Posamezna Številka 1 K.
štev. 165.
Poštnina plačana v gotovini.
VLinuiiani, v pelek, dne 23, julija n
Leto XLVE
»SLOVENEC« velja
90 pošti na vsa strani Jugoslavije ia t Ljubljani: n oelo lato naprej. K 180*— ca pol lata „ M „ Bih— ca četrt lata „ . . „ 4V— n aa mesec „ .. „ 15-—
Sa Inozemstvo celoletno K 240--
ss Sobotna izdaja:
2a oelo teta .... n inossmatvo > / ■
I Bokop I sprejo
i Inserati:
ww Urefc&fto |a t Kopitarjevi nllot šter, 6/in. Rokopisi 3« »p vračajo; nefranklrana pisma sa ne sprejemajo. Uredn, telef. štv. 50, npravn. fitv. 328,
Političen list za slovenski narod.
Enostotpaa petttmt« (M aua Stroka tn 3 aua visoka ali wf*
proator) va enkrat ... po t «-M aradnt rasglssl, poslana tU.....po KI
rt* večjem naročttn popnsb
Hajnuajit oglu 59/flmm Ktt.
(shaja vsak dan IrramšJ po-aadol|ak ta daa po prantint ab S. ort ajatrai.
Oprava Jo v Kopttarj«vI al. 8. — Bačan postna hran. IjnbljanBke St. 650 za naratalno Is it 349 sa oglasa, avstr. lo češke 24.797, ogr. 28.511, bosiu-baro, 7583.
Narosf,
p
1S3 SI
Že dolgo imamo v rokah dokument, Ici ga je izdalo vojno ministrstvo kot tajno (povelje na vsa podložna poveljstva. Po-iVelje jc skrajna žalitev našega ljudstva in Inaše duhovščine. Dosedaj smo odlašali in ga nismo hoteli priobčiti, nc morda zato, kakor »Naprej« meni, ker smo si v svesti kake krivde, ampak ker vemo, da je to docela nepremišlen izliv voj. krogov, kakor Smo jih bili in smo jih še sedaj v obilni meri navajeni, ker vemo dalje, cla mora taka brezprimerna žalitev, kakor jih bogato vsebuje povelje, vzbuditi v ljudstvu slabo kri in izvati odpor. Nismo ga priobčili dalje, ker nismo hoteli v teh časih delati neprilik in težav vl?di in prizadetim činiteljem, katerim so naši zastopniki o tej zadevi itak že povedali, kar jim gre. Sedaj je pa »Naprej«, ki sc je tudi uvrstil v »državot vorne« in militaristične vrste — saj je sedaj njemu in njegovi stranki ■odba voj. oblasti višek modrosti in nezmoi-Ijivosti — objavil celotno besedilo tajnega povelja in mu tudi pristavil, primeren komentar, Mi smo seveda sedaj odvezani vsake obzirnosti in tudi lahko prosto povemo svoje mnenje in svojo :odbo. Povelje govori o rimsko - katoliški duhovščini iz stare rimske papistovske šole, ki so skozi leta in leta udihavali duh »jezuitizma«, kakor tudi o narodu stare mentalitete, »ki je odgojen v temi neznanja in suženjstva«. Dalje govori, kako naj oficirji pridobivajo to nekulturno papistovsko maso, Razklada: »Plemenitost in široka velikopoteznost v pedagogiki — to so najboljša in naisi-gurnejša sredstva privlačnosti i pridobivanja nekulturne mase in lažiinteligence z nejasnimi nazori o svetu in življenju. In ;ca take ljudi gre v našem slučaju.« Povelje hoče dati oficirjem in vojaštvu navodilo, kako se naj vedejo nasproti duhovščini in katoliškemu ljudstvu. To katoliško ljudstvo imenuje nekulturno maso z nejasnimi nazori o svetu in življenju, ki tava v temi nevednosti in pasje sužnosti. Do te trditve se tipajo povzpeti nejasne glave v vojnem ministrstvu, ko vedo, da je med našim ljudstvom*do 95% pismenih ljudi. Ko so take sodbe izrekali o našem ljudstvu vsenemški kričači, se nismo čudili. Odločno pa odklanjamo, da bi kdo v naši državi tako govoril o našem ljudstvu, ki je — za to ni treba doprinesti nobenega dokaza, najkulturnejše v celi državi. Za bodoče si naj prihranijo vojaške oblasti slične modrosti same zase in puste druge lepo pri miru, Svetovali bi jim samo to, da bi šli malo med ljudstvo in naj
LISTEK.
fi® p2*1 [Lola.
(Spisal prof. dr. Fran Lorger.)
(Konec.)
Zavoljo pomanjkanja in draginje poljskih, pridelkov mi tudi ni bilo mogoče prosto kopati po njivah. Radi tega sem mogel razkopavati večinoma samo trate med njivami in tudi to je imelo svoje ovire.
Vse te težkoče so me prisilile priti na novo metodo izkopinskih preiskavanj, ki se sploh nikdar še ni porabila, in z nje pomočjo se jc vršilo celo delo kljub vsem težkočam popolnoma gladko in je bilo od dneva do dneva spremljevano z novimi važnimi uspehi, tako da jc bila ta v svojem obsegu mestu primerna trdnjava do leta 1918, v vseh podrobnostih, iz katerih sc je mogel spoznati obseg in značaj naselbine ter obseg in lega znotranjih stavb, popolnoma preiskana.
Delalo se jc namreč večinoma lc z 2 do 3 m dolgimi jamami, ki so sc naprav-ljalc po tratah med njivami in redkokdaj tudi po njivah. Obzidje obsega nekaj čez 1UU parcel in trate med njimi so se morale izkoristiti tako, da se je pridobila jasna slika cele trdnjave. Napravilo se je pri-
bl malo natančnejše spoznavali to »nekulturno maso«. Čc govori vojaško povelje tudi o jezuitizmu in papistovstvu, ne moremo zameriti, ker so vojaške kroge informirali naši liberalci, ki opletajo z frazami napolizobražene mase, Jasno pa je celemu svetu, ki pozna delo Kreka, Jegliča, Korošca: Ko se ne bi bila katoliška duhovščina z vsem srcem in vso voljo zavzela za ujedinjenje in jugoslovansko politiko, po vsej priliki danes Jugoslavije ne bi imeli. Duhovščina za to svoje delo seveda, ni želela in tudi ne pričakovala nikdar hvaležnosti — sramotenje svobodomiselnih elementov je od nekdaj njen delež. — Odklanja pa sramotenje od strani vojaških oblasti, katerim so la sramotni dokument podtaknili naši svobodomiselci. Ti, ljudstvo, si pa zapomni, kakšno sodbo so vdahnili merodajnim krogom v Belgradu slovenski liberalci.
Znano je, da so vsled železničarskega štrajka v mesecu aprilu zaostale zadružnim in aprovizacijskim zavodom velike množine živil, zlasti koruze, pšenice ter mlinskih izdelkov v Vojvodini ter so dospele šeie tekom maja v Slovenijo, torej v času, ko (e nastopilo padanje cen. Vse te institucije, ki so posvetile svoje delo ljudski prehrani, stale so naenkrat pred veliko nevarnostjo, da pretrpe milijonske zgube. Množine teh zaostalih živil cenim na najmanj 800 vagonov, kar odgovarja približno enomesečni potrebi celega nepreskrbljenega prebivalstva v Sloveniji. Kdo bode predbacival špekulacijo Žitnemu zavodu, da je nabavil hrano za občine, kdo Gospodarski zvezi, da jc pokrila potrebo svojih zadrug, železniškim in mestnim aproviza-cijatn, da so v dovolni meri skrbeli za prehrano svojih oskrbljencev, kdo nakupovalni zadrugi, da zadosti potrebam svojega delavstva? Prepričan, da ni jedna omenjenih ustanov prehranbene akcije ni izkori-ščevala v špekuiativne sebične namene, za Gospodarsko zvezo vem iz pogleda v njene knjige, cla je delala z manjšim zaslužkom kot bi ji ga moral priznati celo ligo-rozni da ne rečem odiozni verižniški urad in vsi drugi uradi, ki so vzeli trgovino v »zaščito«. 0 pojedinih trgovcih tu ne omenjam., ker mislim o tem vprašanju posebej izKeči nekaj mnenj. Isti pojav kot v Sloveniji nastopil je tudi v vseh drugih pokrajinah. Cela vrsta altrustičnih ustanov se je nahajala naenkrat pred nevarnostjo, gospodarskega propada.
Vlada je bila o vsem tem točno informirana in je pričela z njej lastno naglico pretresati vprašanje, kaj ukreniti, da se preprečijo konkurzi ustanov, ki so nad leto dni (časa vojske se ne dotaknem) izvrševali, kar je v drugih državah izvrševala država sama, Končno je vlada po temeljitem vsestraskem in neprenagljenem pre-udarjanju storila sklep, da je treba dobrotne pomoči. Kai je vseboval ta sklep, se ni moglo tako lahko zvedeti. Odgovor re-sorinega ministra in izjave uradnikov v ministrstvu se niso povsem ujemali, šele deputaciji zainteresovanih ustanov, katere je vodil bivši minister g. Kristan, se je posrečilo zvedeti, da je vlada dovolila izvoz zaostalih živil v inostranstvo. Vse to se je zgodilo v času, ko je v Avstriji še glad belil lase faktorjem, ki imajo ljudsko prehrano v svojih rokah in ko bi vsako ponudbo živil sprejeli z odprtimi rokami in tudi še prccej široko odprtim žepom. Izvoz je bil dovoljen, toda, toda pod gotovim »uvelima«. Predno se da dovoljenje za izvoz, naj te ustanove ponudijo svoje zaloge v likvidaciji se nahajajoči Centralni upravi. Centralna uprava ima pravico, da blago sprejme po ponudeni ceni ali pa izjavi, da so cene previsoke za njo ter dovoli izvoz, Napravili smo takoj prošnje in odšli osebno z prošnjami osmero slovenskih prizadetih institucij v Beograd v ministrstvo za trgovino. Resničnost podatkov so potrdili odsek za prehrano, delegat ministrstva financ in oddelek za trgovino. Prva ovira jc bila, da so omenjene oblasti vsaka za sebe dale potrdilo in zakaj sc ni zgodilo to komisijskim potom, vendar jc končno prevladalo mnenje, da bi vse tri oblasti tudi v slučaju komisijskega postopanja ne pre-menile svojega uverenja. Prošnje so bile predane sredi junija, načelnik dr, Todoro-vič je obljubil rešenje za torek dne 3. julija, v resnici pa je prišlo izvozno dovoljenje šele 21. julija. Ves čas tega vestnega uradnega postopanja je hodil zastopnik enega ali drugega zavoda urgirati si s pomočjo kake uplivnejše osebe, če mogoče poslanca priboriti vstop do načelnika v ministrstvu za trgovino, ker sicer bi bilo izključeno, da bi se zadeva rešila v tako »kratkem času«. NB. Vse prošnje šc danes niso rešene! Sam ne vem, kaj naj pripomnim k takemu postopanju. Dificile satyram non seribere!
