Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 155.	V Llabllonl, v ponedeljek, 12. Ha 1915.
LeiO XIII!.
== Velja po pošti: s
Za oelo leto naprei . . K 2B'— za en meseo ,, • . » 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej , . K 24'— za en meseo „ . . „ 2-—
V	upravi preteman mesečno „ 1*70
=5 Sobotna izdaja: =
za celo leto......„ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
Inserati:
Enostoipna petltvrsta (72 mm): za enkrat . ... po 18 v
za dvakrat......15 „
za trikrat...... 13 ,
za večkrat primeren popust.
Porinila oznanita, zalivale, osmrtnice iti:
enostoipna plitvrsta po 2 J vin.
■ 1 1 Poslano: =■—-=— enostoipna petltvrsta po 40 vla
Izhaja vsak dan, izvzemšl no-delje in praznike, ob 5. ari pop,
Redna letna priloga Vozni rod
icr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. ==
Političen list za slovenski narod.
Dpravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol št. B. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrsko 26.511, boan.-liero. št. 7563. — Dpravnlškega telefona št. 188.
Za goriške Delite.
Goriški deželni glavar v Gorici. — Delovanje deželnega odbora na Dunaju za begunce.
Gorica, 11, julija. V petek, dne 9. julija popoldne ob 4. uri je prišel v Gorico deželni glavar dr. F a i d u 11 i. Obiskal je knezonadškofa, novega okrajnega glavarja barona Bauma in grofa Dandinija. Nato je rešil tekoče stvari deželnega odbora, poskrbel za deželne zavode v mestu. V soboto zvečer je odpotoval v Ljubljano k deželnemu predsedniku v zadevi glede beguncev na Kranjskem in se posvetoval z odborom za pomoč slovenskim beguncem. Sprejel je našega goriškega dopisnika, kateremu je izjavil:
Kakor hitro je prišel goriški deželni odbor na Dunaj, je ustanovil »Informacijski biro goriškega deželnega odbora za begunce iz južnih dežel« (Informationsbureau aes Landesausschusses von Gorz und Gradi-ska fiir Fliichtlinge aus siidlichen Landern, Wien I„ Herrengasse 13), ki je prevzel vso oskrbo za begunce. V Lipnici je ustanovil ekspozituro (Expositur des Landesaus-ausschusses von Gorz und Gradiska fiir die Fliichtlinge aus dem Siiden in Leib-nitz), ki ima nalogo sprejemati begunce, jim poskrbeti stanovanje in hrano. V tej ekspozituri deluje osem deželnih uradnikov in zdravstveno oskrbo opravlja dr. Pontoni. V Lipnico je prišlo dozdaj nad 100.000 beguncev, ki so jih potem razposlali na Moravsko, Nižje Avstrijsko in Ogrsko. V vsakem vlaku beguncev je prideljen tudi duhovnik. Čez 10.000 beguncev je vposle-nih pri poljskem delu, ki imajo poleg vladne podpore še dobro plačo. Na Ogrskem je doslej nad 40.000 beguncev (ob Blatnem jezeru, v Szegedinu itd.). Deželni odbor je stopil v stik tudi z grofom Tiszo in se obrnil na razne ogrske magnate glede poljskih delavcev in delavk. Vse kraje, kjer so naseljeni begunci, obiskuje deželni odbor, nadzoruje njih oskrbo in stanovanja. Begunci po raznih vaseh so si izbrali svojega »župana in svetovalce«, ki so v vednem pismenem stiku z deželnim odborom. Vse to delo podpira vlada in nižje-avstrijsko namestništvo.
Po iniciativi goriškega deželnega odbora se je ustanovil na Dunaju »Osrednji odbor za begunce iz južnih d e ž e 1« (Hilfskoinite fiir die Fliichtlinge aus den Siiden, Wien IV., Favoritenstrasse 5) pod protektoratom nadvojvodinje Marije Jožefe. Predsednik mu je bivši ministrski predsednik baron B c c k. Odcepil se jc v dva pododbora: za Tirolsko (predsednik baron Mersi) in za Primorsko,. Istro
in Dalmacijo (predsednik dr. Faidutti). Naloga temu odboru je, pomagati kulturelno, gmotno in dušno (dušno pastirstvo pod vodstvom dr. Faiduttija) vsem beguncem z juga. Dvajset članov tega osrednjega odbora mora obiskovati vse kraje, kjer so naseljeni begunci, in posredovati zanje pri oblasteh. V evidenci mora imeti vse begunce in združiti po močeh one, ki so iz ene vasi, na enem kraju. Osrednji odbor je ustanovil tudi pododsek: ženski komite pod predsedstvom baronice Tee Lapenna, ki mora preskrbeti obleko in perilo beguncem z juga. Od Slovencev so v Osrednjem odboru: goriški knezonadškof eksce-lenca dr. S e d e j, dr. A. Gregorčič in dr. Alojzij F r a n k o.
Na moje vprašanje glede pogrešanih družin mi je odgovoril gosp. deželni glavar, da je ustanovil tozadeven poseben odsek in izrazil prošnjo, naj bi se mu pošiljalo slovenske časopise, ker povprašujejo v njih begunci po svojcih.
Danes se vrši zborovanje Osrednjega odbora za begunce na Dunaju.
Glede predbacivanj, ki se slišijo iz raznih strani, da je deželni odbor zbežal na Dunaj brez vzroka, moramo opomniti, da so neutemeljena in izvirajo skoro gotovo iz krogov, katerim deželni odbor ni mogel o svojih korakih takoj poročati.
Sladkorna centrala. — Zapora vseh tovarniških zalog. — Enotna cena za , sladkor do konca avgusta 1916.
Vlada jc vzela tudi sladkor pod strožje državno nadzorstvo. Včerajšnji državni zakonik prinaša naredbo trgovinskega ministrstva, ki ustanavlja novo organizacijo: sladkorno c e n-t r a 1 o. Člane imenuje trgovinski minister iz krogov fabrikantov surovega in rafiniranega sladkorja. Centrala bo edina imela pravico razpolagati s sladkorjem, skrbeti za primerno razdelitev surovega sladkorja med rafinerije in za zadostno preskrbo vsega civilnega in vojaškega prebivalstva. Centrala stoji pod državnim nadzorstvom, vladni komisar ima pravico odredbe centrale ustaviti.
Z isto naredbo se je dejal pod z a-poro ves neobdavčen sladkor vseh vrst, kateri leži po tovarnah in prostih skladiščih, v kolikor že ni prodan na podlagi sedanje temeljne cene 79 K, nadalje vsa produkcija prihodnje obratne dobe 1915/16 (september-avgust) in poleg tega so v s c pred p r o d a ,j e za sladkor iz kampanje 1915/16 proglašene za neveljavne.
Tudi cena se je uredila. Februarja meseca so se rafinerije zavezale, da bodo poskrbele za zvečano potrebo konsuma in sicer za temeljno ceno 79 K za dobo tekoče kampanje. Čeravno velik kos Galicije ni rabil avstrijskega sladkorja, vendar je v zadnjih mesecih povpraševanje tako poskočilo, da je bilo od novega leta sem za 400.000 me-terskih stotov večje od lanskega leta — samo meseca junija je poskočilo za celih 120.000 meterskih stotov — in tako je množina sladkorja, ki bi v normalnih časih zadoščala do konca septembra, žc sedaj popolnoma razprodana.
Kljub večjim razpoložljivim množinam je vendar tu in tam nastopilo pomanjkanje sladkorja. Ljudje so res rabili več sladkorja, ker so se v primeri s sladkorjem druga živila znatno podražila, industrije so rabile več; promet je zastajal, ker ni bilo voz in končno se je precej ljudi preskrbelo čez normalno potrebo za daljši čas. Pa vkljub temu krajevnemu pomanjkanju ne more biti govora o pomanjkanju sladkorja, kajti po uradni statistiki od konca junija jc sladkorja dovolj do konca tega leta.
Vlada je hotela doseči dvoje: za-braniti neupravičeno draženje, drugič pa zagotoviti, da se bodo tudi v novi kampanji izdelale potrebne množine sladkorja in izročile trgovini in konsu-mu na razpolago.
Glede cen je opomniti sledeče: Novi sladkor prihodnje kampanje bi bil vsled večjih proizvajalnih stroškov dražji in tako bi vladna odredba, da se letošnji stari sladkor nc sme znatno podražiti, ne pomirila trgovcev in kon-sumentov, ampak bi provzročila še večjo nevarnost pretiranega kopičenja in prav naglo izpraznitev rafiniranega sladkorja. Zato se je vladi zdelo potrebno, da ne določi cene samo za nekaj bližnjih mesecev, ampak istočasno tudi za novi sladkor, in sicer enotno ceno do konca avgusta 1916.
Pri določitvi cene sladkorja iz kampanje 1915/16 je bilo treba računati, da je letos sladkorna pesa dražja, vsled skoro 30odstotne omejitve nasadov pese imajo izdelovalci dražjo režijo, sladkorne tovarne pa dražji premog, delo in pomožni material. Vse to se je upoštevalo. In tako se ie v tej naredbi določila cena surovega sladkorja s 33 K, cene rafiniranega pa z 88 Iv'50 v, kar je oboje povprečna cena med starim cenejšim in novim dražjim sladkorjem. To cene stopijo takoj v veljavo in veljajo za celo novo izdelovanje.
Vlada pravi, da je s tem dosegla neko pravično sredo med interesi pro-duccntov in konsumentov. Da pa za-brani neupravičeno draženje pri drobni prodaji, je naložila političnim oblastem, da določijo najvišje cene tudi za drobno prodajo in strogo pazijo nanje.
V prihodnih mesecih bo trgovec prodajal še obilo sladkorja, katerega je nakupil še po stari nižji ceni. Vlada je morala preprečiti, da sc ne bi ta za cenejši denar kupljen sladkor prodajal za nove višje cene in tako krivično, kar bi bilo krivično odiranje konsumentov in zato je določila, cla bo imel sladkor, ki pride za novo višo ceno v promet, novo uradno rumeno zaporno znamko. Dosedanja je bila rdeča. Ta nova znamka in razlika dražjega in cenejšega sladkorja naj ljudstvo varuje pred slepenjem.
Id ijuijlIansKem irou pren poldrugo leli.
(Dr. Jos. Mal.)
(Koncc.)
Končno jc bilo v tržnem redu iz 1. 1764. poskrbljeno tudi za enotne cene. Sicer ni meso tekom stoletij v ceni tako valovalo, kakor druge stvari, predvsem n. pr. vino. Bokal dolenjca jc stal 1. 1605. 5 kr., bokal vipavca S kr.; 1. 1744. je stal čviček 8 do 12 kr., črnikalec pa 17 kr. Cene mesu pa sc se gibale ves čas nekako na višini cenika iz 1. 1764., katerega v naslednjem objavljam »v pouk in zabavo« — in če bi šlo, tudi v posnemanje. Takrat sta vlada in magistrat določila, da sme stati v Ljubljani: 1 funt govedine 4 kr., t funt teletinc 4 kr., 1 funt bravine (ovce, kozli) 3 kr., t funt vdovskega smrčka 3 kr., 2 funta opranih vampov 3 kr., 1 funt lepe slanine 8 kr., 1 funt slanine, srednje vrste 7 kr., 1 funt slanine, slabše vrste 6 kr., 1 funt masli, sveže, 8 kr., 1 funt masti, stare, 10 kr., i funt loja, surovega, 6 kr., 1 funt loja, topljenega, 7 kr., 1 funt belih lojevih sveč 8 kr., 1 funt črnih lojevih sveč 6 kr., 1 funt sveže svinjine 5 kr., 1 funt prekajenc svinjine 7 kr., telečja glava (cela) 8 kr., par telečjih nog 3 kr., rajželc ali kreželjc 4 kr., telečja jetra ali pljuča 8 k_r., čista volovska noga 6 kr., svež volovski jezik, poleti, 10 kr., svež volovski jezik, pozimi, 12 kr., prekajen volovski jezik, po velikosti, 16 do 18 kr., svež kozliček ali jagnjc 24—34 kr.,
1	mesena klobasa, ki tehta najmanj '/a funta,
2	kr., 1 prekajena klobasa 2 kr., 1 seženj čev 1 kr. 2 fen.
Srečni, zlati časi! Res jc, da so bile plače delavcev in uradnikov mnogo manjše, vendar so bila živila kljub temu zelo cena; razmeroma mnogo dražji kot dandanes so
0(1 tiojiie črle pri Oorici.
Ponedeljek, dan 5. julija, je bil na vroč! Začelo je že zjutraj grometi, pa samo bolj v presledkih. Vsekako pa se je zdelo, da je danes morda zopet obmostje pri Gorici prišlo na vrsto. Par dni poprej so naska-kovali kraško robovje pri Tržiču in Za-gradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razbiti. Morda bodo danes poskušali pri Gorici.
Vedno bolj pogosto so se streli ponavljali; proti osmi uri so prihajali že prvi sovražni šrapneli. Švigali so čez mesto v različnih smereh. Ljudje so se sprva plašno zgibali, nehote glave potiskali proti plečem in se klanjali. Pa šrapneli so s svojim sikanjem in žvižganjem leteli naprej. Gledali so za njimi, dasi jih niso videli, ter poslušali, kje bi utegnili razoočiti. Iz dalje se je zaslišali tresk; šrapnel je šel preko grada in onstran nekje razpočil. Kaj se je zgodilo? Koga je zadelo? Odgovora na ta vprašanja ljudje niso iskali, ampak šli dalie za svojimi opravki mirno v zavesti: šrapnel mene ni zadel, pa tudi blizu ni padel. Zopet je v zraku završelo; pogledali so v zrak, a šli naprej, Lc deklice so pričele bolj plašno
hiteti preko ulic, ki so izpostavljene jugo-zapaclni strani.
Proti deveti uri zjutraj je že postalo bombardiranje tako, kakor ga v Gorici še ni bilo slišati, Doseglo je svoj višek ter ostalo na njeni do približno štirih popoldne, ne cla bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nekaj strašnega, nepopisnega, veličastnega. Posebno na južnozapadni periferiji mesta! Tu se vse lepše sliši in — uživa; po ulicah in trgih v mestu je toliko življenja in vrvenja, da se bombardiranje precej presliši. Bolj ko pa greš proti jugo-zapadu, bolj Ti prihaja vse na ušesa. Hiše so precej neobljudene — tu stanujejo bogatejši, ki so se iz mesta že davno umaknili — ulice tihe in prazne; vsak šum se odmeva in napravi glasove stokrat večje, kakor so v resnici. Pa če bi tega tudi nc bilo, zadostovalo je pooplnoma, gledati in poslušati, kar se je vršilo.
