Leto LXF? Poštnina plačana * fotovlnl V Ljubljani, v sredo, dne 28. oktobra 1936 Štev. 248 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 19 Din. za možem* ■tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je * Kopitarjevi bL6/111 SLOVENEC Telefoni arednlštvai dnevna služba 2050 — aočna 299«, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan sjntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika ček. račun: Ljnb« Ijana it 10.650 >■ 10.340 ca inseratei Sarajevo štv. 7565. Zagreb štv. 39.01U Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 K češkoslovaškemu narodnemu prazniku Predsednik Beneš Narodni prazniki češkoslovaške republike so v naši državii postali domači narodni dogodki. Svoie dni je bivši romunski zunanji minister g. Titulcscu, govoreč o idealu združenja držav, ki se imenuje Mala zveza, dejal, da v interesu zavezniških držav in sploh evropskega miru želi, da bi vse politične meje držav postale »podu-hovljcne črte«, ki bi ne predstavljale več zeva-jočih prepadov med narodi, marveč samo še komaj vidne spojrtvene črte, ki sicer med seboj ločijo posamezne narodne biti, a spajajo vse narodnosti v eno samo veliko kulturno družino. Titulescov ideal se morda niti v okviru držav Male zveze še ni popolnoma uresničil, da ne govorimo o ostali Evropi. Toda, če je dandanes mogoče govoriti o čudežnem dejstvu v sodobni mednarodni politiki, da so se začele meje »po-duhovljati«, to najlažje trdimo o odnošajih med Češkoslovaško in Jugoslavijo. In ravno radi tega se nam narodni prazniki češkoslovaške države zdijo tako prislno domači, da jih praznujemo z istim notranjim razpoloženjem, kot da bi praznovali svoje lastne. Ne verjamemo, da bi kje drugod v Evropi in izven nje isio lahko trdila dva naroda Ln bi to bilo tudi res. Kot svobodni državi sta Češkoslovaška in Jugoslavija izšli iz podobne, stoletja stare zgodovine. Zgodovine zadiranj, zapostavljanj, teptanj in žalitev najosnovnejših pravic, ki jih ie sleherna človeško bitje, posamič ali združeno v narod, sprejelo kot dar Boga in božje narave. Toda tudi zgodovine nezalirljivega optimizma, vztrajanja v junaških žrtvah, značajne volje, da se navzlic vsem zaprekam dosežejo cilji, četudi so v daljavi v temo zaviti. Takšna ie bila zgodovina obeli Ker sta obe imela oči uprte le v bodočnost, sta trpljenja sproti pozabljale, kot pravi Pascal nekje v svojih spisih, »da ie treba vedno proti scncu gledati, pa se senc nikoli ne vidi, ker nazaj padajo«. Ko sta vstali, prerojeni in pomlajeni, da si med ostalimi narodi sveta organizirata svoje lastno narodno življenje, sta bili obe prežeti od volje, da naj bosta njuna domova trdna, na zunaj lepa, na znotraj udobna, gostoljubna za vse, ki spoštujejo družinsko čast, stroga za one, ki bi je ne spoštovali. Tako sta začeli graditi vsaka svojo državo. Tesno druga ob drugi, kot v prošlosti, ko je bilo treba v trpljenju vztrajati, tesno druga ob drugi, kot jc bilo ob razpadli stare Evrope treba svet prepričati o potrebi njunega življenja za zdravje nove Evrope; tesno druga ob drugi, ko je treba v trenju idej in ob hripavem lajanju razdiralnih apetitov povojnega razdobja stati na straži, da kdo ne moti rasti mladih državnih občestev Tesno tudi druga ob drugi, ko je treba nasproti celemu svetu diktatorske samovolje branili ideale o spoštovanju ljudske volje in o svobodi človeške osebnosti Ta skupnost je sicer dobila takoj v prvih povojnih letih zunanjo obliko politične in vojaške zveze, toda lahko rečemo, da je ta zveza med dvema bratoma veljala bolj za zunanji svet, ki morda v takšno bratsko skupnost ni verjel, kot pa za nas, kjer je že prej, že davno prej obstojala in so jo sklenila poleg iste krvi, ki teče po naših žilah, že stoletja skupne narodne, kulturne in politične usode. Naši severni bratje so bili nekoliko hitrejši v zgraditvi in olepšavi svojega doma. Tudi bolj sigurni v obrambi svoje demokracije. To dejstvo pri nas ni nikoli vzbujalo kakšne zavisti, marveč nam je bilo le za zgled in za spodbudo. Veseli smo bili silnega napredka njihove države m njenega dobrega imena, ki je zazvenelo po svetu Njihov dosledni demokratični duh nam je veljal zmerom kot vzor našega narodnega stremljenja, tokrat najbolj, ko smo šli skozi hude preizkušnje in je bila Češkoslovaška v tem pogledu miren kotiček velike Evrope, kjer sc je dostojanstvo človeške osebnosh spoštovalo. Tako ludi sedaj z radostjo vidimo, do se naši bratje na severu vesele našega napredka, ko smo zapustili dobo mrtvila in zastoja ter se pogumno vrgli v ospredje, da kot država izvojujemo mled, ki nam gre, kol narod pa napredek in udobie, ki ga zaslužimo )e to vesela tekma med dvema bratoma, ki se ljubita, ki drug drugega k uspehom spodbujata. se drug drugega uspehov raduieta m k njim prispevata, dobro vedoč, da bo sreča enega izpopolnjevala srečo drugega. Naj to edinstvo ostane kot eden najlepših sodov povojnih let, ki bo brez dvoma tudi zabeležen kot eden najsvetlejših pojavov naše dobe, kadar bo našla svojega zgodovinarja Mi Slovenci, ki živimo na severnih obronkih naše domovine, želimo šc posebej podčrtati iskreno veselje nad skozi stoletja neskaljenim prijateljstvom z bratskim narodom, s katerim smo Portugalska je strgala krinko raz obraz sovjetske vlade Zunanji minister Monterio o pripravah za rdečo revolucijo v Španiji London, 27. okt. TG. Portugalski zunanji mini-setr Monteiro je poslal lordu Plymoulhu, predsedniku odbora za nevmešavanja tujih držav v špansko državljansko vojno, ki zaseda v Londonu, daljšo noto v odgovor na očitke sovjetske delegacije, da se Portugalska vmešava v špansko državljansko vojno v prilog nacionalistov kakor tudi v odgovor na zahtevo sovjetske delegacije, naj velesile nadzirajo promet v portugalskih lukah. Portugalski zunanji minister dokazuje v svoji noti na podlagi verodostojnih listin, ki so v posesti portugalske vlade, da je sovjetska vlada revolucijo v Španiji sistematično pripravljala. »Komin-(erna jc imela namen izvesti najprej revolurijo v Španiji ter jo od tam razširili naprej po ostali Evropi. Tudi sedanja madridska vlada, ki ji predseduje boljševik Largo Caballcro, je popolnoma na uslugo sovjetskemu poslaniku v Madridu, Ro-senbergu, ki se udeležuje sleherne vladne seje.« »Komunistična revolucija v Španiji je bila sklenjena na seji moskovske kominterne dne 27. januarja tekočega leta. V ta namen je bil poslan r Madrid Bela Kun. znani organizator komunističnega udara na Madjarskem v prvih letih po svetovni vojni. Nesel je seboj mnogo denarja za komunistično propagando in zii organizacijo komunističnih celic po vsej Španiji. Njegova naloga je bila v prvi vrsti, da organizira prvo rdečo diktatorsko vlado, ustanovitev terorističnega režima, ki sc bo uveljavil s krvavim terorjem in z brezobzirno krvoločnostjo. Nadalje je imel nalog, da čimprej razruši vse cerkve in samostane v Španiji ter organizira posebno rdečo armado. Zadnja njegova naloga pa je bila, da ua vsak način in z vsemi mogočimi sredstvi izzove vojno s Portugalsko. Vojna s Portugalsko naj bi bila neke vrste generalna vaja za splošno komunistično vstajo.« Minister Monteiro navaja dalje v svoji noti, »da so komunisti v Cadizu, Sevilji, Bajlajozu, Cor-dohi in Cacerosu vsi dobili velike množine sovjetskega orožja in municijet. Nota pravi dalje, »da so komunisti vse mesece sem, odkar (raja državljanska vojna, dobivali orožje iz Rusije in da se baš v sedanjem trenutku nahajata v pristanišču v Alicante dve ladji, sovjetska »Heba« in francoska »Jalisco«, ki sta prispeli tja pod meksikanskimi zastavami iu sta obe iztovorili ogromno množine orožja, municije, tankov in letal, ki prihaja izključno iz sovjetskah skladišč.« Ladje raztovarjajo pri belem dnevu brez vsakega prikrivanja. Posadka na obeh parnikih je sovjetska in rdeče oblasti so ji javno priredilo velike manifestacije. Semkaj so prispele tudi že vesli, da je rdeča madridska vlada poslala svojega odposlanca v tabor generala Franca s ponudbo, da jc pripravljena brez vojskovanja predati Madrid toda pod pogojem, da general Franco prizna neodvisno katalonsko državo. General Franco je odgovoril, da ne sprejema nobenih pogojev, ker je v položaju očistili Španijo komunizma tudi čc bi se rdeča milica tuintam še hotela ti pirati. Za Madridom dn bo takoj zasedel ludi Katalonijo. Franco upa. da bo vkorakal v Madrid že v četrtek. Ijondoi), 27. okt. h. Nevtralni odl>or za španska vprašanja se bo sestal bržkone nocoj, seveda, če bo pravočasno prišel odgovor iz Moskve. >Dai-ly Telegraph« je prepričan, da bo nevtralni odbor nadaljeval svoje delo in spravil sovjetsko Rusijo v osamljenost, v katero se je prav za prav vrgla sama s svojim čudnim postopanjem. Napad na Madrid Na vseh bojiščih grmijo topovi Bela letala popolnoma obvladajo Madrid Nacionalisti vkorakajo v četrtek Pariz, 27. okt. b. Po zadnjih vesteh je bilo iz štaba nacionalistov davi navsezgodaj zjutraj izdu-no povelje za zadnji generalni napad na Madrid. Z vseh bojišč okrog Madrida so pričeli grmeti topovi, ki so čistili zemljišče pred belimi četami, med katerimi so bili v prvih vrstah Maročani in pa vojaki tujske legije Istočasno z bombardiranjem topov so nastopili tudi tanki, v zraku pred njimi pa letala. Skupna akcija tega orožja jc delovala porazno. Vladne čete se niso mogle upirati hudemu napadu, ker nimajo niti dovolj topov, razen tega pa v njihovih vrstah ni nobene discipline, ker so njihovi glavni voditelji smatrali za potrebno, da jo v kritičnem trenutku odkurijo iz Madrida, da bi ne padli v roke belim četam. Generalni štab nacionalističnih čet je prepričan, da bodo prvi nacionalistični oddelki vkorakali v Madrid s treh strani, na četrti strani pa bodo njih letala preprečila, da bi marksisti pobegnili iz mssta. Uvod v današnjo generalno ofenzivo na Madrid je bilo močno bombaridranje nacionalnih sil v zgodnjih jutranjih urah. Istočasno z bombami so letala metala ogromne količine letakov, v katerih se poziva madridsko prebivalstvo, da izroči mesto brez bojev čelim četam. Bela letala so zlasti srdito bombardirala severni kolodvor in posamezne vojašnice, ki so jib popolnoma uničila. Na številnih mestih se v Madridu dv'gajo gosti oblaki dima, ker so bombe za vžiganje za5gale nekatere važne objekte, ki bodo zgoreli do tal. Na madridskem letališču so nacionalni letalci uničili dve vodilni bjmbni letali sovjetske konstrukcije, ki sta bili dopremlieni iz Rusi e in imeli nalogo, da ponoči napadeta mes'a, ki ijh imajo v rokah špan«ki nacionalisti. S pomočjo teh dveh ogromnih ru^kib bombnikov so hoteli rdeči zanesti med nacionalnimi četami zmedo in desorganizaci'o, zlasti pa so hotel' demonstrirati za bojno črto belih. Razen letališče v Madridu so nicionalna letala bombardirala še vsa druga letališča, ki so v rokah madridske uprave. Velika letalska akcija želeli imeti skupne meje, o nam za sedaj še ni bilo usojeno Nismo še izgubili upanja, da se bo ta želja enkrat izpolnila, ker vemo, da tako na eni, kakor na drugi strani tudi v-oba za to nc bo umrla. Naj bodo torej naše čestitke še posebno tople llglcd, ki si ga je naš severni brat pridobil m zdravje, ki ga v njem ves svet občuduje, je zasluga skupnih harmoničnih naporov ljudstva in njegovih velikih voditeljev. Ko torej čestitamo češkoslovaškemu narodu k njegovemu narodnemu prazniku, se želimo pokloniti tudi njegovim vodjem, ki so s svojo kulturo duha in srca, s svojo tarkovestnostjo za pravičnost in človeško dostojanstvo umcli ustvariti pojem avtoritete, ki nc potrebuje nobenih zunanjih sredstev, da sc povsodi brez odpora uveljavi. Češkoslovaška je v čisto svojstvenem pomenu besede danes tudi avtoritarna država, loda avtoriteta voditeljev sc ne skriva za gozdovi bajonetov, marveč sloni nu zasluženem zaupanju ljudstva, ki je bilo tako vzgojeno, da z nemo disciplino sledi poveljem, o katerih je prepričano, da so dobri za posameznika in za skupnost. Naj veljajo naše čestitke torej tudi velikim voditehem češkoslovaškega naroda, predsedniku republike Edvardu Bcnešu, ki ima za »poduliovljenje mejnikov« med severnimi m južnimi Slovani nevcnljive zasluge, sivolasemu modrijanu Tomažu Masaryku, ki danes s ponosom zre no narod, ki ga ic z modrim državniškim duhom skoval v eno najlepših držav v Evropi, in vsem možem, ki jim je ta tako čudovito zreli narod zaupal svojo usodo. Njegov ponos so, a tudi naš, kot je njegov narodni praznik tudi praznik vse jugoslovanske države. belih čet je bila storjena predvsem radi tega, da se stre eventuelni protinapad rdečih letal, ki bi imel za nalogo, da zavleče veliko ofenzivo na Madrid. Razen tega želijo nacionalne čete onesposobiti čim več rdečih letal, da ne bi pozneje, ko bodo nacionalisti zavzeli Madrid, izvršili bombardiranje mesta. Marksisti obkoljeni Po vesteh iz Hendaje so bele čete v teku včerajšnjega dne zavzele Guadalajaro in so tudi s te strani zaprli marksistom pot. Tako tudi tukaj ne bodo mogli pobegniti rdeči miličniki, ko bodo morali zapustiti Madrid. Vendar pa se s te strani ne pričakuje posebnega napredovanja nacionalnih čet proti Madridu, kaiti glavni napad bo prišel z za-pada, ker so nacionalne čete tam zavzele najboljše in najvažnejše strategične postojanke. Beg iz Madrida Nacionalni piloti so pri jutranjem bombardiranju ugotovili, da so vse ceste, ki vodro iz Madrida, polne avtomobilskih kolon. Brez dvoma sc je pričela velika izpraznitev mesta. Tudi člani vlade so jo že popihali v pretekli noči, nekateri z avtomobili, drugi z letali, ki so se dvign:la še pred prihodom nacionalnih bombnikov. Vse beži proti morju. Vodilni činitelji rdečega dela Španije sc že itak po večini nehajajo v Barceloni s predsednikom republike Azano in ministrom vojske generalom Prietom na čelu. V Madridu so ostali sedaj samo še anarhisti in komunisti, ki pa so sklenili, da kljub begu ministrov branijo špansko prestoli-co. samo da povzroči'o nacionalnim če'.am čim več izgub, pa četudi pridejo pri tem sami ob življenje. Vsekakor hočejo svojo kožo drago prodati. Anarhisti zaman lovijo zadnje bežeče rdeče ministre V teku včerajšnjega dne so skušali anarhisti preprečiti, da bi pobegnili še zadnji ministri, vendar pa se jim to ni posrečilo, ker so bili ministri pod varstvom komunistov, katerim poveljujejo ruski častniki. Rdeči ministri so zapustili Madrid na željo sovjetskega poslanika Rosenberga, za katerega se trdi, da je ponoči istotako odpotoval proti vzhodu. Izpraznitev mesta se vrši silno naglo ter se odvažajo vse vrednosti, zlasti pa vojni materijah Tudi disciplinirane marksistične čete so se umaknile iz mesta ter dobile povelje, da zunaj Madrida proti vzhodu zasedejo ugodne postojanke ter da od tam omogočijo nerednim četam in prostovoljcem, da se v primeru uevarnosti lahko z majhnimi izgubami umaknejo iz Madrida. Nove postojanke so zelo dobro utrjene in je tam zelo mnogo vojnega materijala Splošno se računa, da bele čete tukaj ne bodo mogle tako naglo prebiti bojne črte, ki je na mnogih krajih betonirana in predstavlja pravi trdnjavski pas. Nacionalne čete razpolagajo namreč le z lahko in srednje težko arti-ljerijo in bi te položaje lahko zavzeli le z ogromnimi žrtvami. F.dino nevarnost predstavljajo nacionalna letala, ki jih je vsak dan več. Azana ne ve, kam bi bežal Kakor poročajo iz Perpignana, je prišlo včeraj v Barceloni do burnih demonstracij proti Azani in pa proti vojnemu ministru Prietu. Demonstracije je priredda anarhistična mladina, ki dolži oba. da sta bila nesposobna v organiziranju obrambe Madrida. Misli se, da bo moral Azana pobegniti v Alicante ali pa v kakšno drugo špansko luko, bržkone pa bo mora! oditi v Francijo, ker mu katalonski anarhisti grozijo, da ga umorijo. Rdeči povelsnik - prvi pobegnil v Francijo IjoihIoii. 