Vlada je izkazala dobroto. Med sklepom min. komiteta, da se izvoz dovoli in do dneva, ko se je izvoz dovolil, so se razmere v Avstriji toliko spremenile, da je iz dobrote postala sirota. Dočim bi pred 1 mesecem dosegli cene, ki bi faktič-no obvarovale vse aprovizacijske in zadružne ustanove vsake zgube, so med tem
preplavili Rumuni in Bolgari dunajski trg s tolikimi ponudbami, da nam niti tukajš-nih cen ni mogoče več doseči, Dočim se je plačevala koruza pred 1 mesecem po 10 in bela pšenična moka po 16 do 18 K, se danes doseže za koruzo kvečjemu. 4.50 do 5.— K in za moko 8 do ID naših kron. Čc računamo razliko med cenami, ki bi jih dosegli in cenami, katere bodo omenjene ustanove dosegle le 2.5 krone od kilograma, cenim tako provzročeno škodo na 20 milijonov kron. Poleg tega še nova dobrota: dočim je vlada po svoji Centralni upravi prodala koruzo in pšenico za dinar, zahteva od ustanov, katere hoče rešiti škode, plačilo v »zdravi tuji valuti«. Koliko sc bo zgubilo na kurz-ni diferenci, se danes nc more kalkulirati, vsekako pa bo vsako dviganje kurza naše valute pomenjal čisto zgubo za vladine varovance. Dalje je znižana izvozna carina, kar bo donekle zmanjšalo efektivno zgubo; a carinarnice niso še obveščene o znižanju ter zahtevajo dosedanjo carino. Vlada jc sicer znižala carino za koruzo, vendar sc taki sklepi javijo poslujočim carinarnicam včasih več tednov prepozno. Med tem sc pobira seveda carina po stari tarifi.
V zadevi zahteve plačanja kupnine V tuji valuti sem obvestil Jugoslovanski klub v Belgradu ter ga naprosil, da na mero-dajnem mestu podvzame korake, da vlada ne si Ii trgovce v špekulacijo s tujimi valutami ter dovoli plačanje v našem kron-sko-dinarskem novcu. Upam, da bodo naši poslanci uvidli pomen te zahteve ter iz-pcslovali, da financijsko ekonomski komi-tet, v katerem soodločujejo tudi slovenski ministri, ugodi tej pravični in edino pametni zahtevi, saj mislim, da za plačanje v tuji valuti danes ni drugega razloga kakor trmoglavnost enega načelnika. Upajmo tudi, da se v slučaju, če se sprememba dovoli, izvršenje sklepa ne bo zavlačevalo ad infinitum,	Janko Jovan.
Dr. A. Gosar.
m bi smeli
G. dr. T avčar se očividno strinja 9 tem, da se posamezni stanovanjski slučaji .javno obravnavajo. To sklepam iz njegovih člankov, ki sc tičejo stanovanjskega vprašanja in iz dejstva, da »Slovenski Narod«, pri katerem ima on glavno besedo, tako rad navaja povsem konkretne aluča-je, ali kakor jih ou nazivljo »gosarije«. Ta metoda ima gotovo precej zase, ker pomeni najboljšo javno kontrolo, ki mora na-
bližno 200 takšnih jam. Z njim se je našlo in natančno zasledovalo celo 2000 m dolgo obzidje, 12 stolpov z natančnimi merami dolgosti in širokosti, tri glavna vrata v obzidju s potrebnimi merami, v temelju dveh vrat konca glavnega kanala in znotraj obzidja 5 velikanskih poslopij. Natančne mere vseh najdb sem pridobil na ta način, da sem odgrnil od vsake stavbe glavne ogle in dokazal zidovje mecl ogli s posebnimi jamami. Vsled tega je bilo videti pri Ločici kljub mojemu triletnemu delu redkokdaj drugega kot par majhnih jam z zidom ali oglom, ki so se navadno takoj zopet zasule.
Delo je stalo popolnoma pod mojim vodstvom in se je vršilo izključno na podlagi mojih dozdev. Znanstvene priče teh del so bili g. dvorni svetnik vseuč, profesor dr. Emil Rcisch, ravnatelj arheologič-negn. instituta na Dunaju, g. vseuč. profesor dr. Rudolf Egger, tajnik instituta, ki me je velikokrat obiskal pri mojem delu, g. dr. Mihael Abramič, ravnatelj državnega muzeja v Splitu, g. konservator Viktor Skrabar, starinoznanec v Ptuju, in g. prof. Oton Eichler v Gradcu. Uspehi do konca leta 1917. so že predhodno objavljeni v »Jahreshefte des osterr. arch. Instituts«, Bd. XIX., XX. 1919, S. 107—134.
Najdbe so se vršile zaporedoma takole: V prvih dneh poletja 1916 sem odgrnil vse štiri ogle velikanske stavbe 123 m dolgosti in 67 m širokosti in potem natančneje zasledoval iidovje v poslopju, Ta
stavba ima 65 cm debelo zidovje in jc večinoma nekaj čez tla ohranjena. Razieguje se po 15 parcelah.
V začetku se je mislilo, da jc to pre-torij ali glavno poslopje stalnega tabora. Tekom tega poletja se je pa severno te stavbe našlo drugo poslopje 65 m dolgosti in 37 m širokosti, ki je to mnenje izpod-bilo. Njegovo zidovje je 1.50 do 3 m debelo in na obeh straneh v ravnih rižah z lepimi četverovogelnimi kameni obkladano. To poslopje kaže prvovrsten stavben slog in je deloma precej visoko čez tla ohranjeno, posebno njegovo severno čelo, ki obstaja iz 3 m širokega zida. T oje ravno tisti zid, ki ga jc bil preudaril Riedl za obzidje trdnjave. Tako jc naši naselbini konec prvega polletja zmajkalo obzidja in mislilo se je zdaj, da sploh ni obzidana, in da jc bila samo neutrjena poštna postaja.
Vendar ta izid mc ni zadovoljil, ker so kazali ostanki najdenih dveh poslopij mrzel značaj vojašnic, V prepričanju, da je bila ta naselbina res obzidana, sem v jeseni 1916, ko so bila polja že prazna, natančno pregledal vse njive v bližini odkritih dveh stavb in končno opazil na površju zemlje težko razločljiv rjav drobiž peščenega kamena, ki je bil raztrošen v 15 do 30 m široki riži po poljih paralelno k Riedljevemu »obzidju«. V tem drobižu ni bilo najti sledu morta, ki se pri Ložici nahaja v vseh drugih njivah, v katerih leži zidovje. Ker je bila cela naselbina sezidana iz oeščenega kamenja* ie bilo tudi
mogoče, da sc jc njegov drobiž naključno raztrosil v dotična polja. Vsled zgoraj omenjenih težkoč sc mi je šele eno leto pozneje posrečilo dokazati, da je ta drobiž resnično sled obzidja.
Med tem sem našel v velikonočnih počitnicah leta 1917. tretje veliko poslopje 100 m dolgosti in 60 ni širokosti in odko-pal vse njegove štiri ogle. Ohranjen je od njega večinoma samo temelj 75 cm debelosti.
V	poletju 1917 sem odkril četrto ko-losalno stavbo 78 m širokosti. Dolgost šc ni izsledena. Vendar iz širokosti sc lahko sklepa, da je ta stavba največja od vseh. Njeno zidovje je 1.10 m debelo, tudi na obeh straneh s štiriogelnimi kameni obloženo in leži impozantno na precej globokem betonskem temelju.
V	tem poletju sem dalje iskal obzidje in se končno odločil, kopati na zaslutenem mestu tudi v naraven pesek. Tako sem po dolgem trudu in premišljevanju našel temelj obzidja, ki obdaja pravokotno celo naselbino. Ogli tega pravokotnika (436:543 m) so z radijem 12.50 m skroženi. Temelj obzidja jc 2 do 3 m debel, najširji v skro-ženih oglih, in sega 1.40 m v tla.
Po odkritju celega obzidja sc je videlo, da leži četrta stavba natančno v sredini med severnim in južnim čelom obzidja, da jc torej glavna stavba (oretorij) ta-bora.
V	scmcstralnih počitnicah 1918 sem odkril v iužnem čelu obzidia štiri vzidane
deti uzdo tudi tako brezobzirnemu stran-karju kot je baje sedanji poverjenik za socialno skrb. Samo na nekaj je po mojem pri tej metodi treba paziti: da namreč vsa, kar se Javno trdi, vsaj približno držt.
Dosedaj namenoma nisem odgovarjal ln popravljal različnih, zelo kričečih slučajev, ki so se mi očitali, toda zadnji dr. Tavčarjev članek. »Nekaj so mora storiti«, v katerem si je g župan nadel videz zagovornika »malega človeka« me sili, da vendar na kratko položim pred javnostjo račun o svojih najhujših grehih.