Na Kalvarijo in na višine nad Pod-goro so padali streli za streli, granate, šrapneli in mine. Grmelo je in divjalo po ozračju, kakor da bi bil sam sodni dan. Kakor da bi kdo cele vozove dolgih velikih desk metal s tretjega nadstropja na gladki tlak med visokimi hišami zaprtih praznih ulic, tako je treskalo in odmevalo po razburjenem ozračju. In to zaporedoma, neprenehoma. Bile so sovražne granate, ki so padale v podgorske višine, se vanje zajedale in se potem s strašno mogočnostjo
razpočile. Cele gore dima in zemlje so pričele rasti iz mest na gori, kjer se je to hodilo, in se potem širile na vse strani _črno — sivo in grdo. Hiše so se tresle, ljudje so kar plašno obstajali. Tako od blizu je treskanje prihajalo, da se je človek nehote ozrl na desno ali levo, ali ni morda tam granata padla na tla. Istočasno s treska-njem so ti prišli na ušesa grozni poki šrap-nelov, drug za drugim, brez prestanka. Na višinah tam doli so se prikazovali ognjeni piki z belimi oblački. Kakor da bi gadi, vidni samo po svojih glavah, iz nevidnega ozadja skakali naprej, besno sikali z jeziki in spuščali svoj strup! Zrak je bil miren; oblački so kakor bele repatice nekaj časa obstajali na mestu, potem se vzdigali in plavali nad višinami. Če si pri tem gledal na Kalvarijo, pa si videl od trenutka do trenutka ogromne ognjene piramide, ki so se pa takoj umikale črnemu debelemu dimu. Vrelo je, kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala iz sebe. Delo granat vse to. — Ni mogoče jih šteti. Najmanj sto do stodvajset v minuti. — Sedaj sc je pa pokazal dim na dnu od vznožja Kalvarije. Vedno višje se je valil, vedno večje oblike je zavzemal. Grozen pogled! Granata je bila zgrešila svoj pravi cilj, padla v vas, predrla hišo in jo zažgala. Gori!
Sedaj trešči v Tvoji neposredni bližini. Samo dve hiši in ena ulica jc med Teboj in mestom, od katerega jc prišel tresk,
Bil jc silovit in strahovito nasilen in neizprosen, Kakor da bi kdo z velikanskim ogromnim kladvom neusmiljeno udaril ob hišo, da sc razbije in razleli! Rjavkast dim se dviga od tam. Ljudje pa prihitijo in pravijo, šrapnel je počil in razbil pročelje od hiše. — Morda pa pride še eden in ta zadene ob hišo, kjer stanuješ Ti!
Sovražni šrapneli in sovražne granate sikajo čez naše glave. Vsake tri, štiri minute ena. Tako čudno sika in vrši! Poleg tega se zdi, kakor da bi kje blizu ogromen vrtinec požiral in vsesaval vase zrak, dočim se zopet likratu od druge strani zrak zvija in zvija; prvo nam javlja prihod granate, drugo šrapnela. Ko slišiš vse to, je že granata dosegla svoje mesto, in šrapnel tudi.
Tako treska in sika in Doka in se zvija v grozno veličastnih zvokih skozi ozračje Odmora nobenega.
XXX
Toda tudi naši odgovarjajol Besno, silno, zavestno, zmagovito! Tu najde vsak strel svoj cilj. Zdi se Ti, da gledajo in mislijo vse te nevidne baterije, vsi ti skrivnostno skriti topovi. Zamolkli gromi naših gorskih toopv Ti prihajajo na uho; potem poki naših havbic, da sc hiše tresejo skoz in skoz; sem pa tja zopet mogočni siloviti streli naših možnarjev. Kakor cla bi bilo tisoč pretepenih lačnih psov v bližini, ki
bili lc razni predmeti za luksus, dišave in prekmorsko blago sploh, kar pa za življenje ni neobhodno potrebno. Vzemimo, da jc navaden težak zaslužil 20 do 25 krajcarjev na dan, si je lahko kupil s tem denarjem 5—6 funtov govedine, kar je dandanes kljub visokim plačam tudi v miru popolnoma nemogoče.
Gorenja naredba je še določala, da bo vsak mesar in pomočnik, ki se ne 'oo držal imenovanih cen, ki bi hotel goljufati ali kupovalce na nedostojen način zmerjati, strogo kaznovan. Posebni magistratni pazniki so morali vedno gledati, da si tudi kupci sami niso dražili blaga ali se od mesarjev dali k temu prisiliti: za vsak kos oziroma vsak funt mesa je potem plačal kupovalec 1 gld. kazni, prodajalcu je bila pa brez usmiljenja za vedno odvzeta ta obrtna pravica. Da se ni mogel nihče izgovarjati, so nabili ta cenik in odredbe ne le pri vseh mesarskih stojnicah, marveč tudi na rotovžu, na vseh mestnih vratih ter sploh na vseh bolj prometnih krajih.
Gotovo je, da s tem cenikom mesarji niso bili oškodovani. 20 let pozneje (leta 1782,), ko je cena živini poskočila že skoro za eno tretjino, je stalo še vedno par volov 60 gld., velik bik 20 gld., telica 5 gld., ovca samo 44 kr., jagnje 24 kr„ prašič 2 do 5 gld., krava 6—12 gld., prekajen jezik 17 kr., prekajena robotna klobasa 1 kr., funt slanine 7 kr., mernik pšenice pa 1 gld. 33 kr. (1 gld. 60 kr.). Toda mesarji so kljub temu tarnali, da ne morejo več prodajati mesa po spredaj določeni ceni, V sveti jezi nad tako predrzno hudomušnostjo je razpustil (v postu 1. 1776.) magistrat zadrugo mesarjev, jim odvzel meščansko pravico in zaprl njihove mesnice ter prevzel na višji ukaz klanje v svojo oskrbo.
Toda vsled raznih vzrokov je utrpela mestna blagajna že tekom prvega leta znaten primanjkljaj, okrog 20.000 gld. Za to izgubo so naredili odgovorno bivšo mesarsko zadrugo, ki je zopet prosila, da sme klati. Magistrat jim je ustregel proti obljubi, da bodo mestu povrnili vso izgubo, Ali komaj so plačali v obrokih še ne tisoč kron, so se že zopet začeli puntati; izjavili so, da dolga ne bodo več odplačevali, ker da se niso tako zmenili in klali bodo le še štiri tedne, ako ne poviša magistrat cen mesu.
To pot je pa zadela mesarje prav občutna kazen. Naložili so jim vojaški ekse-kucijon in jim zaplenili vse premoženje, ki bi se imelo prodati na javni dražbi, kar se pa ni moglo izvršiti, ker ni imel nihče srca kupiti kaj tacega. Dalje so razglasili, da sme vsakdo prosto prodajati meso: prodajalci so prinašali meso v mesnice za špitalom. Izkazati so se morali le s potrdilom, da je meso od zdrave živine. Davka jim ni bilo treba plačati nobenega.
Ljubljančani so bili na ta način preskrbljeni z dobrim in cenim mesom, mesarji pa so bili v ne mali zadregi, ko so videli, da mesto tudi brez njih prav lahko izhaja. Zato so zopet okrenili, obrnili so se do samega cesarja za milost. V maju 1. 1783. je izšel cesarski odlok, ki iz posebne milosti dovoljuje, da dobijo mesarji z ozirom na njihove številne rodbine svoja zaplenjena posestva zopet nazaj, toda kla-
nje in prodaja mesa je ostala prosta, mesarskih pravic niso dobili nazaj, a tudi izgube jim ni bilo treba več mestu povrniti; to izgubo je pokril nov nadavek na vino. Trma mesarjev je dobila zasluženo plačilo. Začeli so ponovno laziti okrog magistrata, mestni očetje so se izkazali milosrčne ter (1791) dovolili mesarjem zopet osnovati razpuščeno mesarsko zadrugo, potem ko so obljubili, da bodo sekali meso po 6 kr. funt.
Razen mesarjev tudi od pekov ni smel magistrat nikdar obrniti paznih oči. Peki, ki so pekli premajhen ali preslab kruh, so se morali ob tržnih dneh vsesti za nekaj
ur na sramotno klopico pri čevljarskem mostu, da so si jih ljudje malo ogledali. Razentega so jih ravnotam kaznovali tudi s potapljalko: na dolgo bruno so na enem koncu privezali pekovski jerbas, v katerega se jc moral vsesti obsojeni pek, ki so ga potem mestni biriči ob navzočnosti številnega občinstva potapljali v Ljubljanico in zopet kvišku dvigali. — Ob času francoske revolucije so tudi peki tožili, da jim huda prede. Zabredli so v dolgove in pekli slab kruh tako, da je slednjič mora! vsak zaznamovati svoj kruh, da so takoj lahko spoznali, čegave peke da je.
Uoiska z Italijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Ob Soči mir, — Boji na Kreuzbergu.
Dunaj, 10. julija. Uradno poročajo: Na primorski bojni črti je mir splošno trajal dalje.
V koroškem obmejnem ozemlju se ni
nič zgodilo.
Na tirolski bojni črti je bil ustavljen italijanski napad severovzhodno od prelaza na Kreuzbergu. Ogenj nekega našega zbora jih je prisilil, da so se morali umakniti. Včeraj dopoldne je poizkušal nek bataljon nov napad, Obstreljevan šele iz najmanjše razdalje, je imel velike izgube in jc moral nazaj. Hrabri strelci udejstvujejo v najtežjem visokem gorovju svoje podjetno veselje v uspešnih bojih. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Položaj neizpremenjen.
Dunaj, 11. julija. Uradno razglašajo: Položaj js neizpremenjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj, 11. julija. (K. u.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalega štaba z dne 9. julija se glasi:
Ob dolini Daone je poskušal sovražnik napasti našo postojanko na gori Boaz-zolo, pa je bil odbit. V visoki dolini Ansici (?) je otvorila naša artiljerija ogenj proti fortu Plaetzwiese in povzročila tam veliko škodo in požar. V Karniji je sovražnik dne 8. t. m. napadel med Zellenkofel in Cresta Verde naše postojanke, pa je bil odbit. Ista usoda je doletela ponočen napad na Veliki Pal. Uspešno obstreljevanje utrdb Naborjet in Predii smo nadaljevali. Na ostali fronti je položaj neizpremenjen. Poroča se, da sovražnik uporablja številne eksplozivne krogle na Krnu. Nek naš letalec je z višine 100 m vrgel bombo na na-brežinski kolodvor in zadel.
Xako Italijani poročajo.
Bimaj, 11. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Uradno italijansko poročilo z dne 7. julija obravnava dogodke 7. julija in prejšnjih dni in trdi: »Ob dolini Daone smo s težkimi izgubami odbili sovražni
cvilijo in stojako s svojim lajanjem, tako Ti gre ta strel skozi ozračje naprej. Cvilenje in pasje lajanje se ponavlja venomer, sedaj močnejše, sedaj bolj tiho; sedaj iz daljave, sedaj iz višine. Zdi se Ti, da vidiš vse te pse nekje pred seboj, ki pretepeni in lačni milo gledajo v Tebe in cvilijo in stokajo in tulijo. To je strel iz možnarja, ki nese smrt in grozo v vrste sovražnika.
Dim je napolnil ozračje krog podgorskih višin. Tam gori pa pokajo puške: pok, pok, pok; tudi hitreje, da jih ne moreš šteti. Drdrajo strojne puške: sovražnik pripravlja naskok; sedaj drdra od tam, sedaj zopet od tam; Bog ve, kako tam gori zadaj smrt kosi!
Lastovke se ob tem nepopisnem gro-menju vedejo kakor omotene. Tu sede ena na brzojavno žico, pa ne ve, kaj početi. Ne poje, ne igra, niti se ne upa več odleteli. Tam se jih cela jata zapodi v vejevje divjega kostanja; tam zopet stikajo plašno preko streh, kakor pred nevihto.
Ob hiši pa je straža, da bi ljudje ne šli preblizu sovražnemu ognju. Čudno, da mora biti straža v ta namen tukaj! Ali nimajo ljudje razuma dovolj, kaj treba storiti? Zdi se res, da ga nimajo. Med tem ko treska in gromi, ko poka in sika, ko se zrak zvija in požira, ko Ti cel pekel zija nasproti, prihaja mlada mati z detetom v naročju; prestrašena pripoveduje, da je zadaj nekje priletel šrapnel na cesto in ubil enega otroka, enega pa razmesaril. Potem pa gre sama ravno proti jugozapadu naprej. Vstavi jo straža ter jo opozori na nevarnost. Pa jim odgovori, da gre obiskat prijateljico par hiš naprej. Šrapnel je gotovo ne zadene. — Straža jo pusti. Gre naprej, mirno, korak za korakom, igra se z otrokom v naročju, ter misli in je prepričana, da nje Šrapnel ne zadene.
Novice iz mesta.
Zanimivost postajajo mestne trafike. Kdaj so zaprte po cele dneve, kdaj odprte
samo en dan ali dva dni, navadno pa samo predpoldne. Zaprte so bile po cele dneve, kadar so vse trafike v mestu brez izjeme prodale tobačne zaloge, znamke in časopise. To je bilo posebno prve dni vojske z Italijo. Ker dohaja tobak le od časa do časa v mesto, tedaj so stranke kar oblegane, ko dojdejo nove zaloge. Pri nekaterih trafikah je ob takih prilikah zbranega toliko občinstva, da ga trafikantje radi reda v svoje prostore ne pustijo. Prodajajo blago kar pred vrati, da se morejo sami lažje gibati. Sedaj tobaka ni bilo dobiti nikjer v mestu, zatorej se prodaja po trafikah samo časopisje in znamke. Dopoldne ali že mnogo prej so vsi časopisi že razprodani in radi tega so trafike popoldne povsod zaprte.
