEMČIJA NA HELGOLANDU.
Nemčija je kupila del otoka Hclgoland in bo ondi postavila topove.
t Simon Gregorčič.
Pripravljen sem na dolgo pot v resnice dom iz doma zmot.
Greg. III. 155. Danes je prihitel z neba smrtni angel in poljubil zmučeno čelo ljubljenca slovenskega naroda, pesnika Simona Gregorčiča.
Preteklo soboto je že »Slovenec« prvi med slovenskimi listi javil žalostno vest, da je pesnika Simona Gregorčiča v Gorici zadela kap. Nekaj časa je bilo upati, da okreva, včeraj se mu je pa zdravje znatno poslabšalo. Zavest se iti 11 je lc včasih vračala. Lotevala se ga je pljučnica, njegova zlatenica je nastopala zopet v hujši meri. Pesnikova bolezen se jc včeraj zjutraj do sinoči silno slabšala. Vsak čas se je bilo bati smrti katero so pričakovali že ponoči. Danes dopoldne smo pa dobili tole brzojavko:
Pesnik Simon Gregorčič je umrl danes ob 10 uri 10 minut dopoldne. Naš poročevalec nam poroča iz Gorice, da je bil pesnik zadnje trenotke pri popolni zavesti. Ko so mu dali razpelo v roke, je razpelo krčevito stisnil in ga pritisnil k ustnicam. Pogreb bo v ponedeljek dopoludne. Pesnika skoro gotovo pokopljejo v njegovi rojstni vasi Podkrnom, ker se čuje, da je izrazil to željo v oporoki, katero danes odpro.
Za to brzojavko jc kmalu sledila druga brzojavka, ki se glasi:
Oporoka se je odprla danes zjutraj na sodišču v navzočnosti sodnika Rutarja in pesnikovega prijatelja prof. Juvančiča. V svoji oporoki želi pesnik naj truplo prepeljejo v njegov rojstni kraj in naj ga pokopljejo na pokopališču sv. Lovrenca na Libušnjem. Tej pesnikovi želji se ugodi: Počival bo pod visokim Krnom ob ljubljeni svoji Soči.
V oporoki, katero je sestavil leta 1904, pravi pesnik: »Glavni moj dedič je naš ljubljeni »Šolski dom«. Oporoka nadalje določa, da bodi pogreb popolnoma preprost in da naj trupla nc secirajo. Za danes zvečer jc imela goriška »Čitalnica« napovedan koncert s plesom. Koncert se bo sicer vršil, a se bo pričel s prologom na čast Simonu Gregorčiču, ples pa bo odpadel.
Danes ob 2. uri popoldne smo dobili iz Gorice še naslednje poročilo:
Profesorja Juvančiča jc postavil pokojnik za izvrševatelja svoje oporoke. V četrtek zvečer je bil pokojnik šc skupaj s svojimi prijatelji v Gorici »Pri zvezdi«. Razgo-varjali so sc o njegovih delih, ki jih je nameraval izdati; večinoma prevode sv pisma. Rekel jc, da bo moral šc mnogo delati, da bo dovolj za en zvezek. Doma je delal potem pozno v noč. Ravno ta večer se je s prijatelji razgovarjali o kapi. Drugo jutro jc vstal nenavadno dobre volje in maševal doma v svoji kapelici. Med službo božjo je opazila njegova služabnica, da sc mu jc pri molitvah začel jezik zapletati. Takoj je tudi sam odstopil od oltarja in rekel, da ga zadeva kap. Ko jc prišel k njemu poklicani zdravnik dr. Brecelj, našel ga je sedečega pri mizi, nad katero je bilo razprostrto sveto pismo, mnogo popisanih papirčkov in list z naslovom »Moja oporoka«. Dr. Breclju jc rekel, naj ga pusti umreti, ker je sklenil svoje račune z življenjem. V posteljo se jc branil iti. Dr. Brecelj jc poklical dvakrat v posvete tudi zdravnika dr. A. Rojca. Bolnik jc takoj zahteval izpo-vednika. Par dni je bil zmeden, od nedelje do te srede je bil pa pri popolni zavesti. V sredo se mu je bolezen pričela vidno slabšati, lotevala sc ga jc huda pljučnica, katere vsled prezgodnje ostarelosti in splošne oslabelosti ni mogel preboleti. Pet minut pred smrtjo je bil pri zavesti. Neposredni vzrok smrti jc bilo otrpnjenje srca. Pri smrti njegovi so bili navzočni njegov brat župnik, njegova
služabnica, njegov izpovednik in prijatelj pater Linus m dr. Brecelj. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 8. url.
Življenje njegovo se je snovalo takole:
Njegov oče je bil razumen, spoštovan posestnik na Vršnem, hišna št. 17., pod Krnom na levem bregu bistre Soče. Tu se je porodil Simon Gregorčič dne 15. listopada 1844. kot drugi sin. Domači kapclan, Anton Gregorčič, ga je naučil brati m pisati. Ker jc bil modra glav ica, pošlje ga oče v Gorico, kjer je hodil v šolo. L. 18.56. prestopi v gimnazijo. Napredoval je izvrstno, zato je v tretjem gimnazijskem razredu prišel v malo semenišče. Tukaj se je seznanil s prerano umrlim Iv. Stresom in dru-gimi tovariši, s katerimi sc jc uril v slovenskem spisovanju, učil srbskega in češkega jezika, prebiral klasike, v poznejših letih premišljal Prešerna. Takrat je jel zlagati pesmi in jih je nekaj poslal »Glasnik-u«. Profesor Ivan Šolar mu je vzbudil sosebno ljubezen do materinščine in veselje do latinskih in grških klasikov. L. 1864. je prebil zrelostno izkušnjo z izvrstnim uspehom. Posvetil se je duhovskemu stanu; posvečen jc bil dne 20. vinotoka leta 1867. v tretjem letu in I. 1868. je končal bogoslovne šole. Na svoji prvi službi kot kapclan v Kobaridu je osnoval narodno čitalnico, sam sodeloval s poučnimi m šaljivimi govori, uril pevce v petju in tako budil ljudi za narodno delo. L. 1873. je nastopil kapelansko službo v Rifcnberku, kjer je pastiroval do konca leta 1881. Zaradi slabotnega zdravja se je dal za nekaj časa upokojiti, a žc prihodnje leto je sprejel službo vikarja v Gradišču poleg Pr-vačinc. Tam je stopil tudi v pokoj in živel nekaj let v svoji hišici samotarsko in skromno. Zadnja leta se je pa naselil v Gorici, kjer ga jc danes obiskala bela žena.
Danes ni časa., ni moči, da bi opisovali, kaj smo izgubili ž njim. Mi vsi vemo, da pome-njajo 1. 1882, 1888, 1902 in 1904, ko so izšli trije zvezki njegovih poezij m Job svečana trenotja v našem slovstvu. Pesnik Pepelnične noči, Oljke, Soče, Nedolžnega očesa. Zvezde, Domovine ostane znamenit pojav v zgodovini našega duševnega življenja; ob njegovih delih bo tudi še v bodoče često rosilo oko za poezijo vnetim Slovencem in njihova srca bodo zajemala tolažbo iz njegovih lahkotnih, nežno mehkih prisrčnih verzov.
Sam se označuje (III. 173), da je kmet poet. Da v tem je izražena smer Gregorčičevemu čuvstvovanju. S srcem je vedno doma na svojih kobariških planinah, vedno pa tudi pri svojem ljudstvu. Bogat duh, izobražen v svetovnem slovstvu, a po srcu priprost pod-kraški sin planin. Temeljni akord njegovih poezij jc domotožje, želja po tihem, skromnem kmečkem življenju.
Misel na smrt ga spremlja celo življenje. Kdo ne pozna njegove Oljke, ko gleda v duhu, kako ga hodijo kropit položenega na mrtvaški oder? Kdo ni čital ginjene duše njegovih pred-smrtnic?
Prišlo mi je pismo — kdor piše, kdo tist, neznana mi ta je pisava — ni čudno! papir jc uvel lipov list pečat pa — mrtvaška je glava. -
--— piše mi smrt:
-----Ko srečen trenotek učakaš še ti
tedaj tc pokličem,
pridružim mrličem. — (lil. 62.)
Tam je vzkliknil:
Že setkan jc prt,
Ic ž njim me ti odeni smrt. - (III. 76.)
In v Jobu, kako globoko se zataplja v usodo očaka iz Husove dežele. O sebi sluti, ko poje:
Domovje moje mi jc znano, posteljo že imam postlano v šeolu tam za vekomaj.
Trohnobi tam porečem »mati« in črve bom nazival — brati. (63.)
Sebi poie tolažbo, kličoč:
Jaz vem, da moj Rešnik živi, da spet me iz prahu zbudi. Čeprav ta koža mi odpade, Nihče mi ne vniči nade, da prav iz svojega mesa rešenika gledal bom Boga.
Uživaj ga, plemenita duša! Mi pa mu ohranimo hvaležen spomin, ki nas prosi zanj: Ko dan pa bode res napočil da tu na veke bom zaspal, in truplo zemlji tej izročil. Sodniku dušo pa oddal, in tam pred sodnim stolom stal ves trepečoč zaradi zmot, ki skoz življenja pot spremljale, oh so me nekoč; stal bodem tam pač trepečoč, a tudi trdno upajoč, da tam ne bom propal. — — — A vam prijateljem z višav poslal bom mnog iskren pozdrav proseč: oj duše plemenite, nikar za mano nc solzite, spomin pa blag mi ohranite!
Počivaj v miru, zamrli pevec, spomin slovenskega naroda ti jc zagotovljen.
Dnevne novice.
+ Naši krošnjarji in nedeljski počitek.
krošnjarii iz kočevskega, ribniškega in laškega okraja, ki krošnjarijo s pomerančami in prdobniin blagom, so hudo zadeti, ako tudi zanje velja nedeljski počitek in bi torej v nedeljah smeli le štiri ure krošnjariti. Kajti baš v nedeljah in praznikih je zanje najboljša kupčija po gostilnah in kavarnah. Poslanec dr.
Šusteršič je radi tega posredoval pri trgovskem ministru dr. Fortu. da bi odredil za krošnjarje izjemo. Ni še dognano, li bode vlada v stanu, ustreči željam naših krošnjarjev.
+ Železnica Trebnje-Št. Janž. Kakor smo poročali, je ta železnica zagotovljena in, kakor stvari stoje, se bodo že v jeseni 1907 I rebanj-ci vozili po železnici v Št. Janž in Št. Jan-ževci v Trebnje. 1'oda vsekakor je še marsikatera podrobnost vravnati, preden se prične zgradba. Pri tem je zelo veliko odvisno od razsodnosti prizadetega prebivalstva od-nosno prizadetih občin ob novi progi. Naj vsi prizadeti krogi uvažujejo. da bi bilo nevarno, delati malenkostne težkoče, in tako za vselej pokopati železnico, ki se danes nudi pod tako ugodnimi pogoji, kakor se še nobena železnica ni zgradila. Naj sc Ic pomisli, da se od prebivalstva odnos, občine nc zahteva niti vinarja prispevka, da torej dobe železnico popolnoma brezplačno, brez vsake žrtve! Vso čast moramo pri tej priliki dati poslancem S. L. S. ki so sc z neumorno žilavostjo potezali za novo železnico. Bilo bi pa naravnost krivično, da bi pri tej priliki zamolčali, da ima velike zasluge za novo železnico zlasti tudi baron Schwegel, ki je kot predsednik upravnega sveta dolenjskih železnic projekt podpiral, ravno tako kakor ekscel. Liharzik, kot referent omenjenega upravnega sveta. Odločilno pa jc bilo, da je železniški minister pl. Derschatta ves svoj upliv zastavil v prilog novi železnici! Naj bi vsi ti napori nc bili brezuspešni! Glavna stvar je, da železnico dobimo in druga, da jo dobimo brez lastnih žrtev, ker je Št. Janška premogovna družba okoli 800.000 kron zgradbe-nih stroškov in pa jamstvo tovorov do 430.000 meterskih stotov prevzela nase in tako omogočila novo progo. Vse drugo je napram tem glavnim točkam manjšega pomena.
t Vipavska železnica. Z Dunaja nam poroča poslanec Žitnik: Na razna vprašanja odgovarjam to-le: Upravni svet Vipavske železnice jc bil vložil prošnjo za koncesijo, da sc podaljša železnica od Ajdovščine do Št. Vida. Železniško ministrstvo je odgovorilo z dopisom z dne 13. nov., št. 28.595, naslednje: Po-vizija nameravane proge sc jc vršila 18. in 19. aprila .Pri tej priliki so naglašali skoraj vsi interesovani faktorji, da bi železnica Ic tedaj imela večji gospodarski pomen, ako se ne zgradi le do Št. Vida, ampak do Postojne. V tem slučaju pa zahteva vojno ministrstvo, da podaljšana železnica od Ajdovščine do Postojne nima značaja lokalne železnice, ampak ustrega večjim vojaškim zahtevam. V tem oziru pa bi popolnoma odgovarjala vojaškim zahtevam nova proga, k; bi državno železnico Gorica-Trst od postaje Štanjel na Krasu zvezala s Postojno. Ta nameravana proga bi bila tudi mnogo cenejša. Ko se zgradi proga Štanjel-Razdrto-Postojna, potem se more Vipavska železnica podaljšati le kot lokalna. Pa tudi v tem slučaju more železniško ministrstvo sedaj dati koncesijo za podaljšanje le do Vipave, nc pa do Št. Vida. Vprašanje pa je, ali se izplača železnico podaljšati le do Vipave.
Kakor čujemo, zahtevajo vojaški krogi, da sc čim preje zgradi železnica Štanjel-Raz-drto-Postojna. Ko se to zgodi do I. 1910 je baje gotovo - potem nastane vprašanje: Ali se Vipavska železnica zveže s progo Štanjel-Postojna na Razdrtem ali drugod. Treba pa je prav razumeti stališče železniškega ministrstva. Vlada se ne protivi tej železnici od Ajdovščine do Postojne, le garancije za obresto-vanjc in amortizacijo zgradbenih stroškov noče sedaj prevzeti za cclo progo, ampak lc do Vipave. Ce pa dobe Vipavci zanesljivega garanta ali poroka, potem ui nobene ovire. Žal, da nimamo bogatih stricov v Ameriki ali deželna blagajna boljših dohodkov!
t Kako »mladi« spoštujejo stare? V glasilu »mladih« čitamo na naslov »Slov. Naroda« in starih naslednje Ijubeznjivosti: »Kloaka vsega slovenskega javnega življenja«, »lumpcnproletarijat v svili in fraku«, »naj-škandaloznejša korupcija«, »slovenske Drey-fusafere«, »pcrfidiia, ki bi sc k večjem meriti dala z nesramnostjo privilegirane prostitutke«, »najpodlejše laži«, »čudne eksistence«, »navadna nizka lumparija«, »Narodove laži«, »in-famijc omejenih in zlobnih kreatur«, »kdo bi si mislil, da čutijo kanalije človeški« itd. Seveda jim bo treba šc mnogo študirati, preden bodo v ti stroki dosegli »Narod«.
O veliki nesreči v Zagorju ob Savi, o kateri smo včeraj poročali, da je bila žrtev mati z detetom, se nam še poroča: Pokop ponesrečene matere in deteta je bil v petek, 23. t. m. Žena je zapustila možu, ki jc ubog delavec, šc celo kopico nedoraslih otrok. — Gospod kaplan jc nagovoril pogrcbcc s kratkimi, pretresljivimi besedami pri odprtem grobu, v katerem počivata skupaj mati in sinček.
Še ena nesreča bi se bila skoraj zgodila isti dan. Neki ženski jc pri pobiranju premoga »pod rampami« spodletelo in padla je v vodo. Vendar se jc k sreči hitro rešila.
Dckanija ribniška ima konferenco so-dalitatis Ss. Cordis .lesu v sredo 28. t. ni. v Dobrcpoljah. Začetek točno ob 10. uri dopoldne.
Vrsta porotnih obravnav pri c. kr. okrožnem sodišču v Novem mestu: Prvi dan: Malenšek Anton, uboj; Pavlin Bohti-slav, nečistost; Kaplar Jožef, tatvina. Drugi dan: J. Kastelic in sodrugi, radi uboja.
Tretji dan: (Tajna obravnava.) Anton Kosma, Peško Rudolf, radi težke telesne poškodbe.
Nov slovenski list. Ravnokar smo dobili list »Naša zveza«, glasilo društva »Naša zveza«. Izhaja v prostih obrokih.
O silnem viharju v Bohinju se nam šc
piše: V ponedeljek popoldne ie razsajal v Bo-
Iliri j ti strašen vihar. Ljudje kaj takega ne pomnijo. Kmalu popoldne se je stemnilo. Na ob-nebju pa so se podili temni oblaki sem in tja. Mahoma pritisne s.lov.t vihar od juga s tako silo, da so se ljudje bali in pričakovali kaj hudega. Res, vihar je prizd.goval, lomil in po zraku nosil deske. Kakor bi trcn.l. odlomil in odnesel je na Bistrici inalodane pol strehe po-scstnici Poloni Zen. Prebivalci so morali iz stanovanja, drugi so zopet niso upali na prosto, da ne bi kaka deska s kake strehe ali zraka priletela. Imenovani posestnici so sosedje takoj prihiteli na pomoč ter pomagali nos.ti deske in poškodovano streho popravljati. Martin Kavalar, 28 let star mladenič, je tudi pridno nosil deske od bližnje pile. Ko sta nesla od ondot z Markom Štendlerjern v isti namen čez most nekaj desk — bilo je ob večeru zgrabi viharni vrt.nec Martina Kava-larja ter ga hipoma vrže v deročo in naraslo vodo Bistrico. V valovih jc ponesrečenec takoj izginil in še danes ni po njem ne duha ne sluha. Ko voda vpade, potem ga bo lahko dobiti. Rajnki je bil vojak več let v Kotoru v Dalmaciji. Še v letošnjem poletju je moral po morju k orožnim vajam v Dalmacijo. Na morje ni našel smrti, pač pa v narasli vodi doma. Druga nesreča je bila na B.tnjah. Krasni stolp podružne lične cerkve je brez strehe. Ob pol
1.	uri popoldne istega dne je vihar odnesel stolpu streho z vso nastavo vred čez pokopališče. Ljudje, ki so videli ta prizor, pravijo, da je vihar kar od spodaj privzdignil stolpov leseni nastav ter ga vodoravno nesel čez ozidje pokopališča, potem šele se je v zraku polagoma zgornji del nagnil in padel z velikim hruščein čez cerkveno ograjo. Škode je vsaj 5000 kron. Tudi drugim posestnikom je vihar napravil veliko škodo. Zlasti je mnogim podrl kozolce ter izruval močna zdrava drevesa.
k Umrl je č. g. Valentin Lakner, kaplan v Svečah, star 25 let. Truplo so danes dopoldne v Svečah blagoslovili in potem prepeljali v Radiše, kjer bo pogreb jutri, v nedeljo, ob 2 uri popoldne.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. V Blaž Potočnikovi čitalnici se bo zopet začelo življenje. V nedeljo dne 25. t. ni. priredi 1. javno predavanje v tej sezoni. - Otvoritev petega razreda na tukajšnji ljudski šoli je deželni šolski s\ et dovolil, a obenem zahteva, da se opusti paralelka v tretjem razredu in da se v 1. in
2.	razredu vpelje celodnevni pouk. Manjka nam pa ene ali dveh učnih moči in ravno toliko učnih sob. — Hranilnica in posojilnica uspeva za začetek prav dobro. Z denarnim prometom (170.000 kron) smo za dobo 8 mesecev prav lahko zadovoljni.
—	Umor? Iz Trsta poročajo: V neki globeli blizu kamnolomov v Sesljanu so našli truplo delavca Franca Kravanja. Sumijo, da jc bil napaden in umorjen.
Promovirana sta bila včeraj g. Mihajlo Rostohar, profesor v Beljaku, za doktorja modroslovja in g. Alojzij Gregoriti, sin deželno-sodnega svetnika v Celju, za doktorja prava.
—	Lisico, ki je kradla kokoši, so lovili v ponedeljek pri »Ančuharjevih« v Postojni. Gospodinje sosednjih hiš so se večkrat pritoževale, da jim je zmanjkalo kake cibe in obče je prevladalo mnenje, da to dela kaka drzna lisica. Jc pač nekaj izvanrednega, ako se drzne priti zvita lisica v sredo trga po kokoši, a vse je mogoče. O lisičji smelosti ve naše ljudstvo vedno veliko povedati in dala bi se o tem pisati zanimiva in obširna knjiga. V ponedeljek okoli 10. ure dopoldne zaslišijo »pri Ančuhar-jevih« na dvorišču kokošji krik in takoj so bili prepričani, da je domnevana lisica na borjači. Hitro pograbi kdor more kako morilno orodje in hajd ven za lisico. Dvorišče je toliko zaprto, da bi se dalo obkoliti. Ko pritečejo oboro-ženci na »bojno polje«, vidijo le nekaj rujavega skočiti v štipo. Kmalu zapazijo, da sc tišči v kotu med lesovjem, bili so svojega plena gotovi. Kako pa vjeti to? To jim je delalo v prvem trenutku nekoliko preglavice. V vročem boju so skoraj pozabili, da imajo vrlega in izkušenega lovca v hiši, katerega pa k sreči ni bilo doma. Konečno so tudi brez njega preplašeno žival ugonobili. Ugibali so potem, komu pripada koža. »Na vsak način lovskemu zakupniku« pravi nekdo. Ker tvori državna cesta lovsko mejo med »Hubertusovim« in g. Dc-klevovim lovom in ker tako divjačino dotičnih zakupnikov lovca Cenko in Jernejček »iz kože devata«, so nesli plen neposredno .lernejčku, on jih je pa poučil, da to ni lisica, marveč navaden pes. Nedolžen pes se je namreč po na-klučju zatekel na dvorišče med kokoši in postal tako žrtev razmer.
Podivjan hrvaški prešič se klati že nekaj časa po gozdih okoli Vrhnike, Borovnice in Brezovice. Lovci in kmetje so ga pretekli teden že sledili. Priklatil se je s Hrvaškega ali pa kakemu Hrvatu ušel od trope.
—	Umrl je v Zagrebu v 79. letu svoje starosti gospod Janko Grohar star., inženir in veleindustrialcc.
—	Čudni kupovalcl konj za armado. V četrtek dne 22. t. m. vršil se je na Vrhniki semenj konj za vojaške potrebščine. Na ta semenj na katerega je z lepaki vabilo vrhniško županstvo, sc je prignalo iz bližnjih kakor tudi iz raznih oddaljenih krajev celo iz Št. Petra na Krasu — nad 80 lepih konj. Komisija, katera .ic bila mažarska, ni niti enega konja kupila. Med vsemi konji jim je bil najbolj všeč neki stari klompin, katerega je neki posestnik nalašč na semenj postavil ker je slučajno ž njim pripeljal mleko v vrhniško mlekarno. Posestniki konj so bili zelo razburjeni nad takim postopanjem slavne mažarske komisije. Dvomimo, če bodemo v bodoče na tem sejmu videli še kakega konja, ker ljudstvo se ne bo več pustilo Mažarjem imeti za osla. Čudimo sc tudi, zakaj se v naše kraje v to svrho pošilja mažarska komisija. Ali ne vedo visoke vojaške
oblasti, da so Mažari povsod Avstriji nasprotni?
StajersKe nouice.
š C. g. Davorin Roškar, kaplan pri Sveti Barbari v Halozah, je imenovan župnikom pri Sv. Florijanu pod Bočem. Slovesna inštalacija sc vrši v soboto, dne 1. decembra, ob desetih v župni cerkvi Sv. Fiorijana.
šObčhtske volitve v okolici Celja — niso razveljavljene. Kakor poroča »Domovina« sc volitve niso razveljavile. Poročilo, ki smo je o tej stvari dobili, je bilo torej prenagleno. Veselili bi se tega, če bi mogli poročati, da so volitve potrjene, — ker pri naši vladi je vse mogoče. Toda če volitve razveljavi, naj se pripravi na vihar, kakoršnega na Spod. Štajerskem še ni doživela. Mera raznih razveljavljeni v prid Nemcem — je polna!
š Bojkot! Zaradi volitev v Budjcjovicah poživlja celjska »Vahtarca« svoje verne na bojkot proti testeninam, ki jih izdeluje vodja budjeviških Cehov Zatka v svoji tovarni. No če Celjani Zatkove izborile testenine jedo ali ne, bo vseno, drugače pa bo če vsi Slovenci boikotiramo Hardtmutove svinčnike. Hardt-mut ie namreč pri budjeviških volitvah ukazal svojim češkim delavcem, da morajo Nemce voliti. Postavil je tudi posebne špijone, ki so pazili, da se ta njegov ukaz izvršuje!
š Nameravan napad. Od sv. Marka niže Ptuja se nam piše: Danes zjutraj je bil pri kapelici sv. Jožefa v bližini sv. Marka napaden skupljevalec jajc iz Meretinc. Napadalec je imel maskiran obraz in z robcem zavezan vrat Napadeni je komaj zbežal k cerkvi sv. Marka, ob en četrt na šesto uro zjutraj; ropar proti bližnji hosti. Vedno se bolj potrjuje domnevanje, da se je tudi 28. oktobra zgodil zločin. Orožniki pozor!
š Shod odbornikov bralnih društev lenar-škega okraja pri sv. Benediktu v Slov. Goricah se radi raznih zadržkov ne bo vršil.
š Okrajni glavar gospod Julij pl. Vistarini v Brežicah še vedno ni prosil za vpokojenjc, četudi je to žc sam obljubil. Podeli se mu za-dnij rok do 28. t. m., sicer se brezobzirno odkrije z vsemi podrobnostmi, dokazi in podatki, kako je on oškodoval ljudstvo pri razdelitvi državnih podpor v kozjanskem okraju, in kako se manipulira z denarjem na okrajnem glavarstvu v Brežicah.
š Poroke v Celju. Včeraj zvečer je bila v Celin v farni cerkvi poroka gdč. Štefanije Marije Dolinar z g. Vladimir Mogušcm, uradnikom hipotekarne banke v Zagrebu. Poročal je vlč. g. Janko Barle, arhivar nadškofijske pisarne v Zagrebu. — Ob 6. uri je pa bila v nemški cerkvi poroka gdč. Helene Marije Keppa, hčere okrožnega zdravnika v Celju z g. Otto Schaffler-jem, nadporočnikom v Celju, ki pa pojde sedaj v Gradec.
š Veliki Katarinin sejem na Ptuju se vrši letos, ker je dan 25. novembra nedelja, v ponedeljek, dne 26. novembra.
š Braslovče. Novoustanovljenemu odseku »Žalskega Sokola« v Braslovčah sta podarila gospod Ivan Jebačin in gospa Jos. Schumi, tovarnarja v Ljubljani, vsak po 10 K. Sokol-ska hvala!
Ljubljanske nouice.
lj Predavanja »Slovenske krščansko-so-cialne zveze«. O socialnem delovanju cerkve v naši škofiji je predaval 20 t. m. v »Krščansko-socialni zvezi« gospod profesor Gruden. Zanimivo predavanje, ki se naslanja na točne podatke, bo izšlo v.posebni knjigi, na katero opozarjamo že sedaj. — Prihodnji torek predava gospod profesor Kvgen Jarc iz Kranja.