27. okt. b. Pravkar je semkaj prispela vest iz Francije, da je pobegnil i/. Španije komunistični general Assencio, ki mu je bila poverjena obramba Madrida. General Assencio je izjavil, da ni mogel organizirati obrambe španske prestolnice, ker so komunistične in anarhistične čete lolpa ljudi, ki jih ni mogoče krotili. Vsaka naredba, ki jo je izdal, se je z vseh strani kritizirala, delali pa ni nihče bolel po navodilih. Tako so imele nacionalne čete prav lahek posel v svojem napredovanju, kar bi sicer ne bilo, če bi v rdečih vrstah vladala disciplina. General Assencio je izjavil, da je pobegnil v Francijo zato, ker bi ga v Barceloni, kamor je prvotno nameraval pobegnili. umorili anarhisti. Poljske utrdbe, ki so jih zgradili miličniki v naglici pod vodstvom inozemskih strokovnjakov, služijo rdečim četam zelo slabo, ker jib bombe iz nacionalnih letal rušijo kakor papir. La Caballero ostane Pariz, 27. okt. b. Od vseh španskih ministrov je ostal v Madridu samo Se predsednik vlade Largo Caballero, ki je pod pritiskom komunistov in anarhistov sklenil, da brani Mndrid toliko časa, kolikor bo šlo. Ostali ministri so se razpršili na vse strani, tako, da o kakšni vladi v Madridu sploh ne moro biti več govora. Dunajska vremenska napoved. Zapndno vreme Ik) še trajalo, pretežno oblačno, deževno, padec temperature. Za Madridom - Katalonija 15 nemških podmornic na straži pri Barceloni Italijansko brodovje pri Balearih Pariz, 27. okt. b. V diplomatskih krogih so se že pričele širili vesli, da bo Italija v primeru, če se l>o Katalonija proglasila za neodvisno državo, zahtevala dovoljenje, da lahko zavaruje svoje interese na Balearskih otokih. Italija opravičuje to svojo zahtevo s tem. da nikakor ne more dovolili ustanovitev rdečega žarišča na Sredozemskem morju. Razen lega bo Italija sklenila sporazum tudi s španskimi nacionalisti, glasom katerega naj hi dobila dovoljenje, da sme na llalearskih otokih zgradili svoja skladišča za pogonski malerijal in municijo, iz knlerega bi preskrbovali italijansko vojno brodovje. «L'0euvre> poroča, da je general Franco pripravil s pomočjo Italije in Nemčije ludi napad nn Katalonijo, čc bi sc proglasila za neodvisno so- vjetsko republiko. Dne 19. t. m. je odplulo i/, nemških lok 15 podmornic, ki so danes že v španskih vodah. Vse to podmornice bodo na razpolago španskim nacionalistom. Razen tega je Nemčija zopet poslala pel težkih bombnikov španskim belim četam. Tudi Italija je poslala na Malorco S novih podmornic, na katerih so sicer uslužbeni španski mehaniki, vendar pa jim poveljujejo italijanski častniki. Naloga teb podmornic je, da stalno patruljirajo v vodah med Itnlearskimi otoki in Barcelono in da preprečijo dovoz vojnega malerijilla ter vsuko iikrcuvunje v španskih lukah, ki so še pod madridsko upravo. Posadka leh podmornic je dobila nalos. da takoj izvrši napad na vsako transportno ladjo, ki hi se približala llalearom ali pa lirreloiii. ne glede na to, pod katero zastavo pluje. Dr, Stojadinovič v Turčiji Carigrad, 27. oktobra. AA. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr Milan Stojadinovic jc danes kosil na jugoslovanskem konzulatu. Pred kosilom je tU. Stojadinovič dal dopisniku Anuiknlskc agencije m drugim poročevalcem listov tole izjavo: V času, ko prvič slopam na turška tla, s posebnim veseljem pozdravljam preko odličnih zastopnikov turškega tiska, ki jih že dolgo poznam, prijateljsko in zavezniško državo. 7.a vsakega jugoslovanskega državnika je sporazum in prijateljstvo z novo Turčijo temeljni kamen miroljubnega razvoja Balkana in pomembna pridobitev za mir in napredek na svetu. Minili so časi, ko je Balkon služil svetovnemu tisku kot zgled nesporazuma in stalnih prepirov. Danes pojmuje Balkan red in mir tako resno, da tega problema ni treba smatrati kot važnejšega od vseh drugih. Ni pretirano, če rečem, da se v leh ležkih časih, ki jih doživlja vsa Evropa, prav na Balkanu kar najresneje dela za dosego čvrstega in trajnega miru. Dokaz tega je ludi moje potovanje v Ankaro. V zvezi s prihodom predsednika jugoslovanske vlade in zuin. ministru dr. Milana Stojadinoviča prinašajo vsi turški listi obširne članke, v katerih pozdravljajo šefa prijateljske vlade. Carigrad, 27. okt. AA. Anatolska agencija poroča: Predsednik jugoslovanske vlade dr Milan Stojadinovič je prispel s svojim spremstvom na poti v Ankaro v Odrin Dr. Stojadinoviča so na železniški postaji v Odrinil sprejeli in pozdravili jugoslovanska poslanik v Ankari, šef zunanjega ministrstva in zastopniki civilnih in vojaških oblaslev. Kralj Karol k Eenešu Bukarešta, 27. oktobra AA. Ni. Vel. kralj Karol je snoči s posebnim vlakom odpotoval v Prago. Odpodoval jc iz Sinaje v spremstvu prestolonaslednika Mihajta, zim. ministra Antonesca Ln spremstva. Kruli vrača obisk predsedniku češkoslovaške republike dr. Benešu. Na postaji v Sinaji so bili ministrski predsednik Tatarescu in člani vlade, ki so pozdravili kralja pri odhodu. Z istim vlakom ie odpotoval v Prago tudi češkoslovaški poslanik Scba. O priliki obiska kralja Karola v Pragi poudarjajo vsi romunski lisrti, kako neomajne zveze družijo Romunijo in Češkoslovaško in Malo ati-tanto sploh. Današnji »Adeverul« prinaša v zvezi s tem poslanici kralja Karola m predsednika češkoslovaške republike dr. Benešn. Kralj Karol pravi v tej poslanici, da se tem bolj veseli tega obiska, ker poudarja neločljivo enotnost Male antante, politične organizacije, ki jc poklicana, da postane vse močnejša in močnejša in ki v tesnem sodelovanju z Balkansko zvezo vodi politiko mini in obrambe koristi svojih članov. — Predsednik češkoslovaške republike dr. Bcneš pa pravi v poslanici: Ustvarili smo v Mali antanti zelo določen politični sistem, ki temelji na osnovni ideji, da si bomo zmerom laliko pomagali^ z lastno silo in z zaupanjem vase. Dovolj močni smo in želimo, da z vso pravico igramo svojo Ins+no vlogo v evropski politiki. List prinaša tudi izjavo predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča; v njej pravi, da je osnovno načelo jugoslovanske ztf-nanje politike ohranitev prisrčnega prijateljslva z zavezniki in normalnega razmerja s sosedi. Praga, 27 oktobra, c. Danes popoldne ob 16.45 jc na mejno postajo Nikola Titulescu pri-vozil romunski dvorni vlak, v katerem potuje romunski kralj Karol v Prago s svojim sinom princem Mih ni I o m in spremstvom. Vstopilo je češkoslovaško spremstvo za romunski dvor, ki ga vodi češkoslovaški poslanik v Londonu jan Masaryk. Dvorni vlak je ob 17 odpeljal dalje proti Pragi. Kralj Karol ic z vsem spremstvom stal v svojem salonu in živahno odzdravlial veliki množici ljudi, ki se jc zbrala ob vsej progi tn kralja z navdušenjem pozdravljala Vsa Praga je že vsa v zastavah in na vseh oknih so velike girlandc rož na čast visokega gosta, ki prihaja v Prago tcdai), ko slavi ves narod praznik vstajenja svoje države m mu je dana letos izredna prilika, da sc tega praznika veseli obenem z vladarjem zavezniške države Romunije, kar lako lepo dokazuje, da je praznik češkoslovaškega naroda tudi praznik vseh narodov držav Male zveze. Vsi listi prinašajo žc nocoj zelo lepe članke v pozdrav vladarju prijateljske Romunije. €i Domači odmevi „ Jugoslovanski prerez... Zakaj nemško časopisje noče vedeti, da je Slovenija v Jugoslaviji Prijatelj našega lista nam piše: 1. Članek pod gornjim naslovom, objavljen v »Slovencu. z dne 17. oktobra, št. 239, in z dne 22. oktobra, št. 243, ocenjuje poročilo nemških novinarjev v >Vulkischer Beobachter«, odnosno v Uerliner Lokalanzeiger« in se čudom vprašuje, zakaj sta oba poročevalca popolnoma premolčala Slovenijo, v kateri so se vendar časnikarji mudili. Za razlog navaja temu čudnemu molku »Slovenec-: tole: Moramo misliti, da hitlcrjevska Nemčija smatra Slovenijo še vedno za svoj »Raum«, in za svoj >Kulturboden<, da jo smatra še bolj za svojo moralno last, kot pa za integralni del Jugoslavije ...«. Ta razlog je v celoti pravilen, vendar ni docela izčrpen, ni popoln. Ni samo to, da smatrajo v Nemčiji slovensko zemljo za svoj »Raum in za svoj : kulturboden«, temveč Slovenija je Nemcem v rajhu pravcato nemško ozemlje, sedaj pod Jugoslavijo deloma poslovanjeno, seveda nasilnim potom, ozemlje, na katero ima zbog tega Nemčija naravno pravico. Da jo smatrajo za svoj ::Raum«, lo je že stara stvar, vendar ne v tem smislu, da bi jim mogla mnogo prostora nuditi zn naseljevanje njihovega živija, ki se čuti utesnjen v sedanjih mejah Za to je Slovenija premajhna. V lo svrho si žele drugih pokrajin, večjih, širnejših... >, Wir sinil ein Volk oline Raum«. (mi smo narod broz prostora), to je stalni krik v Nemčiji. V marsikaterem uradu lahko vidite to misel nazorno prikazano s posebnimi zemljevidi, ki nosijo za napis gornje besede. Takšen »Raum« so iskali Nemci med vojno. Kdo se ne spominja, kaj je pisala na primer »Ost-deutsche RundschniK takoj v začetku svetovne vihre. Z vso resnobo je predlagala: ko zmagamo — o zmagi niso dvomili najmanj — in vklenemo v naše meje severno Francijo, moramo zahtevati, da nam sovražnik preda lo ozemlje popolnoma izpraznjeno. brez prebivalstva, da moremo naseliti tamkaj takoj strnjene nemške kmete. In Poljsko ter Ukrajino do Kijeva in črnega morja moramo izprazniti, da naredimo prostor našim nemškim vseljencein. Poljake pa preselimo v Malo Azijo. Tako so si delali prostor in bi ga bili v svoji brezobzirnosti tudi napravili, da je vojna končala malo drugače. Naša slovenska zemlja pa ima kot Raum: za Nemce drugačen pomnil. Vrlo znan vsemu svetli. In že davno. Nemška Triester ZeHung?: ga je leta 1836 na čisto jasen in gol način povedala, pišoč: Kranjska mora pripasti Nemčiji, ker jo Nemčija potrebuje za svojo zvezo z jadranskim i" Sredozemskim morjem. Tako. i-Novice* v Ljubljani >7 omenjenega lela. ki so mi slučajno prod leti prišle v roke, so zaradi tega ogorčeno napadle tržaški list, rekoč: kje pa je Avstrija? To je starodavna, slo in stoletna želja Nemcev, da se dokopljejo tudi do južnega morja, samo malo čudno je bilo. da je lo avstrijski list lisli čas proglasil kot nekaj povsem upravičenega, naravno potrebnega ... V tem smislu je naša slovenska zemlja ludi za današnjo Nemčijo Raum«, o tem ne moremo prav nič dvomili, s tem dejstvom moramo računati. Da Nemci v Rajhu smatrajo naše ozemlje tudi za svoj Kulturboden . jo znano vsakemu omikan-cu. Manj znana, ali recimo raje naši zavesti manj jasna, da smo temu naziranju v veliki meri krivi sami. Res, ne smemo, in ni treba naprtiti vso krivdo nam samim. Kriva so stoletja in razmero, v katerih smo živeli pod bivšo Avstrijo. Naše učilnice od najnižjih do najvišjih, uradi itd. — vse je bilo nn delu, zlasti od jožefinske dobe dalje, da vso našo omiko usmeri nemški nasproti, to ni bila naša krivda. Ali vendar tudi v preteklosti nismo bili brez nobene krivde, niti nismo danes. Da omenimo samo nekaj. Poglejte v nase knjigar ne po nnših mestih, naj bodo prav naše narodne ali rekli bi nevtralne. Kakšnih knjig vidimo največ v izložbah? Nemških, včasih izključno te. Morda se vmes skriva kakšna slovenska prav sramežljivo, kakor da čuti, da je po milosti božji tu. Poglejte oglase nekih knjigarn, kakšne knjige pomi jajo po časopisju? V gotovih strokah izključno le nemške. Saj vendar imamo tudi žo zelo lepih in res z vso temeljitostjo obdelanih znanstvenih del, da za neke stroke gotovo ni treba več segati po tuji knjigi. Ali med mnogimi našimi omikanci še danes vlada neko nezaupanje do vsakega domačega književnega dela, bilo io znanstveno ali pripovedno, in vendar je resnica, da marsikatero nemško delo po vsebini in temeljitosti ne dosega domačega. Spretna reklama je tujemu pridobi Ia takšen dober glas, da velja 7a neomikanca, kdor ni prebral ali vsaj imel v rokah lake knjige, dokler ne pride človek, ki razkrinka delo, toliko hvaljeno, ki da je položilo temelje čisto novi vedi, razkrinka kot navaden machwerk. Takšnih primerov smo tudi v novejši dobi ob znanstvenih nemških delih doživeli nemalo. In po naših zasebnih knjižnicah v naših narodnih, res narodnih družinah, česa vidimo največ. Le poglejte. Tu vidite nemške klasike, vidite vsemogočo nemške romane, ali zaman iščete naše slovenske klasične pisatelje, zaman novejše pripovednike, Cankarje, Finžgarje, Preglje... So narodne dame, katerim je Cankar pač znan po imenu, ki pa recimo za Preglja prav nič ne vedo, niti da je na svetu, kam-li, da je kaj spisal... Ali je pretirano? Ne. Ali je izmišljeno? Ne! Izkušeno. Ali se,smatrajo zato neomikanim ali manje izobraženim? Nikakor ne! Neizobraženim smatrajo tebe, ki ne veš za ta ali oni roman nemškega romanopisca, čeprav zakolnega. In tedniki,- recimo s slikami, mesečniki. V marsikatero narodno družino prihajajo še danes razni nemški Garten-laube, Buch fiir Alle, Reclams Universum .. ., da ne govorimo o Interessantes Blati in sličnim. In marsikatera leh družin niti ne ve, da imamo Slovenci ludi ta in oni izvrstno urejevani tednik in mesečnik, ki se ne samo lahko ob stran postavi vsakemu nemškemu, ako ga ne nadkriljuje, kar je često rosnica. In razni puhli in neznansko plitvi nemški »magazink, katerih vsebina je pod ničlo in katerih vsa mikavnost je za neke ljudi v gotovih slikah še vedno najdejo medNhami odjemalcev ter prirejajo za Jugoslavijo posebne izdaje. Naj bo, če za Nemce ali v slovenskih družinah je taka drago plačana plitvost pač čislo nepotrebna. ko za dobro slovensko in vsebinsko bogato knjigo ni denarja. Tako domača dobra, toda preskromna sirota ne more čez prag. ker se v iiiši in na mizi šopiri prešerna in objestna tujka. In to v naših narodnih hišah. Ali je poleni še čudo, ako Nemci v rajhu in v Avstriji sniilrajo našo zemljo, kalero preplavljajo s svojimi knjigami, za svoje prosvetno torišče, svoj »Kulturboden«? In lujec, Nemec, ki se ogleduje po naših knjigarnah in naših hišah, saj tudi v zasebne liiše pridejo na letovanje, kaj se mu zdi? Zadetka poročita: V obleganem Madrida: kaos, lakota, sSrah . . . London. 27. okt. b. Posebni dopisnik ;Daily Maila> poroča, da je v španski prestolnici zavladala splošna zmeda. Razpadli so še zadnji ostanki vlade, na svojem mestu pa je ostal samo ministrski predsednik Largo Cabnlero. Zn obrambo mesta ni nobenega enotnega načrta, temveč vsakdo dela na svojo roko kakor hoče. Posameznim poveljnikom je na prosto dano, kakšen način borbe bodo vodili proti enotno nastopajočim nacionalnim četam, ki po skrbno izdelanem načrtu zavzemajo kilometer za kilometrom zemljišča pred špansko prestolnico. Madrid pa se bori sedaj še z lakolo, ker so vse zveze z morjem prekinjene. Na ulicah so neprestano neredi, noči strašne, ker se povsod strelja. Vojaška policija lovi pn ulicah miličnike, ki so pobegnili s fronte in sc nočejo več vrniti nazaj. Prebivalstvo sploh ne ve, kakšno je stanje na bojiščih. V restavracijah nt mogoče dobiti nobene tirane. Dobi se le še neke vrste golaš, toda ne vsak dan. Komunisti, anarhisti pa 5i> vedno verujejo v možnost obrambe Madridu ler so nn svojih mestih. Po volitvah »Nacionalna javnost ie z nedeljskimi volitvami zadovoljna in v tako težkih okoliščinah izvojevani rezultati so ji v zadoščenje in zadovoljstvo« s temi besedami se je »Jutro« včeraj vrnilo z nedeljske patrole in skušalo potolažiti svoj zbegani tabor. Priznalo je. da so zunaj razmere težke, ker je bilo pred kratkim 21 županov, vsi do zadnjega iz njihovega tabora, radi nepravilnosti, ponarejanj in goljufij izročenih sodišču, drugi pa so sicer še ostali na svobodi, vendar pa so se ljudem tako za merili da jih nihče več ne mara. Zato je »Jutro« svoj tabor počasi pripravljalo na skromnost in na najhujše in mu sedaj v tolažbo povedalo, da so od 07.276 oddanih glasov oni le še dobili 921 glasov, kar jim je še v tako težkih okoliščinah v zadoščenje in zadovoljstvo.