XXX
Kakor že celemu svetu znano, prihajajo na mestne ulice in mestno okolico sovražni šrapneli in granate. Jasno je, da se pri tem dogajajo resni slučaji, tudi težke nesreče. Ljudje so skoraj prelahki ob pogledu na gotovo nevarnost, ki žuga več ali manj povsod. Omenjamo izmed tolikih slučajev le enega, ki je gotovo edini svoje vrste in silno tragičen, da človeka kar v srce pretrese, ko ga izve. Udaril je prejšnji petek laški šrapnel nekje na periferiji mesta. Mož je v vojski, žena njegova, mati štirih cvetočih otrok, stoji pred hišnimi vrati in gleda, kako se trije igrajo pred hišo, najstarejši ima devet let. Kar zasikne z neznansko silo v ozračju in že se tik nad hišo razpoči laški šrapnel. Strašen pogled: trije otroci mrtvi na tleh, četrti, dojenček na maternih prsih, do smrti zadet od jeklenega šrapnelskega drobca. Štiri otroke je imela, edine in vse, ki jih je imela. Vsi štirje so razbiti in mrtvi ležali pred njo.
To se je zgodilo v petek dne 2. julija leta 1915.
napadalni poskus proti našim postojankam pri Passo di Campo.« To poročilo je popolnoma neresnično. Tu gre lahko le za od naše strani izvedeni napad 5. julija zjutraj, pri katerem so Italijani izgubili 50 do 60 mrtvih, 120 težko ranjenih, 30 lahko ranjenih in okoli 45 mul. Na naši strani je bil mrtev en mož. Poveljnik tega oddelka je bil nadporočnik Alojzij Innerhofer.
Cadornova poročila.
Genf, 9. julija. Rimski dopisnik »Stampe« z vso resnostjo zatrjuje, da Cadorna svoja poročila namenoma sestavlja brez barv in mračno. Ljudstvo se ne sme napraviti preveč zmage pijanega, sicer bi le težko preneslo majhne poraze, katerih se ni mogoče izogniti. Že danes bi mogel Cadorna dati ugodne vesti o uspehih pri Tolminu, pa rajši »čaka« na popolnoma zadovoljiv uspeh.
Na Krasu Italijani ne morejo naprej.
Lugano, »Corriere della Sera« zopet milo toži, ker Italijani na Krasu ne pridejo naprej. Izvaja: Ne vemo, kako da je organiziral sovražnik svojo obrambo in svoj odpor na Krasu. Zdaj vemo, da je strašen. Kras nudi na tisoče prilik ugodni obrambi, ki jih je sovražnik izredno spretno izkoristil. Vselej, kadar se vzame kak sovražni strelski jarek, naletimo za njim na novo, dobro pripravljeno postojanko, da moramo pričeti iznova napadati. Naši vojaki sicer prodirajo, a vsako napredovanje 100 do 200 metrov zahteva ljut boj. Sovražni protinapadi slede povrsti. V alpskem ozemlju sovražnik živahno deluje, vsled česar se sluti, da nameravajo Avstrijci prodirati. Avstrijci poizkušajo z vztrajnimi protisunki uničiti sovražna približevalna dela, Napadajo redno krila in poizkušajo naše čete obiti.« — Zasebna poročila iz Italije izvajajo, da so na Italijanskem zelo pobiti, ker na Krasu ne gre naprej in ker so izgubili Italijani oklopno križarko »Amalfi«. Po-bitosti tudi poročila glavnega stana ne zmanjšujejo.
K ujetništvu italijanskega kiparja Sartorio.
Gorica, 10. julija. O priliki poizvedovalnih bojev ob Soči je bil med Krminom in Gorico ujet italijanski rezervni poročnik kipar Aristide Sartorio. Vodil je močnejšo kavalerijsko patruljo, ki jo je presenetila in po kratkem boju zmagala avstrijska prostovoljska kolesarska patrulja pod poveljstvom četovodje Gostinčarja. Gostinčar je bil zato odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Sartorio je bil znan irredentist in d' Annunzijev pomočnik povodom vojnega, hujskanja.
Težke izgube Italijanov ob Soči.
»Reichspost« poroča iz vojnoporo-čevalskega urada: Samo pri Podgori, enem kosu goriškega obmostja, so našteli 600 mrtvih Lahov. Laškega letalca, ki je plul nad Gorico, so spravili na tla. Stroj je razbit, pilot-podčastnik pa je je čudežno ostal pri življenju.
Dopisnik lista »Berliner Tageblatt« poroča iz Lugana: Strašne izgube Italijanov ob soški fronti je potrdila sem došla družina nekega italijanskega častnika. Pripovedovala je, da je dvajset stotnij vojaško organiziranih finančnih stražnikov izgubilo 90 odstotkov svojega moštva. Padlo je dvajset narednikov, kar je naravnost ogromno, ker ima vsaka stotnija samo po enega narednika (»maresciallo«). General, ki je to četo vodil, je zaprt,
Stroge odredbe v Trstu.
Polkovnik Bayer v Trstu uradno razglaša: C. kr. mestno poveljništvo (št. 1302) razglaša: Dodatno k včerajšnjemu razglasu glede zastrtja vseh luči se z le-tem razglaša splošno, da so poleg že zagroženih posledic tudi hišni lastniki, oziroma upravitelji vseh zasebnih in javnih poslopij osebno odgovorni za neizpolnjevanje teh predpisov s strani strank in bodo aretirani. Nagrade od 10 do 20 K se izplačajo onemu, ki naznani osebo, ki bi dajala znamenja sovražniku, če se tako izsledi storilec in izroči sodni kazni. Dejanje samo se kaznuje po nagli sodbi s — smrtjo! Namenoma podane neresnične ovadbe se tucli kaznujejo sodnim potoni.
Kralj vidi Trst.
Neki laški pregovor pravi: »Chi si contenta gode«, približno: »Kdor se zadovolji, se veseli.« Na to mislimo, pravi »Koln. Ztg.«, če beremo »Tribunino« poročilo iz Vidma. Kralj Viktor Emanuel je že šest tednov na bojišču, da bi si osvojil Trst; ker pa je bil ves dosedanji trud zastonj, je izrazil gorko željo, cla bi neodrešeno mesto vsaj — videl. Ker jc nedaleč od Trsta vasica, odkjer se iz zvonika preko morja more videti Trst (zračna razdalja je samo 24 km), tako je kralj pri zadnjem Sa-landrovem obisku povabil tega in vojnega ministra Zupellija, da stopijo v zvonik in se razvesele pogleda vsaj z daljine, ker zaenkrat še ne morejo blizu. »Tribuna« opisuje ta veliki zgodovinski dogodek z zvonkim stavkom: »Mučeniško mesto jc bliščalo, kakor da bi čutilo pogled kralja Italije in razdalje so izginile.« Prav gotovo je moralo biti ta dan na laškem bojišču izredno lepo vreme in zato je mogel kralj z ministroma zapustiti zvonik ves zadovoljen. Trst so — videli. Morda jc bilo to glavni namen Salandro-vega obiska.
»Tribuna« pozabi povedati, ali je laški vojni minister Zupelli videl tudi svoje rodno mesto Koper. Op. ur.
Italijani pregnani z Marmolate.
Iz Inomosta poroča »Pesti Hirlap«: Italijani, ki so imeli zasedene zapadne izrastke skupine Marmolata, so bili od ondi popolnoma pregnani. Njihove postojanke so zasedle naše čete.
Laške Birozovitosti.
Dunaj; 11. julija. (Kor. ur.) Iz voj' nega časnikarskega stana sc poroča: Z italijanskega bojišča se poroča o takih dejanjih našega sovražnika, ki nasprotujejo določilom mednarodnega prava in o njih grozovitostih. Dne 2. junija zvečer se je pripeljalo s kolesi 2000 bersaglierov v Sv. Lovrenc na Furlanskem; prijeli so krajnega župnika in župana in so izsilili, ker so grozili s puškami in z bajoneti, izpovedi o avstrijskih postojankah. Ravno tako nasilno so postopali z mirnimi domačini. Župnika, župana in 20 mož so vlekli v Videm, ostale domačine so trdo mučili, več med njimi je bilo zadetih po strelih. Cel dan so divjali Italijani kakor divja tolpa, ila bi jim izdali domačini avstrijske postojanke. Ženske so nadlegovali in onečaščali. Ko jc 5. julija naša artiljerija prepodila Italijane iz Sv. Lovrenca, so vsi domačini Italijani popustili svoje premoženje v vasi in bežali v Gorico, očitam so jih poslali v zaledje. Možje, žene in otroci pripovedujejo vsi enako, da bi ne bili nikdar mislili, da so Italijani taki barbari brez vsake civilizacije in kulture. Naglašali se mora še, da so se obnašali tako v tisti Furlaniji, ki jo hočejo odrešiti, ka< kor trde sami."
Furlanski duhovnik« v italijanskem ujetništvu.
Dne 6. julija je došlo na prevzvišent knezonadškofijski ordinarijat v Gorico pismo, ki je je poslal dekan v Gradiški, vele-častiti gospod Karol Stacul, in ki ima na> slednjo vsebino:
Cremona, 11. junija 1915. Velečastiti knezonadškofijski ordinarijat!!
V smislu dobljenih navodil sporočamo prevzvišenemu ordinarijatu, da se nahajamo internirani v Cremoni v nekem vzgojnem zavodu in da se nam prav dobro godi. Škof v mestu je bil tako prijazen, da nas je obiskal in nam dovolili imeti sveto mašo.
Naš naslov je Cremona, Comando De« posito 65 Fanteria.
Preudani: Karol Stacul, Gradiška, Messrob Justulin, dekan Visco, Erm. Uli« an, Versa, Alojzij Morsutt, Perteole, Gval-tir Venier, Saciletto, Herman Rosin, Villa Vincentina, Iv. Ev. Marangon, Št. Vid ob Toru, Ernest Scremin, Nogaredo, Deside-rij Spagnul, Kormin, N. Zanolla, Kormin, Josip Čalligaris, Aiello, N. Caucig, Šlov-renc pri Moši, Nikcdem Plet, Roman, Iv. Mondini, Chiopris, Kojsko v Brdih, Andrej Uršič, Šlovrenc pri Neblem v Brdih.
Baronica Tea Lapensa, tajnica go-spejnega odbora za pomoč beguncem, je dobila dopisnico, katero jc pisal župnik Ajella v Furlaniji, don Giuseppe Čalligaris, ki sc nahaja v italijanskem ujetništvu v Cremoni. Don Čalligaris piše: »Nahajam sc v Cremoni v vojnem ujetništvu; z menoj jc 18 sobratov. Vsak dan smemo brati sveto mašo. Te dni nas je obiskal tukajšnji škof, ki je bil jako prijazen z vsakim. Sem popolnoma zdrav.« — Dopisnica nima datuma, kedaj je bila oddana, šla pa je od italijanske vojaške cenzure do mednarodne komisije Rdečega križa v Gen-fu, tam je bila 25. junija oddana na pošto, na Dunaju ga je pregledala cenzura avstrijskega Rdečega križa in 5. t. m. je clošla v roke imenovane baronice. bz dopisnice razvidimo torej, cla je v Cremoni 19 duhovnikov internira-
nih. To so brez clvoma duhovniki iz Furlanije in Brd, katero dele Goriško-Gracliščanske so Italijani neovirano zasedli, kjer pa ni prebivalstvo kazalo prijaznega lica gospodom »odrcševal-cem««. Duhovščina ob meji, furlanska in slovenska, kakor druga, je zvesta domovini in se ni nič zmenila za prijazno obraze in uljudna vabila italijanskih oficirjev. Zato pa so internirali vse duhovnike, ki so jih dobili. — Don Calligaris ne poroča, kako sc godi interniranim duhovnikom. Tega ne sme. Gotovo se je za nje zavzel cremonski škof, ali če pomislimo na kruto dejstvo, da so bili italijanski vojaki v navzočnosti svojih častnikov v Šlorencu pri Moši prisilili tamkajšnjega dušnega pastirja Kavčiča, da je moral sesti na bicikelj in ga je nekdo vozil okoli v posmeh vojaštva, smemo sklepati, da jim italijanska vojaška oblast nikjer ni prijazna.
Kako je v Italiji in pri nas.
Milan. (Kor. ur.) »Avanti« iznova naglaša, da so manj premožni in delovni sloji v Avstriji na boljšem, kakor v Italiji. Primerja osobito cene živil, plače in pravne pogoje poljedelskih delavcev in blagotvorne naprave delavstvu in piše: To je takozvano tisto avstrijsko sosednje ozemlje, katero hočejo, kakor pravijo, Italijani odrešiti.
Italijanski alpini.
Dunajska »Zeit« piše: Piemonteški alpini zaslužijo vso hvalo. So na primer tako častilakomni, da se rajši sami usmrte, kot da bi prišli v ujetništvo. Zgodilo se je, da se je nek alpinec, ko ni videl nobenega izhoda, da bi pobegnil, vrgel v prepad. Nek drugi si je s sekiro sam preklal glavo.
Skrb za municijo.
Rim. (K. u.) Tu se je ustanovil odbor za dobavo municije, ki mu pripadajo politiki, industrijci, finančniki in učenjaki.
Pogovor z bivšim rimskim županom Nathanom.
Haag, 11. julija. Iz New Yorka se poroča: Z italijanskim parnikom »Duca degli Abruzzi«, ki je namenjen v Genovo in Ne-apolj, se je odpeljal od tu tudi bivši rimski župan Erncsto Nathan, Pred njegovim odhodom so ga obiskali razni časnikarji in ga vprašali, kaj misli o vstopu Italije v svetovno vojno, saj je bil preje znan kot na-
vdušen pristaš trozveze. Nathana je to vprašanje očividno neprijetno dirnilo ter se je skušal izogniti z zamotanimi odgovori. Govoril je o osvoboditvi zasužnjenih pokrajin in izjavil, da je bila zveza Italije z Nemčijo in Avstrijo sklenjena le v brambo Italije ter je izgubila svojo veljavo v tistem trenutku, ko je Avstrija napadla Srbijo. V posebno zadrego je spravilo Nathana vprašanje, zakaj je Italija tako dolgo odlašala z vojno napovedjo. Pojasnil je italijansko izsiljevalno politiko s tem, da je Italija hotela doseči svoje narodne aspiracije mirnim potom. Italija je bila pa prisiljena k vojni ter se je zvesta svojim slavnim tradicijam postavila na stran svobode in napredka proti reakciji. Kakor znano, je Nathan zastopal Italijo ob otvoritvi svetovne razstave v San Franciscu.
Preganjanje duhovnikov v Italiji.
Berlin, 11. julija. Wolffov urad poroča iz Bologne: Vojaško sodišče je odredilo aretacijo predstojnika in treh patrov kapucinskega samostana v Comachio radi vohunstva v provinci Sondrio. Iz vojnega ozemlja še vedno izganjajo sumljive duhovnike. Prefekt je izgnal tudi kanonika cerkve v Bormio.