Ij Deželni dobrodelni zavodi. Deputacija permanentnega odbora, ki jc bil v zadevi deželnih dobrodelnih zavodov izvoljen na ljudskem shodu v »Unionu«, se je te dni podala k gospodu deželnemu glavarju, kateremu je v skoro d\eurncni pogovoru razložila svoje stališče ter je navajala razne nedostatke v vseh deželnih zavodih. Gospod deželni glavar je obljubil, da spravi zadevo deželne blaznice pred deželni zbor ter je obljubil, da bo deželni odbor skušal pomanjkljivosti posebno na Grmu in v prisilni delavnici spraviti v red. V včerajšnji seji je odbor sklenil predložiti deželnemu odboru obširno spomenico t) nedo-statkih v vseli zavodih. Deputacija permanentnega odbora se je oglasila s svojimi pritožbami tudi nri deželni vladi, kjer ie deputa-cijo sprejel dvorni svetnik grof Chorinsky.
lj Ljubljanske šolske razmere. Nekdo izmed prizadetih nam piše: Ravno v tem času se od mestnega magistrata iztirjava v ljudskih šolah šolnina. Po kateri pravici? S 44 stalnega šolskega in učnega reda za splošne ljudske in nješčanske šole izrecno pravi: »Za sprejetje v ljudsko šolo se ne sme sprejeti nobena pristojbina.« In ljubljanski magistrat vendar zah-■ teva šolnino in grozi z kaznijo onim starišem. Visokorodni g. nadzornik Mayer! Ah ne poznate S 44.? Posezite tu vmes; bilo bi to pač Vam primernejše delo, kakor pri zaprtih šolskih vratih prisluškovati ali otroke na javni cesti izpraševati o njihovih učiteljih. Ali je morda tudi tu dvojna mera? Čudimo se, da more biti slavni (četudi beraški) magistrat šc vedno tako staroveški. Kaj pa tudi pomaga magistratu, ako nekaj imovitejših starišev (če tudi je to protipostavno) plača v svoji nevedne sti par kron šolnine. Mar misli magistrat s to nepostavno šolnino pokriti svoj deficit v bilanci? Sicer sc pa ravno letos čujejo pritožbe, kako čudno je magistrat postopal pri odmerjanju šolnine. Za zgled n. pr.: Več let oče ni plačeval šolnine od otroka, dokler je vlekel z magistratovo gospodo. Letos je pa ta oče nastopil proti gospodi na magistratu in za otroka mora najbrže kot za kazen plačati šolnino. — Dobro plačani uradniki ne plačajo ni-kake šolnine od svojih otrok, a posestniki zelo zadolženih hiš, morajo plačati. (Mnogo zgle-
dov na šentjakobski osemrazrednici.) Kaka pravica je dalje, ako morajo na mestnih šolah plačevati šolnino, na drugih nemestnih boljših zavodih pa ni treba nobene šolnine plačati starišem, ki so tako srečni, da morejo spraviti otroke v take zavode, ki so vsi prenapolnjeni.
Stariši! složni bodimo ter se vsi pritožimo proti nepostavno iztirjevani šolnini. Plačo učiteljem in za šolske potrebščine plačujemo že v davkih, zakaj bi torej še nekateri posebej morali doplačevati?
Ij Podporno društvo tobačne tovarne je v petek sklicalo društven shod. Pod Catarjc-vim predsedstvom se je po daljši razpravi sklenilo poslati prošnjo na cesarja, naj se milostnim potom sedanjim provizijonistom in provizijonistkam ljubljanske tobačne tovarne dovoli tista starostna preskrba, kakor drugim, ki izstopijo iz dela še lc po 1. januarju prihodnjega leta. Dalje se je sklenilo napeti vse moči, da se peta kategorija popolnoma odpravi in končno se je sklenilo, da se bo v posamnih utemeljenih slučajih podpirala prošnja tistih, kateri bodo prosili, naj se jim leta, ki so jih vsled rodbinskih razmer, brez svoje krivde izgubili, vštejejo v starostno preskrbo. Razprava je bila živahna. Poročal je dr. Krek.
lj Vojaške vesti. Ekscelcnca fcm. Souco-vaty, poveljnik 3. kora, je dospel v spremstvu generalštabšefa polkov. Scottija včeraj zvečer v Ljubljano in sc nastanil v apartenicnt-salo-nih hotela »Union«.
Ij I. Garnlzijskl ples letošnje zimske se-zije tukajšnjega celotnega oficirskega kora se vrši danes v veliki dvorani hotela »Union«.
Ij Porotne obravnave v Ljubljani se pri-čno v ponedeljek. V petek dne 30. t. ni. pride med drugimi že naznanjenimi slučaji v razpravo tudi znani nemškutarski šulferajnski učitelj Miha VVisiani iz Domžal, obtožen hudodelstva posilile nečistosti nad svojimi učenkami.
lj Samoumor nadporočnika. Iz Trsta se poroča, da sc je ondi ustrelil topničarski nad-poročnik Oskar pl. Knnert. Vzrok so baje dolgovi.
Ij Zaročil se jc g. Vekoslav Kavšek z gdč. Marijo Šibenik.
li Iz gledališke pisarne. Jutri v nedeljo, popoludne se igra tretjič in zadnjič veseloigra »Na višavah«, zvečer se poje tretjič in zadnjič »Rigoletto.« V torek sc ponovi Travcrsijevo »Svatbeno potovanje«, ki spada med najgeni-alnejša dela moderne dramske umetnosti.
Ij Judje na našem sejmu. Policija je danes popoldne zaprla dva juda-sejmarja, med njima nekega Kerbnerja, ker sta igrala hacardne igre in je eden izgubil pri igri 400 kron.
Ij Umrl je v bolnici Josip Ahač;č, trgovec, 26 let star.
lj Brivci, lzvanredni občni zbor »Deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani« se bode vršil v ponedeljek, dne 26. novembra 1906, ob 8. uri zvečer v mali dvorani hotela »Ilirija« v Kolodvorskih ulicah št. 22. Dnevni red: I. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Samostojni predlog g. Frankheima o nedeljskem počitku za gospodaric. Ker je druga točka dnevnega reda za vse člane velikega pomena in ker je za vsakega člana važno, da sc ista točka čini preje uredi, vabi načelstvo vse člane k udeležbi. Mate Valentič, načelnik.
Ij Laški razpečevalcl ponarejenega denarja nimajo sreče v Ljubljani. Pred kratkim smo poročali, da ie ljubljanska policija prijela tržaškega Laha, ki jc izdajal po Ljubljani ponarejene avstrijske bankovce. Obvestila je o tem tudi tržaško policijo, nakar so tam prijeli šest takih ptičkov. Nasprotno jc ljubljanska policija dobila od tržaške obvestilo, da je tam izdajal neki južni Lah ponarejene lirske bankovce. Zazvcdelo se je takoj tudi v Ljubljani, da izdaje neki Lah bankovce po 100 lir in da menjava poleg tega tudi prave bankovce po 50 lir. Predvčerajšnjim okrog 10. ure zvečer je na Juž. kolodvoru opozoril tamošnji blagajnik gospod Vrstovšck nadstražnika Kržona na nekega Laha, ki jc čakal na vlak in prej hotel menjati bankovec za 100 lir. V tem. ko jc bil ta aretovan, so jo trije drugi ptički odkurili. eden proti Celju, druga dva sta jo pa mahnila peš proti Trstu. Brzojavilo se je takoj na vse strani in kmalu jc došlo obvestilo. da čakata v Prcscrjih dva Laha na vlak. Policijski oddelkovodia Lovro Breznik, nadstražnik Kržon in stražnik Rak so sc odpeljali od pol dveh proti Preserjcm. kjer so bili obveščeni, da sta Laha tam vstopila: Med postajama Preserje in Borovnico je straža oba Laha prijela. V Borovnici so izstopili in se zjutraj pripeljali nazaj v Ljubljano. Areto-vanci pravijo, da se pišejo Derte Bacchelli, konjski trgovec iz Bolonjc, Aliil Fortini, delavec iz Ferrarc, in Alojzij Bonbonatti delavec iz Ferrarc. Za četrtega, ki je bežal proti Celju, nočejo nič vedeti in pravijo, da ga sploh nc poznajo. Prvi je imel pri sebi 162 kron našega denarja, bankovec za 50 lir in dva ponarejena bankovca po 100 lir. Druga dva sta imela pri sebi pravi denar, ponarejenega sta pa med vožnjo najbrž proč vrgla. Baccheli pravi, da ga je v Benetkah povabil seboj v Ljubljano neki mladi Italijan, ki je doma ukradel 2000 lir in ko sta prišla v Ljubljano, mu je isti dal denar, potem se pa nekje v mestu izgubil. Falzifikati so jako dobro izdelani in bi jih na prvi pogled niti strokovnjak ne iz-poznal. Da so falzifikati res dobri, priča to. da so jih nekatere tukajšnje banke sprejele za pravi denar! Izpoznajo se le, ako se jih obrne proti svetlobi,kjer se vidi, da je podoba v sredi vodenega tiska pri pravih bankovcih temnejša od one nepravih bankovcev. Arc-tovancc so fotografirali in oddali deželnemu sodišču, kjer bodo čakali drugih porotnih obravnav in do takrat se bode /e dognalo, kdo so ti ptički.	^
Ij Našel jc davčni pristav Ivan Tome du-ble-naočnik in ga oddal pri magistratu.
— Vabilo k veselic", katero priredi »Krščansko izobraževalno društvo« pri Dev. Mariji v Polju dne 25. t. m., popoldne ob poju-stirili v »Društvenem domu«. Spored obsega petje, tamburanjc in igro »Skriven zaklad«.
Ij Zabavni večer koncertu, zbora »Glasbene A\at ce«. Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da igra danes pri zabavnem večeru koncertnega zbora »Glasbene Matice« v »Narodnem domu« popolna ljubljanska društvena godba, ki je bila za la večer zasigurana že pred petimi tedni. Toliko resnici na ljubo, ker je ista godba po plakatih iu notici v listih naznanjena za koucertovanjc v hotelu pri »Južnem kolodvoru«, kjer pa danes zvečer koncerta ne bo.
HŠžiiiliiil
Amerika — bodoča katoliška država. —
Dne 15. t. ni. se je vršilo na Dunaju slavnostno zborovanje katoliške šolske zveze. Navzočih je bilo nenavadno veliko oseb iu baron Aleksander Koller je kot slavnostni govornik razlagal, kako treba delati za razširjevanje kato-ličanstva. Za vzgled je pri tem navajal katolike v Ameriki. V Zjedinjenih državah stanuje vsega skupaj 80 milijonov Ijudij. Od teh. jc 35 milijonov indiferentnih, 25 milijonov protestantov in 15 milijonov katolikov. Ameriški katoliki so si šele po državljanskih vojskah s težavo priborili enakopravnost. Od tega časa so tako napredovali, da imajo zdaj nad 10.000 svetnih in nad 4000 redovnih duhovnikov. Cerkva je vseh skupaj 11640 in vsako leto sezidajo na novo gotovo 200 do 300 novih svetišč. Zdaj pride na vsakih 1288 katolikov po ena cerkev. Med temi cerkvami so nekatere tudi nenavadno velike. Tako n. pr. katedrala v Brooklynu, ki je stala 25 iniljonov in je večja kakor cerkev sv. Petra v Rimu. S svojim denarjem vzdržujejo ameriški katoliki 4300 župnijskih šol. Take šole se pomnože vsako leto za 200 do 300 novih. Poleg tega imajo več nedeljskih šol. Po samostanih je nad 870 višjih deških iu dekliških šol, ki štejejo skupaj 1 mi-ljon 200 tisoč učencev iu učenk. Semenišč imajo 81 in 7 katoliških višjih šol. Teh zadnjih glavnica znaša 10 milijonov kron in letni dohodki eu milijon, kar omogoči učenje 4000 vi-sokošolcem. Unija sama nc plača ničesar: za vse skrbe katoliki sami. Tako odstopajo katoliški delavci en dan v mesecu ves svoj zaslužek cerkvi, katoliški policaji v Ne\v Yorku kupujejo sami vsa cerkvena oblačila itd. — V Ameriki se nahajajo redovniki vseh vrst. Na novo so ustanovili tam red sv. Pavla. Razne katoliške zveze iu društva imajo letno 8 do 9 milijonov dohodkov. Prirejajo se katoliški shodi. Katoliškega shoda v Baltimore se je vdeležilo 30.000 oseb. Političnih katoliških zvez ni, ker nimajo katoliki v Ameriki nikakršnih nasprotnikov. Katoličanstvo se nenavadno naglo širi. Med protestanti je prestopilo h katoliški veri več škofov in nadškofov, več proštov in zelo mnogo najrazličnejših posvetnih dostojanstvenikov. L. 1810 so imeli ameriški katoliki en katoliški list, a dandanes jih imajo 300. Katoliškemu vplivu gre gotovo prva zasluga za vpeljavo nedeljskega počitka. — Govornik je prešel nato na avstrijski »kancel-paragraf«. Povdarjal je, da ima duhovnik v Ameriki pravico javne zadeve poljubno razpravljati. Katoliške cerkve v Ameriki so proste dohodninskih davkov iu tudi cerkvene umetnine so pri prevažanju proste carine. Duhovniki so prosti vojaške službe in plačajo po vseh železnicah polovično vožnjo. Predsednik Roosevclt sam sc bliža katolicizmu z izdajanjem svojega načrta o preosnovi zakona. Tako preplavlja vso Ameriko polagoma katoliški duh.
Prepovedano kajenje. Občina v Brevnovu (praško predmestje) se ie obrnila do praškega mestnega sveta s prošnjo, naj dela pri vladi nato, da se dečkom pod 16 letom kajenje postavno zabrani.
Zidarski stroj je iznašel neki inženir John. H. Knight v Barficldu. S pomočjo tega stroja se lahko zida z opeko. Potrebni so trite delavci. Na dan je mogoče vzidati 5000 do 6000 opek.
Skrivnosten dogodek na Irskem. V Clou-fertu je čula neka orožniška patrulja, kako so pele pozno ponoči v cerkvi orgle. Poklicala je cerkovnika, s katerim je šla v cerkev in vse preiskala, a orgije so bile zaklenjene, cerkev tudi iu nikjer ni bilo žive duše. Podoben slučaj se je zgodil baje tudi že pred letom. Irci, ki mnogo drže na vraže, so zato zelo vznemirjeni, dokler se stvar nc pojasni.
Sodnik — tat in vlomilec. Na Angleškem so zaprli nekdanjega sodnika Richmonda zaradi tatvin in vlomov, ki jih je v zadnjem času izvršil. Richmonda je zasledil in razkrinkal neki reven delavec, katerega je Richmond kot sodnik po nedolžnem obsodil. Jeseniške novice.
Katedrala sv. Pavla v Londonu se jc pri zidanju nekega kanala na južnozapadneni koncu znižala, in sicer za 13 palcev.
Finska ne bo več pribežal šče ruskih revolucionarjev. Iz Helsingforsa poročajo, da je senat sklenil vse ruske revolucionarje, ki so pribežali na Finsko, izročiti Rusiji.
Boj na italijansko-tirolski meji. V Bor-ghcttu (južno od Ale) je prišel neki carinski italijanski uslužbenec preko avstrijske meje in streljal na tamošnjo avstrijsko obmejno stražo. F n mož od nje je bil pri tem ubit. Stvar so naznanil zunanjemu ministrstvu.
Miljonarka dvakratna soproga. Tc dni jc v Londonu neka bogata gospa, ki razpolaga z letno rento 300.000, zahtevala pri policiji, naj io aretira zaradi bigamije. Policija je mislila, da se gospej. ki se piše Doroteja \Vags-taffe, blede in jo jc zato pridržala, kmalu jc pa res poizvedela, da se je najprej poročila z nekim še živini mcdicincem Gibsom, potem ga
pa ostavila in sc poročila z milijonarjem WaR-staffe, ki jc nedavno umrl in svoji ženi zapustil vse premoženje.
Princa Liechtensteina jc izvolil dunajski občinski svet za svojega častnega meščana.
Obtožnico proti napačnemu kopniškemu stotniku so že vročili. Niso še določili, čc pride pred porotnike ali pred sodišče. V predpreis-kavi je državno pravdništvo menilo, da se gre v slučaju kopniškega stotnika za roparsko iz-siijenje. Zdaj ga pa tožijo zaradi goljufije, ponarejanja listin, prilastiive naslova, neopravičene uniforme in glede na rop svobode.
Po zgledu kopniškega stotnika. V Hamburgu je nastopal neki ključavničar kot zastopnik španske vlade in je ogoljufal več oseb. Hotel je zapustil, ne da bi plačal stanovanje in hrano. Kupil je tudi avtomobil vreden 20.000 kron ne da bi ga plačal. Z neko tvornico lokomotiv sc je pogajal glede na nakup lokomotiv.
Očeta in brata razmesaril. Praški ključavničar Bornek jc zbesnel. Popadel je velik kuhinjski nož s katerim je umoril svojo 751etjio mater in pa brata. Neprestano je kričal Prestolonaslednik sem, hočejo me zastrupiti.
Tunel pod kanalom La Manche. Iz Londona poročajo: Prihodnje zasedanje zbornice se bo bavilo z načrtom gradnje tunela pod kanalom La Manche in podmorsko železnico, ki bo vezala Anglijo in Francijo. Železnica bo električna. Načrti in proračuni so že izdelani.
Zločinstva v Združenih državah. V Ci-kagu je imel sodnik Cavanagh govor o zločinih v Združenih državah. Glasom nekega poročila »Daily Telegrapha« je sodnik rekel, da je v Združenih državah izvršeno največ tmior-stev izmed vseh dežel na svetu. V zadnjih petih letih jc bilo umorjenih 45.000 ljudi. V mino-lem letu je bilo umorjenih več oseb, nego jih je umrlo za legarjem. To grozno dejstvo je po Cavanaghovem mnenju pripisovati načinu, kako da se izvršujejo zakoni, in zakoni so sami na sebi slabi in brezuspešni.
Ženske advokati. V Parizu imajo sedaj tri ženske advokate. Te dni je prisegla kot tretji gospa Benezech.
Najvišje odlikovanje. Državno častno diplomo je prisodilo razsodišče na nemško-če-ški razstavi v Libcrcih akcijski družbi za šivalne stroje Singer Co. v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, za ondi razstavljene izvirne Sin-gerjeve šivalne stroje in na teh narejena vzorna dela in umetno vezenje.
Socialne stvari.
soc »Delavski vrtovi« v Franciji. Drugi interr.a i-.-alni kongres za »Delavske vrtove« se je vršil te dni v Parizu. Kongres sta sklicala opat Lemire, član zbornice in senator ui svoječasni minister Meline. Na idejo »Delavskih vrtov« je prišla v Sedanu vdova nekega tovarnarja, ki je podarila delavcem kos vrta ui vzbudila tako- okus za obdelovanje vrtov. Na ta način so nastala razna društva v poznejšem času, in sedaj šteje Francija sama 11.647 »Delavskih vrtov« in 229 takih krajevnih zvez. Omenjeni zadnji kongres se je pri velikem številu udeležencev vršil zelo slavnostno. Navzoči so bili razni največji dostojanstveniki.
Telefonska m brzojavna poročila
OB SMRTI SIMONA GREGORČIČA.
Gorica, 24. novembra. »Čitalnica« je odpovedala vsled smrti Simona Gregorčiča za nocoj sploh vsako prireditev.
GOSPOSKA ZBORNICA PROTI AVSTRIJSKIM NARODOM.
Praga, 24. novembra. »Narodni Listy« pravijo, da bo gosposka zbornica skoro gotovo vrinila v vol. reformo pluralnost. Vprašanje je sedaj, na kako stališče se v tem slučaju postavi državni zbor. Ce drž. zbor ostane pri svojem sklepu proti pluralnosti, tedaj se gosposka zbornica pač ne bo upala še drugič provocirati milijonov avstrijskih narodov. Ako pa po sklepu gosposke zbornice drž zbornica zapusti stališče splošne in enake vol. pravice in pritrdi pluralnosti, tedaj pa nihče ne more reči, kaj se zgodi. Parlamenta bo nakrat konec in morda se to izvrši celo s krvjo.
Praga, 24. novembra. »Politik« javlja z Dunaja, da je cesar hotel izdati poseben apel na gosposko zbornico, naj volivno reformo nespremenjeno sprejme, a se je sedaj premislil in tega ne stori. Cesar prepusti! gosposki zbornici za odločitev popolno proste roke. Cela vrsta nekontroliranih vesti se š ri; tako se govori, da Mažari hočejo s svojo volivno reformo uvesti pluralnost in da so za to idejo že cesarja pridobili. Radi tega se tudi ministrski predsednik Beck ni v odseku n^i v zborn cl naravnost izjavil proti pluralnosti. Ako tudi kom sija gosposke zbornice sklene pluralnost, se še nič ne ve, kako izpade glasovanje v plcnutuu gosposke zbornice, ker je sedaj navzočih pri nekaterih skupinah šele polovica članov gosposke zbornice. Brez članov cesarske hiše šteje gosposka zboru ca 2.38 članov, od desnice 107. od ustavne stranke 60, od srednje stranke 47, 18 članov ni pri nobeni stranki, 6 šc ni zapriseženih. Ako bodo vsi ti navzoči, se težko prorokuje naprej, kako bo izid glasovanja v plenumii, to je pa gotovo za sedaj, da je navzoča več na gosposke zbornice se odločila za korekturo volivne reforme, in sicer za pluralnost, kar jc velike politične važnosti.
VELIKO-SRBSKA RAZSTAVA.
B e I g r a d , 24. novembra. Prihodnje leto prirede v Belgradu veliko srbsko razstavo. Razstavljene bodo vse mogoče vrste domačih stvari. Razstava bo tako velika, da nc bo vzbudila pozornosti samo na Balkanu, ampak po vsi napredni Evropi.
IZJAVA SRBSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Bel g rad, 24. novembra. Ministrski predsednik Pasič je izjavil v skupščini, da so razmere Srb je do vseli držav korektne. Spor z Avstrijo je trgovinski in nc polit čen. Vlada vztraja na stališču, da treba urediti razmerje do Avstrije, ali samo na čisto trgovinski podlag', konces ja za koncesijo. Srbske finance so tako sijajne, kakor še nikoli tako. Dokaz je ravnokar najeto posojilo. (Medtem javljajo drugi list', da Francoska ne dovoli posojila, ako se Srbija ne poravna z Avstrijo.)
BOMBE V CREVLJARJEVI DELAVNICI.
Peterburg, 24. novembra. V delavnici nekega črevljarja so dobili 11 bomb, med kater ini sta bili dve napolnjeni, in 1800 pa-tron. Črevljarja in dva njegova sostanovalca, katera n sta imela potnih listov, so aretirali.
OPERNI PEVEC CARUSSO OBSOJEN.
N e w Yo r k , 24. novembra. Operni pevec Carusso ie bil obsojen na 10 dolarjev, ker se je nedostojno obnašal proti damam.
Meteorologično poročilo.
Viš^a n.morjem -06 2m. srednji ziačni tlak 7 6 0mm
C', s opazovanja
23
24
9. zvet
7. zjutr-2. pop.
Stanja birn-me'ra t mm
(1 2
751 3
49-U
Temperatura
po Caltija
Vetrovi
Nebo
= c B •» o S
■9J>
3 5
0 8 6-9
sl. jvzh
sl. jzah' sl. svzh.
jasno
megla obl.
00
Srednja včerajšnja temp. 4-6°, norm 1 i)°.
T)r<J5ti>c „^b5tincnt"
vabi na
redni občni zbor
ki se bode vršil
jutri zvečer ob 8. uri v prostorih Slov. kršfc. soc. zveze v Lj ubljani.
Dnevni red:
Poročilo predsedstva. Poročilo tajništva. Poročilo blagajn ka. Poročilo preglednika računov. Volitev odbora. Slučajnosti.
Po občnem zboru predavanje gospoda dr. J. E. Kreka.
K obilni udeležbi vabi
odbor.
Gostilna se proda
radi družinskih razmer na Brezjah na Gorenjskem, prav zraven cerkve. Več se izve pri lastniku IVANU KLEINDINST-U v Predtrgu pri Radoljici. 2631 3-1
fP<.y/ni/ei -t* ,7%rru>riJeo
yfatori Ko/ijv <)cbrc>, po veni in ra nest/imr jtatovuli na/se obrnc/o
v Ajub/jani Jčbioduonskc uJice2tf. SsfJcvcrs/nu CPoiasnilu ekyc scl'nc\ji/ctč/w.
Hiša je napredaj
v Rožni dolini št. 147, obstoječa iz šestero stanovanj ter velikega obdelanega vrta. — Več pove la-tnik ravnotam. 2^07 3-3
Poshusite
in priporočite = izdelhe =
1?ydrope toparne hranil
, p Pragi VIII. tonih zastonj.
L
Mri^pičfia
2 29 3—1
sprejme
B. Škof, krojač, J a v o p n i k, Gorenjsko.
Oznanilo.
Oddaja se služba
občinskega sluge
v Cerknici
z letno plačo 800 kron.
Lastnoročno spisane prošnjevpošljejo se naj do IO. decembra 1906 na županstvo v Cerknici. Nastop službe 1. januarja 191)7.
2930 3 -1
Franc Šerko,
župan.
Izdelane postelje
iz rdečega posteljnega ii leta.' Prav dobr<» napolnjeno. Pern;ca uli blazini*. 180 cm dolga, 116 cm ši.oka K 1"-—. K 12 —. K 15 — in K 18- — ; t metra dolga. 140 cm iSirokn K 14'—, K 16'-. K 18—. K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 5H cm širok K 3'—, K 3 50 in K 4 —, 90 cm dolg. 70 cm. nirok K 4-50 in K 5'—. Izdeluj m tndi po kaki*niko'i drogi meri. 3delni modroci iz žime za 1 poste j • K 27 —, b«ljAi K 33 —. I'oh Ija se pusmirie presto po povzetja d K 10 — na rej. Zamenja ali na aj se vzame pro'i povrnitvi postnih stroškov.
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910
pri Plznu na Češkem. 2499 6-,
Večjo množino lepih izbranih namiznih
jabolk
ima po nizki ceni naprodaj
I. KRAŠOVIC,
2659 5—1	trgovina, ŽALEC.
Mizarski pomočniki
se takoj sprejmejo v trajno delo pri
R. W»rbinek-u. Hilšerjeve ulice št. 5, 1. nadstropje.	2653 3-1
. : NOVOIZŠUE : :
KOLEDARJE U L. 1907
priporoča:
Stenski koledar::::: 40 vin. Hali SKladni koledar :: 50 vin. Slovenski sokolshi koledar 1 krono Trgovski koledar :::: 1 krono
— Po pošti primeroma več —
JERNEJ BAfIOVEC
v Ljubljani.
Poleg Prešernovega spomenika.