Torej kar po vrsti.
Slučaj gospe Angele L. v Sp. šilkl, (»Slovenski Narod z dne 18. julija 1920). Dal sem si predložiti spise in ugotovil sledeče: Odpoved je popolnoma upravlčern, ker gre za samico brez lastnega gospodinjstva. Soblvanje z dosedanjim podnajemnikom (družinal) po lastni iz j »vi stranka radi spora nemogoče. Kdo raj so torej i?-seli, družina ali samica? Pri obeh gr« popolnoma enRko z* vsakdanji krub. Na cesto ne more in ne pojde nihče izmed obeh. Gotovo pa je, da bo samici lažje dobiti sobo brez kuhinje, kot družini celo stanovanje. Prizadeta stranka bi s svojo nadzorstveno pritožbo, ki jo je vložila na poverjeniŠtvo, toliko tudi brez dr. Tavčarjevega članka prav gotovo dosegla. Da pa redna pritožba proti taki odpovedi ni dopustna, ima tudi svoj pameten smisel, kajti vsak slučaj, kjer je pj-itožba dovoljena, se le pre-rad zavleče za nf>dogledno dobo. Kako se to stori, bo g. dr. Tavčar kot odvetnik pač dobro vedel.
Toliko meritorne o tem »nesocialnem« slučaju. Kar pa es tičo dr. Tavčarjeve skrbi za »malega človekom bodi pripomnjeno, 'da gre v tem slučaju za stranko, ki je sama uslužbena pri enem, dofčnik, radi katerega bi rada imela celo stanovanje zase, pa, pri drugem podjetju, ki bi po uaredbi 166 moralo zidati za svoje uslužbence. Gre toraj zato, da se spravita pod streho dva nslužbenca ,z? kr.tera bi p? naredbi 166 morala njuna delodajalca rodelovnti pri stanovanjski akciji! Odtod torej izhaja ta skrb za malega človeka I
Drugi slučaj:
V enem zadnjih svojih člankov Je g-Hr. Tavčar odločno poudaril: dokler ne zida Jugoslovanska tiskarna tudi Narodna tiskarna ne bo zidala in popolnoma enako tudi »milijonar« Seljak ne bo storil tega. dokler ne zida tovarnar Kari Pollak. V tej izjavi tiči očividno jasen in hud protest proti strankarskemu načinu, po katerem se baje naredba 166 izvršuje. Gosp. dr. Tavčarju mora v tem slučaju pač vsakdo pritrditi in rad storim to tudi jaz. Toda če bi dr. Tavčar, predno je zalučal stanovanjskemu uradu in poverjeništvu v obraz tak očitek, povprašal, kako je z navedenima tvrdkama, bi brez težave Izvedel, da se Je že do takrat »Kat. tiskovno društvo« kot lastnik Jugoslovanske tiskarne zavezalo sodelovati pri stanovanjski akciji s primernim kapitalom ln da je tvrdka Pollak dala zagotovilo, da bo sezi-dala ali priredila za svoje uslužbence pet družinskih stanovanj. Kje je torej podlaga za gorenji debelo tiskani in podčrtani očitek? Med poštenimi ljudmi je običajno, da se človek, zlasti če sliši slučajno na ''me, ki zaleže v javnosti približno toliko kot ime g. dr. Tavčarja ter je vrh tega župan Ljubljane, poprej informira, predno kaj takega zapiše. Če bi pa g. dr. Tavčar to storil, bi se že takrat prepričal, da je bilo tudi uslužbencem neliberalnih podjetij stanovanje odpovedano in da se je n. pr. — da omenim samo en slučaj — tudi »Gospodarska zveza«, (ki je vrh tega zadružno podjetje, katero bi po vsej pravici ščitili)
obvezala napraviti za svoje uslužbence 6
družinskih stanovanj in 12 sob za samce.
Toda naprej 1 Slučaj »Alko«. Očitalo se je, da se nacionalizirano trgovsko podjetje meče iz svojih prostorov eato, da jih dobi »Gospodarska sveta«, pri kateri sem bil baje nekdaj uMužbon (dasi m) o tem nI nič znanega) ln da s«»m to, ne da bi ml kri Sinila v obraz, tudi priznal. Ker slučaj* takrat Se nisem podrobneje poznal, sem si dal spise predložiti. O •Gospodarski nlkjpr alti besedo ln «rl stanovanjskem niDili, kakor tedl pri »Oespoderskl zvezi« tndt »I nihče vedel o tem. In ta polteni boj ae je vršil ravno tiste dni, ko ie šlo zato, ali bo sedanja stanovanjska akcija sploh le mogla nadaljevati ali na. Na ta način se je ljudem jemalo zaupanje v uradno poslovanje in t zakonite določbe, s takimi sredstvi se je celo sodi&e mobiliziralo proti veljavnosti staro stanovanjske naredbe (ne 166 T), k! se Je dotedaj dosledno prlznavila!
To so, če se prav spominjam, najvažnejši slučaji, nad katerimi se Je gosp. dr. Tavčar oziroma »Slovenski Narod« spodti-kal in na katere sem bil dolžan odgovora. Glede slučaja, ki ga omenja predvčerajšnji »Slovenski Narod«, pa naj omenim samo tole: »Narod« sam priznava, da je pristoj* na oblast dotičnemu gospodu »Semltu milijonarju« ugodila. Zakaj potem ne napade te oblasti t. j. sodišča, marveč se zale-tuje v mene, ki v tem slučaju ne morem ničesar ukreniti? Drugod se mi odrekajo vse pravice, tu pa naj bi šel eni stranki, oziroma enemu odvetniku na ljubo preko svojega delokroga, zato da bo drugi tem lažje lopnil po meni!
Z ozirom na »Poslano«, dr. Kreča v tej zadevi pa naj mimogrede ugotovim, da ukrepov poverjeništva v tej stvari ni razveljavila deželna vlada, marveč je poverjeniŠtvo, ko se je stvar popolnoma pojasnila, samo ustavilo poslovanje v tej zadevi.
Celotna slika zadnjega boja je torej jasna. O »stvarnosti« dr. Tavčarjevih člankov glede stanovanjstva, ki jo poudarja »Slov. Narod« se naravno ne bom prepiral, pripomnim le, da so kot odgovor mo-Jim člankom o »stanovanjskem problemu« sledUo v »Slov. Narodu« — »gosarije«.
Dr. Tavčarjevemu klicu po upravnem sodišču se tudi jaz pridružujem, samo, da jo po mojem mnenju treba pod spravnim sodiščem imeti ustavo in nanjo opirajoče se zakone. Brez te podlage bi tudi upravno sodišče viselo v zraku, kakor visi v zraku vsa naša zakonodaja in vsa naša uprava. Kadar pa bo o posameznih stanovanjskih slučajih po predlogu dr. Tavčarja morala v drugi instanci sklepati celokupna deželna vlada, takrat bi mu prav iz i srca privoščil mesto deželno vladnega pred-| sednika. Vsakdo, kogar spravite danes iz i stanovanja, je prizadet in oškodovan, pa ! naj sklepa o tem stanovanjski sosvet ali pa ministrski svet, aH pa naj bi v tem odločal g. dr. Tavčar kot ljubljanski župan. Zato ravno menimo, da gonja proti stanovanjski akciji, ki naj bi po trenutno edini možni poti privedla do novih stanovanj ni bila popolnoma opravičljiva in da tisti, ki so jo najbolj podpirali, pač niso posebno upravičeni presojati poslovanja stanovanjskega urada. Kdor pozitivno dela, naj kritikuje, svobodno mu, toda kdor podira, mora biti zadovoljen tudi z razvalinami!
Poljska.
1 Nova vlada.
LDU Dunaj, 22. julija. (ČTU) Na Polj-skem se ie sestavil kabinet, čegar glavna naloga |e, obramba domovine in v katerem so zastopane vse stranke, tudi soci-
alisti. Novi predsednik je Član poljske ljudske stranke.
Pomoč ententa.
LDU DuaaJ, 22. julija, (CTU) Kakor poroči »Mittagspost«, j« izjavil neki en-teotnl diplomat, da sta se Anglija in Francija sporazumeli lede odpoiiljatve čet aa poljsko bojišče, kamor odpošljeta večje Število 2st, večinoma kolonijalnih.
Rusija odklanja pogajanje.
LDU Dunaj, 22. julija. (ČTU) »Frank, furter Zeitung« poroča, da odklanja ruska boljfcvllka vlada vsaka pogajanja. Premirje J« Izključeno in s« boji nadaljujejo. Boljševiki stoje ob meji Vzhodno Prusije. Nemčija je meje zasedla z vojaštvom.
Avstrijska republika.
Zakon o oddaji premoženja.
LDU Dunaj, 21. julija. (DunKU) Narodna skupščina je na današnji seji, ki je trajala pozno v noč, sprejela zakon o oddaji premoženja in izjemni zakon o vojnem posojilu v drugem in tretjem branju. Na željo reparacijske komisije se je v § 89 predloge o oddaji premoženja sprejela klavzula, ki se glasi: Določbe tega zakona se smejo samo v toliko' uporabljati, v kolikor ne nasprotujejo z obveznostmi, ki izhajajo iz državne pogodbe saint-germainske in iz note reparacijske komisije z dne 21. maja 1920 glede predujmov za Avstrijo. Državni tajnik za finance mora z izvršilnimi nakazili izdati potrebne odredbe. Državni tajnik je potem po nalogu reparacijske komisije izjavil, da ona ne namerava dohodke premoženjske od.'..;e porabiti za reparacijske svrhe in da se strinja s smotrom premoženjske oddaje, kakor je izražen v § 1.
Nemčija,.
Nevarnost boljševiškega prodiranja.