« Tako je »Jutro« ugriznilo v grenko jabolko nedeljskih občinskih volitev in pri tem še enkrat skušalo dopovedati, da je bila borba »z njegove strani stvarna in dostojna«. Za koga je prav za prav »Jutro« vodilo »stvarno in dostojno borbo« iz njegovega pisanja ni razvidno, saj že nekaj vrst nato pove, da JNS, katere glasilo je »Jutro«, ni kandidirala in da 6e sploh ni upala spustiti v borbo. Iz njegove vneme za »gospodarsko smer«, za »delovne ljudi« (za lenuhe se menda ni nihče potegoval) in za »preobrazbo splošne slike naše lepe domovine« ba pa mogli sklepati, da jc njegova rim patija na strani gospodarskih list, delovnega ljudstva (ne lenega) in drugih skrivalnic »ljudske fronte«, ki je morala biti z bornim uspehom zadovoljna z nacionalno javnostjo vred. Priznava, da je slika naše domovine lepa in vendar si želi, da bi jo »delovni ljudje« in »gospodarska smer« preobrazili. Kako naj se lepa slika preobrazi, da bo ostala še lepa, je skrivnost, ki jo zna razvczljati samo »nacionalna javnost«. Glasove pa je »Jutro« takole štelo: Vseh vo-livnih upravičencev je bilo 153.751, za JRZ jih je glasovalo samo 70.820 ali 46%, »dočim ostalih 51% ni volilo ali je volilo druge liste«. Tak način poročanja slovenske javnosti prav nič ne razburja, ker ga je od listov iz Knafljeve ulice že vajena, saj so pred tremi leti še mrliče žteli med svoje pristaše, zakaj ne bi letos poškil ili dobiti delež tudi pri tistih ki »niso volili ali pa so volili druge liste«. Pa so te številke bolj točno znane. Od 151.751 volivnih upravičencev jih je 021 ali 0.6% volilo liste JNS. 70.820 ali -16% jih je volilo liste JRZ, 7149 ali 4.6% jih je volilo liste JRZ v kompromisu 7 drugimi strankami, »druge liste« jih je volilo natančno 18.386 ali 11.9%, drugam ni nihče volil, ker jih je 56.495 ali 36.73% volivnih upravičencev ostalo doma. »Jutro« seveda številke tako prikroji, da skrije poraz tiste stranke, za katero je vodilo »stvarno in dostojno borbo« in ki je bila tudi stvarno in dostojno poražena. Sicer pa — da je le »nacionalna javnost« zadovoljna. Pred tremi leti je bila zadovoljna, ko je praznovala »črni dan nunktaške politike«, in je tudi danes zadovoljna, kaj pa tudi hoče, če bi vpila, bi bil njen poraz še bolj viden Morda bi s »Jutro« rado tolažilo s »prenizko« vol;vno udeležbo. Največjo volivno udeležbo izmed vseh volitev, kar jih je kdaj na svetu bilo, je dosegel Hitler (99%) pa naj »Jutro« pogleda v svoje predale, kaj je o tistih volitvah pisalo. Naj se zadovolji s tem. da se je 0.95% tistih polnoletnih moških, ki zasledujejo politično življenje, izrazilo za njegovo politiko. Za »nacionalno javnost« je to dovolj. — »Jutrov« uvodnik bi ne bil »Juirov«, ako se v njem ne bi našla prilika udariti po katoliških duhovnikih. Že prod volitvami je »v stvarni in dostojn, borbi« omenilo neki veri sovražen dogodek, ki se je zgodil v rojstni vasi nekega odličnega duhovnika, ki ima precej vpliva na katoliški tisk. kakor bi hotelo reči: »Kaj pa počnete, da 6e v vaš;h domačih krajih dogajajo take stvari.« Naj danes pogleda, kako so volile rojstne vasi prvakov JNS, n. pr. Škofja vas v celjskem okraju, kjer sta doma gg. Novačan in Prekoršek ali pa tudi Trbovlje, kjer je doma sam gosp. dr. Kramer. Nikjer v teh krajih 111 prodrla INS. čeprav je njen »program« druga vera njenih prvakov. — »Nacionalna javnost« jc zadovoljna? Dva zadovo'ina Kron'ca Glasili slovenskega dela JNS, Slovenski Naroda in (Jutro sta izjavila, da sta 7, doseženimi uspehi pri nedeljskih volitvah kar gladko zadovoljna. Ce je njuna stranka v nedeljo dobila na j svoje ime na vsem Slovenskem kar 921 volivcev, je ta zadovoljnost skoraj več kakor pa skromnost ! tistega berača, ki je bil zadovoljen, da je imel ! samo eno srajco, pa še tista je bila vsa raztrgana, j Zdi pa se, da Ia dva lista kol uradni glasili JNS. i prištevata sebi v prilog tudi vse glasove, katere 1 so dali skupni opoziciji komunisti, socialisti in I Nemci. Priznamo, da je vseh teh mnogo več, ka-! kor pa je JNSarjev. Toda v tem primeru sta ta i dva zadovoljna Kranjca podobna tistemu Črno-i gorcu, ki je dejal: .Nas Črnogorcev in Rusov je j skupaj kar 100 milijonov!« Nedeljske volitve so na Slovenskem dokazaie, da jih ni sicer 100 milijo-; nov. ki so volili z opozicijo, da pa vsa opozicija z | jutrovskiin priveskom vred ni zmogla niti ene pe-; tine vseh oddanih glasov. Če so združeni >na-predni« elementi, med katere ta dva lisla sedaj ■ prištevata tudi vse uskoke, zadovoljni, da v njiho-I vem imenu izražata svojo zadovoljnost ta dva lista, je to njihova stvar, ki nas prav nič ne briga. r.SfovensN Narod" šteje vrste naprednega življa «Slovenski Narod* takole modruje o pomenu JNS v Sloveniji: »Svoje dni (to so pravi pod JNSarsko diktaturo v Sloveniji) je bil napredni živelj količina, na katero se je lahko zrlo s posmehom in ki se jo je lahko preziralo...« .. danes pa (to se pravi, po volitvah, v katerih jo JNS dobila samo 1 občino in 921 glasov) je ta živelj faktor, ki ga more prezirati samo šc — slepec in tepec.« Slepec namreč, ki ne vidi, da naprednega življa ni več. in tepec, ki še ne ve, dn torej JNS niti preži ran ja ni več vredna? Ali je takšna razlaga prav, (Slovenski Narod*? „Pozdrav bratom Slovencem" O zmagi JRZ v Sloveniji prinaša belgrajska »Samouprava« uvodni članek, v katerem naglasa veliko važnost teh volitev, ki so za državo toliki; važnosti prav zaradi tega, ker so JRZ prinesle tako veliko zmago. Na koncu članka pravi lisi takole: »Zmaga naše stranke, ki je predstavnica demokracije, in popoln poraz JNS ter drugih ostankov fašizma in reakcije, nam dela veliko veselje ter nam istočasno daje zanesljivo jamstvo, da je reakcija v naši državi za vedno onemogočena. V leni dejstvu ie največji in najgloblji značaj teh volitev, zaradi česar dunes ne slavimo le strankar- ske zmage, ampak tudi veliko in značilno zmago novega duha v našem javnem življenju — zmago demokracije. Izid volitev v dravski banovini je najboljši odgovor poskusom nekaterih gospodov iz JNS, ki so skoro pet let tolkli po državljanskih svoboščinah in demokraciji v naši državi ter se obenem predstavljali, češ da so oni predstavniki Slovencev. Sedaj, po taki volilni zmagi je vsej naši državi jasno, da sta dr. Korošec in JRZ edina zakonita predstavnika Slovencev, kateri so se včeraj v tako ogromni večini izrekli za našo stranko in njene kandidate, to se pravi za red, delo in demokracijo. Dobiti 85% glasov v deželi, kjer se je zoper JRZ združila celokupna opozicija, ki ni izbirala sredstev, |>oninni nemajhen političen uspeh. Z doseženimi izidi smo več kakor zadovoljni, vsled česar z največjim veseljem pozdravljamo to sijajno zmago velike politične zavesti bratov Slovencev«. Čsl. narodni praznih v Belgradu Belgrad, 27. okt. m. Na predvečer državnega praznika bratske Češkoslovaške republike bo tukajšnje operno gledališče uprizorilo nocoj igro »Dalibor«, kateri bo prisostvovala celokupna vlada z notranjim ministrom dr. Korošcem na čelu. Jutri zvečer ob 21 pa priredi češkoslovaški poslanik na našem dvoru sprejem v prostorih češko-jlovaškega poslaništva. Zagrebški župan odstopil Zagreb, 27. okt. b. Mestni župan Erber je poda! ostavko, ki jo je kraljevsko nainestništvo s svojim odlokom z dne 12. t. m. sprejelo in razrešilo dolžnosti župana dr. Erberja. Upravo občine je prevzel začasno v roke podžupan Teodor Kauf-mann. Podružnica PAB v Ljubljani Belgrad, 27. okt. m. Agencija »Jugoslovanski kurir« poroča, da je izoelan osnutek statuta podružnice Privilegirane agrarne banke v Ljubljani in Zagrebu. Na podlagi tega načrta, ki ga zdaj proučuje finančno ministrstvo, bosta imeli podružnici v Ljubljani in Zagrebu popolno avtono-' mijo v svojem delokrogu glede odobritve in razdelitve kreditov. Tri čiane upravnega sveta in predsednika podružnice bo imenoval ban dravske oziroma savske banovine, ostale tri pa upravni odbor PAB v Belgradu. Ravnatelja in tudi uradništvo bo imenoval upravni odbor podružnice. Podružnica v Ljubljani bo pristojna za ozemlje dravske banovine, zagrebška pa za ozemlje savske, primorske in vrbaske banovine. Profesorji pri prosvetnem ministra Belgrad, 27. okt. m. Prosvetni minister Sto-šovič je danes dopoldne sprejel centralni odbor Jugoslov. profesorskega društva, ki mu je ob tej priliki izročil tudi posebno resolucijo, sprejeto na sedanjem zasedanju glavnega odbora profesorskega društva. V resoluciji vodstvo profesorjev naproša prosvetnega ministra, naj že sedaj pozoveupro-svetne oddelke posameznih banskih uprav, dh ffiu stavijo konkretni predlog glede otvoritve novih srednjih šol, ker je redni pouk v dosedanjih Srednjih šolah zaradi prevelikega navala šolske mladine zelo oviran. Ureditev cele vrste stanovskih vprašanj, ki so določena v izdelanem načrtu zako-na o spremembah zakona o srednjih šolah, naj sa uzakoni s posebno uredbo v smislu pooblastil v finančnem zakonu. Pri nameravani spremembi o ureditvi [irosvetnega ministrstva pa profesorska organizaciia predlaga, naj se pri tem postavijo posamezni nadzorniki za pouk, in to v prosvetnem ministrstvu kakor tudi pri banskih upravah. V resoluciji profesorji naprošajo nadalje prosvetnega ministra, na) se določbe § 83 zakona o srednjih šolah, kjer je predpisanih pet let službovanja profesorjev v notranjosti države, kot predpogoj za nastavitev v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Skoplju in drugod, ukine, ker se je stalno izigraval. Nadalje naj se dovolijo še večji krediti za nove postavitve in napredovanja. Profesorjem naj se dovoli poučevanje na privatnih zavodih. Praktični učiteljski izpiti naj se nagradijo. Profesorji so na zasedanju sklenili, da mora organizacija stopiti v slik z ostalimi uradniškimi organizacijami zaradi skupne akcije za povišanje dra-ginjskih doklad. Končno se je glavni odbor profesorskega društva bavi! tudi z vprašanjem enotnih učbenikov ter )e izrazil željo, naj se to vprašanje enkrat reši s pomočjo posebne komisije, ki bi izbrala posamezne učbenike. V nasprotnem primeru pa naj se povrne o dejanski stroški onim profesorjem, ki so se tečaja udeležili. Iz veterinshe službe Belgrad, 27. okt. AA. Premeščeni so: za višjega vet. svetnika pri okr. načelstvu v Celju Josip Supar, doslej v Bos. Brodit; za vet. svetnika pri banski upravi v Sarajevu dr. Josip Čeh, doslej pri banski upravi v Ljubljani; za vet. svetnika nri okr. načelstvu v Bugojnu Alojzij Škof, doslej v Ljutomeru; za vet. svetnika pri okr. načelstvu v Gračanlci Maksim Sribar, doslej v Celju; za vet. svetnika pri okr. načelstvu v Donjem Lapču Fra-njo Golar, doslej v Škofji Loki; za vet. svetnika pri banski upravi na Cetinju Viktor Glerija, doslej v Ljubljani. Za višjega veterinarskega pristava pri sreskem načelstvu v Škofji Loki dr. Leon Kocijan, doslej v bakteriološkem zavodu v Ljubljani; za veter, pristava pri sreskem načelstvu v Ljubljani dr. Fra-njo Kovač, doslej na Llbu; za veter, svetnika pri sreskem načelstvu v Delnicah Franjo Kojdla, doslej v Daritvam; za višjega veter, pristava nri sreskem načelstvu v Bajini Baški Vekoslav Štibler, doslej v Kovačiču. Preizkušnja letalskega napada na Lublano Ljubljana. 27. oktobra. Ob tričetrt nn devet je bila glavna preizkušnja za primer zračnega napada na Ljubljano. Napad je organiziral odbor za obrambo mesta OZAM pod vodstvom g. Turele Komisija je z grajskega stolpa opazovala učinek preizkušnje. Komisiji so prisostvovali mestni župan dr. Adlešič, zastopniki banovino ter drugih oblaslev in organizacij Preizkušnja je pokazala izredno razumevanje prebivalstva, ker so vsi mestni deli, posebno predmestja, pogasnili luči, le v središču mesta so gorele 5o nekatere luči. Napad je trajal deset minut. Med preizkušnjo je letelo nad Ljubljano sovražno letalo. Prihodnje dni bo prav tak dnevni zračni napad. Zemunska vremenska napoved. Toplo. Postopno pooblačenjc. Slovo od ministrskega predsednika dr. Milana Slojadinoviča na belgrajskem kolodvora pred odhodom v Ankaro. Desno od dr. Slojadinoviča je turški poslanik Ali Hajdar, poleg njega romunski poslanik Guranescu. Levo od dr. Milana Stojadinoviča ministri dr. Spaho, dr! Vrbanič in general MariČ. Proslava čsl. narodnega praznika Razstava češkoslovaške povojne knjige Današnja proslava češkoslovaškega narodnega praznika bo imela prav poseben namen: pokazati hoče Slovencem bogastvo in vsebino povojne češkoslovaške knjige, leposlovne, znanstvene, biblio-filske, glasbene, dramske, umetniške itd., ter bo v tem oziru nekaj edinstvenega. 2e pred meseci se je ustanovil v Ljubljani poseben odbor na iniciativo akademskega odseka jugoslovansko-češko-slovaške lige, ki je neprestano delal ter zainteresiral češke odločujoče kroge o pomembnosti razstave češkoslovaške knjige v Ljubljani. Praški glavni odbor so tvorili poleg predsednika prof. M. Murka, tudi drugi vseučiliški profesorji, tako prof. J. Horak, ravnatelj muzeja dr. Volf, docent dr. Heidenreich in drugi, ki so nabrali pri posameznih založnikih in društvih lepo število nad 2(100 povojnih knjig ter jih namenili Ljubljani. Knjige je izbrala komisija, ki so jo tvorili prof. J. Jorak, doc. dr. Heidenreich ter lektor dr. Berkopec, tako, da bo Ljubljana mogla videli res najvišjo in najtehtnejšo knjižno tvorbo bratskega naroda v povojni dobi. Opozarjamo naše občinstvo na to edinstveno in veličastno razstavo lepe knjige, katere otvoritev bo danes, dne 28. t. m. ob 20 zvečer v vseh prostorih Trgovskega doma na Gregorčičevi ulici (poleg banske palače). Otvoritev bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja. Spored otvoritve je sledeči: Pozdravne besede govori predsednik Lige g. dr. E. Stare, nakar sledi otvoritveni govor predsednika akademskega odseka .JCL cand. iur. J. Prochazke, ter pozdravni govori delegatov. Pravo otvoritveno predavanje pa bo imel urednik B. Borko o poslanstvu češkoslovaško knjige. Po otvoritvi bo ogled razstave. S to otvoritvijo se bo začel »Češkoslovaški teden« za časa razstave (do 9. XI. t. L), v katerem bo sledilo še več predavanj v popoldanskih urah od 6 do 7. Tako bo v okviru tega tedna predaval 30. X. prof. dr. Burian o moderni češki literaturi, 31. X. češkoslovaški učitelj g. Pollak v češčini o češkoslovaški mladinski in otroški knjigi, 4. XI. urednik B. Borko o Karlu Čapku, 5. XI. režiser Kreft o modernem gledališču, 6. XI. inž. S. Murko o znanstveni knjigi, ter 7. XI. ob 11 urednik dr. T. Debeljak o Erbenu (ob priliki 125 letnice rojstva). Ena ura 3. XI. bo posvečena tudi recitaciji moderne češke poezije v slovenskih prevodih z uvodno besedo dr. T. Debeljaka o modemi češki liriki. Opozarjamo na ta kratka predavanja, katerim bo sledilo strokovno vodstvo po razstavi, predvsem vabimo našo akademsko in višješolsko mladino, ki se zanima za češkoslovaško kulturo. Na posamezna predavanja bomo v dnevnem tisku sproti opozarjali. V okvirju teh proslav k češkoslovaškemu narodnemu prazniku so še gledališčne prireditve, tako v drami veličastna Langerova igra »Konjeniška patrola«, v operi pa — na zaključku tedna — nova češka opera 'Botra smrt« glasbenika Ka-rela, ki obljublja osebno priti na premijero. Tudi radijska postaja bo prenašala par kulturnih predavanj. Visoko odlikovanje prelata dr. Grivca Predsednik češkoslovaške republike dr. E. Beneš je ob priliki državnega in narodnega praznika 28. oktobra odlikoval med drugimi z visokim redom Belega leva 3. stopnje tudi ljubljanskega vseučiliškega profesorja, prelata g. dr. Franca Grivca v znak zaslug za njegovo delo na medsebojnem verskem zbližanju slovanskih narodov v smislu velehradskih kongresov. G. češkoslovaški konzul MiniovskLj mu bo visoki red izročil danes ob priliki svečane recepcije na češkoslovaškem konzulatu. Čestitamo g. prelatu k visokemu odlikovanju, s katerim je najvišji predstavnik češkoslovaške republike priznal delo prof. Grivca, zaslužno za spoznavanje slovanskih narodov, zlasti v smislu ideje verskega zbližanja, ki ima svoje središče v češkem Velehradu. Pa tudi sicer je prof. Grivec mnogo pisal o čisto čeških kulturnih dogodkih ter je na pr. njegova študija o Brezini (Mističen cvet s češkega Parnasa, Kat. Obzornik 1901) veljala v čeških literarnih krogih za prvo in najboljšo kritično razpravo o Brezini. ki se je tedaj šele pojavljal ter je bil šele na poti na najvišje mesto v češki poeziji. Pisal je o Masaryku že leta 1915 ter mnogo poročal v češke bogoslovne revije (Museum) o naših razmerah, zlasti pa je sodeloval mnogo z odličnimi prispevki v centralni praški slavistični reviji »Slavija«. Grivčeve knjige o pravoslavju, o svetem Cirilu in Metodu, o razmerju zapadne in vzhodne Cerkve itd. so vse prevedene za češko občinstvo, kjer g. prelat uživa največje spoštovanje kot znanstvenik pa tudi kot borec za lepšo slovansko bodočnost. G. prelat Grivec je tudi predsednik Slovanskega kluba pri slovenskem katoliškem starešinstvu ter dela tudi v tej smeri na medslovanskem kulturnem zbližanju. G. prelatu, našemu odličnemu 6otrudniku, k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo! Danes premiera V KINU UNIONUI Lepa glasba in petje! l|ubavnl roman lepe vaSIanke in mladega študenta! ||A|.