%J
Spretna šivilja
zmožna slov. in nemškega jezika in ki želi postati sa-masvoja, dobi lepo mesto pri velikem trgovcu na Gor. Štajerskem.
Oglasi naj se samo resna, pridna in zanesljiva oseba. Vprašanja na g. Raimunda Pete, trgovec v Ljubnem (Leoben) Gor. Štajersko.	2651
Prav blizu tovarn* na Savi pri Jesenicah se odda na račun ali pa v najem
gostilna
z velikimi gostilniškimi prostori, salonom in veliko klejjo, kiV priprauia ludiza večjo trgovino z vinom.
Proda se pa tuli celo posestvo, ki obsega hi^o z 2 i sooami, prostoren hlev, ledenica, saion, nekaj polja in saden vrt tik liiše. Vse posestvo obsega 3 orale. Več se poizve pri	2 >55 3—1
J. Markež, Jesenice, Gorenj.
Gospodje in dame*
si lahko dobijo lep dohodek s postranskim zaslužkom. — Vprašanja na Gosposke ulioe 15, od 9 — 11 ure dop. pritličje, v pisarni na levo.
Denar nnzaj
ako brezuspešno, torej noben riziko. Doslej znano edino res zanesljivo sredstvo za pospeševanje močne in nagle rasti brade, la« in obrvi je moj eleksir za lase ln pomada za lase
Piliosin".
Izreden učinek in prav kratkem času. Cena steklenici ali lončku gld. 1-—, gld 1-50.
Razpošilja le proti povzetju
H. AUER
Dunaj, IX/2, Nufldorferstrsfle štev. 3 45.
Franc Keber
urar in trgovec z zlatnino in srebrrino
Ljubljana, Dunajska cHa št. 12
Zahtevajte veliki najnovejši cenik, ki ga vsak dan razpošiljam brezplačno in poštnine presto.
c J a n ko l^oboe
bivši eotrudnik tvrdke JSf. Za nI« p in ein
/VI i ei Rebee -i cJuh
ti'g o v" k m
poročena.
liitijn, dne 23. noVBmbi-n 1900.
2615 1 —t
Borzna poročila.
,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 22. novembra t vo6
Salo.b.al papirji.
4•/, majeva renta.....
4*/, srebrna renta .... 4'/. avstrijska kronska renta 4'/. . zlata renta . . 4•/, ogrska kronska , . . *'/. . «l»ta . . . 4'/, posojilo dežele Kranjske 1 v/, posojila mesu SpUet . 4V/. . .	•
4 V/, bosn -herc. iel. pos. 1902 4•/. češka del banka k. o. 4'/. , , , i. o. 41,'/. <ast. pisma ga! d. hi "t. kc
Up
n*/
b.
*»/•"/■ P«St. kom. k. o. « 10»/, pr 4*/,•/. zast. pisma Innerst. hr. I*///. > ■ ogr.cen.dei.hr i'///. . - . hip. banke 4»/,•/. »hI. ogr. lokalnih iel. d. dr, 4V/, obl. češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Porefi lok. .
4*/. prior. dol. iel......
3•/. , Jui. iel. kup. •/,'/. • • 4V,*/, avstr. pos. ia iel. p. o.
■ r.*k«.
Srečk« od 1. 1860'/. ....
. . . 1864 .....
. tizske......
tem. kreditna I. emisija « ,
, ogr. hip. banke . . . , srbske i trs. 100—
, turška ......
Basilika	aričke . . .
Kreditne	H • •
Inomo&ke	»t • •
Krakovske	»» • • •
Ljubljanske	it ...
Avstr. rud. kriia „ . . Ogr. , , „ . . . Rudolfove Sulcburške
Dunajska kom. „ . . . D
Juine železnice......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnica Avstr. kreditne banka . . . .
Ogrske „ ......
Zivnostenske „ . . . . Premogokop ▼ Mostu (Brtix) .
Alpinske montan......
Praške iel. indr. druibe . . .
Rima-Murinyi.......
Trbovljske premog, druiba . . Avstr. oroine tovr druiba . . Češka sladkorna druiba . . . ▼ •lat«.
C. kr. cekin........
10 franki.........
S0 marke.........
gevereigna........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji.........
Denar
99	30 11 0 -6
fcM 10 117 BO <650 84 ob 4 Bo 13 4 V M 30 99ol
98	80
s-v —
100	46 ICO -100 — ICO — 100 — 100"-100-25
99-90
99	SO
316 25
100-—
218 BO 2 3 60 ln3 76
382 5) 290 50 '57 102 -64 06 290 46B--78'-89
(8-50 47-75 28 s»0 »6 -71-— 4(5 -
174 90
675-20 1777 — 680 60 818 66 2« 3 — 712 -603 80 672 666 40 281 -679 -147-
11?5 19-14
23	4<J
24	04 117-60
96 60 2636 4 »4
Blago
99 60 10(1-05
19 so 117 s0 96 7o 81 66 9-» 60 P36S
10U 0 100 8fa 99 40 99 '0 101 45 li 6 lol -100 60
100	46
101	-101 26
317 25 101 -
224 60 27f>'5'i |f>» 75 29i 60 300-60 Jf'6 60 UC 166' 5 24 90
te — >6 6 -^4-51 49 76 30-90 60-— 77 -615 -
ffi 90 676 20 79 -(81 50 819-75 244 — 718 — 6 2 80 2675- -67 40 28. — »H6-— 148 59
11-39 19-17 23-67 2410 117 76 96 80
2 54 »-
Išče se samostojna fina
prodajalka.
Prednost imajo knjigovodkinje; eventualno s kavcijo. Vstop takoj. 2644 3—1 Ponudbe na upravništvo „Slovenca".
Učenko
sprejmem takoj.
za trgovino z mešanim blagom iz dobre hiše, v starosti od 14 — 15 let
2658 3-1
Luka Brus, trgovec. Spodnja Idrija.