Drobne vesti iz Italije.
»Secolo« toži, da se veleposestniki in bogati rentirji niso prav nič izkazali pri vojnem posojilu. Posebno apuljski veleposestniki sc branijo podpisovati, ker je letina slaba in skoro vsa uničena.
Vlada je v okrožnici na banke in časopise prepovedala prinašati uspehe podpisovanja vojnega posojila.
Rimski socialisti so napravili po mestu obhod za mir. Razgnala jih je policija. To vest ima ententi prijazen ženevski »Journal«, ki pravi tudi, da je v Rimu navdušenje za vojno čisto izginilo Strašna draginja vzbuja nezadovoljnost.
Italijani potegnjeni.
Lugano. (K. u.) Italijansko upanje, da pridobe francoske letalce za italijansko vojno službo, se je le v mali meri izpolnila. Neki goljuf Andree je uradne in visoke družabne kroge vlekel za nos in se predstavljal kot francoski letalec in kot odposlanec francoske vlade, da organizira francosko pomoč za italijansko vojaško zrako-plovstvo. Andree je bil dne 9. t. m. areti-
Vojsta i Resi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Brezuspešni napadi Rusov severno od Krasnika.
Dunaj, 10. julija 1915. Uradno se razglaša:
Položaj na ruskem bojišču je v velikem neizpremenjen.
Severno cd Krasnika so Rusi obnovili v minuli noči še enkrat brezuspešno svoje napade.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Položaj neizpremenjen.
Dunaj, 11. julija. Uradno razglašajo: Položaj je neizpremenjen.
Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Odbit ruski napad pri Osovjecu.
Berlin, 10. julija. Veliki glavni stan: Pri Osovjecu je bil odbit nek ruski napad.
Najvišje vojno vodstvo.
Boji pri Krasnostavu.
Berlin, 11. julija. Veliki glavni stan: Na južnovzhodnem bojišču so bili zadnje dni v okolici Krasnosiava kraini boji, ki so za nas vsi ugodno izpadli. Sicer se ni pri nemških četah nič pripetilo.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
»Berliner Tageblatt« prinaša rusko uradno poročilo z dne 9. t. m.: V noči 7. julija je sovražnik brezuspešno napadel naše postojanke na kolodvoru v Muravjevu. Zahodno od ceste Kalvarija—Suwalki se je sovražniku posrečilo, da je prekoračil He-mentko. Naslednji dan smo ga vrgli zopet nazaj. Ob Orzyczu je sovražnik v noči* 7. julija brez uspeha napadel naše strelske jarke jugozahodno od vasi Jednoresez.
Na levem bregu Visle je sovražnik v noči 7. julija pocl varstvom velikih oblakov strupenih plinov večkrat napadel v smeri proti Bolimovu. Posrečilo se je sovražniku, da je vzel nekaj jarkov prve vrste. Naslednji dan smo ga pa vrgli nazaj in vposta-vili prejšnji položaj, izvzemši v bližini državne ceste proti Bolimovu. Boj proti za-strupljevalcem traja dalje. Med trgom Re-no in vasjo Jožefov je sovražnik ponoči in podnevi 7. julija brezuspešno napadel. Istočasno so naše čete blizu Lublina uspešno nadaljevale ofenzivo, katero so pričele na odseku Urzcdovv—Bychama. Ko so prekoračile Ursedowko, so korakale proti Bi-
strici in zelo pobile sovražnika. Od 5. do 7. julija so ujele 11.000 sovražnikov in zaplenile veliko strojnih pušk in eno zastavo. V tem odseku se sovražnik umika. Ob Bugu, Zlati Lipi in Dnjestru se ni nič izpre-menilo.
RUSKA PRETIRAVANJA.
Dunaj, 11. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Rusko poročilo o zadnjih dogodkih pri Krasniku, po katerem so nas bajo Rusi vrgli nazaj in od 5. do 7. julija ujeli 11.000 naših vojakov ter zaplenili več strojnih pušk, je zelo pretirano. Končno sc ni čuditi, da rusko vojno vodstvo, ki več kot dva meseca ni moglo nič veselega poročati in ki je umaknilo svojo fronto od Dunajca do Zlate Lipe in Buga ter iz Karpatov do Krasnika in Zamošča, izrablja pridobitev par kilometrov ozemlja, da lahko svetu in svojim zaveznikom poroča o kolikor mogoče veliki zmagi. Kot je naš generalni štab 8. julija poročal, smo na cesti Krasnik—Lublin 4 km pred splošno fronto pomaknjeno vojno skupino vzeli nazaj pred sovražnikom, ki je fron-talno in obkoljevalno napadal. To popolnoma krajevno umikanje je brez vpliva na sosednje skupine in samo-obsebi umevno tudi na prejkoslej ugoden splošni položaj. Ostali podatki ruskega poročila iz političnih vzrokov brezmejno pretirani.
Z BUKOVINSKE MEJE.
Črnovice, 11. julija. Zadnje dni je bilo na bukovinski meji razmeroma mirno. Sovražnik je vnovič prosil za premirje, da pokoplje padle, kar se mu je dovolilo. V teku so edinole lažji artiljerijski boji.
POROČILA IZ LVOVA.
Krakov, 11. julija. »Nova Reforma« poroča iz Lvova: Vladni komisar okr. glavar Grabovvski je s sosvetovalci že prevzel občinsko upravo. Dela pri popravi železniških prog hitro napredujejo in zveza z zapadom bo kmalu redno obratovala. Tudi lvovski glavni kolodvor je že v toliko popravljen, da sc je mogel obrat začeti. Škoda, ki so jo provzročili Rusi ob svojem odhodu na kolodvorskih zgradbah, se ceni na več nego 16 milijonov kron. — Nemški generalni konzul Heinze v Lvovu se je že vrnil z Dunaja semkaj. — V onih mestnih delih, kjer so Rusi zanemarili zdravstvene odredbe, so se množili slučaji azijske kolere, nakar so naše sanitetne oblasti takoj odredile vse potrebno, da se prepreči nadaljnjo razširjanje kuge.
IZPRAZNITEV VARŠAVE.
Kodanj. O izpraznitvi Varšave se poroča: Stranke varšavske trgovske banke in varšavske diskontne banke so odpovedale svoje vloge. Nad 18.000 prebivalcev je zapustilo mesto, na povelje generalnega poveljstva so pa izgnali s silo 80.000 ljudi. Jetnike so prepeljali v Moskvo.
Stcckholm, 10. julija. Varšavski odbor zveze zemstev je preložil svoje zasedanje iz Varšave v Minsk in si nadal naslov: »Zveza zemstev severozahodne bojne črte.
CAR UKAZAL MOLITI.
Petrograd. »Rječ« poroča: Sveti sinod je na carjev ukaz zapovedal, naj se prirejajo v ruski državi prošnje molitve in procesije, da so izprosi božja pomoč v težavnem položaju.
SKRB ZA MUNICI,0.
Petrograd. (Kor. ur.) Osrednji odbor za vojne potrebščine je sklenil, da naprosi vlado, naj oprosti municijsko delavce od vojske in naj pritegne tudi judovske begunce in druge judovske rokodelce k izdelovanju municije in naj jim zato dovoli prostost preseljevanja.
SLABO ZNAMENJE ZA RUSIJO.
Seatle (Severna Amerika), 11. julija. (K. u.) Velike ladje, naložene z municijo za Ruse, tovarnarji pridržujejo, ker ni mogoče doseči takojšnjega plačila.
ZAUPANJE V RUSKO ČASOPISJE OMAJANO.
Petrograd. (Kor. ur.) »Reč« piše: Ako ruska vlada zdaj, kakor je storila, predpisuje časopisju, naj piše zaupljivo o vojnih dogodkih, da se ne vznemirja prebivalstvo, se mora nasproti temu pripomniti, da se je zaupanje v izjave ruskega, časopisja že omajalo. »Reč« beleži, da so iz Varšave že odposlali civilno prebivalstvo in oblasti.
BREZUPNOST NA RUSKEM.
Kolin. Po »Berner Tagwacht« poroča »Kolnische Zeitung«: V ruskem proleta-rialu se pojavljajo močni znaki revolucij-skega stremljenja. V Petrogradu se širi med delavstvom revolucijska propaganda. Zaprli so jih že veliko. V Vilni so zaprii celo bolniške sestre, ker so bile osumljene, da širijo revolucijsko propagando med vojaki. V moskovski družbi se trdi, da je Rusija popolnoma poražena. Častniki, ki se Vračajo z bojišča, odkrito izjavljajo, da dvomijo na ugodnem uspehu vojske, V Rusiji se splošno sodi, da gre Rusija nasproti velikim dogodkom.
NOVI VELIKI NEMIRI V MOSKVI.
Sofija, 10, julija. Nova ruska poročila objavljajo nezajamčene vesti, da se revolucija v Rusiji vedno bolj širi. Ob zadnjih vpoklicih so bili v nekaterih krajih veliki nemiri. Rekruti odrekajo pokorščino, osobito Ukrajinci. V odeškein vojaškem okraju in v mestu samem so bili baje po teh poročilih tudi upori vojakov, ki so jih vodili novoimenovani častniki, prejšnji podčastniki. Kolovodje so baje že usmrtili. V teh razburjenih časih, ko noče vojaštvo streljati na civiliste, večkrat ne pokličejo vojakov proti izgrednikom.
Petrograd. (Kor. ur.) »Reč poroča: Moskovska tajna policija zbira v Moskvi in na deželi ukradene reči. Zaprti voditelji pogroma se izroče sodišču.
KAJ BO Z DUMO.
Petrograd. (Kor. ur.) Konvent se-niorjev dume je sklenil, cla naprosi ministrstvo, naj pospeši sklicanje dume, ker bi sicer duma posegla prepozno vmes.
DUMA JE SKLICANA.
»Reichspost« poroča: »Novvoc Vrc-mja« ima vest: Dumo bo otvoril car 19. avgusta (po naše 31. avgusta).
RUSKI VOJNI MINISTER DOBIL POMOČNIKA.
Petrograd. (Kor. ur.) Načelnik generalnega štaba general Baljajev je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra.
iz pisem siovenskiii vojakov,
Z ruskih poljan.
Franc Bratož, topniški desetnik, piše svoji ženi s severnega bojišča dne 1, julija med drugim:
Noč in dan smo pod milim nebom in ne vem, kako se bom zopet navadil zidov, ako mi Bog da, da se srečno vrnem. Vedno sem vesel in zadovoljen in se niti ne zmenim, kadar mi krogle rojijo krog ušes. Ako mi bo sreča tudi v bodoče tako mila, kakor doslej, se gotovo veselo snidemo v ljubi beli Ljubljani. Kako je že neki kaj tam doli pri vas? Mi smo sedaj daleč, daleč, naše krogle žvižgajo po ruski zemlji. Vsi upamo, da bo sovražnik kmalu premagan, in sicer za večne čase, da se ne bo nikdar več drznil stegniti roke po naših deželah. O tem smo tu vsi prepričani. Veliko naših hrabrih fantov in mož jp na severnih poljanah prelilo svojo kri; iz te krvi bo zra-stla naša slavna zmaga! Trdno upamo, da
se kmalu zmagoslavno vrnemo v ljubo domovino, po kateri lako hrepenimo.
Tukaj je sedaj zelo vroče; najbrže pa tudi v Ljubljani ni mraz. Drugače smo vedno vesele volje ter ne mine dan, da nc bi se naša pesem razlegala po širnih ruskih planjavah, Le tobaka manjka; /.idje ga prodajajo po takih cenah, da bi lahko vsak dan zakadil najmanj 5 kron. Vrag vzemi žiue in K tise! To je naša vsakdanja pobožna želja.
Kako so praznovali naši vojaki praznik
sv. Rešujega Telesa v Galiciji.
Franc Jager, član Katol. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, prideljen sanitetnemu oddelku, je pisal društvu s severnega bojišča dopisnico, oddano 3. t. m. Med drugim piše: Ravno je praznik sv. Rešnjega Telesa, ko to pišem. V malem mestecu smo, kjer je samo ena katoliška cerkvica. Kraj me spominja na naše Domžale, Ob 8. uri smo imeli sveto mašo, pri kateri smo slovensko peli in z našimi so-lospevi proslavljali Boga in Marijo. Po sveti maši je bila procesija, katere so se udeležili vsi prosti častniki in vojaki. Vreme je bilo krasno. Tukajšnje ljudstvo je lepo prepevalo in s petjem pobožnih vernikov se je družilo neprestano petje ptičkov povsod naokolu. Nedaleč pred nami pa so grmeli topovi, pa ne tako majhni kot v Ljubljani pri procesiji sv. Rešnjega Telesa, ampak veliki, mogočni možnarji so ozna-novali že prejšnji dan, celo noč in danes neprestano, da se bliža dan slavnih naših zmag. Bil je to eden najlepših dni v desetmesečnem trpljenju. Knjižice (vojaški molitveniki iti pismo slovenskim vojakom) sem razdelil; bili so jih fantje zelo veseli. Pošljite nam jih še kaj! Upanje imamo, da bodemo šli na našega južnega »prijatelja«. To bo veselje!
ZaknsneJo pismo iz Karpatov.
Te dni smo prejeli naslednje voj-nopoštno pismo iz Karpatov, datirano z dnem 9. maja 1915:
Slovenski fantje 27. domobranskega pešpolka pošiljamo iz Karpatov mnogo srčnih pozdravov vsem bratom v domovini! Tu v Karpatih je sedaj že tudi gorko in prijazno, le po višjih gričih je še sneg. Preskrbljeni smo z vsem prav dobro, le berila pogrešamo. Slovenski fantje so vedno veseli in ži-dane volje tudi na bojišču. Nekoč sem stal pred našo bojno črto na straži. Kar zaslišim iz bližnje vasi na naši strani lepo ubrano petje. Bili so naši fantje. Peli so: »Kranjski fantje saj smo mi..« Kedar nam je dolgačs, si vselej zapojemo ali pa zažvižgamo kako poskočno. Tudi Rusom menda dopade io, ker se vselej oglase — z basom težkih havbic. Naša prebivališča so prav umetno napravljena in bi bila jako priporočljiva za letoviščarje. Sedaj nam gre prav dobro. Bog in sreča junaška, zmaga mora biti naša, prej ne odjenjamo! — Matevž Grom, domoi). pp. št. 27.