LDU Berlin, 21. julija. (DunKU — Wolff.) Na včerajšnji seji državnozborske-ga odbora za zunanje posle je razmotrival socialnodemokratski poslanec Bernsfein prodiranje boljševikov na Poljskem. Zunanji minister dr. Simons je izjavil, da je bolj-ševiška armada tri dni hoda oddaljena od nemške meje. Nemčija je izjavila svojo popolno nevtralnost v msko-p oljski vojski. Za varstvo mejnih določb proti po Bern-steinu omenj«r.im nevarnostim so žc ud&ne skrbne odredbe.
Razna poročila,
Italijanska lopovščina.
LDU Zagreb, 21. julija. Zagrebška brezžični postaja na Griču je danes pre-stregla brezžično brzojavko, namenjeno iz Rima preko Budimpešte za Varšavo, ki je značilna za italijansko obveščanje inozemstva: Brzojavka se glasi: »Dne 13. t m. je v Trstu vsled izzivanja jugoslovanskih elementov prišlo do ljutih spopadov in do požara v hotlu »Balkan«, kjer so Jugoslovani bili nakopičili mnogo municije in eksplozivnih snovi. Napad se je izvršil tudi na hišo Klamovi (?) Markoviča, dočim Jugoslovani trdijo, da je bil napaden konzularni urad. Še isti večer je bd vzpostavljen popoln mir. Do enakih spopadov je prišlo tudi v P ulju in na Reki, pa povsod radi izzivanja Jugoslovanov, poročila jugoslovanskih iistov, ki prinašajo članke o dogodkih v Trstu, na Reki in v Pulju, so tendencioz-na in neresnična.«
(Gpcmba LDU. Jasna je potvorjenost takega poročila v svrho, da se Italija opra-
stolpe, ki so kazali presenetljivo širokost 9 metrov.
V	velikonočnih počitnicah 1918 so se našla južna vrata obzidja (porta principa-lis dextra) in malo pozneje severna vrata (porta principalis sinistra). Tudi od vrat se je ohranil samo temelj, ki obstaja iz silne 30 m dolge, 11 m široke in 1.40 m v tla segajoče betonske plošče, ki se ne razlikuje od 11 m debelega betonskega zida. Na tem zidu so stale trdnjavske stavbe vrat, najbrže dva močna stolpa 11 m širo-kosli, med katerima se je vhajalo v trdnjavo,
V	temelju obeh vrat se je našel konec glavnega kanala (cloaca maxima), ki je imel votlino 1.70 m visokosti in 1.10 m ši-rokosti in je bil sestavi,en in obokan samo s silnimi 3 do 10 centov težkimi ploščami. Konec kanala južnega čela je bil z obokom vred ohranjen in se je popolnoma izkopal. Vsled debelosti svojih plošč ima ta stavba ciklopski značaj.
V	binkoštnih počitnicah 1918 sera odkril zahodna vrata tabora (porta decuma-na), ki so tudi 30 m dolga. Njim nasproti so v vzhodnem čelu obzidja četrta vrata tabora. Vendar njegovi ostanki leže v hmeljnem polju in jih zato ta čas ni bilo mogoče preiskati.
V	poletju 1918 sem našel v severnem in zahodnem čelu obzidja 8 novih stolpov. Stali so 40 do 50 m eden od drugega, Bilo jih je torej po celem obzidju približno 30.
V severnem čelu obzidja so stolpi skoraj 10 m široki. Medobzidnih stolpov takšne širokosti se doslej še v nobenem legijskem taboru ni našlo. Stolpi rimskega mesta Emone, ki se vidijo pri Ljubljani, so v svojem temelju za cele 3 m ožji in v en stolp našega tabora se bi spravilo lahko štiri takšnih, kakor so se naši' v znanem taboru Caruntum pri Dunaju. Velikost naš.h stolpov si najbolje tolmačimo, če jih primerjamo s stolpi današnjih cerkva. Tako je stolp črngrobske cerkve pri Škofji Loki, ki je vsled svoje širokosti posebno očiten, skoraj 2 m ožji od stolpov pri Ločici.
V počitnicah 1918 se je tudi našla znotraj obzidja peta velikanska stavba, ki je 120 m dolga in 63 m široka. Ohranjen je od nje večinoma samo temelj. Naš tabor ima torej štiri stavbe 100 m dolgosti. Tudi to je popolnoma nova prikazen. Vsi drugi doslej odkriti rimski tabori imajo kvečjem le eno stavbo t« velikosti. Tabor Caruntum še ene takšne nima. Naša trdnjava je torej v oziru na velikost in kolosalnost svojih stavb najimenitnejša od vseh legij-skih taborov, ki so se doslej našli na ozemlju starega rimskega cesarstva.
Zgrajen je bil ta tabor najbrže v drugem stqletju po Kr. rojstvu. Menim, da je bilo njego'*o obzidje že v starem veku do temelja razrušeno. To sklepam iz dejstva, da je gornji del njegovega betonskega temelja tako globoko sprhnel. Iz tega sledi, da je zid. ki je stal na temelju in ga je Šči-
til proti vremenskemu vplivu, že primeren čas odstranjen. To pa mora biti že veliko sto let, ker rimski beton ne sprhne prej tako globoko.
Če torej vzamemo, da je bilo obzidje že v starem veku podrto, nam je tudi jasno, zakaj ta impozantna trdnjava ni omenjena pri starih pisateljih. Mogoče je obstala samo nekaj decenij ln potem je bila razrušena, da je nihče več ni videl.
Na ozemlju Jugoslavije je naša trdnjava edini doslej odkrit celolegijski tabor. Za vedo pomeni že glede na velikost svojih stavb nekaj novega in do 6edaj neznanega. Pa tudi lega njegovih notranjih poslopij se razlikuje bistveno od vseh drugih taborov. Iz tega sledi, da mora imeti enako posebnost tudi podrobnejše zidovie teh stavb. Nadaljna znanstvena naloga bi torej bila, popolnoma odgrniti vsa najdena poslopja in tako pridobiti podroben načrt vseh stavb.
To delo bi seveda zakf"valo večje število delavcev in tudi moi \ da bi 6e vzele dalj časa v nakup njive, na katerih leže ta poslopja.
Naš tabor je v vsakem oziru nekaj posebnega in podrobnejša dela bi obogatila vedo s popolnoma novimi odkritji. Da bi se tam našlo veliko orožja in drugih enakih predmetov, seveda ni upati, tembolj pa je zanimiv značaj poslopij, ki so tudi zgrajena v najlepšem stavbenem slogu.
viči pred evropsko javnostjo, da so se izvršila tako hladnokrvno taka grozodejstva
[>roti Jugoslovanom, ne da bi državna ob-ast Ščitila osebno varnost in imetje. Po mnogih poročilih očividcev in prič, ki so dognali, d« Je prva bomba padla iz sosednja hiše, ravnateljstva državnih železnic, in sicer is zadnjega okna v II. aadatropju, in ne i* Narodnega doma in ki so nadalje videli, da so Italijani nosili bombe v Na. rodni dom, po nadaljnjih ugotovitvah, da so bili italijanski vandalizmi ž« davna pri. pravljeni in dobro organiiirani ia da so s« opustošenja začela v uradu Jugoslovan, skega delegata MarkoviČa, preden so do* monstranti orišli pred Narodni dom. Je tendenca takega poročanja prozorna.)
Bog proti Turkom.
LDU Seka, 21. iluija. (DunKU) Grfke čete so jele danes korakati dalje, da ta» sedejo Tracijo.
LDU Veshington, 21. julija, (DunKU — Brezžično.) »Associeted Press« poroča iz Cariorada, da se je dael9. julije prifc! boj za Jedren. Uporabljajo se tegki topovi. Jedren brani 10.000 Turkov.
Vstaja Arabcev.
LDU London, 21. julija. (DunKU — Brezžično.) Vstaja Arabcev ob spodnjem Evfratu se razširja, vendar ne presega srednjega dela reke. Posadka Rumelte le ni oteta; oskrbujejo jo z letali. Izgube Arabcev so jako velike. Angleži so Po i*-' bruhu sovražnosti dne 2. julija izgubili 40G mrtvih in ranjenih. Vojni minister C htrrchill je včeraj v spodnji zbornici izjavil, da bo* do poslana znatna ojačenja ic Indije f Mezopotamijo.
ii i i	ii	———
Politične novice.
-f- Občinske volitve. Poročajo nam, da, je deželna vlada za Slovenijo v svoji seji v sredo sklenila, da se vrže občinske volit-te v celi Sloveniji v oktobru,
+ ie enkrat: liberalna zavijanja, »SI. Narodu ni prav, da smo jasno pribil! dej« stvo, da so liberalci umetno in nam eno-maizzvali krizo. Glasilo liberalnih mledl-nov je samo konstatiralo, da se je mhtfstr-ski svet izrekel za formulacijo % 15. kakor ga je sprejel volilni odbor. V zbornici se Jd moral ministrski predsednik postaviti sa sklep ministrskega sveta. Napovedal Je, da mora izvajati kousekvence, če zbornica! desavuira stališče ministrskega sveta. Liberalci se niso nič pomišljali, glasovati prot ilastnl vladi. Ali niso to dejstva, kje so torej laži? Vodilni liberalni listi ovirajo potvarjatl dejstva, da nasujejo svojim pristašem peska v oči.