Le od ponedeljka 26 novembra do sobote 1. decembra
se dobe za
10 gld.
3 kom. paletotov za dome ali 3 kom. zimsk h jopic za dame ali 3 kom. zimskih sukenj za gospode ali 3 kom. haueloki ali 3 kom. ovratniki s kapuco aii 3 kom. obleke.
&est komadov suknenih oblek za otroke.
zo Miklavža za 10 $ld.
Največja zaloga konfekcije za gospode in dame
Najnižje cene!	Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg 5
O. BERNATOVIČ
mmr-
2657 3 1
iMWWh
kot zdravilni vrelec že etoletja znana ▼ vse! boleznih
1 ID
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrktm
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osveiujeda pijača.
Iivirek: Giesshubl Sauerbrunn,
telez. peataja, zdravilno kepalliia pri Karlovih vari'
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubljani w dobiva v v»«li lekaro&h, vodjti jHiceriukih prodajalnicah in trgovinah i jeatvinaiBi it nam.
Zaloga pri Mihael Kaetner-|a ui Pele Latoalk-e laiil|aal	114 62—43
Cementna mm stresna opeka
Iz portland-cementa ln peska



Trgovski pomočnik
vešč v špecerijski kakor tudi v mešani stroki, želi takoj premeniti službo
Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2654 3-1
=	1
00	rt
2	-
ca	-a
5
- c -i
8 | a
H
»■3
tr n
m. N1
m a
■P
ca £3 a»
oo
> M
9
3 g