Pozdravi na. dopisnici iz biezovega luba,
G. A. Žele v Št. Petru na Krasu nam je poslal vojnopoštno dopisnico iz brezovega luba, ki mu jo je poslal z bojišča Anton Mlakar, ki služi pri divizijski pekarni št. 51. Mlakar piše:
Predragi! K bližajočemu se godu Ti želim vse najbolje! Za sedaj smo še v Galiciji. Živimo pravo vojno življenje. Pod lepim brezovim gozdičkom stoji naša pekarna, spimo zunaj. Ker nam je zmanjkalo dopisnic in jih tu ni kje dobiti, pišemo kar na brezov lub — torej prava vojna dopisnica! Nešteto pozdravov!
Dopisnica je prav lepa, na eni strani snežnobela z rjavimi črtami, na drugi strani pa rmena, S črnilom se piše nanjo čisto lepo, le to napako ima, da sc krivi
M mu.
RAZGOVOR KNEZA HOHENLOHE Z RUMUNSKIM IN BOLGARSKIM KRALJEM.
»Grazer Tagblatt« poroča: Knez Ilohenlohe, ki bo, kakor znano, nado-mestoval poslanika Wangenheina v Carigradu med njegovim dopustom, bo med pot jo imel v Bukareštu in Sofiji razgovore z obema kraljema.
ARTILJERIJSKI OGENJ OB DONAVI.
»Neues Pester Journalu« poročajo iz Turn-Severina, da se je 5. in 6. t. m. vršil med avstrijskimi in srbskimi četami pri Oršovi in na Ada Kaleh živahen topovski ogenj. 6. julija zvečer srbska artiljerija ni več odgovarjala, iz česar se sklepa, da je avstrijski artiljerijski ogenj poškodoval srbske baterije.
RUSI NEZADOVOLJNI S SRBI.
Soiija, 9. julija. Prcdno je izbruhnila vojska med Italijo in Avstrijo, je ruski car lastnoročno pisal srbskemu kralju Petru. Obvestil jc srbskega kralja, da jc gotovo, da poseže Italija v svetovno vojsko in je pozval kralja, naj
SLOVENEC, dne 12, julija 1915,
Stran 4.
skrbi za to, da, ko napove Italija Avstriji vojsko, prične Srbija krepko prodiranje. Kralj Peter je carju negativno odgovoril. Izjavil je, tla je zelo nesrečen, ker ne more ustreči carjevi želji. Srbska armada jc imela toliko izgub, trpi še vedno vsled nalezljivih bolezni, razpolaga s tako malimi zalogami streliva in vojnega materiala, da bi krepka ofenziva proti Avstriji do-vedla lahko do katastrose. Nemogoče je, da l)i prevzel zanjo odgovornost. — Ruski vladni krogi so bili zelo nevolj-ni nato na srbskega kralja, kar se je pokazalo tudi v ruskem časopisju.
NOVI SRBSKI VOJNI KREDITI.
Curih, U. julija. Novi po skupščini dovoljeni vojni kredit 250 milijonov je po italijanskih poročilih namenjen za novo ofenzivo proii Avstriji.
BOLGARSKI GENERALISIMUS O VOJNEM POLOŽAJU.
Posebni poročevalec »Reichspost« sc je koncem junija razgovarjal z generalisi-mora bolgarske armade generalom Savo-vom. ki je izjavil o vojnem položaju: »Današnji vojaški položaj me ni presenetil, nikdar nisem dvomil, da se bodo Rusi in Francozi hrabro vojskovali, a ravno tako sem tudi vedel, da jih nemške in avstrijske čete prekašajo. Vojska je veliko borenje. Sovražniki začetkom previdno tipajo, preizkušajo svojo moč in poizvedujejo po slabostih, kmalu navidezno eden, kmalu drugi pade. Končno nastopi važen čas boja, trenutek, ko se en nasprotnik popolnoma prepriča, da je iz gotovih razlogov in z gotovimi sredstvi močnejši in preveva ga nato zavest lastne nepremagljivosti. V takem stanju se, kakor se zdi, zdaj nahaja boj, to je predzadnji oddelek, ker konec tvori končna zmaga nad nasprotnikom. Predpogoj zmage ne tvori strašna sila možice, ne, marveč mir, trdna volja, zastavljanje in razdelitev moči, kratko vse, kar značimo z izrazom, vojaška organizacija, to zmaga,
BOLGARIJA NAJ 151 ŠLA NAD CARIGRAD.
Petrograd, 8. julija. »Rječ« po-Vdarja, kako velikanske važnosti bi bito za ruski izvoz pa tudi za dovoz orožja, če se odpro Dardanele. Iz znanih vzrokov pa Rusija osvojitve Dar-dancl sedaj ne more vojaško, ampak samo diplomatično podpirati. V poštev bi prišla predvsem Bolgarija, pa pogajanja. nočejo naprej, ker ententa noče dati nobenih gotovih garancij za bolgarske želje. Na Turčijo pa ima največji vpliv Nemčija.
Turčije v vojski.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 9. julija. (Kor. ur.) Iz turškega glavnega stana: Na kavkaški bojni črti je bil krvavo odbit močni oddelek sovražnika, ki je napadel, da krije umikanje kavalerije na levem krilu. Nekaj Rusov je bilo ujetih; sovražnik je imel 100 mrtvih in ravno toliko ranjencev. Naša kavalerija zasleduje Ruse. Pri Sedil Bahru so bili poizkuše-ni sovražni napadi na desno krilo s težkimi izgubami za sovražnika odbiti. V Sueškem prekopu sc jo minuli teden iz neznanega razloga potopila neka velika ladja in je povzročila, da so morali ustaviti plovbo. Ob Evfratu se je bil boj, neka sovražna ladja je bila močno poškodovana in so jo morali vleči proč.
STRAŠNE IZGUBE OB IZKRCAVA-NJU NA DARDANELE.
Pariz,. 11. julija. (Kor. ur.) Posebni poročevalec »Journala« opisuje, kako so izkrcavali prvi ekspedicijski zbor 25. aprila. Prostovoljno se je ponudilo 600 Angležev, da se prvi izkrcajo in da krijejo in omogočijo izkrcanje. Niti eden teh 600 Angležev ni ostal živ. Tudi zdaj, poroča poročevalec, pade ob vsakem izkrcanju večji del čet, ker se nahaja kraj, kjer izkrcujejo čete, pred turškim ognjem.
BOJI MED ANGLEŠKIMI IN TURŠKIMI ČETAMI.
London. (Kor. urad.) »Reuter« poroča Uradno; Naše čete v Lahedj je 4. julija napadla več tisoč mož močna turška sila, ki je imela nad 20 topov in ki je bila ojačena z mnogimi jezdeci. Kljub sovražnemu ognju so se držale do noči naše čete v postojankah. Del mesta Lahedj je gorel. Ponoči so bili še boji moža z možem. V dobrem redu se je izvedlo 5. julija umikanje iz Lahedja. Razen velike vročine in pomanjkanja vode so trpele naše čete tudi zato, ker so bežali od zastav arabski transportni pomočniki. Umaknile so se zato v Aden, Ranjeni so bili 3 angleški častniki. Ujeli smo enega turškega majorja in 13 mož.
NAPAD NA EGIPTOVSKEGA SULTANA.
Aleksandrija, 10. julija, (Kor. ur.) Reuter poroča: Ko se jc peljal včeraj
zjutraj sultan k molitvi, je padla vržena skozi neko okno bomba pred konje, a ni razpočila. Napadalec jo ušel. Sultan se je udeležil službe božje in se jc popoldne kakor navadno sprehajal.
MMm neiiiskifi čel v jipzioii Airiti.
Berlin, 10. julija. (Kor. urad.) O vojski v nemški južnozahodni Afriki so došla sledeča poročila iz angleškega vira:
Kapsfadt. Reuterjev urad. Uradno se poroča iz Pretorije: Botha je sprejel kapitulacijo nemških čet v nemški južnozahodni Afriki.
Kapstadt, Uradno sc brzojavlja iz Pretorije: Sovražnosti v nemški južnozahodni Afriki so zdaj dejansko končane. Armada se vrača v unionsko ozemlje.
(Opazka Wolffovega urada: Nadzorovati teh Reuterjevih poročil trenutno tu ni mogoče. Objavljamo jih zato s pridržkom.)
KOLIKO NEMCEV SE JE UDALO V AFRIKI.
London. (K. u.) »Reuter« poroča iz Pretorije: Nemške čete v jugozahodni Afriki, ki so sc udale, štejejo 204 častnike in 3166 mož s 37 poljskimi topovi in z 22 strojnimi puškami.
Boli m ziei.
Nemško n r a d n o poročilo.
Brezuspešni francoski napadi.
Berlin, 10. julija 1915. Uradno razglašajo: Pri Bandesapt so se izjalovili 3 francoski napadi v našem artilerijskem ognju.
Severozahodno od Beau Sejourja je bil z naskokom vzel nek sprednji francoski jarek.
V	gozdu Pretre smo z napadom zbolj-šaii svoje nove postojanke,
Od 4., julija je bno v bojih med Mozo in Mozelo ujetih 1.798 Francozov in zaplenjen?. trije topov;, 3.2 strojnih pušk in 18 metalcev min.
Najvišje vojno vodstvo.
Berlin, 11. julija. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Obnovljeni poskus Angležev, da bi se polastili severno od Yper-na naših postojank, se je izjalovil z izdatnimi izgubami za sovražnika.
Zadnje dni je bilo vsled francoskega ognja med prebivalci v Livienu 40 žrtev, 10 med njimi je mrtvih.
Med Ailf.y i.u Apremontu brezuspešni francoski napadi z ročnimi granatami.
V	gozdu Fretre se je z močnimi izgubami za sovražnika zlomil z liutini artilerijskim ognjem pripravljeni napad.
Napad na nemško postojanko vzhodno in južnovzhodno od Sontier-nacha (južnozahodno od Miinstra) je bil odbit.
Najvišje vojno vodstvo.
Poročilo maršala Frencha,
London, 10. julija (K. u.) Maršal French poroča dne 6, julija: Sovražnik je ponovno poizkušal zopet osvojiti izgubljene strelske jarke. Uspešno sodelovanje naše in francoske artiljerije je ustavilo vse sovražne protinapade. Zjutraj se ie sovražnik po obstreljevanju, ki je trajalo dva dni in dve noči, umaknil ob kanalu nazaj, da smo mogli pridobiti ozemlje. Zaplenili smo eno strojno puško in 3 možnarje. Vsa došla poročila izvajajo, da so bile sovražne izgube težke.
Popisovanje moških na Angleškem.
London. (K. u.) Poslaniška zbornica je v tretjem branju sprejela postavo o popisovanju moških in nato v prvem branju postavo o prisilnem naznanjevanju rojstev.
Asqmth in Kitchener na bojni črti.
London. (K. u.) Na vabilo maršala Frencha sta obiskala ministrski predsednik Asquit in lord Kitchener bojno črto, kjer sta se mudila od torka do 8. t, m, zjutraj,
Kanadski zbor pomnožen,
London. »Times« poročajo iz Toronta: Vlada je sklenila, da poviša število kanadskega ekspedicijskega zbora na 150.000 mož. Nove čete izpopolnita dve diviziji, ki se nahajata preko morja. Tretja divizija ostane v Kanadi.
Posvetovanja francoskih in angleških ministrov.
London, 10. julija. (Kor. ur.) As-guith, Crewc, Kitchener in Balfour odpotujejo 12. t. m. z Angleškega, da se 13. t, m. v Calaisu posvetujejo z Vivi-anijem, Delcasseom, Millerandom, Au-gangneurem, Thomasem in Joffrem. Navzoč bo tudi maršal French.
Kitchener rabi še veliko ljudi.
London. (Kor. urad.) V Guidhallu je bil 8. julija shod, na katerem je razpravljal Kitchener o pomoči naselbin in Indije. O novačenju je Kitchener izjavil, da se je začetkom vojske priglasilo dovolj vojaških novincev, a da rabijo še več ljudi. Občin-
rlvo je zasledovalo z vedno večjim zanimanjem napredek in hitro izurjenje nove armade, ki je dosegla tako število, da bi se bilo to zdelo še pred kratkem neverjetno. Potrebujejo pa še veliko ljudi. Vlada o novi armadi molči, ker bi bilo za sovražnika važno, če bi izvedel natančno število. Kitch ener je zahteval, naj pozovejo zdrave moške, da sprejmejo službo v armadi, predvsem neoženjene. Števila vojaških novincev radi pomanjkljivih priprav zdaj ni več potrebno omejevati.
M morju.
DELO PODMORSKIH ČOLNOV.
London. .Parnik »Dido«, ki jc v zadnjem tednu ušel nekemu nemškemu podmorskemu čolnu, ki ga je poškodoval s strelom iz topa, je bil zdaj blizu severne Škotske s torpedom potopljen. Posadko so rešili. Rusko ladjo »Lightbody« je pri Corku obstreljeval in potopil nek podmorski čoln. Kapitana in. 26 mož posadke so rešili.
Londpn, 9. julija. (Kor. ur.) »Lloyds« poročajo iz Peterheada: Ruski parnik »Arta«, 2000 ton, na poti iz Arhangel-ska v Hull, je bil napaden po nekem nemškem podmorskem čolnu. Posadko so izkrcali v Peterheadu. Ladja, ki še ni potopljena, plove okoli in je nevarna ladjeplovbi.
AMERIŠKO BRODOVJE SE NE PREPELJE SKOZI PANAMSKI PREKOP.
Amsterdam, 8. julija. Iz Washing-tona se poroča: Napovedana vožnja ameriške mornarice 5. julija jc odpadla, ker se prekop še podsipava.
Mm poročilo.
ZBOROVANJE ODSEKOV RUSKE DUME.
Petrograd, 11. julija. (K. u.) »Novo Vreme« poroča: Odseki ruske dume so se zbrali prvič 5. julija. Predsedoval jim je ministrski predsednik Goremkyn. Član državnega zbora Samarin, ki je bil tudi povabljen k seji, se je ni udeležil.
SAMARIN POSTANE VIŠJI PROKU-RATOR SVETEGA SINODA.
Moskva, 11. julija. (Kor. ur.) »Rusko Slovo« poroča iz avtentičnega vira: V kratkem bo imenovan moskovski plemiški maršal Samarin za višjega prokuratorja svetega sinoda.
VAJAŠKI ATAŠEJI POTUJEJO IZ RUSKEGA NA FRANCOSKO BOJIŠČE.