+ Pravljice. »Narod« prinaša po »JU« ječi« vest o vzroku Vesnlčeve demislje, ki jo je baje dobil od uglednega politika radikalne stranke. Pripoveduje, kako s* Vesnič boji Protiča, da se jo Vesnič bal, dai ne bi ničesar več pomenil, če bi prelomil s Proti čem itd. V6e te vesti 86 nastale * uredništvu »Riječi«. Dejansko Je bU* pel stvar taka, da se je Vesnič držal parlamentarnega običaja, branil predlog vlade in ko je bil preglasovan, demirijOniraL
-f Ministrska kriza. Ljubljanski do* pisni urad poroča: K prestolonaslednik« so bili pozvani gg. Davidovič. dr. Drinko-vid, dr. Korošec, Svetozar Pribičevič, Fto* tid in dr. Krizman. Vs iso povedali regenti; svoje mnenje, da Je treba zopet sestaviti koncentracijsko vlado. Davidovič je v ime« nu demokratske zajednice, Protič pa vi imenu svoje skupine predlagal, da more novo vlado sestaviti dr. Vesnič. Nefo je regent formalno poveril dr. Vesniča mandat, da sestavi koncentracijsko vlado t! Čim krajšem roku. — Posamezni parlamentarni krogi so včeraj imeli svoje seje in se posvetovali o taktiki in pogojih, t katrimi bi vstopili v koncentracijsko vle-do dr, Vesniča. G. Davidovič je obvestil demokratski klub o razvoju ministrska krize in o svoji avdijenci pri prestolo-nasledniku. •—• Klub smatra, da |e potre, ben čim manjši program za delo v parlamentu in da je treba čimprej preiti k vo> litvam. Po njegovem mnenju je bilo treba samo sprejeti v parlamentu volilni zakon« pogodbe, sklenjene v Parizu in dvanaistine do konca leta. Člani vlade bi se imeU sporazumeti o uredbi za izvoz, o pokrajinskih vladah io o nameščanju političnih urednikov. Kar se tiče člena 15 volilnega zakona, mislijo demokrati, da more parlament rešiti to vprašanje in da vsak posamezaik glasuje po svojem prepričanju. Ko se bodo posamezni parlamentni krogi odločili, bo Vesnič začel pogajanja z načelniki strank za sestavo koncentracijske vlade.
+ Pažid v Belgradu. V Belgradu pričakujejo prihod Nikole Pašiča, ki pride koncem tega meseca.
-f Kriza bo kratka. »Politika« piše. Zdi se, da to pot ministrska kriza ne bo dolgo trajala in da bodo vstopili v novi kabinet skoro vsi člani dosedanje vlade dr. Vesniča.
+ Stanovska ali demokratske učiteljska organizacije? »Slov. Narod« z dne 21. t. m. poroča is Belgrada: »V soboto se je vršil v Beogradu sestanek demokratskega učiteliitva, katerega j« udelc-
žilo preko 2000 učiteljev in učiteljic iz cele . kraljevine. Na kongresu je razvil minister za prosveto Svetozar Eribičevič v IV2-urnem govoru svoj šolski program,» — »Učit. TovariS« je vedno vabil v Belgrad, da se tamkaj ustanovi strokovna Uni-
t. Sedaj pa naenkrat slišimo o demo-r a t s k i učiteljski organizaciji, V okrajnih učiteljskih društvih je organiziranih vsej polovica socialistov, drugi so liberalci ali dvoživke. Delegati so se peljali v Bel. grad večinoma na račun vsega v teh dru-•tvib organiziranega učiteljstva, da ustanovijo strokovno organizacijo. Sedaj ču-jemo odemokratski učiteljski organizaciji. Nadalje imamo v Sloveniji v »Slom-Skovf rvszi« organizirano učiteljstvo, katero kooperira z nekaj stotinami hrvatske-
6 učiteljstva, ki je bilo tudi zastopano v 1 gradu in ravno temu učiteljsl 1 se redno dopoveduj*, da se ustanovi strokovna Unija. Nimamo nič proti temu, Sa si ustanovi demokratsko učiteljstvo svojo organizacijo, toda protestiramo, da b4 se jo imenovalo strokovno organizacijo vsega učiteljstva. Ako je demokratski minister poldrugo uro radodarno ragsipavsl s lepimi besedami, da pridobi nekaj demokratskih agitatorjev med uči-telfi, je to čisto prav, toda v to svrho naj skliče shod liberalnih učiteljev na njihove a)i pa svoje stroške. Radovedni smo, če bo nedemokratsko učiteljstvo mirno preneslo ustanovitev demokratske organizacije na svoj račun.
-f- Osebno prijateljstvo in narodno ajedinjenje. V kamniški smodnišnici se je f godila pred kratkim težka nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva nridna delavca, med njima Dornik, ki je celo člo-veiko generacijo delal v smodnišnici. Eksplozija ni prišla nepričakovano. Delavstvo kamniške smodnišnice je že dolgo opozarjalo, da mora priti do katastrofe, ker v tem obratu vodstvo tovarne popolnoma
Srezira vse dosedanje varnostne odredbe, esreča se je zgodila, dvoje delavskih tivljenj je poplačalo brezbrižnost, ki je je krivo vodstvo tovarne. Vsak človek, ki hna kaj srca za delavstvo, se bo vprašal: Kdo je temu kriv? Delavstvo je pred katastrofo opozarjalo javnost na nevzdržne razmere. Odgovor je bil: Preganjanje in zapostavljanje. Sedaj pa vodstvo tovame glavnih prič svoje brezbrižnosti ne more več preganjati: dva delavca, ki sta na lastnem telesu poskusila posledice brezbrižnosti, ležita v grobeh, izven območja oblastnikov v kamniški smodnišnici. Sedaj so gospodje oblastniki iznašli drugo sredstvo v osebi kamniškega lekarnarja in voditelja oodotnih liberalcev, dr. Karba, da «amori glas ljudske sodbe. Ta gospod, dr. Karba namreč, je menda za ceno golega osebnega prijateljstva do poveljnika smodnišnice iznašel nov strah, ki naj ustrahuje ▼se, ki bi .se hoteli pritoževati nad povzročitelji smrti dveh delavcev. Dr. Karba samreč v včerajšnjem »Narodu« meni, da f* vsak proti narodnemu ujedinjenju, kdor t} drzne dvomiti, da bi sedanji poveljnik smodnišnice se bil »kot strokovnjak in človek enako odličen.« Kamniški lekarnar {a s tem narodnemu ujedinjenju storil ®Jabo uslugo. Naj bo prepričan, da je narodno ujedinjenje delo vsega slovenskega ljudstva in da je bilo mogoče in gotovo tadi brez njegovih fraz. Toda to ljudstvo ae je ujedinilo s Srbi svobodno, ker je videlo svojo rešitev v združenju z vsemi jiigoslovani. Da bi pa po ujedinjenju moralo to ljudstvo zopet lepo molčati — to {a la pobožna želja kamniškega lekarnarja, ki v tem oziru nima za seboj drugega kot svojo desno roko Logarja ter poveljnika smodnišnice, ki ga je vzgojil znani polkovnik Vasič, Ta častita čveto-rica pa še ni Jugoslavija, V Jugoslaviji bo ljudstvo zahtevalo obračuna s krivci, pa najsi dr. Karba napiše le sto plačanih ali neplačanih, naročenih ali netiaročenih Člankov o narodnem ujedinjenju, Za na« je narodno ujedinjenje stvar ljudske potrebe, zanj pa menda stvar osebne simpatije do oblastnikov tega sveta. In to bo dr. Karba vkljub vsemu bobnenju še občutil. Ljudje, ki jim je narodno ujedinjenje te zadeva osebnih ali strankarskih ozirov, naj s svojimi frazami narodnega ujedinjenja nikar ne kompromitirajo.
4- Mednarodni promet. Mednarodna poštna in brzojavna konferenca v Parizu je dokončala tvoja posvetovanja. Konfe v«;.ca je sprana, da s*- zavzame za to, da $e mednarodni promet k»r 7 ajhitreie vzpostavi i saj z enakimi pogoji, kakor je bil pred ve,no in da bi se zasebne brzojavke v kar rsjvečji množini pošiljale po brezžičnih f.otlajah. Zveza narodov ca: bi sk-l-eala še nadalje konference za rešitev vpra-lanj, ki vsled sedanjega položaja niso mogle biti urejena.
Dnevne novice.
— Glavna skupitina »H. K. Narodnog
Saveza«. Dne 29, srpnja obdržaje »Hrvatski Katolički Narodni Savez« svoju glav-au godišnju skupštinu u Zagrebu. Skupšti-na započinje u i0 sati prije podne u dvorani »Vijenca« (nadbiskupsko sjemenište, Kaptol 29) sa slijedečim dnevnim redom:
1. pozdrav predsjednikov; 2. izvještaji ta}-nički; 3, izvještaj blagajnički; 4. izvještaj nadzornog odbora; 5, izbor upravnog odbora; 6. promjena društvenih pravila; i 7. eventualija. Poslije podne u 4 sata nastavlja se skupština u obliku ankete 3a slijedečim predavanjima: 1. Orijentacija katolika prema savremenim kulturnim problenima, predaje Petar Grgec; i 2. Organizacija prosvjetnog i socijalnog rada, predaje Mih, I v š i č. Kako če ova skupština podati pregledni izvještaj pro-svjetnih i omladinskib društava, a uzato prikazati programe smjernica našeg bu-dučega rada, pozivaju se na istu skupštinu svi članovi »H. K. Narodnog Saveza« i naših katoličkih prosvetnih udruženja,
—	Iz Kamnika nam poročajo, da se je le tam ustanovila podružnica jugoslovanske Matice.
—	Planinski tabor v Železni Kapli in veliki izlet na Obir pripravlja za 15. avgusta Mariborska podružnica S. P. D, Podrobnosti slede,
—	Avtopromet Lesce—Bled, Na Bled potujoče občinstvo opozarjamo, da uvede avtomobilna delniška družba v Ljubljani od petka, t. j. 23. t. m. dalje redni avtopromet med železniško postajo Lesce in Bledom. Avtoomnibus bo imel zvezo z vsemi vlaki.