M 3
SS.-
O
n a

Edini izdelovatelj za Kranjsko
Janko Traun
Izdelovatelj cementnin, Glince pri Ljubljani ...(.(.■•...■•.•».i...........................
V gostilni pri Cenkarju,
Gradišče,
se dobijo vsako soboto in nedeljo sveže in pečene jetrne, krvave, rajževe in mesene
klobase
domačega izdelka, in tudi
postrežba z drugimi okusnimi jedili.
Točijo se pristna vina, najceneje po 28 kr. liter itd.
Tudi na hrano se sprejemajo gostje.	2631 3-2
Za obilen obisk se priporočata
F. in J. Slatnar.
Učitelj,
sredne starosti, roien na Kranjskem, samski, želi vstopiti v službo pri sodniji, notarju, advokatu, geometru ali inženirju, ker se
spozna tudi pri izdelovanju operativ pri Katastru, zemliiški knjigi in pri stavbinskem risanju in ima spričevala. — Plača po dogovoru.
Naslov naj .se blagovoli poizvedeti pri upravništvu „Slovenca".	2628 3—1
Zaloga narejene obleke kakor: hlače, telovniki, suknje, predpasniki itd. Vsakovrstno perilo.	IVAN ŽARGI, KAMNIK TRGOV NA Z MEŠANIM BLAGOM	Velika izbera manufakturnega .n kramarskepa blaga. Potrebščine za ^ krojače in šivilje. 1 Zaloga ^ špecerijskega blagj.g
	Najceneje zanesljivo dobro in navadno blago za ------------- 7|-mo jn |cja —--	
2635 1-1
Vabilo
na
vinski semenj
ki bode
u Dornbersu dne Z. dec. 1.1. od 9. zjutraj do 1. zuečer.
Razstavlj ena bodo izvrstna bela in črna vina, katera se po zmernih cenah prodajajo. Na semnju bode na ra/polago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko društvo. Pridite kupci in prijatelji rujnega vipavca in napolnite si svoje zaloge
Vinorejsko društvo	Županstvo
Dornberg.	Dornberg.
DOMAČA TISKARNA.
Vsak ar o] tiskar I
Z mojim kavčuk. tisk. aparatom more vsak takoj tiskali poseinicc, naslove, okrožnice, uradna vabila itd. Enkratni stavek omogoči tisoče natisov. — Cena z vsemi potrebščinami:
65 črk K 1— »o črk K l-4o 12o „ „ 2'— l4o „ „ 2'4o 21 i „ „ 4 — «5 „ . 4 Ho 3f>4 „ „ 6 — 168 „ „ 7-20 lifo „ . lo— 8o9 . . IJ- —
Za 2 K
dobite avti>m. počal ' „ Selbstfrirber" s I
poljubnim napisom, napisni prostor 38Xiomm. Velikost 4 (;>oXlS mm) K 3 —, s ftoX»o mm K 4
Cena za popoten aparat z barvo.
J. L E W I NSON
Izdelovanje pečatov in livarna kavčuk-črk. DUNAJ, I |46, Adlergnssc 12, podruinioa Odesa (Rusko).
Neu^ajiloče se vzame nazaj.
|
m
Za K 4.-
okusno izdelan kavč. pečal, do 4 vrst besedila, neporušljiv, zelo elegant., javorjev.! kaseta, z nepo rabliivo barveno kaseto, kras za vsak pls>inlk; — s kaseto iz papirja in tra|nlni 2637 5- 1	barvilom Ic K
Ceniki za«tonj. — Zastopniki se iščejo.
naravna mineralna voda
NolMi Natron-vrelec.
Olasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem pre-bavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod kisline, bolezni na mehurju ln ledvicah, ka-tarlh v sapniku ali prebavnih organih.
Olavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah In ^	drožerijah 2171
felE
aor hšla je
ti)ružinsRa pratika
za leto 1907.