|A « f#kiii9iiiDiii4l«l4 Krasne pokrajinske slike In lepi narodni obKajl! ||6KS6 IZ MllWHliLWQlllfl PROSLAVA SV. CECILIJE «,.„,. ,t „ , , „ . Film lepote m globokih, plemenitih čustev i Mana Behng, Hans boehnker, Walter Janssen Strašna avtomobilska nesreča Ljubljanski trgovski potnih ubit, šofer težko ranjen Ljubljana, 27. okt. Na Dolenjskem v bližini Šmihela pri Novem mestu se je danes dopoldne okoli 10 pripetila 6trašna nesreča, katere smrtna žrtev je trgovski potnik Ferdinand Martin, uslužben pri tvidki Samec v Ljubljani, težko ranjen pa je šofer Anton Srebrnič od iste tvrdke. Martin in Srebrnič sta davi potovala po Dolenjskem po poslovnih opravkih. Ko je avto zavil na strmi ovinek v občini Smihel-Stopiče, je zavozil na strm klanec, na katerem je avtomobilu nenadno odpovedala zavora. Šofer ni mogel avta ustaviti ter je avto zavozil čez cestno škarpo in padel kakšnih 15—20 m globoko v prepad kraj ceste. Avtomobil se je popolnoma razbil. Pod ruševinami pa 6ta obležala oba potnika. Ko so prihiteli ljudje na pomoč, so izvleikli izpod ruševin avtomobila težko ranjenega Srebrniča, Martin pa je bil že mrtev ter se je očitno takoj pri padcu ubil. Srebrniču je domači zdravnik takoj nudil prvo pomoč. Ranjen je bil na glavi in po životu. Naložili so ga nato na avtobus ter ga okoli poldne pripeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga popoldne operirali zdravniki. Srebrničevo stanje je zelo resno. Pokojni Martin Ferdinand je bil star 54 let ter je stanoval na Tržaški cesti 29. Zapušča vdovo in dve napol odrasli hčerki. Pri tvrdki Samec je bil zaposlen že 26 let. Bil je izredno zmožen in zanesljiv uslužbenec ter zelo spreten v kupčijah. Tudi tvrdko Samec je z njegovo smrtjo prizadela težka izguba. Njegovo truplo najbrže prepeljejo v Ljubljano, čas pogreba pa še ni določen. Težko ranjeni Anion Srebrnič je star 25 let ter je pri tvrdki Samec stopil v službo šele pred kakšnimi 14 dnevi. Srebrnič je namreč goriški begunec, vendar pa je imel dovoljenje za zaposlitev v naši državi. Užaloščeni družini Martinovi izrekamo ob tej strašni nesreči naše iskreno sožalje! Naj pokojnemu sveti Večna luč! Zakon o ureditvi veterinarske službe je nujno potreben Z letnega občnega zbora iivinozdravniškega združenja v Zagrebu V banski palači na Markovem trgu se je vršila tri dni trajajoča letna skupščina jugoslovanskih živinozdravnikov, kateri je prisostvovalo okoli 200 živinozdravnikov, med temi nekaj iz Slovenije, še več pa Slovencev, nameščenih v južnih krajih naše države. Drugi dan zborovanja je imel predsednik združenja vet. Gec daljše predavanje o aktualnih vprašanjih, v katerem je obrazložil nujnost, da se uzakoni že več let pripravljeni zakon o ureditvi veterinarske službe. Živinozdravniška stroka se bo lahko bolj socializirala in živinorejec bo lahko dobil dobro strokovno in ceneno pomoč. Olede novo ustanovljene veterinarske fakultete v Belgradu se je predavatelj postavil na stališče, da ji je potrebno nuditi vso podporo, da se bo lahko sedaj razvijala. Jugoslaviji je potrebnih še okoli 2000 živinozdravnikov. Živinozdravnikom je fiotrebno omogočiti v posameznih panogah specia-izacije. tako predvsem v bakteriološki službi, v vet. službi, na eksportnih klavnicah, nadalje so potrebni specialisti za tržno nadzorstvo, specialisti na žrebčarnah In ergelah. Veterinarje, ki so se za posamezne panoge specializirali, je potrebno prvenstveno postaviti na odgovarjajoča mesta. Če se bo v bodoče razprejanje po tem načelu vršilo, ne bomo doživljali anomalije, je dejal predavatelj, da na pr. danes bakteriologi z mnogoletno bakteriološko službo zapuščajo to panogo. Produkcijo seruma naj ima v svojili rokah prvenstveno država, ki bo lahko nudila živinozdravnikom ceneno cepivo. Pri koreferatu so se omenjale tudi razmere v kamniškem okraju, kjer se je prepuščalo živinozdravniške posle lajikom. Popoldne je bil za udeležence kongresa v Kinu Croatia predvajan lep film o golubački mušici, komarju, ki napada v južnih krajih živino in vsled katere vsako leto pogine več tisoč glav živine in drobnice. Ta kulturni film je bil napravljen na pobudo in s sodelovanjem članov združenja. Zvečer je bila svečana predstava v gledališču in v nedeljo dopoldne je bil kongres končan. Ali ste že poravnaii naročnino? P. Ciril Zupan O. S. B. - zlatomašnik Drnes, 28 oktobra, obhaja p. Ciril Zupan, starosta slovenskih duhovnikov v Ameriki, obdan od zastopnikov slovenske ameriške duhovščine, svojo zlato mašo. 2e 42 let vodi župnijo Mariie Pomočnice v Pueblo (država Kolorado). Njegovo življenje tesno povezano z zgodovino te župnije Saj so vse zunanje ustanove njegovo delo, ži- vahno versko življenje uspeh njegovega truda, oče je svoji fari. — Pa ga forani tudi ljubijo m spoštujejo kot svojega očeta. Koliko ležav, skrbi in žalosti je ublažil njegov široki nasmeh in dobrota, ki mu sije iz oči Navzlic visokim letom žari iz niega mladostno navdušenje, ki dela še načrte za bodočnost. Na farno šolo je poklical benediklinke, ki skoraj sve govore slovensko, zato pa zna še trciii m četrti rod izseljencev slovensko. Gospod z.latomašnik jc bil rojen v župniji Predoslje leta 1862; 19-leten fant ie odšel v Ameriko. Za seboj je prilcgnil še brala in dve sestri, vsi trije so sledili njegovemu zgledu in vstopili v benediktinski red. Ko danes obhaja svojo zlato mašo ,se ga tudi domovino spominja, hvaležna za vse ogromno življenjsko delo, katero ie vedno ljubezniv in neutrudliiv, opravil med svojimi rojaki. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf grenčice«. ZOBNA KREMA za vsakega kadilca Pogreb g. Julijane Cukala Pogreb ge. Cuka-love na Gomilskem v ponedeljek ie pokazal, kako je bila po-kojnica priljubljena pri vseh, ki so jo poznali in prišli z nio ali z ugledno Cuko-lovo rodbino v stik. Pred hišo žalosti se ie nabralo ob uri pogreba izredno mnogo pogrebcev. Poleg otrok, ki obiokujeio smrt svoje matere, ie prišlo na pogreb tudi 25 duhovnikov in 5 bogoslovccv. Navzoči so bili med drugimi tudi celjski opat g. Jurak, kanonik g. dr. Ivan 2agar iz Maribora in kanonik g. Pavel 2agor iz Nove Cerkve. Mohorjevo družbo sta zastopalo ravnatelj, prosv. inšpektor v p. dr. Kotnik, in g. prof. Cestnik, vsa dekanijska duhovščina, okoliški trgovci in narodni posloncc g. Pevec ter veliko domačinov. Pogrebne obrede ie opravil sin po-kojnice, stolni dekan g. dr. Fr. Cukala, ki je tudi daroval za njen dušni pokoj sv. mašo. Pred hišo žalosti in ob grobu je zapel v slovo domači moški pevski zbor. Ob odprtem grobu so se od pokojnicc poslovili domači župnik g Satlcr, bogoslovec g. Skorianc. nakar sc je stolni dekan g. dr. Cukala lepo zahvalil vsem za lepo udeležbo in za naklonjenost, ki so jo izkazali pokojnici na njeni zadnji potL Na češkoslovaških Jesenicah Vitkovice, v oktobru. Skoraj neslišno hiti brzec iz osrčja Moravske čez krasna polja v industrijsko zemljo — Šlczijo. Človek bi ne mogel pričakovati, da leži za temi plodovitimi polji m za močvaroma, ki sc pojavijo tik pred Moravsko Ostravo, in po katerih brodijo že gališke štorklje — drugo največje evropsko industrijsko središče: Slezija, ki so si io razdelile Češka, Poljska in Nemčija, ko se sredi ravnine prikažejo stotine tovarniških dimnikov vit-koviške železarne, ki ie največji skupni železarski kompleks v Evropi, prispe vlak polagoma na postajo tisočletnega selišča, v umazano Moravsko Ostravo. Moravska Ostrava ie z vsemi okoliškimi se-lišči, po izgledu in po življenju, tipično industrijsko mesto, umazano od industrijskih saj in lahko po svojem večernem življenju. Majhni in bradati judic mu dajejo že izraz bližnje poljske meje. Danes šteje do 130.000 prebivalcev. Tu ob Moravski Ostrovi obratuje eno največjih svetovnih železarn — tvornica Vitkovice, ki ie po obsežnosti največja v Evropi. Danes zaposluje v svojih železarskih m premogokopnih obratih nad 22.000 dclavccv, v dobi najboljše konjunkture je tu delalo tudi 32.000 kovinarjev in rudor-iev. Železarna v Vitkovicah ie praznovala pred leti 100-lctnico ustanovitve. Zrasla jc tako rekoč na premogu in železu bogate zemlje, na mestu tn v bližini. 2e tam v davnini so poslovale v tej zemlii primitivne kovaške dclavnicc, ki so se polagoma pomikale ob Ostrovici v trikot med Odro in Ostrovico. Nastanek vitkoviške žclezai-nc je torej podoben nastanku jeseniške industrije; pn obeli stoji v ozadju stara železorska obrt ob žilah železne rude. Bog pa ie šlezijsko zemljo obdani še z ležišči izvrstnega premogu, kar je omogočilo razvoj industrije do tako ogromnega obsega. Vitkoviške železarne imajo obseg celega mesta in teko skozi tovarno široke ulice. Ves obrat sestoji iz več velikih jvomic in je zgrajen v obliki, ki je nismo vajeni. V tovarniških kompleksih so med industrijskimi lopami lepi parki z rožarni in drevoredi, po katerih imajo svoje domovanje celo divji zajci, ki jih brnenje strojev nič ne plaši. Izredna snažnost, odličen red nn vseli prostorih kažeta, da običajno navlako v industrijah le ni nujna. Med tovarniškimi objekti vozi no stotine lokomotiv, saj znaša dolžina vseh železniških prog vitkoviške železarne skupno z ozkotirnimi nad 600 km Vsak tovarniški objekt ic veletvor-nica zase in so temu primerno oskrbljene tudi socialne m varnostne naprave Vsak objekt ima svojo ambulonco in svojo kopalnico zo delovce, kjer dnevno nosluie tovarniški zdravnik Kljub velikanskim obratom je radi snage in reda, ki ga vzdržuje delavstvo, in radi intenzivnega dela varnostnih oddelkov, nesreče, reducirane no minimum Obiskovalca zadivijo tudi ostale socialne ustanove podjetja. Velikanski ombulotoriji, bolnišnice, kuhinje in tovarniški konzumi dajejo delavstvu vse ugodnosti. Tovarniški konzum prodma živila za 28% cenejšc od ostalih trgovin, zato so svobodne trgovine proti njemu, delavstvo pn strumno ščiti svoje dobro. V tovarniški kuhinji dobi delovcc tudi zo noše razmere zelo poceni hrano. Delavski domovi, kjer stanuje delavstvo, ki odhaja na svoje domove v okolico Ic ob sobotah in nedeljah, prikazujejo prijetno domovanje in izreden red. Delavske kolonije, posebno »jubilejna«, so grajene izven mesta. Vsaka delavska družina ima svoj vrtiček, veliko delavcev po jc že zgradilo svoje domove, kar jc cilj dclavccv in tovarne. Za mlado delavsko gcncracijo so postavljene posebne tovarniške šole z internati, kier se vzgaja mladina strokovno. Izobražen delavec je parola tovarne in cilj nove dobe, ki bo prelomila s tistimi škodljivimi političnimi hujska-riiami, ki ogrožajo delo in podietnost, in rušijo eksistenco revnega ljudstva. Značilen je tudi sprejem delavstva, ki se tu vrši že več let preko psihotehniškega urada. Na tem uradu si vsak delavec tako rekoč som napiše izpričevalo, za katero delo jc sposoben. Ta način sc jc obnesel tudi v pogledu zmanjšanja nezgod, ker dobi vsak Ic ono delo, za katero ic sposoben Taka preizkušnja jc posebno nujno zo voznike žerjavov, ki iih jc v tovarni nad 700. Delovni sistem je tu tak, ki ga zahtevajo prilike in ki go zahteva napredek in obstanek podjetja. Plačuje se samo delo. Delavstvo sodeluje s podjetjem vsestransko. Racionalizacijo ic razvito do vseh potankosti, kar jc omogočilo podjetju ponovno zaposlitev delavstva, ki jc bilo v letih krize odpuščeno v desetlisočih Danes zopet prihajajo naročila iz vseh držav. Velikanski objekti so pravkar izvršili ogromne mostne konstrukcije za rusko velc-rcko Dnjcster. V tovarni jc tudi lastna tiskarna, lastno izdelovalnim oblek, obutev, celo izdclovalnicn metel, ki jih tovarna potrebuje na tisoče. Po teh oddelkih delalo v prvi vrsti invalidi. Ako pogledamo iz tega železarskega kolosa na naše Jesenice, moramo nuino in neizbežno želel« izriopolnitev naše železarne v vseh racionaliziranji pogledih, če nočemo, da bo izginila V morju ccnene produkciic velctvoinic, ki so se racionalizirale najprej do vseli potonkosti in šele potem bile v slonu nuditi delavstvu boliš« obstanek. Veseliti nas pa more derstvo, da je jeseniški kovinar glede plače v isti vrsti s kovinarji svetovne industrije. Skupno delo bo ohranilo pridobljeno cksistcnco in jo bo šc izboljšalo — skupno delo. A. Kuhar. Drobne 90 letnica vzornega moža Danes praznuje na Viru št. 24 pri Domžalah, 90-letnico svojega življenja splošno spoštovani in ugledni g. Simon Kerč, posestnik in čevljarski mo:ster. Jubilant je kljub svojim visokim letom še vedno čil in veder ter more s ponosom pokazati na svoje številne uspehe, ki si jih je v življenju pridobil s pristno slovensko poštenostjo, značajnostjo in marljivostjo. Bil je z vsakim ljubezniv ter si je pridobil v bližnji in daljni okolici mnogo spošto-valcev in prijateljev. Na svojem posestvu je bil dolga leta dober in vzoren gospodar, obenem pa tudi sposoben in vesten čevljarski mojster. Celo vrsto let je bil tudi član občinskega odbora. V svojih številnih javnih funkcijah je pokazal veliko sposobnost in splošno razumevanje ter je znal vedno varovati javne interese in koristi vse občine. Umevno je torej vse spoštovanje, ki mu ga izkazujejo ljudje. Jubilantu je umrla žena pred 13 leti, posestvo pa oskrbuje njegova dobra in pridna hčerka Ro-zalka, ki v redu skrbi za svojega dobrega očeta. Jubilant je bil dolga leta naročnik na »Slovenca«, na »Bogoljuba« in »Domoljuba«. Gospodarske razmere pa so ga zadnja leta prisilile, da ima naročen sedaj le Domoljub«. Zaslužnemu in priljubljenemu jubilantu želimo, da bi dočakal skrajno mejo človeškega življenja v vsem zdravju in duševni vedrini! Še na mnoga leta! Svoji k svojim! Za pranje perila uporabljajte vedno le res domače izdelke! To je PEMION praini prašek — naš slovenski izdelek. Koledar Sreda, 28. oktobra; Simon in Juda. apostola, Cirila, devica. Osebne vesti Češkoslovaška odlikovanja. Češkoslovaški konzulat dovoljuje si Vam naznaniti, da je Predsednik Češkoslovaške republike odlikoval z redom Belega leva III. stopnje gospoda prelata dr. Franca Grivca, univ. prof. v Ljubljani; z redom Belega leva IV. stopnje so odlikovani: Božidar Borko, pisatelj in urednik v Ljubljani; dr. Alojzij Visenjak, odvetnik in predsednik Jugosl.-čsl. lige v Ptuju; dr. Simon Dolar, direktor gimnazije in predsednik Jugosl.