Berlin, 10. julija. V vojno armado dopuščeni vojaški atašeij nevtralnih držav, ki so bili navzoči med dogodki v Galiciji, so se vrnili nazaj in odpotujejo na zahodno bojišče.
JAPONSKA IN NEMČIJA.
Petrograd. (K. u.) Japonski list »Ja-mats«, ki se odkrito poteguje za rusko-japonsko zvezo, izvaja, da po vojski ni izključeno, da se približata Japonska in Nemčija.
AMERIŠKE ZDRAVNICE V EVROPI.
Rotterdam. Iz New Yorka se poroča Nad 30 ameriških zdravnic odpotuje v Evropo, da bodo zdravile otroke vojske in njih matere.
STAVKA AMERIŠKIH LADJINIH STROJNIKOV.
Amsterdam. Iz Newyorka se poroča: Strojniki Amerika proge groze s stavko, če jim ne zvišajo plač. Parnik »Philadelfia« še ni mogel odpeljati, ker hočejo strojniki čakati, da se družba o njih zahtevah izrazi.
HOTEL »SEESCHLOSS« ZGOREL.
Berlin, 8. julija. Hotel »Sceschloss« v Heringsdorfu je pogorel do tal.
Za sfaro Ljiljano!
Pred par dnevi je »Slovenec« poročal, da bodo v Trstu odpravili nekaj novo krščenih imen ulic in trgov ter jih nadomestili s starimi. Tudi v Ljubljani bi bilo pametno izvršiti kaj podobnega. Ne glede na to, da je Ljubljana zlasti po potresu izgubila svoje staro lice, so ji inženirji s svojimi »rc-gulačnimi načrti« hoteli dati podobo dvomljive vrednosti kakega amerikan-skega parvenu-mesta, ki nastane tako-rekoč v par urah. Mi bi pa morali biti ponosni, da jc naše mesto delo stoletij, da ima svojo kulturo, svojo zgodovino in s preteklostjo posvečene tradicije in naprave. To staro častitljivo lice naše prcstolicc bi morali varovati kot dragocen spomin, kot sliko naših dedov. Tako smo z brezvestnim podiranjem starih spomenikov z ravnilom pri zeleni mizi brutalno spočetimi cestami prišli tako daleč, da mesto danes ne nudi nikjer sklenjene vrši e, vse je razmetano in razcefrano, ne glede da odkup sveta za regulacije stane nepotrebne tisočake. Pa sevc ccsta mora biti ravna, da sc lažje veter in
135. štev.
prah podi po njej, pusta in enakomer* na, tako da se je tujec izrazil o Ljubljani, da se ne more spoznati več v njej in da bi bilo najbolje njene cestc na amerikanski način enostavno numeri-rati! In, ali mar tujca zanima ameri-kansko moderno mesto brez duše, brez zgodovine? Zakaj pa hodijo ljudje v Italijo? K sreči se je ta manija raz-diranja tudi na severu že unesla, le pri nas smatramo to še za zveličavno.
K ohranitvi častitljivega zgodovinskega bit ja mesta pa ne spadajo samo stavbni in drugi spomeniki, marveč tudi stari praktično-idilično nastavljeni trgi in njih imena. Zakaj jc izginil iz Ljubljane stoletja tako imenovani Novi trg (sedaj Turjaški trg)? Kos zgodovine tiči v tem imenu in vsakdo bi se spomnil: ko jc bil Mestni in Stari trg premajhen, so se v srednjem veku že preselili plemenitaši v nov del mesta, odtod ime trga. Čemu smo prekrši iii Š p i t a 1 s k i m ost in Š p i t a 1 -s k o u l i c o? Vsakogar bi ti imeni spominjali na meščansko ustanovo starega špitala. Ali je bilo mar potrebno uradno preminjati ime m esarske-m u in č e v 1 j a r s k e m u mostu in tako zabrisati spomin na čestite stare zadruge čevljarjev in mesarjev. Hvala Bogu, da imajo tukaj ljudje več zdravega konservatizma in se v instinktivni pieteti drže starih po zgodovini naših prednikov posvečenih imen, kakor se tudi Dolenjec rajo oklepa svojega davnega Novega mesta. Le kulturen brdavs bi si upal vzeti mestu zgodovinsko utemeljeno Gosposko ali Ž i d o v s k o ulico. Dalje, kje je v Ljubljani Žitni trg, Kravja dolina, Celovška ali Tivolska cesta, čemu je brez potrebe raztrgana Tržaška in Martinova cesta na dva dela? Menda radi težje orientacije. Za vsa nova imena, ki smo jih tem kra-j jem dali, bi lahko v novih delih mesta naši dovolj primernega prostora.
Dr. M—1.
Dnevne novice,
+ Proslava sarajevskih morilcev.
Zli ani Mussolino priporoča v »Popolo d'Italia« proslavo Principa, Gabrino-viča in drugih udeležencev umora v Sarajevu. Italijani, Francozi, Belgijci, Srbi in Angleži tem morilcem ne morejo biti dovolj hvaležni, ker bi brez njih v dveh desetletjih neopaženo in za trajno prišli pod nemški jarem. Članek konča Mussolini z besedami: »Živel Principov samokres in Gabrinovičeva bomba!« — Ne moremo dovolj obsoditi te skrajne podlosti Lahov. No, pa to le potrjuje našo sodbo o Lahih, kajti od naroda morilcev ne moremo kaj dru' gega pričakovati.
-f- Avstrijski! Eksminister Schreiner1 je na zaupnem zborovanju zapadno-čeških! okrajev govoril tudi o bodoči notranji po« litiki ter rekel, kakor poroča »Tagespost«' št. 178: »Es sei klar, daB das Regime in Zukunft deutsch sein miisse.« (Jasno je, da se mora v bodoče nemški vladati.) Mi pa lahko zatrdimo: Ne bo se vladalo nemški,, ampak avstrijski, t. j, vsem narodom pra* vično!
-f Za vojake-ranjence nam je izročil vlč. g. dr. Ivan Janežič, bogoslov. profesor v Ljubljani, 5 K,
—	Odlikovanja. Vojaški zaslužni kri* žec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik 17. pp. Hugo Ventour pl. Thurman. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: ritmojster 5. trenske divizije Josip_ Vodopivec, poročnik-prov. častnik 17. pp< Ivan Novak in nadporočnik 7. polj. havb, p. dr. Aleksander Sajovic. Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne sve« tinje je dobil polkovni zdravnik dr. Ivan Korže, vojna bolnica št. 5/4. Najvišje po* hvalno priznanje je dobil poročnik 27. dom, p. Mihael Leveč.
—	Ogrska žitna letina. — Zeld ugodne cenitve. Iz Budimpešte se po-: roča, da ogrsko poljedelsko ministrstvo v svojem poročilu 8. t. m. ceni letošnjo ogrsko letino v milijonih meterskih stotov: pšenica 46'0 (28*64), rž 12'9 (10-77), ječmen 13'55 (14*21), oves 12*46 (12*56). Številke v oklepajih pomenja-jo lansko letino. Koruza skoro povsod dobro kaže in obeta srednje dobro, rav-notako tudi krompir. Znatno se jo zboljšala sladkorna pesa. Dež v zad-i njih junijskih dneh je vse setve zboljšal.
—	Poštni uradniki pri generalnem poštnem ravnatelju, Z Dunaja se poroča 10. julija: Predsednik društva poštnih uradnikov nadoficijal Pauernfeind se je včeraj oglasil pri generalnem poštnem ravnatelju Wagner-Jaureggu in ga prosil, naj bi na merodajnih mestih podpiral prizadevanja poštnih uradnikov, ki se izvedejo z ozirom na neugodno razsodbo državnega sodišča v to svrho, da se bivšim aktivnim častnikom všteje v njihovo službeno dobo tudi čas, ko so služili v vojski. Dalje je predi sednik Pauernfeind priporočil v pospešen
nje vprašanje o draginjskih dokladah. Predložil je tudi prepise spomenic, ki so se poslale dotičnim ministrstvom, in sicer glede doklad onim uradnikom, ki so morali radi vojnih dogodkov zapustiti svoja mesta, oziroma so se na ista že zopet vrnili, dalje glede zvišanja pokojnin vojno-invalidnim poštnim uslužbencem in ureditve in zvišanja preskrbnin svojcem v vojni padlih poštnih uslužbencev; druga spomenica se poteza za to, da se vpoklicanim poštnim uradnikom všteje vojna služba v službeno dobo in tretja spomenica gre za tem, da se novovpoklicanim poštnim uradnikom prizna enoletno prostovoljstvo tudi tedaj, ako nimajo predpisane znanstvene predizobrazbe. Generalni ravnatelj je obljubil po možnosti podpirati vse navedene želje poštnih uradnikov.
—	Posledice velike nevihte. Iz Dol pri Litiji se nam piše: V petek, dne 9. julija, nas je obiskala silna nevihta. Toča nam je uničila vse pridelke. Nad pol ure je tolkla pomešana z dežjem, in pobelila tako, da je izgledalo kakor pozimi. Pri nas je žetev pozna, zato je še celo ječmen nepožet ter sedaj popolnoma uničen. Obetali smo si tolikih pridelkov, kakor že dolgo vrsto let ne, in sedaj je šlo vse po vodi. Ako ne bo kake pomoči, ne bomo jedli kruha.
—	Dr. Ivan Merhar — padel. Z južno-zapadnega bojišča priobčuje »Edinost«; Vojna pošta št. 95, 8. VII. 1915: »Žalostnim srcem Vam javljam, da je dne 5, t. m. ob 2. uri popoldne padel na južnem bojišču ob Soči junaške smrti občeznani rodoljub in profesor na c. kr. državni gimnaziji v Trstu, g. dr. Ivan Merhar. Dal Bog, da bi njegova smrt in smrt ostalih naših junakov obrodila našemu narodu mnogo sadu, mu priborila zagotovljeno narodno bodočnost in kaznovala tiste, ki so nas varali skozi desetletja,« — Kruto zadeti rodbini naše najgloblje sožalje.
—	Slovenski veletržec, računski narednik Fran Kavčič v italijanskem ujetništvu, Iz Gorice: Znani slovenski veletržec Fran Kavčič na Kornu se nahaja v italijanskem ujetništvu v kraju Alessandria v Pije-montu. Ves čas vojne je bil Kavčič štacijo-niran ob morju, največ časa v Sesljanu, odkoder se je pripeljal večkrat s svojim avtomobilom v Gorico. Ko je izbruhnila vojna z Italijo, se je nahajal v Porto Buso ob meji tik Gradeža in tam je prišel z ostalo malo posadko vred v italijansko ujetništvo. Ko so Italijani zasedli La Porto Buso, se je bila raznesla po Gorici vest, da je narednik Kavčič padel. K sreči pa se ni obistinila ta vest. Pismo je došlo Kavčičevi družini preko Švice. Pisati je smel samo to, da je zdrav in da se nahaja v Alessandriji.
—	Umrla je v Bršlinu pri Novem mestu vzorna in pridna gospodinja Neža G 1 o b e 1 n i k, rojena V r t a č n i k, doma iz Planine na Štajerskem, soproga Antona Globelnika, posestnika v Bršlinu pri Ru-dolfovem. Naše iskreno sožalje!
—	Umrl je v Divači dne 10. julija po dolgi in mučni bolezni g. J e r n e j Mlakar, mizarski mojster. Bog mu daj večni mir!
—	Iz italijanskega ujetništva se je oglasil korporal Tomaž S e 1 j a k, slikar iz Podmelca, ki je bil nazadnje prideljen orožniški asistenci v Tolminu. Nahaja se na Pijemonteškem v mestu Asti, Caserma Colli 31.
—	Pokopali so v četrtek v Komnu 20-letnega Ivana Ščuka, ki je padel na italijanskem bojišču.
—	Umestna prepoved. C. in kr. etapno poveljstvo pete armade je prepovedalo prodajati predmete, ki imajo znake, označbe, napise itd., nanašajoče se na razpuščeno družbo »Lega Nazionale« ali na družbe, ki so bile razpuščene zaradi državi sovražnih tedenc. Prestopki se bodo kaznovali.
—	»Ilustrirani Glasnik« štev. 46. ima sledeče slike: Podmorski čoln pred sovražno ladjo v Adriji. — Nemški napad na francoski oklopni avtomobil. — Turki pri Galipoliju. — Italijanski oddelek s kolesi na motor. — Albanski pohod proti Srbom.
—	Človek brez rok. — Padli junaki. — Oddelek nemških vojakov s strojno puško. — Kuski ujetniki. — Albanska gorska pošta,
—	INa nevjorski borzi.
—	7. lovski bataljon. Iz pisma zdravnika dr. Demšarja posnemamo, da so padli, oziroma so bili težko ranjeni sledeči lovci 7. lovskega bataljona: Mikuž Ivan, štabni lovec, iz Borovnice, strel v trebuh, umrl v H. - Kastelic Josip, lovec, rojen 1896, iz šmartna pri Litiji, strel v trebuh, mrtev; Pavločič Matija, lovec, iz Semiča, strel v vrat mrtev; črnovojnik Jože Prijatelj, rojen 1887, iz Škocijana pri Krškem, strel v prsa; Topaj Anton, rojen leta 1882., iz Standreca na Primorskem, strel v glavo, težko ranjen; Kobe Florijan, rojen 1896, iz Vinice, strel v glavo in vrat, iežko ranjen.
—	Družinska žaloigra. Praga, 10. julija. Maleški okrožni zdravnik dr. Vladimir Zeman je sebi, svoji ženi in poldrug-letneinu sinčku vbrizgal velike količine morfija z namenom, da bi povzročil smrt. Ko so ljudje naslednje jutro odprli zd^av-
Nemški cesar pri kosilu v Galiciji.
nikovo stanovanje, so našli otroka mrtvega na tleh, zdravnik in žena sta bila pa še živa. Prepeljali so ju v bolnišnico v Nemški Brod in spravili k zavesti. Dr, Zeman je bil morfinist ter je bil že enkrat v norišnici. Iz najdenih pisem izhaja, da sta Ze-manova sporazumno sklenila umreti z detetom vred,
— Županstva, pozor! C, kr. namestni-štvo v Brnu naznanja, da sc dne 31, oktobra 1883. v Neugasso pri Olumucu rojeni ter v Zoptau pristojni krojaški pomočnik Albert Wettescha brez posla klati po svetu in izvablja pri županstvih na račun svoje domovne občine denarne podpore, vrhutega pa tudi izkorišča bolnišnice. Županstva se opozarjajo, da z navedenim obravnavajo po odgonskih predpisih.