pratika" ja leto 190T
s krasno barvano sliko: Sveta družina na ovitku,
Ie najlepša izmed slovenskih pratik.
Ije vsebina je zelo zanimiva in raznovrstna ter ima mnogo ličnih slik. — Cena posamnim komadom 24 vinarjev. Odjemalci na debelo dobč jo mnogo ceneje pri naslednjih tvrdkah v Ljubljani:
Auer-Korenčan, F. M. Schmitt, J. Kordik, A. Krisoer. 1'rodajalna ..Katol. tisk. društva", V. Petričič. H. Kenda. Fr. Iglic in A. Turk.
Dobiva se in zahteva naj se v vseh trgovinah na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, v Istri in na 2381 6 4	Goriškem
Zahtevajte zastonj
in Iranko moj veliki, boftlo ilustrovan glavni ctnlk z nad 10C0 allkaml vith vril alkeln.atlb, »rebrnih In clstlb .r z znamko Boakopf, Hali., Ornega, Schainiauaea, UlaahStte kakor ludl victi vrli Bulidolh ilataln In arebral. po Itrlralb toraraliklh cenah.
Nlkel. remont, ura......K J-—
•lat. Roskopl patent nra.....4 —
, . črna Ickl. rtm. ara . 4 — ivlc Izvir. Roskopl pat. ora . . . 5 — Ooldln rem. ura .Luna' kolcs|t . 7 M arebr. , , .Olorla' , . 7-60 , . . dvojni plaič . . 11-50 . oklep varltlca i rlnčlco na pero In karab., 15 gr. tclka , 2 50 roika Tula nlkel nr. a sidro z .Luna' koleajem . . . 9 50 ara s kukavico K 3-50, budilka K 2 90, knhln|ska ara K 3 — ivarcvaldaka ura K 2 80. Za raako uro 81etno pismeno Jamatrol Klkak risi kol Zame.a dovolj ana, ali denar nazaj 1
Prva tovarna za ure Hann« Konrad v Mostu 1789 (Briii) št. 654, Češko. 100-29
Išče se zelo čedna, priletna 2617 4—4.
postrežnico,
samska ali vdova brez otrok, okrog 35 let stara, v mirno in dobro plačano službo. _Kje, pove upravništvo »Slovenca".
Zaščitna znamka: „Sldro"
Liniment. Capsici comp. i
Nadomestek za
Paln -Expeller
)e splošno priznano kot izvrstno bol blaiujoče mazilo 1 cena 80 v., K 1-40
in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
I'rl nakupovanju tega povsod pri-Uubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalno steklcnice v škatlah z našo zaščitno znamko „Sldro* iz Rlchterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek.
Richferjeva lekarna
pri ..zlntem l.vn" v Pragi
Elizabethstras.se št. 5 novj.
H" />««■»« roepoHljanl*.
i
Prva in največja zaloga na Kranjskem FRAN SZANTNlR
v Ljubljani, Šclenbnrgove ulice štev. i	^
Pred. Stev. 351. Usnje za voščenje z
močnimi podplati K 9-5n Pred št«v 36 1» lioxr.;Uf z angleškimi tv-dni ti K 18**0.
W<.Mn-,.tftL MIM.P »M "IIH
„Chick".
Pred. št?v. 691. Irhovina 8 šivanimi
podplati K B —. Pred Stev. 720 Isti iz Ukovine K 6 30.
dobavlja kot znano najboljšo čevljo.
Pri naročilih zadostuje pred. številka.
Zunanja narošil« proti poVzotju.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Nepriležni izdelki se zamenjajo.
.Moderno".
Pred. štev. 747. Cheorette s šivanimi	Pred. štev. 553 Subakid K
podplati K 9 —.	, , 567 1» U >xoalf K
Pred. štev. 745. Glasgow Chevreau *	, , tfio. Lakovina K
močnimi podplati K 11'—.	1323
10-60
13- -•• 12
A iit^rj^vfii lir.
Pristna in porabljiva so le nnša izvirna žarilna telesa ki nosijo v varsvo občinstva pred ponare-—ja nj i poleg stoječo, na žarilcu jasno označeno vidno znamko
&«JC8*licllt.
Žarilci 60 v., hranilni žarilci 55 v , cilinder 30 v. in 20 v z dostavo na dum. Dobiva sc v plinarni v Ljubljani.
Aucrjev^ družba,
Dunaj, IV/1. 1986 6-6
i imim nw "ii
Poror! Čitaj! pozor!
Slavonska biljevina
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom uporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih — prehlajenju v grlu, liripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnem kataru itd.
Delovanje izborno, uspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin po povzetju ali če se pošlje -denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja Prosimo, da se naroča naravnost Od :	2i43 10—2
P. Juvišiča, lekarnarja u pakracu štev. 66 (Slavonija).
r■ ._—»r-	_--< r-
I1	f
^ Prva kranjsko=anieriška y
J
i

pekarna!
se otvori 14. novembra v Spodnji Šiški štev. 01 v
g. Zormanovi hiši.
rJ
Ker je ista po najnovejšem načinu prenovljena, zamoglo se bode vsem cenjenim odjemalcem v vsakem oziru kar najbolje postreči.
v Posebne ugodnosti za gg.gostilničarje. © :: Jemlje se tudi tuji kruh v peko.::
•1
i
Se priporoča	»^
I.kmnj! ko Dmeri$kn pekoma.
Ponavlja še enkrat, da se bode L i za zadovolinost čč. odjemalcev kar najbolje skrbelo.	256» 3-2 k1*

Priporočam
2451 5
perje in puh
najboljše kakovosti po nizki ceni
ANTON SARC,
zaloga belega j blaga in izdelovanje perila
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev 8
zaloga pohištva 962 52-25
Ljubljana,
St. Petra cesu.
priporoča svojo velike
zalogo raznovrstne^"
pohištva
m imui m M11—1 — w 1 m
po najnižjih cenah.


2461 52 -60
Sv. Petra T T	Sv Petra
cesta 27
J. Ložar
cesta 27
t
priporoča pruč. duhovščini in slavnemu ^ občinstvu svojo Izborno
krojaško delavnico
za izdelavo oblek po meri.
Elegantni kroj! Natančno -delo! Nizke oene !——
Novost! Zelo efektno!
Briljantni angel, zvonci za
božično drevo
s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm viso*o. Nez-drorljiv vrh za drevesce. — Jamstvo za iz-2473 7-5 borno funkcijo.
Najlepši in najnov. okras božič, drevesa
ki naj ga ne pogreša nobena kršč. rodbina
Topli zrak 3 sveč žene kolo, pritrjene kroglice bije-jo ob zvonce, kar povzroči lepoz^oncnje ki prija mladim in starim.
Komad naprej plačan s karton.i navod lom fran.
K I 50
H kom. K 4' —
6 n » ;60
12 „ „ 13'50 24 „ „ 26-60 Po povzetju 20 vin. vtč. ("le ne ugaja, denar nazaj. Naroča naj se pravočasno
lianns Konrad SKr^S!
Moj 200 strani broječi, 3000 slik vsebuj. ce:,ik se pošlje na zahtevo zastonj in frank<>.
Ustanovljeno I. 1842.
Slikarja napisov Stavk in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schdnfeldovlh barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.

| Dragotin Puc, f
1 j 2068 tapetnik in preprogar ^
I; v Ljubljani, Šelenbtirgm ulico G, I. nadstr.,
priporočam po nizkih cenah :
Vj modro ce na peres: 1», oto-Ej mane ter svoje ,,Patet»t"-di-
f j vane, kateri se premene v posteljo.
ive. Prenavljam tudi po jako nizkih cenah iŠfJ ^ vse v to stroko spadajoče izdelke. >/i»1
?J1 (,? 19
ANTON rRESKEH
krolač v Ljubljani, Sv. Petra cesta st 14
Odtikorjn z rlaio kolajno • Parizu 1.
■ W # V k^^
rt/	ti- I ■	y . >
OQl*VS!
Y0RK in LONDOI

nista prizanašala niti evropski cc lini ter je velika tovarna srebmir prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgoi proti majhnemu plačilu delavnih moč Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pn šiljam torej vsakomur sledeče predmer le proti temu, da se mi povrne
ijld. 6"90 in sicer: 6 komadov naltinejših namiznih nc
£ev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic I
anega komada. 6 kom. ainei pat srebm!h Jedilni tile;
12 kom. amer. pat. srebrnih k«Vfri: lile;
1 kom. amar. pat. srebrn« zalem* nlca za luho;
1	kom. amer pat. srebrna zalem«' nlca za mleko ;
6 kom. ang. Vlktorla čailf za puc klado;
2	kom. efektnih namiznih svetnike)" i kom. cedilnik za tal; i kom. najtin. slpalnlce za sladka
42 komadov skupaj samo jld. C'90,
Vseh teh 42 predmetov Je popi* stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit po tej minimalni ceni gld. 6*90. An« ričansko pat. srebro je znano, je skot in skozi bela kovina, ki obdrži boj srebra 24 let, za kar se garantuje. > najbotjši dokaz, da leta inserat ne t* melji na nikakršni sleparlll, zaveit cm se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bi) olago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikde ie zamudi ugodne prilike, da si omisli to kraaM garnituro, ki Je posebno prikladna kot prekrasno
božično (hrilo za 1.1906.
vakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	2182 13
A. HIRSCHBERG-a
ksportni hiši američanskega pat. srebrnega blsv >
na Duiiaji II., Rembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
t'ošil)a se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Vistno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček iz pohvalnih pisem. Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jak ,»dovoljen.	I.]ubl|an*
Oton Bartusch, c. in kr stotnik v 27. pešpolk, S pat. srebrno garnituro sem jako zadovolji
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu Jak. Koristna, prosim, da mi pošljete še jedno Št. Pavel pri Preboldu. Kamilo Biihm, okrožni in tovarniški »ci avtiiV j S poslanim namiznim oro 'j h m stin zel6 zndn d»oljen — Mihael Kovačevič.ravnat. pomo n ursdo* | def.. pri vladi v Sarajevu. — Sarairvo 22. on 1104 ,
Na prodaji
je čisto nova hiša, pripravna posebno i za tujce, s vso opravo.
V najem se d£ v stari hiši sredi vasi ;
trgovina z mešanim blagom, j
Več se izvč pri A. Kiofutarju v Kranjski gori.	2612 3-3

Pm
trns*
»»s 6CKH
Odlikovan i zlato kolajno in križcem »
Londonu ISU9.
M priporoča preč. duhovščini {ji]|]OVnlJkg OflT^Ve
v izdelovatije vsakovrstne	*	v
h trpežnega la solidnega blaga pa nizkih aenati.
Opozarja na veliko svojo zalogo
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih
cenah.
izgotovljene obleke.
Oobirltei) uniform &TStrlj;Mgi liruitra želasnišktb oridnlko?,
SKEURE
z bitjem podobno zvonu
so 72 cm dolge , omara , je iz naravnega orehovegD les« najfinejše poHtirana, bije vsak« pol in cele ure. Cena K 11* —, z navadnim bitjem K 10'—. Ista ura i godbo, igra vsako uro najlepše koračnice in plese, K 14—. Zaboj in zavojnina k vsaki uri 80 v Te stenske ure sc vsled krasne izdelave tudi lep in eleganten sobni okrasek. - Budilka z godbo mesto zvonca K 12 ponoči sveteČa K 3 40, nikelnasta Roskopf-remont. ura K -T , pristna srebrn« remont, ura K 10 —. Vsaki uri je prilc ženo 3 letno pismeno jamstvo. Pošilja se le proti povzetju
Velik ilustriran cenik o urah. verižicah, prstanih itd. zastonj in franko.
JOSIP SPIERING,
DUNAJ, I., Postgasse 2/20. 2474 a i2.4 V najem se da takoj
gostilna
v zvezi s primernim posestvom v Soteski (selška dolina) nad Škofjo Loko pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje posestnica Uršula Bergant, Soteska št. 23. 25s3
^■■■■■■■nHHBBBBinB^HB^
AMERIKAMI
in sploh vsi, ki prihajajo v Ljubljano na največjo zalogo moških in ženskih
izgotovljenih oblek
domačega izdelka, dalje obuval, srajc, klobukov, kovčegov,
solnčnikov, slamnikov robcev in šerp itd. po izredno nizki ceni.
762 39—32
MATEJ OREHESC
trgovina v Kolodvorskih ulicah it. 26
v lastni hiši v Ljubljani

Tovarna in prodala oljnatih barv, rirneža In laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Pelavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Kriške ulice št. 8
Ustanovljeno I. 1842.
Zaloga čoplčev za pleskarje, slikarje In zidarje, &tedllnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd.
Priporočava se tudi sL občinstvu za vsa ▼ najino stroko spadajoče delo v mesto ia na deželi kot priznano redno in fino po najnižjih cenah.
761 82 - 20
Gricor & Mejne
Lju&ljona, Prešernove ulice 9
2600 4
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in ___________
novosti v konfekciji za dame.
5*
Izgubil se je
pes-ptičar (Vorstehhund) ,,Karo", rjav, kratke diake z znamko št, 11>5.
Odda naj se proti dobri nagradi na Dunajski cesti 25.	2 33 3 2
Rabljen
2512 6 — *
parni stroj,
3-6 konjskih sil, se takoj kupi. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro 107.
Trgovina z oblačilnim blagom!
arija Rovšek,
Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 35 nasproti ,,Tišlerjeve gostilne". Največja zaloga izgotovljenih oblek, zimskih sukenj in havelokov domačega izdelka. — Velika izber klobukov, kovčegov, dežnikov, čevljev, perila in raznega druzega blaga. — Ker dobivam blago naravnost iz tovarn, mi je mogoče postreči z najboljšim in svežim blagom po najnižjih cenah. Priporočam se prav toplo preč. duhovščini, p. n. občinstvu iz mesta in z dežele, posebno vsem potnikom, ki odhajate v Ameriko ali prihajate nazaj, — Predno si nakupite obleko, oglejte si mojo zalogo in prepričali se bodete, da prodajam najboljše blago po zelo nizkih cenah brez konkurence.
Z velespoštovanjem	2519 52—a
Marija Rovšek, trgovka, Kolodvorske ul. 35, nasproti ,Tišlerjeve gostilne".
Ustanotljena 1 fi2.
Najstarejša
Tmefon 584
t v o r n i c a
RUDOLF GEBURTU
28fi0 peči ia CfMEm ognjišč „,
c. kr dvorni v&pl m a š i n i s t
Dunaj (IV i en)
VII. Kaiserstrasse 71, na vogalu Bu<gg*sv6
Zalego ognjiič, Jtedinikov in st oj-
Flih nnnilčr z" lsal(0 porabo ud navadnimi! U-HIJIJl do nailinciSe In najelegantneiie Izpeljave, v vseh velikostih, črne ali bogato etnalllrane.
Sušilnice, plinove peči, kamini.
Vse vrste peči
tudi s trajnim gorenjem.
Np»ciah%4 katalogi gratia in franko.