-čsl. lige v Kranju; Ivan Knop, finančni svetnik v Mariboru; dr. Anton Dolar, ■profesor v Mariboru; z redom V. stopnje: dr. Davorin Senjor, sodnik v Mariboru; inž. Frant Em-mer, višji stavbeni svetnik v Kranju; Janko Orožen, profesor v Celju. — Poroka. V Gor. Petrovcih v Prekmurju sta se poročila 26. oktobra g. Ludovik Hiill in gdč. Marija Landi Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova! AgL&j* Življenje je kratko in zdravje nestalno! Ce Vam je le mogoče, pijte čim bolj pogosto našo najbol|šo jn najbolj zdravo prirodno mineralno vodo ono z rdečimi srci na etiketi, RADENSKO! — Nove pridobitve za naš tujski promet. Logarjevi dolini je bila končno po neštetih intervencijah in prizadevanjih Tujsko-prometne zveze v Mariboru priznana ugodnost po § 11 železniške tarife, in sicer od 1. novembra 1936 dalje. Kakor znano, imajo po tem § vsi obiskovalci po 7-dnev-nem bivanju brezplačen povratek po železnici, morajo pa kupili pred odhodom pri PUTNIKU ali na kolodvorski blagajni potrdilo o bivanju, ki stane 2 Din. Inozemci tega potrdila ne potrebujejo in je merodajen le dan prestopa državne meje, ki je vpisan v potnem listu. Obenem je ministrstvo za promet razširilo vozne olajšave tudi na obisk novih domov na Pohorju, in sicer: za obisk Hotel-penzijona »Lobnica« na Smolniku pri Rušah in Koče na Kremžarjevem vrhu. S tem so odpravljeni hudi nedostatki v našem tujskem prometu na Štajerskem in je naši neumorni Tujsko-prometni r.vezi na tem lepem uspehu prav iskreno čestitati. Velika zasluga pa gre tudi našim zastopnikom v vladi, ki so podprli prizadevanja Tujsko-prometne zveze. Volitve jeseni Lutz — Jugoslovansko novinarsko združenje — sekcija Ljubljana, bo imela v četrtek 29. oklobra 1.1. ob 14. v kavarni Emona, I. nadstropje, svoj izredni občni zboi. Dnevni red: Novinarska razstava in slučajnosti. — Dolenjske Toplice se s 1. novembrom zapro in ostanejo preko zime zaprte. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 247 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 3 tiskopisa »Zlatni vijek« in letaka pod naslovom »Hrvati, Zagrebčani«, ki je bil tiskan v tiskarni »Merkantile« v Zagrebu. _ Zakon o lovu s številnimi uredbami, pravilniki, razpisi in obsežnim komentarjem je pravkar izšel v samozaložbi gg. gozd. insp. inž. Šivica in ban. tajnika Žnidaršua. Knjiga, ki obsega VIII + 327 strani srednje oblike, se dobiva pri imenovanih avtorjih v Ljubljani, Nunska ul. 19, in stane v platno vezana 76 Din, v trd karton vezana pa 64 Din, s poštnino 3 Din več. — Straža v viharju je izšla. Vsebina 5. štev.: Fronta Moskve, Tvojim vernim se življenje spremeni ne pa uniči, Naše poklicno delo, Kaj vse Slovenci nismo, Protikomunistična fronta je nujna, Poglavje iz zgodovine nafte, Individualizem, Kolektivizem in kričanska-socialna akcija, Knjige, Statistika tiska v ČSR na razstavi v Rimu, Njegov pogled na svet, Besede in dejstva, Akademiki novice Kristusu Kralju, V srednjišolski rubriki pa so se oglasili mariborski učiteljiščniki. Naroča se v upravi Straže v viharju, Ljubljana, Miklošičeva c. 5. Dobi se tudi v trafikah. — Za zahvalno nedeljo priporočamo cerkvenim zborom: 1. G r u m A., Tebe Boga hvalimo za mešani zbor, 12 Din; 2. K i m o v e c F r., Trije spe-■vi za javno službo božjo za mešani zbor 15 Din. V tej zbirki se nahaja tudi »Hvalnica«, ki se iz-borno porabi kot zahvalna pesem; 3. Lavtižar J o s., Tebe Boga hvalimo za mešani zbor 10 Din; 4. Premrl S t.. Tebe Boga hvalimo za mešani zbor 4 Din; 5. Foerster A. Tebe Boga hvalimo (po Haydnovi zahvalnici) za mešani zbor, 4 Din. — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joseiova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Josefove« vode izborno urejuje funkcije črev. Rog. po min. soc. pol. ln nar. zdr. S-br. 15.485, 35. V. 35. i. ..... — Huda nesreča v Grobljah. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 36 letnega misijonskega brata in kovača Alojzija Dovjaka iz Grobelj pri Domžalah. Dovjak je dopoldne varil železno cev, ki pa je nenadno eksplodirala. Pri eksploziji je presekalo Dcvjaku desno nogo, na desni strani pa mu je presekalo žilo veno. Dovjakovo stanje je skrajno resno. — Nesreča pri delu. V ponedeljek se je v vasi Poljane pri Novem mestu prevrnil voz na 32 letnega dninarja Mihaela Urbančiča. Urbančič je obležal pod vozom nezavesten, ker je dobil nevarne poškodbe na glavi. Do včeraj popoldne se Urbančič še ni zavedel. Bil je prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Voz povozil otroka. V vasi Ladja pri Medvodah je včeraj povozil neki voznik eno leto starega delavčevega sina Franca Vebra. Kolo je strlo otroku levo nogo. — Prijet kazenski begunec. Nekje na Štajerskem so orožniki prijeli potepuha, ki se je sicer legitimiral z delavsko knjižico, vendar pa se je orožnikom zdel zelo sumljiv. Orožniki so ga poslali ljubljanski policiji, ki mu je pretipala kosti S[x>znala je. da je aretiranec dolgo iskani vlomilec Jože Žakrajšek, ki je pobegnil iz mariborske kaznilnice ter se nalo klatil po deželi in se preživljal s tatvinami. Nekemu svojemu oddaljenemu sorodniku je ukradel delavsko knjižico ter se izdajal jx>d tujim imenom. Žakrajšek je osumljen tudi vloma v Begunjah pri Cerknici, kjer je bilo ukradenega za 20.000 Din blaga. Ta vlom pa dosedaj še m f>ojasii)en Policija je uvedla proti Zakrajšku zelo natančno preiskavo. Ljubljana © Vcdstvo policije je začasno prevzel višji policijski svetnik g. Pestevšek, ker je dosedanji upravnik polieije premeščen v notranje ministrstvo v Belgrad ter se je že poslovil od osebja in urada. Novi upravnik ljubljanske policije še ni imenovan. 0 Klub železničarjev JRZ sklicuje odborniško sejo za 30. t. m. ob 16. v hotelu Miklič — Lovska soba. Udeležba zaupnikov s proge nujna. 0 Združenje trafikantov sjjoroča vsem svojim članom in članicam, da je umrla tovarišica Klauder Amalija. Pogreb bo danes ob j>ol 5. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Prosimo vse tovariše in tovari-šice, da se pogreba polnoštevilno udeleže. E j mmmmm uJjOLnoUtn.^i y- M 22- i\ fcEEEEB Premiera! MARIA BELINO Dekle iz Schwarzwalda WALTTER JANSSEN, HANS SOEHNKER i- 27-30 SLOGA I Na splošno iello navdušenega občinstva podaljšano Zlati kodrčki a? mmmaBMEMSSBeasmm © Otroci razbijajo šipe. Že marsikateri stanovalec ali hišni gospodar je imel veliko jeze in stroškov zaradi šip, ki so mu jih pobili objestni otroci. Posebno trpe zaradi tega nekateri stanovalci hiš na Mestnem in Starem trgu. Hudomušni paglavci se namreč na grajskem hribu vadijo v metanju kamenja ter pobijajo okna na stanovanjih nižje ležečih hiš. Pri tem pa merijo kakor za stavo. G.Ivan Jaklič, žel. uradnik v pokoju z Mestnega trga 8. se nam je prišel pritožil, da so mu le dni paglavci pobili s kamenjem kar 5 šip v drugem nadstropju. Jaklič in njegovi so imeli občutek, kakor da eo obstreljevani z Gradu. Pa Io se ni zgodilo prvič, temveč se je to dogodilo že večkrat jx>prej. Policija pa je pri tem početju jx>j>olnoma pasivna, kar je se veda umevno, ker je težko loviti paglavce po grajskih strminah. Vendar bi bilo dobro, ako bi od časa do časa stopil kakšen stražnik na Grad in lam ujel kakšnega poredneža, kar bi bilo za strašilo drugim. © K enkratnemu brezplačnemu poizkusu vabim vsakogar, ki mi zaupa svoje govorne motnje. Sprejemam na domu, Cesla na Loko 2, vsak četrtek dopoldne. Matilda Podkrajšek, strok. učit. gluhonemih v Ljubljani. 0 Za Bartclnovo družino iz Drage so zbrale gospe v Jožefišču na Poljanski cesti obleko, perilo, obutev in nekaj denarja. Iskrena hvala! 0 Dve tatvini. Policiia je dobila prijavi o dveh tatvinah. V skladišče tvrdke Obnove na Šmartinski cesti za viaduktom, je vlomil v eni prejšnjih noči neznan vlomilec, ki je moral dobro poznati raz mere v skladiščil. Odnesel ie več orodja, med dru-cim tudi dve cirkularki, tako da trni tvrdka 1000 Din škode. — V frančiškanski ccrkvi pa je bila ukradena neki ženski aktovka, v kateri je imela črno usniato listnico s 700 Din roča, je predložil likvidator »Naprednosti« obračun in načrt razdelitve vsega razpoložljivega imetja. Vsak prizadet član-upnik bo posebej obveščen o nanj odpadajoči kvoti, ki se mu bo obenem nakazala. □ Mesto zajca — človeka. Lovskemu pazniku Francu Canjku se je na lovu, katerega je v svojem lovišču priredil lovski najemnik Ivan Kiill-ner, dogodila nenavadna nesreča. V času lova je ob robu gozda sedet tesar Franc Pečnik. Slišal je lajanje lovskih psov in nekaj strelov. Kar naenkrat je padel strel, ki ga je zadel v hrbet in ga težko jioškodoval. da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Ko je lovski zakupnik opazil nesrečo, je lov takoj ustavil in poklical krivca, ki je nesrečo zakrivil, naj se javi. Storilec se ni hotel izdati, vendar so kmalu ugotovili, da je Franc Canjko tisti, ki je človeka zamenial z zajcem. Orožniki, ki so zadevo prijavili oblastem, so ugotovili, da Canjko ni imel pred|>isane lovske karte. O Nevarna nezgoda v tovarni. V Ježekovi tovarni v Melju se je razletelo pri brušenju smir-kovo kolo ter so drobci zadeli delavca Martina Kranjca s tako silo v glavo, da mu je počila lobanja. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. □ Nevaren pustolovec za zapahi. Pred mesecem dni je vzbujal po mariborskih ulicah pozornost fantastično našemljen mlad mož. oblečen v nekakšno operetno rusko kozaško uniformo. Kar na mah je postal -slev« mariborske promenade in plesnih lokalov, zmešal je marsikateri lepotici glavo in priliznjeno se je znal sukati okrog mamic, da si je v nekaj dneh ustvaril najlepše zveze. Bile so |ia to samo spretno nastavljene limanice za sle|>urstvo, ki mu ga je pa preprečila čuječa mariborska policija, ki je »leva« spravila na varno. Izgovarjal se je,, da je pobegnil iz Avstrije zaradi hitlerjevske propagande, vendar so ga kljub temu obdržali v zaporu, obenem pa vprašali avstrijske oblasti, kako je z njim. Iz Salzburga je sedaj prispelo poročilo, da je padel policiji v roke prepreden slepar. 29 letni zavarovalni agent Josef Kalschinid, ki ga iščejo ohlasti v Salzburgu zaradi številnih sleparij. Tudi je oženjen, kar je v Mariboru dekletom previdno zamolčal. Te dni ga bodo izročili avstrijskim oblastim. □ Vlom v pisarno Zadružne zveze na Miklošičevi ulici. V ponedeljek zvečer je bil izvršen vlom v Zadružni zvezi na Miklošičevi ulici Vlomilec je moral imeti ključ od pisarne in biti zelo dobro informiran, kje je blagajna Našel je brez dolgega iskanja v železni blagajni gotovino. Okra-del je pisarno za 45GG din. V omari je našel še tri knjige, katere ic tudi vzel. Ko je odšel, je za seboj pisarno zaklenil. Vlom je opazila včeraj zjutraj uradnica Elza Krašovec, ki je prišla prva v pisarno. Celie Proslava Cankarjeve 60 letnice v mestnem gledališču. V petek, dne 30. oktobra bo v celjskem mestnem gledališču proslava 60-letnice rojstva pi satelja Ivana Cankarja. Slavnostno besedilo bo go voril g. prof. France Koblar iz Ljubljane, nato bo pa ljubljanska drama uprizorila Cankarjevo komedijo »Za narodov blagor«. Prireditev je abonma. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Sestanek apologetičnega odseka DMK bo drevi ob pol 8. uri. Na dnevnem redu je predavanje: Ruska družina. 0 Regulacija Savinje in Ložnice. Regulacija Savinje pri Tremerjih izredno lepo napreduje in je sedaj zaposlenih pri regulacijskih delih nad 300 delavcev. Dela hitro napredujejo, za kar se imamo zahvaliti izredne lepemu vremenu. Tudi zadnje deževno vreme ni regulaciji Savinje nič škodovalo. V večjem obsegu so se začela zopet regulacijska dela na Ložnici, in sicer iz kreditov v znesku 170 tisoč dinarjev, ki jih je dala na razpolago kr. ban-ska uprava v Ljubljani. Sedaj je zaposlenih pri regulaciji Ložnice okrog 50 delavcev. £3 Tečaj za rezervne častnike. Komanda mesta bo priredila v ča6u cd 2. novembra do 28. decem bra 1.1. tečaj za rezervne častnike, in sicer skupaj 17 predavanj. Predavanja so namenjena prvenstveno onim častnikom, ki se pripravljajo za izpit za kajje tana. Udeležiti |xa se morejo teh predavanj tudi ostali rezervni častniki. Točen program predavanj je razviden z razglasa, ki je nabit na uradni deski. Informacije morejo zainteresirani dobiti pri vojaškem oddelku mestnega poglavarstva, odnosno pri jx>dodboru UROIR v Celju, kamor naj se tudi, in sicer najkasneje do 30. t. m. javijo vsi, ki se žele udeleževati predavanj. 8 Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Noč na Donavi« in najnovejši Foxov tednik. & Foxlerier, ki sliši na ime Ilo, je utekel ter se naj litelj naproša, da udda istega proti dobri nagradi v vili »Westen«, Celje-Gaberje. PM Avtomobilska nesreča. V soboto, 24. t. m- okrog 14 se je pripetila v Ptuju avtomobilska nesreča, ki bi kmalu zahtevala mlado človeško življenje Po državni cesti proti Ptuju je privozil iz Ormoža tovorni avto, last trgovca Ignaca Lackenbacherja v Belovarju. V kabini je sedel šofer Josip Perlička, ki je vodil avto. Pred trgovino Erbus na Ormožki cesti, kjer se cepi Nova cesta, je pritekel z desne strani 11-letni učenec ptujske gimnazije Franc Ko-dela, ki stanuje pri družini Serona v Novi cesti. Kodela, ki je hotel v istem hipu z naglico presekati državno cesto pred avtomobilom, bi se zaletel naravnost v ospredje avtomobila, ako ne bi šofer pravočasno opazil preteče nevarnosti in z bliskovito naglico zavil avto na levo stran ceste. Bilo pa je že prepozno in je prednji del avtomobila zgrabil Kodela ob strani ter ga vrgel pod kolesje. Pri tem je dobil fant hude opraskanine, zlomilo pa mu je tudi levo nogo nad kolenom. Ako ne bi šofer bil duhaprisoten, bi Kodela vozilo brezdvomno popolnoma razmesarilo. Ponesrečenca so prepeljali ptujski reševalci v ptujsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. — Kakor je policija ugotovila, ne zadene šoferja nobena krivda, ker je vozil pravilno po desni strani ceste s predpisano brzino. Krivda te nesreče je edino le neprevidnost fanta samega. Poroke. Pretekli teden so se v Ptuju poročili sledeči pari: Franc Kolarič, čevljarski pomočnik iz Spuhlja, in Ljudmila Jambrovič, pos. hči v Pod-vincih, Franc Kline, posestnik, Sv. Marko, in Alojzija Strelec, hči posestnika v Spuhlji, Tomaž 2ni-darič, posestnik v Zamušanih, in Marija Zelenik, pos. hči v Spuhlji, Bogomir Petek, trgovski pomočnik, Vičava, in Marija DamiS, šivilja iz Ptuja, Ivan Schein, brivec v Ptuju, in Terezija Punčuh, poljedelka iz Orešja, Alfonz Dobovišek, gradbeni inž. iz Ptuja in Nevjelka Oblak, dipl. inž. Ljubljana, Teodor Bedernjak, davčni uradnik, Konjice, in Ana Bohak, pos. hči v Krčevini pri Ptuju, Zdravko Benčič, poštni služitelj, Dolnja Lendava, in Marica Rujmiik, zasebnica v Ptuju. Bilo srečno! Radeče pri Zid. mos^a Na Vrhovem je umrla na nedeljo Kristusa Kralja posestnikova vdova Jožefa Majhenc, v starosti 68 let. 2e več let je bolehala, zadnjega pol leta pa jo je bolezen priklenila na bolniško posteljo. Bila je vedno dobra krščanska mati, naročena je bila vsa svoja leta na Mohorjevo družbo. Blagi materi notarja Majhenca v Radovljici, dodeli Bog večno plačilo. Sorodnikom naše iskreno so-žalje! Igra »Grobovi« je sijajno uspela. Igralci so se izvrstno odrezali. Ggč. Polda Majnarjeva je zares mojstrsko rešila vlogo Polone, prav tako gospod Gospodarič Mohorja in g. Kremžar Aleša. Vse kaže, da so igralci sposobni in vredni večjega in lepšega odra, ljudje pa so potrebni boljše dvorane, Čas in potrebe kličejo: v Radeče dostojen prosvetni doml Skoiia Loka Pravica zmaguje. Pri nedeljskih volitvah v občini Zminec je velika večina volilcev volila listo JRZ z nosilcem Francem Bernikom, dolgotrajnim županom pred jeneesarskim režimom, kajti ti »nacionalisti« in »državotvorci« so ga spoznali za proti-državnega in ga razrešili. Patent za delovanje za državo je imela samo JNS. In seveda pri volitvah leta 1933 je zopet zmagala JNS, ker so bile prav po »nacionalistično« smatrano, svobodne, ker skoraj za vsakim je hodil vohun, ki jih je žalibog, precej pri nas, ali pa orožnik z nasajenim bajonetom. V nedeljo se je pa pokazalo, kako misli ljudstvo, komu zaupa in komu izroča vodstvo svoje občine, kadar so mu proste roke. Želeli bi samo, da se popravi tudi krivica, ki je bila storjena bivšemu tajniku. Sadjarska razstava. V nedeljo in ponedeljek je priredila podružnica Sadjarsko-vrtnarskega društva zelo lepo in poučno razstavo svežega in ukuha-nega sadja, mladik in 'najmodernejših priprav za pakovanje. Zlasti zanimiv je bil oddelek vrst sadja, ki najbolje uspeva pod našim gorenjskim podnebjem, toda vedno opažamo, da gre javnost brez zanimanja mimo takih in sličnih prireditev. Smrtna kosa. V nedeljo je mirno v Bogu zaspala ga. M. Starman v 82. letu starosti. Bila je vedno zvesta pristašica naše katoliške misli. Naj v miru počiva! Naznanil ti Liubljana 1 Prosvetno društvo Trnovo priredi drevi ob 8. v društveni dvorani, Korunova ulica štev. 1-1, I. prosvetni večer, na katerem I k) imel skioptično prodnva-uje dr Kari Capuder o Španiji. — Odbor. 