—	Dopisi za Podružnico S. D. Z. za ribniški okraj naj se pošiljajo na tajnika: Levstek Andrej, jur., Goričavas pri Ribnici. (K)
—	Mariborska bolnišnica. Ministrstvo narodnega zdravja je z odlokom z dne 14. ulija 1920, št. 16.617 uvrstilo občno javno >oln šnico v Mariboru med one zavode, na :ojih se v smislu naredbe z dne 16. seo-tombra 1919 morejo izvežbati specialisti
—	Zdravljenje malarije. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani jo izšla brošura: dr. Ivan Matko. Osnovna navodila za zdravljenje malarije. Zdravstveni odsek je brošuro naročil za vse uradne zdravnike, prijx>roča jo pa z ozirom na širjenje malarije tudi vsem okrožnim in praktičnim zdravnikom v Sloveniji. Cena 2 K 40 vin.
—	Več doslednosti. Včasih naleti človek v »Uradnem listu«, posebno v razglasih, ko se vpisujejo v register firme v več jezikih, na nedoslednosti in narodno malomarnost. Tako n. pr. čitamo: Združene papirnice Vevče, Gorice in Medvode, d. d. v Ljubljani. V francoskem besedilu ostanejo vra slovenska kraievna imena, v nemškem imamo že za Vevče Jo-sefstal, a Ljubljana ostane; v itaHjanrkem pa imamo spakedranko Lubiana, morda na ljubo našim laškim »prijateljem«. Če odoade Laibach, tembolj tedaj Lubiana, Zato tudi v tem oziru več doslednosti in narodne zavednosti!
—	Na poslovilnem večeru abitvrijen-tov v Kranju se je nabralo 270 K za Narodni svet za Koroško <50 K je namenjenih za Malgajev spomenik). Iskrena hvala! hvala!
—	Nameravano pošiljanje de'uvcev na Francosko ustavljeno. Posamezniki kakor tudi skupine zidarjev in tesarjev se obračajo na ministrstvo za socialno politiko v Belgradu glede odpošiljatve na Francosko, kjer se potrebuje večje Hevilo stavbnega delavstva. Ministrstvo je, vpo-števaje potrebnost delavskih moči v državi, odločilo, da se delavci ne pošljejo v inozemstvo, o čemur je bila francoska vlada obveščena. Vsled ukaza ministrstva za socialno politiko v Belgradu z dne 9 julija 1920 broj 17.842 se vsem zidarskim in tesarskim delavcem naznanja s pristav-kom, naj se v navedeni zadevi ne obračajo več na podpisano poverjeništvo ali na ministrstvo v Belgradu.
—	Velika tatvina. Dne 29. m. m. se je peljal Ivan Hrašovec, posestnik v Hri-fcarievem, z vozom iz Cirknice domov. Ilraf.ovec je na vozu zaspal. Ko se je prebudil, je zapazil, da mu je nekdo ukradel 12000 K denarja, amerikansko srebrno uro z dvojnim pokrovom z vtisnjeno podobo goN.bčka in pozlačeno takozvano dvojnato verižico s podolgovatimi členi.
—	Železniška nesreča na DobovL Dne 2. t. m. je na železniški postaji Dobova skočil iz tira zadnji voz osebnega vlaka. Pri tej priliki je bil poškodovan sklepni zavirač Berguč.
—	Dva vozova ukradena sta bila po-sefvnifi Mariji Zavrl v Vaposeljah pri La-hovčah. Zavileva je oškodovana za 5100 kron.
—	Zaplana. Rudolf Čamernik je zlezel skozi ukno v sobo posestnika Franca Pet-kovška v Zaplani in je ukradel masti, jajc in kruh v vrednosti 330 kron. Pri tatvini ga je videla Frančiška Kobal, toda oškodovani posestnik so je bal naznaniti orožnikom zločin, ker sc je Čamernika bal, katerega brat mu je bil lani ukradel 4000 K. Rudolf Čamernik je po aretaciji povedal, da ga je k tatvini napeljal njegov brat, češ da bo 011 r.esel mast čez demarkacijsko črto.
—	Julio Meinl d. d. s kapitalom Jadranske banke preosnovana v jugoslovansko podjetje, opozarja cenjcne čitntelje na današnii otflas.
"iu...........................................................................
Kdor si ho Če napraviti
nepristransko sodbo
o naših domačih političnih razmerah naj čita
ji! nad Mil
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitMinniniiiiimiiiiiiiiiiinmiiHiiiiiiiiniiiiiiiniiinii
UubSianske novice.
lj Za kanonika pri liubljanski stolnici
je imenovan dr. Mihael Opeka, višji šolski nadzornik v Ljubljani.
lj Lepo starost je doživela zasebnica Klementina B o s i z i o , ki je bila te dni sprejeta iz mestne ubožnice v hiralnico sv. Jožefa na Radeckega cesti. Čestit-liva starka e bila namreč rojena 11. januarja 1820 v Ljubljani in je torej že pred dobrim pol letom dopolnila svojih sto let. Za svoja leta je nenavadno trdna in krepka, kolikor se pač da v teh letih govoriti o krepkosti. Najstarejši Ljubljančanki še na mnoga leta!
lj Seja Nove založbe se vrši danes — v petek — ob 8. uri zvečer v navadnem prostoru.	(k)
lj Marijina kongregacija gospodičen (II. vnanja) pri uršulinkah naznanja svojim članicam, da se izlet na Koroško ne vrši. — Predstojništvo.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Homan-Svetlin, posestnica, 76 let, — Jernej Adamič, mesarski vajenec, 16 let. — Marija Jerman, hiralka, 69 let. — Frančiška Kordin, hlapčeva vdova, 57 let. — Frančiška Šeme, hiralka, 71 let. — Jakob La-harnar, dninar, 53 let. — Helena Sajovic, natakarica, 32 let. — Josip Murn, občinski ubožec, 75 let. — Marija Bizjak, dninarica, 52 let. — Jožefa Ločnikar, hči služkinje, 4 mesece. — Frančiška Vodnik, dninarica, 44 let,
lj Aretirana tatova. Policija je aretirala na gia\ncm kolodvoru Milana Lamo vška in ,'r«ipa Kralja, ker sta prodajala sumljivo blago. Policija je izročila Lamov-ška drž. pravdnlštvu, Kralja pa, ki je vojak, vojaški rl lasti.
lj Streljanje pri topniškem arzenalu. Dne 20. julija ponoči okoli 3. je stal na straži pri avtodelavnici vojak Ivan Kur-nik, ki je zapa/tl, da stoji pri vhodu v Samotno ulico voz. Ker se mu je zdelo sumljivo, kaj naj bi £« v tem nenavadnem času vozilo, je hotel dognati, kdo da vozi voz in je zaklical: »Stoj!« Na ta klic je začul klic: »Ko si, ja ču pucati!« Ker je Kurnik sumil, da gre za temne elemente, je ustrelil v smer, iz katere je slišal hrvatsko govorico. Na ta strel sta padla od strani spremljevalcev voza (bili so civilisti) dva strela iz revolverjev. Streljanje je privabilo vojaško stražo, ki je streljala za spremljevalci voza, ki so zbežali. Prišla je na lice mesta tudi policija. Tam, kjer je stal voz, so našli na tleh 18 bal barhenta, katerega je zaplenila policija.
lj Povožen otrok. Posestnik in gostilničar Franc Krušič je povozil na križ potu Stare poti in ceste iz Sela 20 mesecev staro Antonijo Tomšičevo in jo precej poškodoval.
lj Kopanje v Gruberjevem prekopu je
prepovedano. Ker se ljudje na to ne ozirajo, je policija ovadila veliko število kopalcev, ki bodo kaznovani, ker kopanje v Grubarjevem prekopu ni samo pohu,šljivo, marveč je tudi silno nevarno.
lj Berač, ki je hud na Jugoslavijo. France Krušič se preživlja pošteno z beračenjem po Ljubljani. Te dni mu je pri izvrševanju njegove obrti v Narodnem domu 6labo šlo in je za to pričel klicati: »Pr...a Jugoslavija!« Prišel je mož postave, ki ga je prepeljal v deželo prežgan-ke na policijskem ravnateljstvu.
lj če se Izstopi mesto na državnem, na glavnem kolodvoru. Valentin F. sa je pripeljal iz Škofje Loke v Ljubljano na glavni kolodvor. Ker je imel vozni listek plačan le do državnega kolodvora, so železniški organi zahtevali od njega, da mora plačati 40 K globe. Ker se je branil plačati, so ga aretirali.
lj Povožena je bila ob kolesarski dirki Frančiška Ulaga in je dobila ob tej priliki na rokah, obrazu in nad levim laktom več poškodb.
lj Tatvina vreč. Marija Knafeljc in Cecilija Pavšič sta delali v vojaškem oskrbo-vališču in sta že pred prevratom vzeli in sicer Knafeljcova 47, Pavšičeva pa 52 vreč. Deželno sodišče je obsodilo Knafelcovo na 3 tedne, Pavšičevo pa na 4 tedne težke ječe.
lj Pretep na Ilovici. Krovski mojster France Fujan z Ilovice št. 48 se je zagovarjal pred ljubljansko deželno sodnijo, ker je 1. aprila t. 1. z udarci s kamnom Ivana Zaveršeka tako poškodoval, da se je napadencu prelomila leva golenica in leva podlehtnica, Katarini Zaveršek je pa nalašč prebil 5 kamnom kožo na desni roki. Ker se Zaveršeku še noga gnoji in ni iz-' ključeno. da mu bodo nogo odrezali, se ie
razprava odgodila, ker ni izključeno, da bo za presojo zadeve kompetentna porota.