3 ktuo pismeno jamstvo I Brez konkurence v kakovosti!
5 kron!
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg. ——— Podružnioa iz Berolina. •
Razstavljeno od 25 novembra do 1. decembra:
Potovanje po severnih krajih
od Stavangerja do Hammerfesta in na Severni rtič.
.	2656 1 — 1 ■
Dunaj-
Prva ivlo»rska ■istem Ros&opf patent remont, ura t sidro z masivnim solidnim antlma-gnettšklm kolesjem
na sidro, pristno ema i li ra n i m k aza I iščem (ne papirnato) z var stvetio plombo zavarovano pristno nl-r^	S^ffi kelnastliu okovom
» «./	janlr-pokrovomče!
kolesie, 3b ur idoča (ne samo 12 ur) z okra šenimi in pozlačenimi kazalci, natančno regulirana, s 3 letnim pismenim jamstvom, komad K 5-—, 3 komadi K 14 —, s sekundnim kazalcem K 6- ,3 kom. K 17'—, v pristno srebrnem okovu brez sekundnega kazaica K 10-—, 3 kom. K 28'—, s sekundnim kazalcem K 12 50, 3 kom. K 35 —.
?.amona dovoljona ali pa so vrno dfcnar brez odbitka.
2461 20-4
*ke želodčne kapljice, vetrov« odganjajoče tn želodčni krč utešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo učiščujoče, ne aa bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardel-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu » Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg žolez-nega mo tu.
Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov ) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase In Ada-pomada.	1*3 «9—43
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope	2428 20 za dame . od gl. 2-50 višje obleka iz
sukna . . „ ,,	2-50
pelerina ..,,,,	2-50
havelok ............2 50
dolga zimska suknja ,, ,,	5* — sako iz ko> žubovine . ,, ,,	7*50
11 11 11
11
11
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Razpošilja po povzetju
prva tovarna or
Hanns Ionraf
st. 1157 (Č>8ko!
v Mostu (Brux)
Bogato iluntr, coalbi ti tint1 3ooo ulilcmni se ui «« btfivo pofillelo trati* iti franko.
Izrednoznižanecene
pri
Veliki tovarni'
v Ljubljani,
Resljeva cesta 3 — Sv Petra cesta 37.
Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za dame in dečke.
Velikanska izbera kon-fekciie za dame in deklice.
Velika zaloga kožuhovine za gospode.	2621 20-2
A. LUK!C, poslovodkinja.
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih ceruh
900 24 F. IU T I
Pred čkofijo št„ 20. f®r Zunanja naroČila se točno izvršujejo
Panorama Kosmorama
v Ljubljani -Dvorni trg štev. 3,
"pod „Narodno karamo".
Električna razsvetljava.
Od 25. nou.do oiteojl 1. dec. 1906:
Velezanimivo potovanje na
sever.
( Na novo založena trgovina, ) ( : : blago najnovejše vrste! : : }
Božična in novoletna darila!
H. SUTTNER zlatnino in srebrnino Ljubljana
( : : Cene brez konkurence, : : ) ( mali dobiček, veliki promet! j
'V'
priporoča
Mestni trg, nasproti rotovžu
2278 13
Krasna izbira briljantnega blaga, kakor: prstani uhani, igle, zapestnice, broške itd., najmodernejše vrste , po konkurenčnih cenah.
Zlatnina in srebrnina, kakor: verižice, uhani, prstani, zapestnice, broške itd., in krasno blago iz kina srebra , vedno najnovejše vrste v zalogi.
o	>. ' 1
	___
	
	
Razpošiljanje ur zlatnine in srebrnine na vse kraje sveta !
Velika izbira najnovejših precizijskih švicarskih ur, kakor znamke „Uranla", „Roskopf" itd.
Zavoljo poštene po- __ strežbe in dobrega blaga je moja tvrdka &M znana po celem svetu !
U
Hkarit. zlata ura z dvoina^m
pokrovom . . . gld. 19'SI prav močna ... „ 25'— in višje.
,Glashiitte", Schaffhausen", „Omega", „Intakt", „Bllodes,.Schlld", m Veliki cenik zastonj in poštnine prosto! h
m
nPI Ml^lf ■ nDH7DA ZDRUŽENIH PIVO V AREN ŽALEC fai LAftH LlE.I-PII9l\fl UtlU^DU TRG w Ljubljani, tclef. št 163. =
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
———■ Zaloga v Spodnji Šiški, telefona stav. 187. ——
Schicht-ouo
milo je najboljše!
Glej, fara gleda cela	24-12 1 d
Na oblačila bela,
Urez lukenj, ne-akrpana,
Le Anka naša jih ma.
Ker milo je od Schichta vzela,
Ji vsaka nit ostane cela.
HLOD
»I
J'


P
D*
P0V

^ %
t y
IIIUHIHIIMIIIMIIUIIIUIIIII
a I « I
„3
kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHEHGH1 U Ljubljani, in sicer: smrekove od 30 cm debele naprej kub. mst. K19— jelkove „ 30 „ „ „ „ K18 -borove „ 30 „ „ „ „ K 17.50 bukove „ 30 „ „ „ „ K 18-hrastovo „ 30 „ „ „ „ K 37 —
pod mero in škartne hlode 1/3 manj.
Postavljeni franko Ljubljana, državni kolodvor Šiška.	2250 1 niiniiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii:iuiiiiiiiin
i
: : Odda se : :
kovačnica
z lepim stanovanjem. Prednost ima oženjen in v kovaškem obrtu dobro izurjen kovač. Poleg je glavna cesta, kjer bode dosti dela!
Natančno se poizve pri ANTON KUN-STELJ-U na Trati, pošta S t. Vid nad Ljubljano.	26^9 l—1
sojeno, je
jedilna mast
najboljša za
pečenje, praženje in kuho.
Tovarna branil Ceres razpisuje tekmovanje v kuharskih receptih z dobitki v skupnem znesku 15.i'C0 kron.
Natančnejši pogoji se izvedo pri vsakem boljšem trgovcu brezplačno. 2312 7 c 6-8
Prostovoljna prodaja.
V Šiški pri Ljubljani se prostovoljno prodaja
enonadstropna hiša.
2632 (3-1)
gospodarsko poslopje pri cesti, in nekaj stavbišč pod ugodnimi cenami. V hiši se zvršuje gostilniška obrt. Ista je pripravna tudi za vsako drugo obrt.
Natančneja pojasnila v pisarni g. dr. Albin Kapus-a, odvetnika v Ljubljani.
Oklic
A. 117/6 31
5
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K c. kr. okrajnemu sodišču v Višnji Gori, oddelek I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine dne 4. oktobra 1906 brez oporoke zamrlega g. župnika Jurija Sore iz Krke, pridejo zaradi napovedi in dokaza svojih zahtev
dne 7. grudna 1906 dopoldne ob 9. uri,
ali pa naj do tega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker ne bi sicer imeli upniki do te zapuščine, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravice, razen v kolikor jim pristoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče Višnj tgora, oddelek I„
dne 21. novembra 1906 .	2634 (3—1)
cv. d)
V)
CD >
<u
►N
B	ca	
3	u C	
	M >	
d	O	
o m	(/)	2
		
nt	aa	□
d)	■3	
i/i	N	t—
•O O	«3 a •	
	o	o
03	A	ca
	HD	tO
Utaftk« pvutNlJM
perja
i ke *>.--»« ■k.bl|i.ta.
K e m, b.T|-ItcaKlI — j biltga, |tfe. mcbctft, •vabtja.iia K II -; kr.n J4 —
i.«kn.bel«2i, intbktfi, «k.b-iiatgi K 30 —; kr.n 30'—. ,!l|> it Irtako proti p.«itt|« T.JI ■> tameu|a >11 naii| vi«m« prsti p.vroitvl p.ilolb »tr«4k»t.
3iMtiktSaoh3«l, Lshfi 158
2501 ».Plzen na Čelkem
Prave Roskopf golddoubie Savonaet remont, ure s sidro
so najnovejSe Roskopf. ure. Tc imajo izborno in zajamč natančno kolesje z dvojnim pokrivatom in s tremi prav močnimi golddoubie plašči in avtom, zapiralom. Oolddouble je zlatu podobna kovina, ki te podobnosti nikdar ne izgubi. Kadi krasne opreme te ure splošno občudujejo in jih ni lahko ločiti a* pristno zlatih ur.
Cena 5 gld.
Golddoubie damska ura z 2 pokrovom gld. 0'—. Tej primerna golddoubie dvojna verižica za gosp. gld. 150 — Oolddouble Lorgnon- ali pahlj. verižica 100 cm dolga gl. 4. — Vsaki uri je priložen« 3letno pismeno jamstvo. Ilustr. ceniki o urah, ve-tižicah, prstanih itd. zastonj In tranko. Razpošilja le proti povzetju
Josip Spiering Dunnj Pos,g. 2l2o 2474 b 12-3
V najem se dajo
gostilniiški prostori
v hiši št. 67 Sv. Petra nasip,
sposobni tudi za kak drug obrt ali skladišče, s 1. majnikom 1007.
Več se poizve v hiši	2623 3—3
Letošnja trgatev na Hrvaškem
se je prav dobro obnesla.
Grozdje je čisto in zdravo, ob času trgatve je bilo vreme tako lepo in toplo, kakor v sredi leta in zato je pa tudi letošnja kaplja izvrstna in cene zelo nizke, od 14—16 gld. hektoliter. Torej bratje Slovenci
trgovci in gostilničarji
ako hočete kupiti dobro
hrvaško kapljico
pridite le v Samobor Kdor želi daljnega ra/jašnjenja ustmeno ali pismeno, naj se obrne nag. Antona Kogoja, užitninskega poslovodja kr. povlj. trga Samobor, Hrvaško. 2649 2 1
Iščejo se
1	strojni ključavničar kot pred= delavec.	2664 2-1
3 ključavničarji za stroje in orodje.
2	stavbinska ključavničarja. 2 žičarja za srednji vlak.
AKc. družba tovarn za jeklo
Belapeč pri Trbižu.
Podružnica v SPLJETU. V Ljubljani, Špitalske ulice	Št. 2 Podružnica v CELOVCU.
Delniška glavnica JKd 2S9«fr4>o.4»4»«>----Rezervni zaklad JK- 904».000---
obenem 3
4'L °i
sprejema od I. novembra tekočega leta vloge na vložne knjižic«
in
na tekoči račun po
41 O
2
ter jih obrestuje od O dne vzdiga j =
dne vloge do
evffiuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% m začenši s I. novembrom t. I.	2291 m
O	~ Rentni davek plača banka sama. 1
—neimgsggnHB
OSREDNJA BANKA ceskih hranilnic
^	riJot.ori.ii h.1 nlca rc«kvt
'Vloge na knjižice in račun 4 % in 4 ' t %. Kupovanje in prodaja vredn. papirje«. Uprava in čuvalna zaloga brezplačno.
Podružnica: DUNAJ,
1 I., Wipplingerstr. 22
_________ (Ustredni banka českych spoiitelen)
Posojila okrajem, mestom, občinam in druelm javnim korporacijam proti amortizaciji na 4J' in 1 ,•/, upravne pristojbine Financiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban. kovnih obligacij, kaiere uživajo pupilarno sigurnost in se srn'jo rahiti za vsakovrstne kavcije.
Del. kap. 7,000.000--
Telegraml „Sporobanka".
Deponiranje kavcij la vadij raznih vrat. Cakonl menjlc aarno denarnih zavodov. Bankovne Informacij* In »vete brezplačno.
Zaloga skorovvseh lekarnah.
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železrr sirup.
Ta jo >e 37 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno .sredstvo za tvoritev krvi in knsti Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slabt. Pospešuje prebavo in red tev.
Cena steklenici K 2 50 po pošti -»0 vin. več za zavitek.
Edino izdelovanje in glavna razpošiijaiev: Or,Hellmann-ova lekarna „zur Barvnherzigkeit", DUNAJ, YII.il, Kaiserstrasse 73-75.
V zalogi je nadalje pri gospodih lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Brežuh, Celju, Celovcu, Črnomlju, Reki, Novem mestu, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in Volšperku.
oijulius herbabnv wient0
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla-sirup.
Je že 32 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zlo posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, p^ pošti 40 vin. vtč za zavitek.	2622 20—1
Prva domača slovenska pivovarna G. Huerjevitl dedičev
v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12
Ustanovljena leta 1854.
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
Stev. telefona 210.
24o9 lStT-T
hii sii9€#ik p i vtf v tHMlrih i ii iteklesiiesAh
2-<06 3 3
Zdravnik-strokovnjak
med. univ. dr. Bogdan Dere
usoja si javiti, da ordinira vsak dan od 10—II. ure dopoldne in od 2.—4. ure popoldne za
= otroške in notranje bolezni =
v I. nadstr. hiše št. I Sodnijske ulice v Ljubljani.
Brezplačna ordinacija za otroške bilezni v mestnem ambulatoriju ..Mestni dom".
<9ran d Rotet ,$Cnion" JSjuBljana
naznanja, da se toči originalno plzensRo pivo
„prazdroj
ki
(v^rqueti()
iz meščanske pivovarne <3*lz en strogo po predpisi/i pivovarne v kleten o in točeno.
vinsRi Rleti cvičeR\ izBorna štajersRa, istrijansRa in avstrijska vina dir o Rt no iz soda.
saR večer na oBednem listu poseBna ^ špecijaliteta, fini zajtreR, izBorna
RuRinja.
2611 3-3
0
o
o o o o
Najkrajša m najcenejša UOŽfljd , fllMlltO o
z modernimi , velikimi brzoparniki iz
LjubljanečezAntwerpenvNewYork 0
je proga
Na naših parnikih: „Finland", „Kroonland", „Vaderiand", „Zeeland" in „Samland", kateri v&ak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnoni in New Vorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejene v kajite ?a 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po \ečkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je
izdatno cenejša kakor na New York.
Pojasnila daje \ladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC g
v Ljubljani,	J*
Kolodvorske ulice odslej itev. 26. od juž- ^ nega kolodvora na levo pred znano gostilno pri ^V
89
.Starem tišlerju".
oooooooocl
Dunajska cesta št. 19 v Ljubljani Dunajska ccsta št 19
38 24-23	ZZHHZ v Medjatovi hiši v pritličju	-
sprejemu: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin ln pridelkov proti požarni skotil; 2. zavarovanja zvonov proti poškodbi, in 3. zavarovanja za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju za življenje in nezgode.
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja p »d jako ugodnimi pogoji, da se laliko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
Edina domača zavarovalnica! Svoji k svojim!