LjillfliisKe novice.
lj Umrli so v Ljubljani: Vladislav Von-draček, litograf, 21 let. — Simon Kregar, sin trgovca, 3 dni.
lj Na koleri so umrli minuli teden v Ljubljani štirje vojaki in. sicer dno
4.	.julija 26 letni pehotni poddesetnik Peter Zabek reete Szombek iz Galicije,
5.	julija 29 letni brambovec pešec Alojzij Maulo iz ljutomerske okolice, 7. julija 20 letni brambovec pešec Karol Eigner iz Linške okolice in 281etni top-ničar Henrik Primerhoser iz Linca. Zdaj ni na koleri nihče bolan.
lj Smrtonosen padec. V četrtek je 60 letni vžitkar Babšek, podomače Žerjav, iz Babne gorice pri svoji hčeri na Selu pri Laverci, katere mož je v vojski, na polju nakladal žito. Ko je stal na vozu, sta vola cuknila, vsled česar je mož padel z voza in si menda tilnik tako nalomil, da jc drugi dan umrl in so ga včeraj pokopali na rudniškem pokopališču. Pokojnikov sin jc v vojski in. že 10 mesecev ni od njega nobenega glasu.
lj Stotnik jc postal g. Franc Kau-dela, arhitekt in stavbni mojster v Ljubljani.
lj Cesarski nemški konzulat v Trstu je bil 9. t. m. zopet premeščen iz Ljubljane v Trst nazaj.
lj Umrl je v Peszu na Ogrskem c. kr. zdravnik admiralskega štaba v pok. dr. E v g e n Gruber, star 69 let.
lj Času primerno. Mesar in gostilničar na Glincah g. Marinčič je začel z ozirom na to, ker je tam mnogo delavstva klati konje in prodaja meso brez kosti kilogram po 2 K. Ljudje so mesnico kar obkolili in je bilo v kratkem meso razprodano. Tudi gostilno so napolnili in vsak si je privoščil porcijo konjine. Docela pameten in času primeren korak.
lj Kdo je kriv draginje na trgu? Piše se nam: Draginja je postala neznosna, da je nižji sloji ne zmagujejo več. Vzroki so različni. Prvič so živila producenti sami podražili. Tako novi krompir. Druga leta se ga je dobilo ob novini za 10 vinarjev včasih celo do 30 drobnih. In v soboto? Po šest srednjih. Vzrok temu je tudi precej obilo število vojaštva. Ko bi bilo letošnje leto normalno, bi živil naravnost preosta-jalo, sedaj jih pa še kljub izredno dobri letini češče primanjkuje, Nadalje je vzrok, ker je v Ljubljani sedaj mnogo premožnih beguncev, katerim ni prav nič za denar, ker ga imajo v izobilici. In tudi zelo velik vzrok so konsumenti sami, ker se kar pulijo za živila in jih drug drugemu draže. Le en slučaj izmed sto. V soboto je prinesla na trg neka ženska ješprenček ter ga prodajala po 80 vinarjev liter. Ženske so sc z njo pri nadrobni prodaji pogajale za ceno. Nato pa pride neka begunka, Tržačanka, ter hoče vse skupaj preplačati po 1 K! Razumno je, da v takih slučajih domačinke
glasno godrnjajo in naj bi tujci pomislili, da si na ta način ne pridobivajo simpatij, Sploh naj bi pa producenti pomislili, da so konsumenti tudi ljudje in morajo živeti, kakor oni sami in pa da ima oblast moč oderuštvo kaznovati, živila pa rekvirirati, lj Koniiscirala je drva na Trnovskem pristanu deželna vlaka radi visokih cen.
lj Izgubljena je bila danes na poti od tržaške mitnice do Rimske ceste denarnica z vsebino okoli 40 kron. Pošten najditelj naj najdeno izroči na policiji.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da se vrši redna mesečna dražba, in sicer dne 15. julija 1915 za v aprilu in maju 1914 zastavljenih dragocenosti, dne 16. julija 1915 pa za v juniju in juliju 1914 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
S
Cglej, C-radež, Tržič, Devin, Sesljan, Nabrežina, Miramar.
Ob današnjih lagunah severne obali Adrije, ne daleč od Soče, se je nekdaj vzdigalo po vrsti drugo velemesto rimskega cesarstva, daleč znano kot priljubljen sedež rimskih cesarjev in cesaric — krasni Oglej. Kakor tukaj, tako so Rimljani in pozneje Benelčani tudi po Istri in Dalmaciji ob obali Adrije ustanovili celo vrsto velikih mest in trgovišč, ne d abi prodirali dale v notranost in ji dali romanskega prebivalstva. Laž je, ki kriči do neba, ako današnji Italijani govore o italijanskem prebivalstvu ob teh obrežjih in na to utemeljujejo svoje iredentisti-ške zahteve. Približno 95 odstotkov prebivalstva so Slovenci in le 5 odstotkov jih je italijanskega pokolenja. V Ogleju samem in po drugih mestih avstrijske Furlanije bivajo, res, Italijani, in ko sem potoval po deželi, se mi je zdelo, da sem v sosedni Benečiji. Enake lagune, podobne vasi z velikimi cerkvami in štirivoglatimi, topimi zvoniki, po kanalih enake gondole; po pristaniščih ista industrija sardel in ista nesnaga; po ravninah, ki jih je nanesla Soča, podobna riževa polja, močvirje, malarija.
Oglej so menda pač že zasedli vojaki verolomnega kralja Viktorja Ema-nuela, a tam se jim ne nudijo več palače in svetišča kakor nekdaj, ko je bil Oglej še del rimskega cesarstva, in bratje abruških brigantov se bodo pač morali zadovoljiti z močvirnatim poljem in milim nebom. Dosti več od starega Ogleja ni ostalo; niti dva kamena ne ležita tam več drug na drugem. Ko sem se po dveurni vožnji iz Tržiča peljal po dolgem lesenem mostu čez Sočo in zagledal onstran na rujavi ravnini moderno mestece, skoro nisem bolel verjeti, da je to Oglej. Toda moj voznik je imel prav, kajti pred nama je stala srednjeveška stolnica nekdanjih patriarhov s svojim stasovi-tim zvonikom, ki sem ga bil opazoval že z višine za Trstom. Tu je bil tudi muzej s številnimi napisi ter predmeti iz stekla in brona, ki jih kmečki plug še vedno spravlja na površje, in po kanalu so se zibale podobne gondole kakor v Benetkah, samo da niso bile tako lepo opremljene. O neštetih palačah, svetiščih, kopališčih tfn slavolokih, ki so bili za dobe Rimljanov kras in čar Ogleja, je izginila zadnja sled. Kako sc jc moglo tako svetovno mesto,
ki je imelo takrat skoro 600.000 prebivalcev, torej približno oholiko, kakor danes cela kraljevina Dalmacija, tako korenito pomesti s površine! Atila je mesto pač- razdrl, a moralo bi ostati vsaj kamenje! Kam je izginilo? Gospod Karol Gregorutti, ki poseduje sam veliko zbirko novcev, draguljev in izrezljanih kamenov iz najsijajnejše dobe Ogleja, me je o tem poučil. Kakor je Kartago za kamenolom, tako so si begunci iz Ogleja in njih potomci zgradili ponosne Benetke svojega nekdanjega rodnega mesta. Saj v njihovih lagunah ni bilo kamenja, in zato so si vozili stavbeno gradivo od tam, kjer je bilo že obsekano in takorekoč pripravljeno za odvoz. Ker pa v lagunah tudi trdnih temeljev za zgradbe niso imeli, so šli po kole za svoja mostišča v istrske gozdove. Divja burja je, kar je gozdov ostalo, uničila, mlado brstje pa so koze pogrizle, in tako se je zgodilo, da je dandanes pogorje vzhodno od Trsta ravnotako golo, kakor mestna tla izgi-nolega Ogleja.
Južna od Ogleja se razprostirajo tje do italijanske obale in še dalje naprej onstran reke Tagliamento velike lagune kakor na beneški obali. Gradež je na najbolj južnem otoku v lagunah. Središče mu je luka, okrog pa mreža ozkih ulic. V vsaki drugi hiši je kavarna, »tratorija« ali gostilna, in če opažamo dandanes tam prav živahno življenje, je to posledica ne toliko industrije, ki predelava sardine, kolikor prometu tujcev, ki poletje za poletjem v vedno večjem številu prihajajo v Gradež, da se osvežijo v izbornih morskih kopelih. Gradež je dobil za mesta avstrijske Furlanije približno enak pomen kakor Lido za benečanske kraje, in ker se bodo prihodnja leta Avstrijci in Nemci italijanskim kopališčem vsekakor izogibali, sme Gradež računati na lepe dobičke.
Ko sem se vozil iz Ogleja z gon« dolo po omrežju s trstjem obraščenih kanalov, med kalužnatimi nasipinami in nizkimi otoki v Gradež, mi je gon-doljer zapovrstjo imenoval majhne ribiške vasice, ki ondi sanjajo iz srednjega veka do danes. Skromne hišice z nekoliko poševnimi cerkvami in zvoniki, prav kakor na Benečanskem. Posebej me je opozoril na Barbano, kjer je v cerkvi poleg zapuščenega samostana mnogo čislana podoba Naše Gospe. Videti bi morali, gospod, kakšno življenje vrvi tu ob Šmarnu! Ne bi prepoznali naših tihih lagun! Poglejte, gospod, krog in krog! Danes ne vidite skoro nobenega čolna, takrat pa jih jo na tisoče. V dolgih sprevodih se pripeljejo gondole, veslači in romarji slavnostno nakinčani, duhovnik v polnem ornatu, iz Belvedera, Sv. Petra, Ogleja, Gradeža itd. Vse prebivalstvo je na morju. Na prvem čolnu vsake procesije se vofei najlepša pokloba Matere božje iz vsakega kraja, in tako se zbere v Barbani 30 do 40 tisoč romarjev, ki se hočejo vsi udeležiti svečanostne službe božje. Potem pride ljudska veselica.
(Dalje.)
NsskoK pri Kolonieji.
Četovodja Karol Jakopič piše svoji sestri:
Draga sestra! Kakor sem Ti že sporočil, sem sedaj v bolnišnici. Ker sem že precej okreval, Ti nekoliko opišem, kar sera doživel od zadnjega dopusta.
Dne 14. maja smo prišli v mesto Ivolomejo. Hodili smo ccl dan do polnoči. Prišli smo k 3. armadnemu zboru. Tam smo dobili štirje možje eno štruco komisa in vsak še eno rezervno porcijo. Zjutraj ob štirih smo šli zopet navrej. Korakali smo skozi mesto Ko-lomcjo. V mesto so letele granate in Šrapneli. Okna so se razletavala od gromenja topov. Tu pa tam je priletela granata v poslojije in odtrgala kos zi-dovja. Pločevinaste strehe so letele po zraku kakor aeroplani. Med tem hrupom jc naša 3. stotnija, ločena od bataljona, nadaljevala svojo pot. Bili smo takrat rezerva. Med maršom smo so spogledovali, češ: lepo se nam obeta. Srečno smo prišli skozi mesto. Ustavili smo se za štirimi nizkimi hišami. Tam da stotnik povelje, da zložimo puške v piramide in odložimo telečnjake; večina ima nahrbtnike, le nekaj malega nasi ima bolj priljubljene rjavke. Polegli smo za hišo po vrtnih gredah; vsak si je utrgal cvetko in zataknil na čepico. Ves čas so letele čez nas granate in šrapneli, a mi sc nismo dosti menili zanje. Tu in tam je pogledal kateri, kam pravzaprav padajo ti stre-li, ki nič ne zadenejo; enkrat so bili prekratki, enkrat predolgi.
Med te!m viharjem nam je hitro potekel čas; dve uri sta mignili, da ni-
smo vedeli, kdaj. Pa še zgoraj je začelo grmeti, kar že dolgo nisem slišal. Megle so vlačijo tako nizko, kakor bi nas hotele skriti pred Rusi. Potem se vlije doz, kar pa ni trajalo dolgo. Prišlo je povelje, da pojdimo na pomoč 4. domobranskemu polku levo od Ko-lomeje. Tam je bilo premalo mož in Rus se je pririnil v naše postojanke, misleč, da se mu bo v njih bolje godilo nego v njegovih. Pa se je zmotil. Pustili smo ga noter, da se kratkočasi z našimi granatami, ki smo mu jih ra-dovoljno pošiljali. Kar odskakovale so od zemlje, pa ne vem, ali od veselja ali od prevelike moči, ki jo imajo naši težki topovi. Ne vem, kaj mislijo rjavo-suknezi o njih; nam bodo povedali, ko pridemo skup. Pregnati jih moramo iz naših jarkov. Malo težko bo šlo, pa 3. stotnija 7. lovskega bataljona bo že naredila.
Od železniške proge smo bili oddaljeni kakih 10 minut. K sreči je bil ondi napravljen jarek; šli smo drug za drugim po njem. Sicer je bil ponekod do polovice napolnjen z vodo, a kaj zato, da nas le Rus ne vidi. Petnajst korakov pred progo se je jarek končal. Zdaj pa hitro čez cesto in za železniško progo. Ko smo vsi za progo, pa po vseh štirih naprej. Tako daleč, da smo dosegli isto širino, kakor jo je imel Rus v naših strelskih jarkih. Tedaj nas je pa tudi Rus že opazil. Začel je metati granate in šrapnele, pa mu ni nič pomagalo. Naši topovi so mu dobro odgovarjali in tudi bolje zadevali nogo ruski. Sedaj samo še čakamo povelja za napad. Oddaljeni smo biii oil Rusov še 1500 korakov; malo daleč za naskok, zlasti ker je bilo šele ob štirih popoldne, torej popolnoma svitlo. Pride povelje: prvi trije vodi naj odrinejo, četrti jim sledi na 300 korakov.
Ko pridejo čez železniško progo, žačno Rusi tako hitro streljati iz pušk, da so se morali naši vreči na tla. Marsikaterega je zadela krogla, ko jc napravil komaj sto korakov. Zdaj je bilo težavno delo; če je kdo le malo dvignil Klavo, so priletele krogle od vseh strani, zlasti pa od leve. Zdaj ni bilo drugega, nepo plaziti se po trebuhu drug za drugim kakor kača. Streljanje ni nič ponehalo. V tem so se prvi trije vodi oddaljili za 300 korakov in vrsta je prišla na nas. Vzdignili smo se po eden, po dva in šli na pomoč tovarišem, ne vedoč, ali pridemo do njih ali pa nas preje zadene sovražna krogla.