Razne novice.
r Gospodarska kriza v Belgiji. V belgijskem gospodarstvu, ki še pred nekaj tedni ni moglo dobiti za nekatere stroke dovolj delavcev, kaže sistematično in s propagando razširjevana »stavka kupcev« posledice, kakor bi jih živ krst ne pričakoval. Belgijska gospodarska kriza je podobna nemški, v visoki konjunkturi se je izdelovalo čez mero in tako se je bralo v deželi preveč nepraodanega bl^ ^ i, pri katerem bi tvorničarji morali kaj izgubiti. Zato obratovanja rajši omejujejo ali celo ustavljajo. Najhujše je videti v predilni obrti, v kateri se je proizvajanje močno omejilo, posebno v Gcntu in Bruselju. Glede konfekcijske obrti je tudi taka, saj so v Hennegemu vsi zadevni zavodi prenehali z izdelovanjem oblek. Poročila o krznarski in čevljarski obrti se tudi ne glase ugodno. Tako je 6000 delavcev brez dela in zaslužka. Govori s dalje da bodo zaprli 200 tobačnih tvornic. Kriza je nastopila tudi v steklarski obrti in se računa, da se bo v steklarnicah delalo samo še par mesecev. Isto velja glede železarstva. Samo premogovna industrija ni doslej še nič prizadeta. Delavske organizacije ter podjetja in oblasti se bavijo z vprašanjem o pomanjkanju dela. Kongres strokovnih zvez, na katerem je bilo zastopanih 600.000 delavcev, je Zahteval nemudno povišanje na 2.50 franka določene podpore za brezposelne. V rar-pravi je govorilo več govornikov o nacio* nalizaciji obrti in o državni njeni kontroli. Vsled preštevilnih delavskih podpor dosti trpi državna zakladnica. Za leto 1920 je bilo v proračunu 60,000.000 frankov, od kojih je bilo do konca aprila izdanih 21 milijonov. Ostanek bo baje kn>alu izčrpan,
r Obrt v sovjetski Rusovski. V Sim« birskem je municijska tvornica v polnem teku; zaposlenih je v njej 2000 delavcev. Tu izedlujejo samo strelivo za pehoto, t! Tuli obratujete dve tvornici z 2—3000 ed« lavci, v Zlatoustu so tri municijske tvor« niče z 10.000 delavci, v Permu je tvornica za izdelovanje topov s 5—6000 delavci, v ePtropovlovskem obratuje tvornica za avtomobile b 3000 delavski, v Harkovu izdelujejo sprecialna avto in njih dele. V Ca-rlcinu obratujejo velike tvornico in izdelujejo samo municijo. Vse navedene tvor-nice so socializirane in delajo samo za vojne potrebščine. Po vseh navedenih tvornicah pa primanjkuje orodja in strojev, zato se v njih manj producira kakor bi človek mislil. Sirovin pa je dovolj, tako železa, jekla, kakor tudi drugih rud. V Ta-škentu zidajo tobačno tvornico. Bivša moskovska tvornica »Billion« izdeluje sedaj sukn oin svileno blago.
VLADNA KRIZA V BELGRADU.
Belgrad, 22. julija. Ob priliki avd!« ience pri regentu je izjavil Stojan Protič, da pristaje na izpremembo člena 15 volilnega reda v tem smislu, da so da učit®« ljem pasivna volilna pravica.
Belgrad, 22. julija. Sinoči in danes je imel radikalni klub sejo, katere so se udeležili tudi ministri Joca Jovanovič, Stojan Protič in Jankovid. Razpravljali so o političnem položaju in o členu 15. volilnega reda. Protič je predlagal, naj se člen 15. volilnega reda izpremeni v toliko, da bodo imeli pasivno volilno pravico vsi javni uradniki brez razlike. Čulo se je tudi mnenje, naj bi imeli pasivno volilno pravico izmed državnih uradnikov samo ministri, drugi je bil za to, da se pasivna volilna pravica razširi tudi na člane državnega sveta. Kako stališče zavzema Narodni klub, še ni znano.
ČLEN 15 IN DEMOKRAT GJORGJEVK.
Belgrad, 22. Julija. Član Jugoslovanskega kluba dr. Janko Šimrak je podpisal pri prvem branju volilnega reda predlog demokrata Gjorgjeviča, naj se da učiteljem pasivna volilna pravica. O tem se lahko vsakdo prepriča iz parlamentarnih aktov. Koje prišel člen 15, na vrsto, predlagatelja Gjorgjeviča ni bilo v parla* mentu.
STARI KABINET V NOVI IZDAJI
Belgrad, 22. julija. Vesti iz parlamentarnih krogov o razvoju krize so optimistično. V novi kabinet bodo vstopili vsi stari ministri razum Davidoviča, katerega bi nadomestil Draškovič. To vest potrjuje tudi »Tribuna«, ki piše, da ae tovariši Davidoviča protivijo temu, da bi Da-vldovič zopet postal notranji minister, in zahtevajo na to mesto Drašlcoviča. Ta izmena bi bila neumestna in bi jo parlamentarna zajednica nc sprejela. Danes je bil Vesnič pri Davidoviču in se je z njim razgovarjal o sestavi nove vlade.
MAŠČEVALNI DEMOKRATJE.
Belgrad, 22, julija. Pri drugem branju volilnega reda so demokrati iskali za vsa-
ko ccno povoda, da zrušijo vlado, ker se niso uresničile njihove želje glede rekonstrukcije pokrajinskih vlad in glede vprašanja izvoza in uvoza. Smatrali so, da je za to najugodnejši čas ob priliki glasovanja o členu 15. volilnega reda, Jugoslovanski klub je takoj spočetka naglasil svoje "stališče, da se radi težke zunanje in notranje situacije ne sme razbiti koncentracijska vlada in po tem uravnal svoje ravnanje.
OGORČENA JAVNOST PROTI DEMOKRATOM.
Beigrad, 22. julija. V vsej javnosti vlada velikansko ogorčenje. Vsa odgovornost za. vladno krizo pade na demokrate. Prihajajo tudi grožnje, ako se temu stanju in igranju z državo ne neha.
NARODNI KLUB ZA KONCENTRACIJO.
LDU Zagreb, 22. julija. Današnje »Novosti« prinašajo razgovor z banom dr. La-ginjo, ki je izjavil, da se jc Narodni klub v svojm klubovem posvetovanju izrekel za koncentracijo. Upa, da bo še ta teden do-<šlo do sestave novega kabineta. Tako je stališče Narodnega kluba sedaj, vendar pa \bi ga mogel, ako ne pride ta teden do sporazuma, izpremeniti in radikalizirati. Glede izvoza se ne sme dovoliti kaos, temveč je treba iskati srednje poti med svobodnim .izvozom in središnjo zadrugo. Kar se tiče pokrajinskih vlad, vztraja klub na svojem dosedanjem stališču.
KAKŠNE ŽELJE IMAJO DEMOKRATI.
LDU Beigrad, 22. julija. Včeraj so imel vsi parlamentarni klubi seje. Ministrski predsednik je bil po tri ure dopoldne in popoldne na seji radikalnega kluba, Nato; je minister Jankovič posetil ministra Pribičeviča in ga obvestil o sklepih radikalnega kluba. Istotako je imel sejo demokratski klub in sklenil, da postavi nastopne zahteve: V hrvatski vladi zahteva poverjenaštvi za notranje stvari in pro-sveto, v slovenski vladi poverjeništva za notranje stvari, prosveto in socialno skrb, v bosenski vladi pa predsedstvo.
DR. VESNIČ BO IZDAL KOMUNIKE.
LDU Zagreb, 22, julija. »Novosti« poročajo iz Belgrada, da bo ministrski predsednik dr. Vesnič izdal komunike, v katerem bo navedel razloge, zakaj je podal demisijo. V komunikeju bo navedel tudi nekatere pritožbe proti gotovim poslan-
cem iu ministrom. Isli list prinaša informacije, da so vsi klubi ostali nepopustljivi v svojih zahtevah. Ako sc bo hotelo doseči čimprejšnje volitve, bc treba pred sestavo kabineta doseči sporazum v vseh spornih vprašanjih in skleniti poseben pismen dogovor. Z ozirom na to je malo verjetno, da bo kmalu došlo do rešitve krize.
POLJSKA NAJ PROSI.
LDU Moskva, 22. julija. (DunKU -Brezžično) Uradno se objavlja, da vsebuje ruski odgovor na angleško noto zatrdilo Rusije, da je pripravljena skleniti mir in premirje pod pogojem, da zaprosi Poljska sama za premirje. Trditev francoskega ministrskega predsednika Milleranda, da je Rusija mir odklonila, je popolnoma neresnična, Rusija si želi miru z vsemi narodi,
PRITISK NA NEMČIJO.
LDU Pariz, 22. julija. (DKU — Brezžično) Ministrski predsednik Millerand je v svojem govoru, ki ga je imel predvčerajšnjim v poslanski zbornici še izvajal, da stojo v veljavi zasedbena določila protokola 2 konference v Spaji. Ako se do
1.	septembra t. 1. število čet državne hrambo ne zniža na 10 brigad z največ 150.000 možmi, ali ako bi do 1. januarja 1921 kontrolna komisija naznanila, da Nemčija tucli drugih določb no izpolnjuje, zasedejo zavezniki takoj nov del Nemčije, ali ruhrsko ozemlje, ali kako drugo ozemlje, ki ga toliko časa ne izpraznijo, dokler ne bo postavljenim pogojem zadoščeno.
Dijaški vestnik.
d V. redni občni zbor Podružnice S. D. Z. za Ljubljano in okolico. Na občni zbor, ki se vrši v soboto, dne 24. julija ob
2.	uri popoldne v mali dvorani Ljudskega doma, vabimo vse v Ljubljani in okolici bivajoče akademike, bogoslovce in srednješolce, da se enkrat končnoveljavno pomenimo glede mariborskega tabora in zlasti še glede rdhcda iz Ljubljane, Pridite vsi!
d Na II. rednem občnem zboru »Podružnice S. D, Z. za ribniški okraj«, ki se
je vršil dne 20. julija 1920 v Dolenji vasi pri Ribnici je izvoljen naslednji odbor: predsednik: lic Jože, fil.; podpredsednik: Polzelnik Ivan, fil.; tajnik: Levstek An-rej, jur.; blagajnik: Prijatelj Josip, bogosl.; knjižničar: Arko Josip, jur.; revizorja: Ambroži Franc, fil,, in Maležič Peter, jur.