III. priloga 270. štev. „Slovenca" dne 24. novembra 1906.
I

—— lil.........................UMI III......^
FR.8EVČIK, puškar
v Ljubljani, Židovske ulice št; 7.
Priporoča svojo veliko zalogo
najboljših pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških, strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel.
Posebno priporočam lahke trocevke in (Bock) puške s Krupp-cevmi
za brezdimni smodnik.
Tudi velika zaloga vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah.
:S- t-'..:*"-- ••. .„."•	^
1563 20—20
Popravila in naročbe se točno in zanesljivo izvršujejo .*. Ceniki na zahtevanje zastonj in poštnine prosto.
(OSI

-K*oseojp eiiiij;irji Z
na novo otvorjeno «*■■■■§ *»	«» «»■»■•«, Cesta na Rudolfovo
železnico št. 20 (blizu Deghenghijeve žage).
v	K ii p ii j e se p o ii *i j v i A j I li o e n n li. ==
Se priporoča
2588 3 1
Marija Hamperl.
pariška svetovna razstava 1900: „GRAflD PRI*".
TVnjvi-jn odlika.! 1Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno, če /\ in ustanovno na pod- /nn\	leto
platu /I8Dl)X "860. T.RA,P. M.
C®-	40.000 parov!
Edini kontrahenti: MeNistorlt, Belin A Co., Dunaj, I.


2416 6-3
Vsak dan jih izdela tovarna
Trst-]Iew-Tork
je najpripravnejša, najcenejša in najboljša pot
iz Ljubljane v severno Ameriko,
ker tod ni dolgotrajne mučne vožnje po raznih železnicah, nobenega presedanja, ne prenočevanja in sploh nobenih postranskih stroškov med potjo. Parniki so prostorni, varni zračni in snažni; vozijo vsake 14 dni. Hrana in postrežba najboljša. Pojasnila daje in karte nrodaja glavni zastopnik ANDREJ ODLASEK, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
jgar Odlikovan z veliko zlulo kolajno na splošni spomladni razstavi na Dunaju.
Izborno svojo zalogo
raznovrstnih voz
kritih in nekritih, lično in trpežno izdelanih m
priporoča prečast. duhovščini in slav. p. n. občinstvu i3oO 23
J. Demšar,
Sprejmem tudi izurjene kovaške pomočnika in krepka vajence poštenih starišev.
Naročila izvršujejo se točno in po nizki oani.
I mm mm
mm f. K
i 8
P
v
■C 0) CQ
V>>.V.
P*®
mm
(i
U
V.
o
N
0
G.
1
mm
v/v sv/, c/v
'čmvt
Najcenejša in najhitrejša vožnja * Ameriko je s parniki Severonemškega Lloyda"	iz
□ Bremena Neu-VorK
s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. ■H Grosse. wmmm 9W Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 25>8 62-3
Etiuard Tavčar-ju, » Kolodvorskih ulicah ».35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja so tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena reelna In solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ari-ona, Utali, \Vyoming, Nevada, Oregon in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltlmore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
N>i najvišje povelje Nj<'g. ^ c. in kr. apost. Veličanstva
XXV. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta denarna loterija ^HSSSiSS. 8.389 dobitkov v gotovini
v skupnem znesku 512.880 Kron
2194 10-4
Glavni dobitek znaša 200 0QQ kron v gotovini.
Srečkanje nepreklicno 20. decembra 1908. — Ena srečka stane 4 K:
Srečke sc dobivajo pri oddelku državne loterile na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7. v loter. koljktu-ah, tobakamah, davčnih, poštn h, br ujavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od C. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije).
flajvečjet zaloga .
čevljev za gospode, dame in otroke ter športnih čevljev
iz najbolj slovitih tovarn.
0 Angleški šagrin, \
črne, rujave in bele I barve. 7efi 52-2»
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Hidralične vidre in sesalke
Josip \Veib!
J Spreitzer-ja nasl. LJUBLJANA, Slomškova ulice 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovšini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočih predmetov: žt6no omrežje na itroj, obhajtine mize, ograje na mlrodvora obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande stolpne križe, itedllnlke, itrelo-
vode. železna okna, železne stole itd. Specijaliteta raljlčnl zastorl in aolndne plahte po najnovejšem zistemu 8 somodvigalnimi 1509 52—59	oporami brez vijakov.
H
».-"-j

*|fran Zeman, Ljubljarici,
^ Poljanska cesfa24 in v tovarni pri živinskem sejmu ^
^ Skladišče hvalno znanih gepeljnov, slamo- M j|j reznic, klinj, mlatilnic, motorjev za žage ^ H. in mline, tromb in cevij za vodovode ter vseh .H y	potrebščin za kmetijstvo. 2323 7-s H
M	M
H Nizke cene! — Zajamčeno blago! H
V3f« j Pjijjjjni;n ^^
P
* slovenski optik v Gorici
f	ulica Vetturini 3,
puporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na debeli svojo veliko zalogo
optičnih izdelkov
in sictrvs-ake vrste oča^. barometre, to-j)Uirere, zdravniške toplomere, da)Jno-_ glede, Vi ge za vino žganje itd.
Sprejema naročila in poprave ter pošilja na i '
Pivovarna i PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——• v sodčkih in steklenicah. ——— -O--
tiajotarejša sveiarska tvrdka. — Ustan. pred 100 lat
upeve
pilporoča veletaetltl duhovSiln lltr glavnemu občinstvo
zajatnčeno pnstns žtbeino- voščene sveče
ta cerkev, pogrebe In procealje,
voščene zvitke, izbornl med-pitanec
kujl If dobiva v »eklenicah. Skntljah In ikaflb v pol|ubnl velikosti ter poceni
K-pufr se tudi vsak (a, med v panjih, sodčkih, kakor ludl voaek In auho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila te toplo priporoča In tagotavlja ločno In pošteno postreči.
1610 52- 9 LiJUBLIJANA.
Prriemove (Slonove) ulice 7.	Perlesova hi£»
Prva ljudska zavarovalnica
i&če v vsakem kraju kranjske dežele sposobne	2613 3
zastopnike.
Jako lepi pogoji.
Ponudbe pod ,,Ljudska zavarovalnica" na upravništvo „Slovenca".
I*rl nakupovanju
zzz suknenega mz in manufakturnega == blaga zzz-
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani
Špitalske ulice štev. 4.
811 62 —?6 Velika zaloga :---:
suknenih ostankov.
L".
Najcenejša vožnja v Ameriko. T^l
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),
■e priporoča pred. duhor&čini za
izdelovanja cerRveniR
para~
rnenfov.
-4r
239 26—45
Izdeluje oele ornate
kazale t Tseh liturgifinih barvah, plnvljale, obha-Jllne bnrse, itole in vse ia »lužbo boljo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor ie glasi naročilo, v svilnatem in ilatem veze njn. — Izdeluje tudi bandera in buld&hina ter izvrSuje vsakovrstno cerkveno perilo ii pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, ceno po mogofinoitl nizko, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro poatretbo. Prenovljenje starih paramentov tudiiado-voljno prevzame.

FAFF-ovi šivalni stroji
so najboljši za i*oett>ii»slco porabo.
SJ3T Šivajo, gotijo m p)Se$6
neprekosno za obrtne namene šivajoč sem in tje (Tvugellager).
Glavno zastopstvo: FRRN TSCHIHKEL Ljubljana, Mestni trg 9.	Kočevje, v gradu.
M |	________
I Gostilna u »Narodnem domucu Celju
odda se v najem od I. marca	1907, eventuelno tudi poprej pod jako ugodnimi pogoji. F
Celju.	2618 3-2
Ponudbe sprejema do 20. decembra 1906 Posojilnica v S £ Celju.	2618 3-2 S
MMfkmMmmmmi&MmMMM
i::::t;;st iiiitiii
M»i,l,B«,,,t*llt
■•.auaataaaMaa«
: 11 (<::;::; s;:>i --...•*•• — —
;;;;;;; j 4.;:;;;:;::;»i111;:: 11; i < iin;111 aaaHaaaMMaaaa^toaaaaaaaaaaoaaaiaaHaaaaHtaMaagaaaaaaaMaMaaaaMaaaaai
(M
1 Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu |
I Avgusta Agnola v Ljubljani ~ ?:r
Dunajska cesta št. 13 poleg „Figovca"
ii::
:Hj se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim :i| predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prelij vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
| umetnega steklarstva n slikanja na steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-:::i mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v jijj najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Hh Zaloga kakor velika izber steklenega in porce-lanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, poli; dob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1731 62-11 ~:«2 Narisi in proračuni na zahtavo zastonj, ijii Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem t ogled.
»a
»•iaaaa<eaeiM«aM>ataaeaaa«taaMaa»«aetaaa«iaaati,«nt*>iae«aaaaaMa«aa.aaaat««MN(MM«M<aMi{* HI!!!""!1?...............................................■••»<<. •«••1«.a.••*•.»«». ..(......•..••••••ttttlB
400 J04—79
Leopold Tratnik
Ljubljana, St. Petra cesta 27
priporoča visokočastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom svojo najstarejšo tvrdko za izdelavo cerkvenih posod in
orodja. Vodno velika zaioga. Prečastiti gospod! Ako kaj potrebujete ali nameravate napraviti prosim fas, blagovolite mi pisati in takoj pošljem vgorce. Stare reči popravim, poMlatim itd.
Velika zaloga elektr. »vetiI Id klparaklb del.

! ! ! Svoji k svojim ! ! !
F«. §OUEiAL
liroj Ljubljana, Pred škofijo 12,
odlikovan V Parizu 1906
odlikovan v Parizu 1906
se prlporlča profiast. duhovščini in alav. občinstvu v Izdelovanje vseh v to stroko spadajočih del natančno po meri, po niz-
,,	k ih cenah.	1893 8
Priznanja prve vrste na razpolago.
Prodaja na debelo iu drobno.
A Ji
^mm
%
fk*
M-*
■■ - zdmmi
<M a* n e k
le iz kranjskega lanenega olja
1619 100-37 prodaja
Adolf Hauptmann
v Ljubljani prva kranjska tovarna oljnatih barv firnežev, lakov in steklarskega kle>
ja. Največja zaloga
karbolineja in gipsa.


Solidno delo! Nizke cene!
Josip Stariha
692 F. S. Nolli-jev naslednik 62-30
Ljubljana, Vodnikov trg
se priporoča preč. duhovščini ia slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vsa
kleparska in
vodovodna
dela kakor tudi za vsa v to stroko spadajoča popravila.
E. Kristan
oblastveno koncesllonl-rana potovalna pisarna
za
Ameriko
v Ljubljani Kolodvorske ulice St. 41