1 lAsztov oratorij KHINTUS ponovila Ljubljanska Hlharnionila in Glasbena Matica na Vernih duš dan /.večer, dnu 2. novembra ob 20. url v veliki Killmr monl&ni dvorani, Izredno niočaio tu veličastno delo jc tolike glasbeno vrednosti, dn na vsak ljubitelj gla-.be z nalve-čjim užitkom tudi dvakrat posluša. Prifprlčan.1 smo, da je mnogo nn.šog občinstva, ki iz kateregakoli razloga ni prisostvovalo prvi izvedbi. Zalo vabimo predvsem to občinstvo v ponedetje.k n-. koncert, 7.11 katerega veljajo '.nliane ocue ml 20—10 Din, stojišče 3 Din pa velja le za d;jaike. Predprodaja v Matični knjigarni. ... „ 1 Dekliški odsek salezijamlte prosvete na Kode-ljovem ima drovl ob 8 ur! redmi sestanek, na kaierem predava g. Tenilin o socialnem delovanju deklot. 1 Javno porodilo o Mednarodnem ženskem kongresu v Dubrovniku bo podala Jugoslovanska ženska zveza za dravsko bau-ovino, v četrtek ob 18.15 nri v nin-giistrBl.nl dvorani. K predavnmju vabimo tudi našo omladino. t Nočno službo imajo lekarne: mr. LcuMe.k, Res. Ijova ceeta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 In mr. Koinotar, Vič. Naše dijaštvo Kontjrepaclja akademikov pri 00. jezuitih pričenja svojo novo delovno leto 7. dannšnjiim sestankom 0I1 20. url. Vhod je na porti jezuitskega kolegija, Zrlnj-»kega c. 9 Vabimo vso starejšo in mlajšo tovariše, ki so Jim hoče duhovne hrane in versko oporo v življenju. — Prefekt. akademska Marijanska konuretjneija Marijinega Osnanenja pri 00. frančiškanih ima drevi ob čotrt na dovot svoj soslanok v samosUi.ii.ski kapeli. Vsi, posebno novincJ, Iskreno vaWJe.nlI - Prefekt. tWnniko otedfsliite DRAMA - Začetek oh 20. 8rodn, 28. oklobra: 'Kralj Lear*. Red Sreda. Četrtek, 20. oktobra: Zamrlo. Potok, 30. oklobra: Zaprto (Gostovanje drame v Celju). OPERA - Začetek oh 20. Sroda, 28. o-kto-brn: *Pod to noro zeleno..... Oporeta. lled A Cotrtck, 29 oktobra: no delo - naporno delo. Mlademu očesu je potrebna brezhibna razsvetljava, da pri takem delu ne opeša. /MirmotocfioM fri žarnici @ NITKA V DVOJNI V I J A Č N IC t posejana pšenica 2.347 (2.210) ječmen 438 (433) rž 263 (260) oves 370 (381) Druga statistika pa nam prinaša podatke o pridelku v lis. met. stotov in na lha: prid. tis. met. st. na 1 ha met. st. požela 2.211 (2.150) 425 (422) 254 (252) 360 (372) 1935 1936 1935 1936 pšenica 19.895 29.236 9.3 13.2 ječmen 3.755 4.228 8.9 9.9 rž 1.961 2.033 7.8 8.0 oves 2.779 3.330 7.5 9.2 17 milij. hidrotehnščnih del v Sloveniji Belgrad. 27. oktobra AA. Po poročilu hidro-tehničnega oddelka gradbenega ministrstva so v dravski banovini v teku tale hidrotehniška dela: I Nadaljevanje regulacijskih del na Ljubljanici I od km 28.794.25 do 25.030.50 v znesku dinarjev 5,829.390; nadaljevanje regulacijskih del na Savinji od km 20.402 do km 21.484 v znesku 2,474.010'din; | dela na Savinji v znesku 600.000 din; nadaljevanje regulacijskih del na mejnem delu delu reke Mure v znesku 1,900.000 din; Nadaljevanje regulacijskih del na izvenmej-nem delu reke Mure v znesku 590.000 din; regulacijska dela na Dravi v ptujskem okraju v znesku 1,150.000 din; regulacijska dela na Savi (v ljubljanski okolici) v znesku 1,200.000 din; regulacijska dela na Savi-Krško v znesku 600.000 din; izdelava 95 objektov za oskrbo s pitno vodo v j znesku 2,843.000 din; skupuo torej za 17,191.000 din. Pogajanja z Madžarsko Belgrad. 27. oktobra. AA. Semkaj sta včeraj prispela g. Takaci, šef odseka madžarske narodne banke in grof Almasi. višji tajnik madžarskega zunanjega ministrstva. Imela bosta razgovore v imenu madjarske narodne banke z zastopniki naše narodne banke za ureditev klirinškega vprašanja, preden se začno trgovinska pogajanja. Ta pogajanja se imajo začeti 15. novembra, vršila se bodo pa v Belgradu. * Javna skladišča v Pančcvu. Minister trgovine in industrije je odobril Pravilnik javnega skladišča deln. družbe »Pančevačke pučke banket pod firmo »Javno skladišče P. p. banke. Borza Prepoved ustanavljanja veleblagovnic velja še eno leto. Ministrski svet je podaljšal za eno leto uredbo, s katero je prepovedano ustanavljati v naši državi veleblagovnice. Dne 27. oktobra 193o. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt v Ljubljani beležil >41 denar, v Zagrebu 239.73—241.33, v Belgradu 239.70-241.30. Avstrijski šiling se je v Ljubljani učvrstil na 8.73- -8.83, v Zagrebu na 8.77—8.87, v Belgradu na 8.80 denar. Grški boni so beležili v Zagrebu in Belgradu 31.40 - 32.10. Nemški čeki so se v Ljubljani učvrstili na 14.46 do 14.66, v Zagrebu na 14.4450—14.6450, za sredo novembra na 13.8950—14.0950. za konec novembra pa na 13.85—14.05. V Belgradu so beležili 14.5433 do 14.7433 Italijanske lire so v zasebnem kliringu nudili v Zagrebu po 3.05. v Belgradu po 3.10. Ljubljana. — Tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..... 2339.66—2354.26 Berlin 100 mark...... 1740.53—1754.41 Bruselj 100 belg...... 730.20— 735.26 Curih 100 trankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......211.66—213.72 Newyork 100 dolarjev .... 4304.76-4341.07 Pariz 100 trankov...... 201.56 - 203 - Praga 100 kron....... 153.44— 15-1.54 Trst 100 lir........ 227.70— 230.78 Promet na zagrebški borzi je znašal brez l in-penjacij. 2.423.942 Din. Ziirich, 27 oktobra. Belgrad 10. Pariz 20.23, London 21.2725, Newyork 435.125, Bruselj 73.30, Milan 22.95, Amsterdam 234.65, Berlin 174.75, Dunaj 75.20, Stockholm 109.70, Oslo 106.90. Kopenha-gen 95.—, Praga 15.40, Varšava 81.85, Budimpešta 85.75, Atene 3.«0. Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.3S5. Bueiios-Aires 1.2125. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% invest pos. 82.50—83.50. agrarji 48.25- 49.25. vojno škoda promptna 368- 370. begluške obveznice 67—69, 8% Bler. pos. 85—86. 1°!< Bler. pos. 76—77, 7% pos. Drž. h.p. banke 87.50 do 89. Zagreb: Drž. p. l°/c inv. p. 82 den.. agrarji 48 den., vojna škoda promptna 371 — 371.50 (371) 11., 12. 370 den. begi. obv. 08.75 bl„ 7% Bler. pos. 75.50 den. Delnice: Priv. agrarna banka 190 - 200, Trboveljska 190 bi., Isis 25 den.. Osj sladk. tov. 135 den. Belgrad: Državni papirji: agrarji 48— 49, vojna škoda promptna 373—374 (373, 370), 12.. 372.50 do 373.50. (371. 370.50), begluške obveznice 08.50 69 (68.75, 68.25); 67.25, 67.50 (67.25), 8% Bler pos. 85 den. (85.25), 1% Bler. pos. 75 75—76 ( 75.50), 1% posojilo Drž. hip. banke 90 bi. Delnice- Narodna banka 6900 7100, Priv. agrarna banka 192-193.50 (193, 192). Žitni trg Danes beleži ljubljanska borza padec cen pšenice in moke, dalje koruze, ovsa, ajde in otrobov dočim je cena rži ostala neizpremenjena Ljubljana. Pšenica ban. 79 kg 2% 160-162, bč. 78 kg 2% 160—162, bos. 77 kg 4% 155—153, rž 72 kg 2% bar. 130—135, oves slav. 102- 105, ajda par. Ljubljana 132—136, koruza umetno sušena promptna 87—89, za december in januar 92- 94. čikvantin sremski 125—127, moka ničla bč. in ban. 255—260, št. 2 235—240. št. 5 215-220. otrobi bč. debeli 105-107, drobni bč. 88-90. Novi Sad. Koruza: bč. srem. 100—102. b*n. 99 -101. Fižol: bč. srem. beli brez vre.č 170-^ 172.50. bč. beli z vrečami 185—190. Vse ostalo ne-izprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica: bč. okolica Sombor in gornje bč. 151—153. srem in slav. 152—154, južna ban. in gornja ban. 153—155, bč. ladja Begej 160 162, bč. ban. |X>tiska šlep 160—162. Oves: bč. srem slav. 95- 97.50. Rž: bč 123—125. — Ječmen: bč srem. 63 - 64 kg 102.50 105. bč. «rem. pomladni 67 do 68 kg 122.50—127.50, bar. pomladni 67—68 kg l it) do 135. Koruza: bč., srem. garant, kval. 09 101, bč.. srem. nova suš. 84—86. Moka: bč Og Ogg 245-260, bč 225 240, 205 -215. 190 205. 150 do 160, 105- 110. Otrobi: bč 84 -86, srem. 83 85. Fižol: bč. uzančni 165—170. Tendenca neizprem promet 47 vag. Živina Maribor. 27 oktobra. Na sejem jc bilo pripeljanih 8 konj, 12 bikov, 130 volov, 525 krav in 8 telet, skupaj 683 komadov živine. Cene so bile sledeče: debeli voli 3.85 do 4.20 Din. poklebeli 3.10—3.75 Din, plemenski 3.60—3.90 Din, biki za klanje 3.20—3.50 Din, klavne krave debele 3—3.20 Din, plemenske krave 3 do 3.50 Din, krave za klobasarje 1.75—2 Din. molzne krave 2—2.75 Din, breje 2.75—3.65 Din, mlada živina 3.30—3.90 Din, teleta 5—6 Din za kg žive teže. Prodanih je bilo 397 komadov. — Mesne cene v Mariboru so 6lcdeče: volovsko meso I vrste 10 do 12 Din, II. vrste 8—10 Din. meso bikov, krav in telet 5-8 Din, telečje meso I. vrste 12—14 Din. II. vrste 10—12 Din, svinjsko meso sveže 10- 14 dinarjev. Kulturni obzornik Pogled v razstavo češkoslovaške povome hnj«£e Danes ob 20. uri bo slovesna otvoritev razstave češkoslovaške povojne knjige, ki jo je znatno podjioro omogočilo češkoslovaško zunanje ministrstvo, razni znanstveni zavodi ter univerzitetne fakultete v Pragi in v Brnu ter znana praška založništva Orbis, Melantrich, Borovy, Aventinum, Mazftč, Bursik ild ter predvsem tudi Slovansky ustav, ki mu predseduje naš ro>ak g. prof. Murko (samo ta zavod je jiosla 60 velikih znanstvenih del). Akademiki Jugoslovanske-češkoslovaške lige v Ljubljani pripravljajo že nekaj dni prostore v Trgovskem domu ter urejujejo knjige, ki jih je okoli 2000. Ogledal sem si priprave, ki dajejo ze skoro popolnoma urejeno razstavo ter moreni bežno poročati o glavnem vtisu in aranžmaju. V predsobi je odmerjen prostor za češkoslovaške časopise in propagandno literaturo, ki pa v tem hipu, ko obiskujem razstavo, še ni urejen. Pač pa daje glavna dvorana že jiodobo prave razstave. Po slenah vise podobe najznačilnejših pisateljev polpretekle in jx>vojne dobe do najmlajših, ki ta čas obvladujejo knjižni trg, do Nezvala in A. C. Nora. Dalje, lepo izdelani diagrami s statističnimi tabelami o knjižni produkciji v raznih letih, o češkoslovaških kulturnih centrih, o rasti knjig itd., po podatkih, ki jih je dal na razpolago statistični urad, pa so jih akademiki lepo ponazorili z grafičnimi znaki ter slovensko razlago. V posebnih okvirjih vise fotografije najstarejših in najlepših čeških starih rokopisov, ki nnj pokažejo starost in knjižne dragocenosti srednjeveškega češkega kraljestva. Knjige so urejene nn dolgih mizah po sredi dvorane in ob stenah. Takoj nasproti glavnemu vhodu je oddelek, ki govori o znanstve- no-politični literaturi, kjer vidimo najpomembnejša dela takih čeških državnikov, kakor so prvi predsednik T. G. Masaryk. sedanji predsednik dr. Beneš ter zun. minister zgodovinar dr. Krofta. Vsi trije vodilni češki državniki so odlični pisa telji, ki so napisali ogromne knjige v več debelih zvezkih in ki predstavljajo obenem višek znanstve-no-politične delavnosti. Njim sc pridružuje predsednik dr. Hodža in drugi. Prav lam so razstavljene tudi knjige-monografije o leh velikih možeh češke sedanjosti, ter brošure o aktualnih političnih problemih. Nasproti temu oddelku sloji oddelek za umetnost, umetnostno zgodovino in arhitekturo, ki preseneča po svojem bogastvu ter po lepili in monutnentalnih monografijah najvažnejših češkoslovaških unielnikov Ier bibliografskih izdajah, ki jih izdajajo založbe Melantrih, Sfin.v Manes. Unie itd., med katerimi vidimo inonumentnlno umetnostno zgodovino Matejčkovo, razprave Z. Wirtha, Nejedleho itd. Dalje pod balkonom v posebnih velrinah so razstavljena dela in stvari, ki se tičejo kulturnih zvez naših in čeških gledališč, tako drame kot opere. Razstavljena so vsa naša oderska dela, ki so prevedena v češčino ali slo-vaščino, obenem pa i/ glednliščnega arhiva vsi rokopisi češkoslovaških iger. ki so bile igrane [ pri nas in to orl najstarejših let sem. od Gestrina, i Andrejčkovega Jožeta do najmlajših. To razstavo | spremljajo obenem fotografije čeških |>redstav slovenskih dram in nasprotno. Prav tako je urejen oddelek za opero, kjer so razstavljeni rokopisi čeških oper ter knjižne izdaje Hudebne matice in Umčleckč besede. Oba oddelka kažeta, kako tesno se je naša gledališčna umetnost razvijala ob Čehoslovakih ter z njihovo pomočjo. Med njimi v posebnih steklenih omarah so razstavljeni redki in krasni češki exliblrixi, ki jih je dalo na razpolago češko zunanje ministrstvo ter nekaj hibliofilskih izdaj, ki naj pokažejo, kako je na Češkoslovaškem razvila ljubezen do lepe knjige. Prav tako se pod steklom nahajajo najstarejše slovenske holiemike, ki se v Ljubljani, tako »tiski rokopis, razne biblije, slovarji in drugi dokumenti češko-slovenskega delovanja v preteklosli. Posebni odelek je posvečen medsebojnim prevodom, seveda samo knjižnim, in to samo v povojni dobi. Videli bi, da so morda Čehi in Slovaki celo več prevedli iz nas (Novačim. Pregelj. Kozak. Levstik, Soliškar, Finžgar itd.), kakor pa mi iz njihovega slovstva (Durych, Vašek, Langer, Čapki, Olbracht, Urban itd.). Več miz je posvečenih češkoslovaškemu modernemu leposlovju, prozi in pesništvu. Tu vidimo — v pesništvu - razvoj moderne poezije orl stebrov moderne, od Brezine (lepa izdaja zbranih spisov Akademije!) Sove. Macharja, preko Dyka, Tomnna, Neumanna, VVelnerja in Theera do povojnih klasikov kol so predvsem \\'olkor (Zbrani spisi), Fischer, llora, Kfič.ka. Ilalas. Ne-zval ild. do katoliškega Zahradnička. Lejio je za-slojmna tudi slovaška literatura — pesniki: katoliški lllhina. Kraško, Smrek, Razus ild. Prav lako je tu proza od Durvcha. čapkov, Medeka, Lan-gera, Hranika, Kopte itd. — generacije lik pred vojno , preko Vančure. Olbrachta, Kratochvila do najmlajših Nora, Čepa in slovaških Razusa, Be-niaka ild. Temu oddelku je pridejana tudi literarna kritiku iu zgodovina: obširna nova izdaja Vlčka, zbornik o literaturi XIX. veka. Zbrani spisi šalde, Ier še jiosebej njegove razprave o najmlajši poeziji in književnosti, dalje Gregorkov priročnik, Vaclavekov sintetičen pregled lit. XX. stoletja. razpravn o Krasku, Pražakove študije itd. Ženske pisateljice imajo posebno mesto, kjer se odlikujejo Majerjeva, Preisova. Schelnpflugova, Tilschova, Gtttzeva itd. ter tudi slovaška Soltesova s svojo klasično knjigo »Otroci'. Svojevrstna jc zbirka dekliških romanov, ki tvorijo ^svojo skupino in so pisane bolj z vzgojnega stališča. Mladinska in otriiškn književnost sin posebno liogati, kar ima smisel predvsem za češko mladino, ki živi pri nas. Posebno bogastvo pu predstavljajo razne druge znanstvene panoge, ki so številno ter z odličnimi deli zastopane Tako pade v oči tehnični oddelek ter ogromni tehnični slovar, cela enciklo- pedija. Prav lako obsežni atlas češke zemlje, ki je nekaj svojevrstnega, zbornik rasli češkoslovaške narodne ideje, zgodovinske enciklopedije, obsežne knjige v več zvezkih, ki so jih napisali \'o-votny, Pekar ild Bibliografijo češkega zgodovinopisja. Preseneča nas ogromno češko domoznan-stvo v 11 zvezkih I Izdaje starih dokumentov itd. Zgodovinski oddelek in filozofski "ta predvsem zanimiva, dasi ju tehnični in medicinski še v obsegu prekašala. Kemična biblioteka, zdraviliške knjige, \elcrinarske