Predno smo došli tovariše, sc je stemnilo in Rusi so nekoliko pojenjali s streljanjem. Vsi sc razprostremo v rojno črto in na dano znamenje gremo 50 koralvov naprej. Zdaj nas niso vi-dodi, marveč samo slišali. Začeli so tako močno streljati, da smo morali zopet leči na tla. Malo se zakopljemo in postavimo prednje straže, kar je hitro narejeno. Zdaj je hotel stotnik zvedeti, kako močan je sovražnik. Kdo poj de poizvedovat? Ocl vsakega voda so šli po trije možjo in njihov vodja. Tudi jaz sem moral iti; vzamem tri može kar od kraja, ne da bi kaj zbiral, pa hajd! Šli smo na desno od naše rojne črte kakih 200 korakov v poševni smeri; ko smo pa prišli iz našega stražnega prostora, smo jo pa udarili naravnost. Pa ne dolgo; začutili so nas in razsvetlili prostor z raketo. Hitro se vržemo na tla in takoj nato že začne pokati. Kakor bi se vsula toča, so letele krogle mimo nas. No, sedaj ni bilo treba več poizvedovati, koliko je Rusov: dobro sem slišal dve strojni puški; biti je moral približno en bataljon. Ko poneha toča, gremo nazaj k tovarišem in jaz javim, kar sem dognal. Medtem smo dobili v pomoč od 78. pešpolka eno stotnijo in pa pol stotnije hrvatskih fantov. Bilo je krog 4. ure zjutraj, ko se vzdignemo, da prežene-mo nadležne Ruse. Imeli smo še 150 korakov do njih, ko se oglasi iz naših pri strašen Ura! Tako besno smo kričali, da smo skoraj strojne puške zatopili, s katerimi so tako hiteli streljati na nas. Pa jim ni nič pomagalo; eden jc bolj hitel proti njim nego dru-gi. Tu in tam sc tudi kateri zvrne, a na to se ni časa ozirati.
Prišli smo do okopov; nekoliko Rusov je ušlo, drugi so se udali. Osvojili smo zakope, dve strojni puški in precejšnje število Rusov. A to še ni bilo zadosti. Tudi jaz sem nekaj dobil: rusko polkovno trobento. Začnem trobiti na nov naskok. Naši so hiteli pro-1i vasi, kjer je bila pa prevelika premoč. A naši ne odjenjajo. Čez vodo in jarke so udrli v vas in ulovili 300 Rusov. Tedaj so se začele pomikati proti nam močne ruske čete; naši so se jeli počasi pomikati v pridobljene zakope. A jaz, žalibog, tega nisem
Ko sem nehal trobiti za naskok, sem zaslišal za seboj vpitje in takoj spoznal, da so Rusi. O Marija, sem si mislil, kaj bo pa zdaj. Grem proti Rusom in zakričim: »Roke kvišku!« Pa me niso hoteli ubogati; bilo je kakih 60 mož. Zavihtim puško ... Tudi to ne izda, preveč jih je pač. Skočijo name in še danes ne vem, kako da sem ušel smrti. Streljali so name in suvali z bajoneti, pa nič se me ne prime. Plašč imam ves razstreljen in bluzo tudi; veš, Pavla, tudi tista beležnica s podobico je razstreljena in ravnotako škatlja za cigarete, kar sem oboje nosil v desnem žepu. Meni pa nič! Tudi z bajonetom niso napravili dosti; samo dva sunka sem dobil v levo roko. Sedaj je bilo treba gledati, da se zrna-žem. Ilitro se obrnem in ne vem, kako sc je zgodilo, da sem zgubil čepico. Nekaj časa so še streljali za menoj, potem pa nehali. Sedaj sem bil brez čepice in brez ruske trombe; vse sem zgubil, samo življenja ne, hvala Bogu! No, to se bo že poravnalo. Zdaj pa naprej k »Rdečemu križu«! Tam so me obvezali in tudi najedel sem se, česar sem bil žc zelo potreben. Odpravim se k drugi postaji »Rdečega križa«, kjer sem dobil več svojih tovarišev. Šli smo na železniško postajo in se vozili tri dni. Vožnja je bila težka; vsacega je nekoliko rana bolela in mene tudi. Zjutraj 19. maja smo dospeli v Debre-cin in se odpravili v bolnišnico, kjer smo dobili potrebno postrežbo. Tu se ne sliši hrumenja topov, par dni nam bo poteklo v miru. Potem pa zopet nazaj v boj. Pozdravljam Vas vse skupaj! Živela Avstrija!
Izpred sodišče.
Nečloveški soprog.
Jakob Kotar, 57 let star, posestnik v Čatežu, je na glasu kot zelo surov in silovit človek. Zlasti je grdo ravnal s svojo ženo, ki jo je cb vsaki priliki neusmiljeno pretepaval. Kotar je vzel celo svojo ljubimko v hišo za deklo. Življenje Ivane Kotar je bilo potem pravcato peklo; pretepaval jo je tako surovo, da je bila po več dni bolna. Svojo neverojetno nečlovečnost in surovost je pa obdolženec pokazal dne 3. junija t. 1. S svojo ljubimko jc popival v raznih gostilnah in se vrnii nekoliko vinjen proti večeru domov. Kakor ponavadi, mu je prinesla žena večerjo, a mož se je jel nad nio jeziti, češ da je ješprert premalo zabeljen, nakar jo je jel v kuhinji daviti, nato je poklical ženo v sobo, kjer jo je dvakrat udaril s sekiro po križu in s pestjo na tla pobil, nato je na tleh ležečo vlekel iz sobe. Žena, vrnivši se v sobo, je pokleknila pred moža, rekoč: »Jaka, odpusti mi. Saj ne bom več tako naredila.« Obdolženec je pa plačal njeno pohlevnost na ta način, da jo je s koso dvakrat čez pleče udaril, vsled česar ji je desna roka popolnoma odpovedala. Revica se je zgrudila na tla, na tleh ležečo je teptal z nogama in jo je pričel z neko palico prete-pavati, potem jo je pa vlekel zopet v vežo. Ko jo je nato dekla spravila za peč, jo je obdolženec vlekel na posteljo, kjer jo je zopet z ušesom sekire dvakrat udaril po spodnjem delu života, nakar jo je zvlekel za mizo. Tedaj se je pa uboga žena, katera je mogla le še stokati, na- vežnem pragu, do kamor je še sama opotekovaje prišla, na tla zgrudila. Od tu jo je dekla zopet peljala za peč, kjer je imela uborno ležišče. Živinski mož jo je pa zopet potegnil na tla ter jo vlekel v vežo čez prag, odkoder jo je sin spravil nazaj v posteljo. Obdolženec jo je še dvakrat udaril s sekiro po hrbtu, nakar jo je pustil. — Uboga žena je postala nezavestna in tudi prihodnje dni se ni popolnoma zavedla, ni mogla ne govoriti in tudi ničesar zaužiti; ležela je kakor mrtva, dne 6. junija popoldne jo je pa rešila smrt nadaljnih muk. Raztelesenje je dognalo, da je bila s topim orodjem s tako silo udarjena po glavi, da so ji počile žile, nastala je krvavitev, kar je povzročilo otrpnenje možganov in s tem njena smrt. Obdolženec je izpočetka tajil dejanje, katerega je pa konečno le priznal, češ, da je to storil v jezi zaradi slabega kosila in v pijanosti, da se pa na posamezne dogodke ne ve spominjati.
Izjemno sodišče mu je prisodilo 11 let težke ječe, poojstrene z enim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni.
ANTIKVARJAT »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani ima
na razpolago po skrajno nizkih cenah; Keppler: Unseres Herrn Trost, Erkla-
rung der Abschiedsreden und des hohepriesterlichen Gebetes Jesu. — (Joh. c. 14—17.) Freiburg 1887. Vez. 2 K.
Kist: Exempolbuch fur Priester und
Volk. Mainz 1884. Vez. 2 K. Kist: Der Tag des Herrn. Vez. 1 K 80 v. Jager: Aus dem Lebcn, fur das Leben.
Kurze Fruh-Predigten auf alle Sonn-und Feiertage. 4 zv. Rcgensburg 1856. Broš. 3 K.
Egli: Das heilige, allgultige und allge-meinc Concilium von Trient. Gratz 1821. Vez. 1 K 20 v.
Rudolph: Kurze Volkspredigten fur die Sonn- und Festtage des Jahres. 4 zv. Rcgensburg 1843. Broš. 2 K.
Buse: Der romisehe Katechismus, nacli dem Beschlusse des Concils von Trient fur die Pfarrer auf Befehl des Papstes Pius des Funften herausgc-geben Tretji natis. Biclefeld 1867. — Vez. 1 K 60 v.
Deharbe: Griindliche und leichtfassli-che Erklarung des katholisehen Katechismus nebst einer Auswahl pas-sender Beispiele. Peti natis. Pader-born 1888. 4 zv. Vez. v dve knjiei. 4 K 80 v.
Deharbe: Religionsgeschichte oder Be-weis fur die Gottlichkeit der christ-lichen Religion aus ihrer Geschichte von Erschaffung der VVelt bis auf
unsere Zeit. Paderbom 1892. Ein Ililfsbuch zum katechetischen Unter-richte in der Schule und in der Kirche. 4 Aufl. Vez. 2 K.
Wittenbrink: Deharbes Kurzeres Handbuch zum Religionsunterricht in den Elementarschulen, als Komentar zum neuen Katechsimus fur Koln, Breslau, Trier und Munster. Paderborn 1889. Četrti natis. Vez. 2 K 60 v.
Eheler: Das Kirchenjahr. Eine Reihe von Predigten uber die vorzuglich-sten Glaubens\vahrheiten und Sittcn-lehren. 3. Jahrg. Feiburg im Breis-gau 1880. Drugi natis. Vez. 3 K.
Schleininger: Die Bildung des jungen Predigers. Feiburg 1882. Tretji natis. Vez. 80 v.
Spirago: Katholischer Volks-Katechis-mus, padagogiseh und zeitgemass ausgearbeitet. Trautenau 1896. Tretji natis. Vez. 3 K.
Spirago: Specielle Methoclik des katholisehen Religionsunterrichtes. Trautenau 1912. Drugi natis. Vez. 1 K 50 v.
Dubois: Der praktisehe Seelsorger. — Mainz 1878. Četrti natis. Vez. 1 K 40 v.
Hettinger: Die Dogmcn des Christen-thums. Freiburg 1885. 6. natis. 3 zv. Vez. i Iv 80 v.
Egger: Enchiridion thcologiac dogma-ticae specialis. Brixinae 1911. Sedmi natis. Vez. 1 K 20 v.
Dor Geist des heiligen Franz von Sa-Jes, Furstbischofs von Genf. Gesam-rnelt aus den Schriften des J. P. Ca-mus. Wien 1880. 2 zv. Vez. 1 K 80 v.
Marsolier: Lebcn des heiligen Franz von Sales. VVien 1838. Trije zvezki. Vez. 2 K 80 v.
mr ¥
se kupi po primerno nizki ceni. Po-» nudbe pod štev. 1 na upravo Slovenca".
SANATORIUM - EMONA
di LJUBLJANA • Komenskega-ulica- 4 ti JI SEP-ZDRWMK;PRIMARU.DR-FR.DERGANG |1
Store
se kupijo, tudi izven Ljubljane. Ponudbe in cene naj se pošljejo pod imenom »Stare slike« na upravo tega lista,	1371
Službo
1373
želi nastopiti 271etni mladenič, vojaščine prost. Pojasnila da župni urad na Raki.
izurjena v špecerijski in manuiakturni stroki išče službe najraje v ljubljanski okolici. Pismene ponudbe se prosi poslati na upravo lista pod številko 1378.
Zanesljiva in dobra
1367
se sprejme v trgovini z mešanim blagom pri J. Modic-u v Novi vasi pri Rakeku
pod dobrimi pogoji. Več se izve istotam.
kupi Franc Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36, nasproti mitnice.	1390 3
Resna ženitna ponudba.
Trgovski pomočnik, 26 let star, vojaščine H?! prost, se želi v svr/10 takojšnje ali po-gSj! znejše ženitv". seznaniti s pridno, po-c^j šteno in nekoliko izobraženo gospodično ^ 17— 25 let staro, ki bi imela veselje do trgovine ali gostilne in z nekoliko pre-moženja. Vdove brez otrok niso iz.ilju-^ (ene. Najraje pa bi se priženil h kaki trgovini. Samo resne ponudbe s sliko, ki se takoj vrne, na upravo tega lista i 4 pod šifro: ,,Mladika" štev. 1366. Tajnost strogo zajamčena!
Sprejme se takoj
Plačilo in pogoje po dogovoru. Po-* nudbe sprejme uprava lista pod šifro .,Pridna 1383".
Nc V 61/15—1
Dražbeni oklic.
Dne 15. in 16. julija ob 9. uri dopoldne se bode prodalo v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6, na javni dražbi
razlp Ipecerlfslo blago m prodajalniška nnrava.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 6. julija 1915.
1381
Št. 108 I
Ker se je zanesla kuga na gobcu in parkljih iz okolice v mesto Lljubljano in se je tudi pri vojaškem živinskem zbirališču poleg klavnice uradno dognala, se na podlagi §§24 in 31 zakona o živinskih kužnih boleznih prepovedujejo do nada jne odredbe živinski sejmi v mestu Ljubljani.
Vsak sumljiv slučaj obolele govedi se ima takoj naznaniti mestnemu magistratu ali pa uradnemu žlvinozdravniku v mestni klavnici.
Živinorejci se posebno opozarjajo, naj strogo pazijo, da tujih oseb (posebno prekupovalcev in mesarjev) ne bodo puščali v hleve, kjer stoji goveja živina, ker le tako bodo obvarovani okužbe lastne živine.
Ker jo kužna bolezen tudi po okolici in deželi močno razširjena, se opozarja posebno občinstvo, da ne uživa neprekuhanega mleka ali surovih izdelkov, n. pr. surovega masla, kislega mleka itd., ker se more z njimi prenesti bolezen tudi na človeka, kar je zlasti nevarno za otroke.
1381
Mestni magistrat IjubSjanski,
dne 11. julija 1915.
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gostinčar, državni poslanec.