— .Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na tajnika: Levstek Andrej, jur., Goričavas pri Ribnici, Dol,
i.
U M
Primorci, Korošci, Prekmurci, Medji-niurci, Kranjci in Štajerci, pridite v Maribor na tabor v narodnih nošah. Pohitite v avbali, pečali in drugovrstnih nošah, da boste povzdignili sijaj slavnostnega sprevoda.
Okoličani Maribora! Pripeljite se na okrašenih vozovih z narodnimi nošami!
Fantje, ki nimate nc kroja, ne čepice, prijezdite v narodnih nošah na konjihl Jaha se lahko na sedlu ali brez sedla. Konji nai bodo okrašeni, vsak jezdec naj ima slovensko zastavico. Orli bodo jahali na lahkih, narodne noše pa na težkih konjih.
a Prodajalci petroleja iz Ljubljane, ki bi hoteli prevzeti prodajo petroleja na izkaznice, naj se še ne m u doma zglase na magistratu, poprej Galetova hiša, pritličje, levo. Petrolej se bo prodajal na izkaznico le do 26. avgusta 1920, Ostanek se bo lahko oddajal strankam brez izkaznic. Tudi trgovci ki že imajo petrolej, ga lahko še dobe, če v doiičnem okraju še ni oddan ves petrolej.
Z ozirom na notico: »Kdo ščiti milijonarje?« v včerajšnji notici »Slov. Naroda« imenom dotične stranke, v koje prilog je bil s pomočjo g, dr. Gosarja baje oškodovan in v svojih pravicah prikrajšan obče spoštovan meščan in pošten narodnjak, v interesu objektivnosti in resnice sporočam javnosti naslednje;
1. Dotična stranka ni ne Semit in ne nolorični verižnik temveč najmanj tako čistokrvno arijskega pokolenja kakor zadevni obče spoštovani meščan in pošteni narodnjak, je član veleugledne stare trgov-se hiše, podanik pod ententino zaščito stoječe države ter je žrtvovai za naše narodne in kulturne namene žc nad 100.000 K. Sedaj biva s svojo obiteljo kot letoviščnik
Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno.
v slovenskem kopališču in ima kot tak do bivanja v Jugoslaviji vsaj toliko pravice kot n. pr. razni gostje iz Nemške Avstrije in Nemčije, ki polnijo sedaj naša letovišča in svoje izstradane želodce. Kakega drugega stanovanja v Jugoslaviji seveda nima in ostane v letovišču samo do konca sezije.
2,	Dotični obče spoštovani meščan je sam notoričen milijonar, ki razpolaga za se in za svojo bolno soprogo s 4 nad vse komfortno opremljenimi stanovanji, od katerih se nahajata dve v Ljubljani, jedno pa baš v zadevnem zdravilišču ter stanuje vi njem njegova bolna soproga.
3.	Ne glede na to je kupil ta gospod v tem zdravilišču vilo, v kateri stanuje začasno omenjeni letoviščnik, ter zahteval nato od poverjeništva za socialno skrbstvo, naj se mu nakaže še peto stanovanje v tej vili in v to svrho dotičnega letovišči nika kratkim polom deložira. Vsled intervencije njegovega zastopnika in njegovih' prijateljev mu je šel pri tem g. dr. Gosar do skrajnosti na roko in je gotovo več kot drzno, če povprašuje ta gospod sedaj, kdo da ščiti milijonarje. Ukrepi, ki jih je izpo-sloval ta gospod pri g. dr. Gosarju proti navedenemu letoviščarju, pa so bili tako skrajno protizakoniti in nasilni, da jih je končno deželna vlada sama brez vsake krivde ali zasluge g. dr. Gosarja razvelja^ vila.
Da bi sc bil dotični letoviščar kdaj izrazil: »Hab ich nicht gesagt, dass ich mehr vermag als ein Jugoslave!« ali tudi samo za senco slično, je perfidna in infamna laž.
5.	Osupniti pa mora vsakoga, ki po-zna razmere, da se je tik pred sodno razpravo v predmetni stanovanjski zadevi skušalo javnost informirati na tak način, da se spravi vso zadevo v enostransko luč pred oblastjo, koje nepristopnost in objektivnost je danes ponos in poslednji up vsakega poštenega Slovenca,
6.	Kar se končno tiče imen in podrobnejših podatkov, sem seveda po končani sodni razpravi z njimi vsakomur najdražje volje na razpolago,
Ljubljana, dne 21. julija 1920.
Dr. Vladimir Krcč.
Izgubil se je ključ, od Vojvoda Mišiča ceslc, Streliška ulica, Kopitarjeva ulica, Resljeva cesta, Slomškova ulica, Kolodvorska cesta, do glavnega kolodvora, Kdor ga je našel, naj ga odda Vojvoda Mišiča ccsta 23, II, nadstr., levo.
A&ltnrlleal ESJSSSlMlii semena
ištruktorja pri kaki boljši rodbini na deželi. Cenjene ponudbe na Božidar Cvetko, Kranjska gora, Gorenj.
Oprave za spalne sobe jSo^uf.
kanja prostora po nizki ceni prodajo. Jenkova uilca 7. '	2965
Lepo posestvo, ntuov, gozd, hiša, gospodarsko poslopje v krasni legi je naprodaj, — Vpraša se pri Karollnt Artman, Sv. Jurij ob južni železnici.
Poseslvo na Dolenjskem, irs
silo ob Krki, mlinom, žago, električno razsvetljavo, skladifičem za les in zemljišči ter gozdi, pripravno za večje industrijsko podjetje, se vsled smrti lastnika proda. Naslov pove uprava lista pod št. 2952.
Lepo poseslvo na prodaj 0<
10 minut
I oddaljeno od"(Jx£ kolodvora Ljubljana. Vsa zadevna pojasnila daje Anion Bokal v pisarni stavbenika Iv. Bricelja, Slomškova ulica št. 19 vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne do 28. t. m.
za jesensko setev kakor cinerarjje, nageljčki, levkoje, primule, mačehe itd. v lepi izberi, jainčeno zanesljiva, se dobe pri Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica St. 12.	2951
aee v V
(0 ha 55 a 43 tn') na ljublj, polju oddaljeno Četrt ure od glavnega kolodvora, pripravno za tovarniško podjetje Naslov v upravništvu pod št. 2964.
I dim nncoclvn se proda v Cerkliah
LC|JU PdCallU na Gorenjskem. Vprašanje na: DR. ED. GLOBOCN1K, KRANJ.
Stalna vojna bolnica II. armijske ob-
!a/JevizS"tga zobnega lenniKo.
Mesečna plača 150 dinarjev poleg tega dnevnica 10 dinarjev. — Ponudbe na upravo gori imenovane bolnice.
Hnnonira zidana se da v najem ali se llllllbHiLD tudi proda. Ravno tam je tudi 200 komadov samotne opeke naprodaj. — Kje pove upravništvo „Slo-vcnca" pod št. 2g29.
M. Kuštrin, Ljubljana
Dunajska cesta šf. 20.
Telefon št. 470.
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal po najnižjih cenah.
at Čokolade
• .fi-f/ '* •
švicarke deset vrst, ;; ;	italijanske dve vrsti,
r	amerikanske in francoske,
v raznih količinah, sortirano in posamič razpošilja od 8 kg više po pošti in železnici
fULIO M EIN L d. d.
i -	Zagreb.
Ljubljana.	Maribor.
Dva lepa Harmonija, 'isS:
ven tudi za cerkev, drugi z 5 registrom, oba v dobrem stanu z lepim glasom proda Karolina Ar t man, Sv. Jurij ob ob južni železnici.	2968
Proda se vodna moč,
skih sil, z vsem poleg spadajoSitn posestvom in vodnimi pravicami, pripravno povsem za kako večje podjetje oziroma tovarno. Pred kratkem se ie nahajala ua tem mestu velika mizarske in parketna tovarna, Nas'ov se poizva v upravništvu našega lista pod št. 2909.
Gostilno
a primernimi zraven spadajočimi stanovanjskimi prostori, v Ljubljaui ali najbližnji okolici, vzamem za več let v najem. Eventueino bi kupil manjšo hišo, v kateri so natiaia vpeljana gostilna. Ponudbe pod »M. J. 1920« na upravništvo „Slovenca".	2961
10 vrst švicarske, 2 vrsti laške, amerikanske in francoske v različnih velikostih sortirano in posamezno razpošilja počenši od 8 kilogramov in več po pošti in železnici
lio Metu! d. ti, Ljubljana.

2 vagona, pozneje več, na prodaj. — Ponudbe ua KNEŽJI GOZDNI URAD V OPLOTNICI POSTAJA KONJICE.

Sodna nI. 2 razprodaja radi opustitve svoje trgovino iz svoje v šišk; so nahajajoče zaloge in sicer sledečih vrst: Haloško 1. 1919, ljutomerske 1917 1918, 1919, banatsko 1919, cviček (Gadova peč) 1919. Prodaja se množiua od sto litrov naprej po ceni 12 K liter naprej.
PRIRODNI
z rafinadnim sladkorjem okuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. Nadalje se dobe tudi ekstrakti za umetne soke itd.
K. U/ORSCHE - MARIBOR
Gosposka ulica St. 10.
Veletrgovina z monuIaRturnioi blagu.
'■'K™;',:;':;;; po jako znižanih cenah.
v Jugoslovansko delniško družbo pvcosnovano podjetje naznanja cenjenemu občinstvu zopetno
otvoritev
Ljubljanske podružnice na Aleksandrovi cesti štev. 1
v hiši Jadranske banke. Naše prejšnje cenjene odjemalce prosimo za nadaljno naklonjenost in se priporočamo za nadaljnji obisk
Ljubljana
J. Meinl d. d.
ljubljana
(poprej zaloga Mengiške pivo).