ruzprave, strojni učbeniki — v vsem tem se Čehi lahko merijo z najboljšimi izdajami neslovenskih narodov. Posebno meiio je posvečeno češki filologiji ter splošno slovanskim zadevam. Opozoriti pa moramo na posebni oddelek, ki ga tvorijo knjige (60!) »Slovanskega ustava« v Pragi, te najvišje medftlovanske znanstvene institucije, ki ji stoji na čelu Slovenec, prof. Matija Murko in ki je na razstavo poslala vse svoje izdaje. Najrazličnejši problemi iz slovanskih literatur, gospodarslvn. politke, so podrobno obdelani v teh publikcijah let ogromnih razpravah (na pr. \Volmann: Drama slovanskega juga, Heidcnrcich: Ruski vplivi v srbskem realizmu itd. itd.). Oddelek |K>nazorujejo fotografije prostorov Slovanskega ustava ter tudi fotografija predsednika prof. Murka, ki je bil tudi predsednik pripravljalnega odboru v Pragi, ter gre njemu največja zasluga, da je razstava v Ljubljani dobila lako iinpoznntno lice. Tak vtis naredi razstava na obiskovalca že sedaj, ko niti še ni vsa urejena v dokončni obliki ter bo šele danes zvečer nje slovesnn otvoritev. Prepriča pa nas, da bo na la način pač najlepše proslavljen češkoslovaški narodni praznik. Na |>ro-bleme pa, ki jih ta razstava budi, se l>onio pa šele tekom tedna ozrli Danes nanjo samo opozarjamo, hoteč v širokih potezah jircdočiti, kuj vse obsega. Id. Tanki in bombniki so odločili (Posebni nemški dopisnik R. E. Strunk poroča v listu »V. Beobachter« o bitki za Naval Carnerc, 25. t. nt) Ko me je dal polkovnik Yague ob treh zjutraj zbuditi, da pojde armada v Santa Cruz de Retamar, sem koj vedel, da bodo naskočili Naval Carnero. Peljali smo se še v temi po cesti za v Madrid proti vzhodu skozi Santo Olalo in Makvedo. Taboriščni ognji falangistov in gvardije civil so goreli ob vhodih v selišča in so razsvetljevali ruševine zadnjih bitk. Ničesar nismo videli naprej ".' to nepoznano krajino, niti besedice nismo spregovorili. Povsod so bile te cc9te žive, kamor so se po najrazličnejših potih valile nove kolone in se zbirale na glavni cesti za v Madrid. Povsod sami om-nibusi, tovorni avti, vozovi, topovi, vozataji in čakajoči polki. Vmes se je zdaj pa zdaj v odsvitu avtomobilskih luči zasvetil kak pisani turban maver-skih banderasov, ki so čepeli šklepetaje z zobmi od mraza v obcestnih jarkih in kadili cigarete. V hiši okrajnega zJravnika v Valomojadu smo dobili generala Varelo, junaškega branilca Alca-zarja, ki je pravkar natančno proučeval načrt za na-iad. Oblečen je bil v rjavi Durmus tetuanske me-ale z zelenim polmescem na prsih. »Danes bosle videli nekaj posebnega,« je dejal, »jaz sem si svojo postojanko poslavil na vzhodu tega kraja, na strehi lekarne; saj pojdete z menoj.« Povelje za napad Častniki prihajajo, dobijo povelje in naglo iz-inejo. Počasi se zdani. Pred okni vidimo med ča-ajočimi četami štaba tudi boječe obraze civilnega prebivalstva. Tedaj je dal general Varela znak za napad. Neskončno visoke postave telesne generalove garde stopijo naprej in nam pripravijo |>ot. Prerinemo se 6kozi ozke ulice, ki so natrpane s četami in ko smo na koncu naselja, vidimo štabne častnike, ki postavljajo daljnoglede in dajejo navodila telefonistom. Daleč na vzhod se razprostirajo griči in polja, v neskončno daljo pred nami se vije cesta v Madrid. Na obzorju je Navalcarnero. Na desni in levi moramo spoznati različne baterije in pred nami vidim v globeli Maročane in terziose z mezgi strojnih pušk. Se je vse jutro mirno nad pokojno pokrajino in ondi, kjer stoji sovražnik, je oprezujoča in napeta tišina. Iznenada planejo valovi pehote kvi- E f šku, obidejo globel, gredo čez grič in dalje v nepoznano f>okrajino, nad katero v trumah letijo ptice-selilke na jug. Nato se mahoma zbudi vsa pokrajina. Dozdeva se, ko da se griči Navalcarnera začno gibati, dolge. 6ive črte se kotalijo iz juga in severa na cesto, jsovsod gredo rdeči naprej, s prostim očesom jih ie videti in sf>oznati slehernega jx>sameznika. Bitka se začne. Najprej se sliši le besno streljanje pušk. Vmes že udarjajo |x>edine strojne puške. Prve krogle že cvrčijo. še je topništvo molčeče in išče cilja. Na naši strani zahrumi prvi strel in odjekne daleč na vzhodu na griču, kamor je zadel izstrelek. Top za topom se oglaša. Kakor iz kake lože moremo zasledovati ves razvoj bitke. Po več tir dolgo se izvijajo rdeči miličniki izza Navalcarnera. Zakaj za nami f>a že gori Navalmojado. Baterije marksistov 6e f>očasi dotipljejo do Varelove postojanke in dim in smrdeči vzduh se pali krog nas. Tedaj se pojavijo težki Francovi bombniki. Visoko nad njimi sjx)znamo belim metuljem jx)dobna lovska letala in že zagrmijo v divji koncert strojnih pušk in tojx>vske bitke, eksplozije 250 kilogramskih bomb, ki dvigajo ko stolpe visoke stenre dima iz silhuete Navalcarnera v modrino jesenskega neba. Krog jx)ldne prisopiha liki črnim nestvo rom 12 tankov belih čet izza gub gričevja; neprestano se potiskajo naprej in napadejo s svojimi mrtvaškimi ragljami rdeče miličnike od strani. V varstvu tankov pa se valijo čete belih ko valovi morja na rdeče postojanke. Napredujemo. Ob šestih zvečer smo tik pred robom Navalcarnera. Za nami so zavzeti jarki madridskih bram-bovcev. Se vedno udarja ogenj belega topništva onkraj kraja v bežeče čete in neprestano hrumijo bombniki nad njimi in naglo zasledujejo ubežnike. Počasi se znoči. Bitka pred vrati Madrida je končana in smoter po mesecu dolgih bojev in maršev je vidno pred nami. Med nami in glavnim mestom sta še dve rdeči postojanki. Razen tega še porušeni mostovi in jKidminirane ceste. A ondi je tudi zmeda in Sf>o znanje, da je do Madrida le še 25 kilometrov. Ob sedmih zvečer je bilo konec bitke, ki se je začela ob petih zjutraj. Mladostni agitator poziva na cesti v Madridu vse svoje tovariše, naj pristopijo k rdeči milici. General Mola odgovarja (Od posebnega poročevalca lista »Berliner Ta geblatt«, ki je bil ta mesec v Španiji in je govoril z generalom Molo.) V živahnem pokrajinskem mestu Valladolidu z železolivarnami, tkalnicami, suknarnami in žitnimi skladišči, ima general Emilio Mola svoj glavni 6tan. Od tu vodijo severno armado belih, ki sega do San Martina de Valdeiglesias, kjer se začenja oblast jx)veljnika južne bele armade, generala Queipa de Liana. Ker smo na poli k fronti, ker vemo, da se pripravljajo velike reči, se ne začudimo, da biva general Mola vprav na fronti. Vendar je vodja dopisnega urada pripravljen, da odda moja vprašanja generalu in zares sem ob povratku dobil odgovore na svoja vprašanja. General Mola je jasno in točno odgovoril na moja vprašanja: 1. »Ali je res, da nameravate z generalom Oueipo de Llanom pognati rdeče čete proti obrežju, da bi se tako izognili prelivanju krvi, izgubam v vrstah svojih čet in uničenju zgodovinskih, umetniških in kulturnih vrednot?« Odgovor: »Za zdaj je najvažnejša točka našega vojaškega delovanja zavzetje Madrida. Neglede na to in oziraje se na zahodno-vzhodno smer, kamor smo se namerili, si seveda želimo, da bi rdeče potisnili do Sredozemskega morja.« 2. »Kako je v zvezi delovanje armade in milic falangistov, requetesov in drugih?« Odgovor: »Gibanje za rešitev Španije je začela armada v Maroku. To gibanje so začeli sijajno in navdušeno podpirati beli miličniki. Vse te vojaško izvežbane mladinske zveze, ki pomagajo v boju za pridobitev Španije, 60 se |x>dvrgle vojaškim jwvelj-nikom in skoraj vse falangistične in rekveteške edi- nice so pod poveljstvom armadnih častnikov. Radi tega pa je vojaško delovanje še bolj enotno in učinkovito.« 3. »Kako bo v bodoče z organizacijo teh milic?« Odgovor: »Značaj teh milic, ki je njih sodelovanje za zdaj takšnega pomena, bo toliko časa vojaški, dokler bo potrebno. Medtem bodo seveda vse te milice pod vojaškim poveljstvom.« 4. Kako presojate vojaški položaj, ki bodo za šle vanj bele čete jx> padcu Madrida na katalonski fronti?« Odgovor: »Brez dvoma bo položaj do6ti preprostejši, če bo vse naše delovanje usmerjeno samo na Katalonijo, posebno še, ker bomo imeli tedaj močno, preizkušeno in hrabro armado in ker bo padec Madrida vplival porazno na rdeče miličnike in prebivalstvo.« 5. »Kaj boste storili z bogatini, izkušnjami, ki jih imate o zunanjih državah? Ali boste ves ta ob-težilni material zbrali in ga nekoč izdali v f>ogled svetovni javnosti?« Odgovor: »Vaše vprašanje že zaeno trdi, da imamo tak material; kar je tudi res. Municija, orožje, vojne potrebščine so resnični dokazi za pomoč nekaterih držav, ki podpirajo rdečo madridsko vlado.« 6. »Ali imajo rdeči še kaj večjih municijskih tvornic in orožarn?« Odgovor: »Najvažnejše tvornice ko Toledo, Granada, Sevilla, San Fernando in Oviedo so že v naših rokah. Rdeči imajo sicer še orožarno v Tru-biji, a to so naši letalci že porušili.« 7. »Ali imajo rdeči še kaj brodovja, ki bi mo- fli z njimi še kaj ukreniti na progah med novo panijo in Marokom?« Odgovor: »Rdeči imajo sicer še nekaj modernih bojnih ladij, ki bi nas mogle ogražati, če bi bile v spretnih rokah, a ki tudi tedaj ne bi bile nepremagljive Ker so pa v rokah onih ljudi, ki jim fioveljujejo revolucijski komiteji in ki se sploh pri njih sestavi niso niti brigali za stvarno usjiosab-ljanje, zato nam te rdeče bojne ladje ne morejo škoditi, zlasti še, ker so posadke naših bojnih ladij že od začetka prežete zvestobe in ljubezni do pra- ve Španije in ker imamo razen tega tudi izborno izvežbano. spretno letalstvo.« * Mogoče bi se bila moja vprašanja glasila drugače, če bi jih bil zastavil generalu tri dni kasnejej zakaj v teh dneh so čete belih prodrle daleč proti Madridu. Sam sem bil pri prodiranju generala Varele na fronti pri Toledu, kjer so bele čete v 48 urah pridobile več ko 30 km in je tako tudi resnično upanje, da bo konec tega meseca Madrid žc v rokah belili čet. 75 letnica telefona. Iznajdba, ki je skoraj najbolj razširjena po svetu, telefon, je 26. t. m. obhajala 75-Ietnico. Dne 26. oktobra 1861 je predvajal Filip Reis svojo, tedaj še jako preprosto iznajdbo občinstvu. Na sliki je njegov prvi poskus, ko je govoril iz svoje sobe delavcem v delavnici. Kaj jedo Papuanci Na Novi Gvineji je izmed živali najbolj priljubljen prašič, ker je največji med štirinožci, ki žive tam. Krav, konj Papuanci ne poznajo, vidijo jih morebiti le pri misijonarjih, ali pa na večjih farmah. Pot me je vodila v Megiar. Srečal sem ljudi, ki so si prizadevali, da bi pet metrov dolgemu udavu iztrgali plen. Z ovijalko so privezali žival na neko drevo. Ta pa se je zvila v klop, ki je bil v sredini napet od neke pogoltnene 6tvari. Ljudje so trdili, da je bil prašič, radi pa bi vedeli, čigav je bil. Iz bližnjega gozda so nanesli nekakšno ze-lenjad ter jo privezali na kol. Potem so ta šop segreli nad ognjem malo premencali ter ga živali pomolili pod ncs. Ker ni takoj pomagalo, so nekaj zelenjadi še dodali. Zdajci je kača jela bljuvati. Videli smo, kako se je oteklina iz kačjega strupa začela pomikati proti žrelu. Nazadnje smo zrli v široko odprto žrelo, in ko je kača še nekajkrat močno pahnila, smo re3 zagledali prašiča, ki je bil prevlečen z nekakšno sluzo. Cenilo smo ga na 60 kg. Brž so zanetili ogenj in ko so dognali, da je prašič Tabujev, 60 ga spekli. Ženske pa so zraven še nekaj pripravile, nato |>a so se jeli gostiti. Kačo pa so ovili okoli za pest debelega kola ter jo zanesli v vas, kamor je bilo tri ure hoda. Ko sem bil že doma, sem 6 stranskih hribov na večer zaslišal boben, ki je naznanjal, da so se vrnili obmorci. Še tisti večer so pojedli kačo. Ljudem iz Megiara pa so jx)darili srednje velikega prašiča za Tabuja. Misijonarji tamkaj niso samo zdravniki duš, marveč tudi teles. Tako je imel pljučnico motuški poglavar. Zdravil sem ga tri tedne, nakar je okreval. Ko sem potem — kot vedno — tretji dan obšel naselbino, sem videl, kakšno večerjo je poglavarjeva žena pripravila za svojega moža. Iz stržena sagove pahne je skuhala neko jed ter jo osolila z zmletimi kaprami. Na moje vprašanje, kako se mož počuti sedaj, mi je odgovorila: »Dobro je bilo tvoje zdravilo. Ravno sedajle mu nesem tečno jed.« Postavila jo je predenj, zdajci pa je iz žepa potegnila nekaj, kar je bilo zavito v list od sagove palme. Papirja za zavijanje Papuanci ne poznajo. Žena pa je s seboj prinešeni zavitek odvila retresovanju postavila je goriška »Sloga« dne 16. t. m. kandidate v deželni zbor, kterih more vsak vesel biti. In v resnici imajo ti možaki ne le pri inteligenciji, ampak tudi pri prostem ljudstvu veliko zaupanje. — Prvotne volitve |X3 deželi so bile letos jako borne, t.j. vdeležilo 6e jfh je prav »Kaj zdaj?« Tako izprašuje angleška karikatura francoskega ministrskega p.edsednika Bluma. Pot krog sveta brez pristanka. »Ne velja! Manjka še dva metra 17!« pičlo število volilcev. To je res znamenje, da naši deželam niso še politično zreli. Ce naša kandidata gg dr. Tonkli in prof. Povše prodereta (kar posebno ne dvomimo), potem je »Sloga« na Goriškem prvi lep in dober sad done-:dri' ......... )ga« sla. Treba je torej združenim po poti hoditi, ki nam jo je »Sloga« nasvetovala. Razne reči. — Konfiskacije. »Politik« naznanja, da so bili razni praški listi od 15. do 24. t. m. tedaj v osmih dneh — 19krat konfiscirani! — »em sollen Iriest , Istrien G o r z , Krain gehoren, glasi se brošurica, ki jo je kot odgovor na spis nekega Libero Libe-ria ravnokar na svitlo dal J. L. Filli, učitelj na kup-čijski šoli v Ljubljani. Obširneje o njej govorimo prihodnjič. Angleška obmejna straža v Gibraltarju. Da bi Anglija zaustavila naval španskih beguncev, je zaprla mejo ob Španiji. Mrtvaška trdnjava v Bitolju. Dne 25. oktobra so v Bitolju otvorili spomenik padlih nemških vojakov V ozadju mesto Bitoij. ' IUIH Spoštovane |ir. 31 r ^ -jf gospe! fjijsu ; Ali ie * rmic | problem fi11111 f to hitro in dobro oprati? Zakaj pri nas šport ne uspeva? Mi se brigamo, da boste iznena-dene! NaiidealneiŠe čudežno sredstvo za pranje. Če želite, da bodo Vaše nogavice čiste, sitaine in zelo lepe, uporabite za pranje TEXIL Tudi za fino čtsto soilo, poisvilo. umetno svilo in volneno perilo posebno pripraven, 1EXIL pere znatno hitreie in se peni mnogo bolje, celo v trdi vodi. Dobiva se povsod/ Originalen zavoj Din 2'50. Glavna prodaia za Jugoslavijo: H>nko Mayer i drug, Zagreb. S enoto Preteklo nedeljo je imel Podmladek Rdečega križa na tukajšnji meščanski šoli s sodelovanjem društva »Sola in dom« v šolski telovadnici pestro prireditev pod geslom: mladost, zvok, smeh. Prireditev je bila proti pričakovanju zelo dobro obiskana. Otvoril jo je meščanskošolski mladinski pevski zbor, ki je pod vodstvom požrtvovalne učiteljice gdč. Grudnove odpel dve narodni: »O) ta soldaški boben« in »Tam čier bistra Žila«. Dinamika pri obeh pesmih je bila na višku in je prva naravnost vžgala, dočim bi tudi druga v malce počenem tempu in originalnem besedilu lahko igla pri občinstvu tisto na_vdušenje, ,kot ga do-|jo običajno vse koroške narodne. Je pa ta na-mladinskega zbora zgovorna priča, da se da tudi v naših šolah v pevskem oziru mnogo doseči, če ima človek voljo in smisel, kot ima oboje gdč. Grudnova. K uspehu ji čestitamo in jo prosimo, da ne odstopi od začrtane poti. — Sledi! je dobro podan prizor »Ljubezen do bližnjega«, nakar so nas razveselile ob spremljevanju pianina »Naše Katrce«, ki pa so pri ponovitvi vidno krenile s tira. Sledila sla Schubertovi »Solza« in -Mož z lajno«, ki jih je zelo občuteno odpel g. Vidic ml., kakor tudi Vilharjevega »Mornarja«. G. Supan Mirko ie precizno in občuteno zaigral Rubinstemovo 'Melodijo«, Krohnovo »Romanco« in E. Bachovo »Pomladno prebujenje«. Oba solista je spremljal na pianinu organist g. Moškon. Najlepše je izzvenela »Romanca«, dočim ie bilo pri »Melodiji« opaziti, da sta violina in pianino prišla malce iz takta (to nai-brže vsled tega, ker je g Supan igra! to točko na pamet). — Aškerčeva balada v tak; priredbi pač Jugoslovanska zimskošportna zveza je sklicala preteklo nedeljo prvi kongres smučarskih delavcev kraljevine Jugoslavije, na katerega je povabila tudi zastopnike ostalih športnih organizacij. Namen kongresa, za katerega so najagilne.jši zimski športniki izdelali izčrpne referate, je bil, spraviti šport med ljudske mase. zlasli smučanje, ugotoviti vzroke, zakaj šport pri uas ne uspeva tako, kakor bi bilo potrebno, dalje — in to je bil glavni namen tega kongresa — podvzoti potrebne korake, da se bodo razmere v tem pogledu v bodoče zholjšale. Niti najmanj ne dvomimo o veliki delavnosti in požrtvovalnosti naših ziniskošportnili delavcev, vendar se kljub temu bojim, da ta kongres ne bo obrodil onih sadov, kakršnih pričakujejo prireditelji in kakršne bi po svojih velikih pripravah, ki so bile potrebne za nedeljsko zborovanje, zaslužil. Kajti pri naših športnih inštancah se je napravilo že toliko lepili sklepov, toliko lepih načrtov, a premnogo jih je ostalo nedotaknjenih ali pa sredi poti, ker so morali celo največji idealisti in optimisti omagati pod silo razmer, ki vladajo v našem športu. Zasebna inicijativa je največ vredna in doseže še največ uspeha. Toda tudi ta gre samo do gotove meje, tudi la se mora nekje ustaviti, če nima zaslombe. Dandanes je taka opora bolj potrebna kakor kdajkoli prej, kajti materijalizem spodjeda tla vsem panogam našega javnega življenja in tudi v naših športnih vrstah se je že močno ukoreninil. Poleg tega pa vlada pri nas lakB razrvanost v športnih organizacijah, kakor menda v nobeni drugi kulturni državi na svetu. Delit sb brez načrta in brez sistema, športni klubi pa vzngajajo samo rekorderje — kolikor jih vzgajajo — drugače pa jih pokupijo tam, kjer jih je ftobffl. Razmere so take, da morajo uničiti še to, kar imamo dobrega, če bo šlo v tem praven naprej. Nikogar ni, ki hi mogel doseči to, da se šport razširi med najširše plasti naroda, da se šport uvede v šole, da se šport uvede tudi med izvenšolsko mladino. Če pogledamo po drugih državah, vidimo koliko napravijo tam na športnem polju, koliko napravijo tam na športnem polju, koliko žrtvujejo za telesno vzgojo; koliko igrišč, stadionov, telovadnic in plavalnih bazenov je bilo zgrajenih. In pri nas? Pa ne samo to. Skoraj vse kulturne države so upeljale športni in telovadni znak. odlikovanje za športnike, ki se mora veliko in z uspehom udejslvovati na športnem polju, če si ga hoče priboriti. Pri nas ga je upeljala edino zim-skošpprtna zveza za svoje najodličnejše delavce in smučarje. O potrebi in velikem pomenu tega odlikovanja sem že opetovano opozarjal mero-dajne činitelje, a sem očividno naletel na gluha ušesa. Imamo zakon o obvezni telesni vzgoji naroda, a se kljub temu, da je že dve leti v veljavi, skoraj nikjer ne izvaja. Ce hočemo našemu športu res dobro, če hočemo, da se bo naš šport razširil, da se bo dvignil kvalitativno in kvantitativno, potem je skrajni čas, da se zakon o obvezni telesni vzgoji naroda uveljavi vsaj po vseh mestih in trgih. V šolah — v ljudskih in srednjih — je treba dati več. mesta telesni vzgoji, forsirati pa v glavnem gibanje na prostem. Stare in okostenele sisteme je zavreči, oprijeti se je modernih telesnih vaj, delati na njih na globoko in široko, ker le iz velikih mas bomo mogli izbrati one rekorderje, ki jih tudi rabimo za reprezentance, ki bodo zastopale našo državo doma in v tujini. Pri uvajanju športa med široke plasti naroda pa ne smemo nekaj prezreti, v čemer se pri nas innogo greši in se ponavadi sploh nobene važnosti ne polaga; namreč na izbiro športnih panog. Ze v ljudski šoli običajno pokaže deček ali deklica za katero panogo bo najbolj sposoben, katera panoga bo zanj najprimernejša. Dober trener mora to spoznati in v polni meri upoštevati, ker od tega zavisijo vsi športni uspehi. Nikdar ne sinemo siliti športnike, da naj se urijo v ni za mlade igralce, ker je skozi in skozi vzbujala i , , -, . smeh. Dobra sta bila Vrščajeva m Kramar, doč.m I stvareh, za katere so malo ali sploh nesposobni soseda Vida nismo skoro nič razumeli kot zadnja točka je nastopil priznani komik g. Vidic str., ki je z njemu laslno šegavostjo povedal marsikai »O humorju, Milčinskem in še kaj«. Zelo zelo posrečene so bile njegove tri trenutne maske, posebno »Dva šnopsarja« in »Micka gre k filmu«. Le škoda, da je trenutna tema (radovedni smo, kdo jo je zakrivil) ljudi preveč vznemirila in da niso reditelji s;krbeli med to točko za mir med otroci. — Pri-rediteliem, ki so nam oskrbeli tako lepo nedeljsko popoldne k uspehu iskreno čestitamo ter si želimo še podobnih prireditev, -ma. ali če nimajo veselja zanje. V takem slučaju bo ves trud zastonj. Učencu jo treba izbrati primernih vaj. do katerih ima veselje in v katerih pokaže tudi kak uspeh. Radi zdravja, moči in vztrajanja v borbi za obstoj, moramo vsi gojiti telesne vaje. Šport v zadnjo gorsko vas in v sleherni kotiček mesta. Naše geslo mora biti: ven v naravo, da si s športom krepimo svoje zdravje, da si dobimo veselje do svojega poklicnega dela. Kadar bomo imeli v vseh krajih športne klube ali društva, ki se bavijo 3 telesnimi vajami, potem izbira za olimpijske igre ne ho več tako težka, kakor je bila za XI. olimpijado in tudi uspehi bodo temu primerili. In v tem pogledu — upam — nam bo priskočilo na pomoč naše ministrstvo za telesno vzgojo naroda, saj ne gre samo za naše zdravje, ampak tudi za ugled države. 1. K—er. * Smiiška telovadba SPI) Tečaj 'M\ mnuSko lelovnd bo priredi Slovensko planinsko druStvo v telovadnici n. državno ronlne gimnazije oh petkih zvečer od 19. lire daljo Tečaj prične v potek, dne 0. novembra t 1. Vsak »udeleženec naj prinese s Molx>j copato in telovadno obleko. Prijave sprejema pisarna SPI), Aleksandrova cesta 1-1. Skupščina Sloren*/crfja -planlnakrga društvo *e vrši dne 15. novombra 1 P.7P> ob S M uri v dvorani Delavsko /b-.rn.ice v Ljubljani, Miklošiče* a /ost a. Dnevni red: Poročilo predsednika in nnd%orn-ika podružnic, poročilo tajnika, razrcšnien dosedanjemu odlx>rti. volitve glavnega odbora in računskih preglednikov, določitev članarine, pristopnine, ustanovnim- in prispevkov /a glavi odbor, proračun, reševalna služba, samostojni predlogi, slučajnosti. Obvezen predse&tanek delegatov se vrši v soboto dne 14. novembra t. 1. ob "20. uri v zgornji dvorani rostavraelle Šlnmič v Ljubljani. On-sposvets.ka cesta I. Predavat'jp SPD V ponedeljek, dne J) novembra t. 1. prične Slovensko plan n«ko društvo v Ljubljani s svojimi predavanji Ob 20. uri /.večer bo nredaval g M Bnčer: O obranih Tora Pro a vanje jo svojevrstno ter bo nudilo innogo zanimivega. No prireditev že seda i opozarjamo planince. a d io Programi Radio Ljublianat Sreda, 2K. oktobra: 12H0 Uru ffežkostovaftke narodno glasbo (plošče) — 12.15 Vreme, porodila - 13 01) Oni, s nor od, obvestila — 18.15 Vesel opoldanski »porod (Radijski orkester) - 14.00 Vreme, Inir/.a — IS n« Mladinska ura: Klavirsko skladbo vn otroke (k. prof. Marjan t O IMtt pm— V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjskl oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. ■MMMMBHPMBBBMBMMHaMBMMMMMBIBI^^ lil IU—I •HHUJU Občina Gornja Radgona razpisuje mesto elektromonterja Mesto jc pogodbeno. Tolče potrebno strokovne kvalifikacije se zahteva tudi, da Je proslloc dovršil delovodsko šolo. — Prošnjo, kolkovane in opremljene s potrebnimi spričevali, je vložiti do 15, novembra 1936 pri podpisani občini. Občina Gornja Radgono, 23. oktobra 1936. - Predsednik: šantl Fran. (b) Zastopnika ali družabnika za Split s 15.000 Din kavcije sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15967. Mojstra prirezovalniec ln Šivalnico, ki Je obenem tzvežban modelir. Iščem za stalno zaposlitev. Predpogoj Je večletna praksa v tuzem-sklh tovarnah v zgoraj Imenovani specialni stroki. Ponudbe na »Jara«. tovarna čevljev, Tržič, (b Pečarskega pomočnika dobrega delavca, sprejmem takoj. Ponudbo pod značko »Stalno« št. 16005 upravi »Slovenca«. (b) Dva krojaška pomočnika sprejme takoj Klojčnik Matija, Aleksandrova 88, Pobrežje, Maribor. (b) Naprodaj nova enonadstropna hiša z vrtom, v bližini lesene cerkve v Mostah. Modor-na stanovanja. - Visoko-pritlična hiša na Smar-ttnskl cesti s prevzemom večje hipoteke. — Josip p r a ž e m , Predovlčeva 5, Mosto - Ljubljana. V Metliki pri kolodvoru, ob državni ccsti, prodam pritlično hišo, pripravno za vsako obrt. 3 sobo In prltlkline, en oral njiv poleg hiše. Polzvo se pri Kamblču Antonu, Cerovec 4, pošta Semič. (P) Novo trgovino na Sv. Petra cesti št. 30 je otvorila znano solidna tvrdka F. I. Goričar kjer bo imela specialno zalogo platnenega in borabažastega blaga, n. pr. platno, šifone, kontenino, llanele, prte, serviete, robce, namizne garniture, gradi za žimnice, perje in puh, bombaž za odeje, nankin, volnene in prešite odeje, ter izgotovljeno moško, damsko, otroško in posteljno perilo, pletenine in trikotažo. Bogata izbira blaga za poročne opreme. Praktična darila za razne prilike. — V delo prevzamemo vse vrste perilo in posteljnino, kompletne opreme za neveste, kar izgotovimo takoj po nainižjih cenah. Ob priliki nakupa vas vljudno vabimo v našo trgovino, kjer boste postreženi s prvovrstnim blagom po najnižjih cenah. Pri večjih odjemih primeren popust JI Kot vzgojiteljica gospodinja, blagajničarka ali pisarniška moč, z večletno prakso, z gospodinjsko in trgovsko šolo — Iščem primerno službo za takoj. Ponudbe upr. »SI.« pod »Zmožna« št. 15812. Kruta usoda nain je nenadoma iztrgala iz naše sredine gospoda Ferdo Martina Najboljšega in zvestega tovariša bomo obdržali vedno v najlepšem spominu. V Ljubljani, dne 27. oktobra 1936. Osebje tt. Ivan Samec. Suhe gobe lepo blago, kupi Verblč Stritarjeva ulica. (k) Staro zlato, zlato zobovje in srebrne Krone kupuiem oo naivtijih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 10.000 ms smrekavine za sečnjo, kupim. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju. (k) + Tvrdka Ivan Samec sporoča vsem svojim trgovskim prijateljem in znancem pretresljivo vest, da se je danes dopoldne njen dolgoletni, zvesti potnik, gospod Ferdo Martin pri Žužemberku smrtno ponesrečil. — Zemske ostanke tako tragično umrlega sodelavca spremimo v četrtek, dne 29. oktobra ob 3 pop. iz hiše žalosti Tržaška c. 29 na pokopališče k Sv. Križu. Zvestega, splošno priljubljenega pokojnika ohranimo v častnem spominu! V Ljubljani, dne 27. oktobra 1936. Vsemogočni je danes poklical k sebi po kratki in mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti, gospo Fani Tomažič vdovo po veletrgovcu Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 29. oktobra 1936 ob 4 popoldne iz mrtvaške veže Slara pot na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo v petek, dne 30. oktobra ob 7 zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. Ljubljana, 27. oktobra 1936. Žaluioči Stroj za mešanje betona kupim takoj. Ponudbe poslati na Gradbeno podjetje Arch. Ivan Ledi v Ljubljani, Gosposvetska cesta 4. (k) ODDAJO: Oddaja stanovanja v mestni hiši. - Odda se 1. novembra 1936 Stlri-sobno stanovanjo v mestni hiši, Tyrševa c. št. 62. Poizvo se pri hišnici, od-nosno na mestnem gospodarskem uradu. (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, odda Pečar Anton, Udmat, Zaloška 16 Dve stanovanji komfortni, z vsemi priti-kllnaml, v novi hiši, oddam s 1. decembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 15971. (č) 1, ODDAJO: Mesnico v sredini mesta, na prometnem kraju, oddani zaradi bolezni; lahko tudi z obrtom. - Poizve se v upravi »SI.« pod št. 15973 ODDAJO: Velika, lepa prazna soba so odda za november. De-vinska ulica 9, Ivolezlja. Vso oskrbo v bližini Ljubljano - išče za takoj v pošteni hiši moška oseba. Naslov v upravi »Slov.« št. 15970. 100 Din posojila Iščem proti Izročitvi za-tavnlh listov v vrednosti J50 Din, da bi mogel pln-!atl stanarino. Cen. naslov prosim na upr. »SI « pod »Stanarina«. Učenko »i« Hubertuse Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani «e priporoča bledim io slabotnim osebam Te,®'on 2059 /> PREMOG KARBOPA K ETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica it. 5. Fotoaparat Sidroksvid barva proti rji, sc dobi v skladišču pri Lovu. (1) Tinček in Tonček v Atlantidi 193. Tinček leti... Tinček si tega seveda ni pustil dvakrat reči. »To je gotovo prva in zadnja priložnost v življenju, da lahko letam po zraku ko ptič!« je rekel in nemudoma smuknil v letalsko pripravo. Kuža Muki ga je debelo gledal in niknkor ni mogel razumeti, čemu se je tako našemaril. Tako, zdaj pa kar skoči navzdol!« je svečano vzkliknil deček. English lessons and courses Mlss Karier, Dvoržakova ul. 3/1X1. u za strojno pletenje, od 16 let staro dalje — Iščem. Marija Kočevar, Karlovae Marmontova aleja 93. (v) Nagrobne sveče lepe in poceni dobite pri OROSLAVU DOLENCU v VVolfovi ulici 10. (1) VINA vseh vrst kupite najugod-neje pri Centralni vinarni v Ljubljani. Tinček je pogumno razpel perotnice in se pognal s pečine. Bil je prepričan, da se bo lepo in polagoma spuščal navzdol ko ptič, pa se je zmotil. Ni bil vajen perolnic, zato je sprva tako nerodno opletal z njimi po zraku, da se je začel vrteti kot list, ki ga veter odtrga z veje. »Na pomoč! Na pomočl« je začel prestrašeno kričati in kriliti z rokami, kakor da išče opore, za katero bi prijel. Tonček se je ob tem pogledu tako zgiozil, da mu je zastala sapa v grlu. »Zdaj je po njem!« mu je šinilo skozi možgane. Deček, ki je stal ob njem in pozorno motril Tinčkov polet, pa se je brezskrbno nasmehnil: »Ne boj se! Nič hudega se mu ne bo zgodilo. Malo je res še neroden, pa se bo kmalu naučil.« Gospodinje — Obrtniki Popolna odprodaja posode, orodja, štedilnikov 1 t. d iz skladišča po zelo nizkih ce nah pri Stanko Florjaniii, seieznma, Resljeva S — nasproti MediO-Zankl (Vbod skozi dvorišče) nepremočljlve 250 Din. In vsa oblačila po neverjet no nizkih cenah si naba vite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela pu znižanih cenah pri tvrdki Kari Prolog. LJubljana -Židovska ul ln Stari trg Šivalni stroj malo rabljen, znamke Sin-ger, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa ceBta 36. (l) znamke »Agfa« (F:8.8), za film 6x9, s stojalom vred prodam za okrog 300 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15990. (1 ) Naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je po volji Vsemogočnega danes ob pol šestih zjutraj, v 71. letu starosti, previdena s sv. zakramenti, nenadoma zapustila naša predobra mama, stara mama, gospa Ivana Kranjc roj. Mikuš dolgoletna posestnica in trgovka z usnjem Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 29. oktobra ob pol enajstih iz hiše žalosti v farno cerkcv v Gornjem gradu. Po maši zaduš-nici bomo ljubo mamo položili na farnem pokopališču v družinski grob k zadnjemu počitku. Gornji grad, dne 27. oktobra 1936. Žalujoči ostali: Jožef. Franc, sinova, Ivanka, Štefanija, hčeri, ter zeti, sinahe, vnuki in vnukinje. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je v 97. letu starosti, 26. okt. ob 7 zvečer umrl naš predobri oče, stari oče in tast, gospod France Burger Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 28. oktobra ob treh popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Ribnici. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Ribnica, Celje, Kočevje, dne 27. oktobra 1936. France, notar v Celju, Anton, gimnazijski direktor v Kočevju, sinova; Ivana, Ana por. Strizaj, Marija, hčere; Erna roj. Murgel, Anika roj. Podboj, sinahi; Strizaj France, zet; vsi vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Za »Jugoslovansko tiskarno« » Llubljanl Karel Cefc. Izdajatelj Ivan Rakovec. Urednik Viktor Cenfit.