'$ka Domovi na

mre/%: tu— ho iwi e
National and International Circulation
) OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1966
SLOVCNIAH
MORNING HGWSPAPm

ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Bombniki B-52 dobilo oporišče na Iajske.su!
Načelnik zunanjepolitičneg-a °dhora Senata svari, da bi to utegnilo še p o v e č a t i strah rdeče Kitajske pred ameriškim napadom.
_ Washington, d. c. — ve-
■j^i strateški bombniki B-52, ki 3’h uporabljajo za napade na Slavna rdeča utrjena oporišča v Južnem Vietnamu, imajo svoje °Porišče na otoku Guamu. Od tam do Južnega Vietnama je E^°raj 8 ur leta. Prav toliko na-Zaj Če upoštevamo, da stane ^'Saka ura leta enega teh veli-bombnikov tisoč dolarjev, P0tem lahko izračunamo, koliko Poiet ducata teh letal z Guama v Južni Vietnam stane. Tako je do Jle^e mere razumljivo, da želi a-^oriško letalsko poveljstvo te °mbnike spraviti kam bližje.
K° je zadnjič W. Bundy odgo-Varjal na vprašanja senatnega
Zunanjepolitičnega odbora o a-^oriških ciljih in načrtih na ajskem, je omenil tudi možnost namestitve B-52 bombnikov enem novih tajskih letališč, dločitev o tem je seveda pri Predsedniku L. B. Johnsonu.
Ta možnost je začela sen. Ful-1 V'hta, načelnika omenjenega °dbora, in njegove somišljenike ^esno skrbeti. Boje se, da bi rde-1:3 Kitajska, ki je že sedaj pre-f’rioana, da pripravljajo Združe-države napad na njo, v tem ^ učaju še bolj utrjena v takem Prepričanju. To bi brez dvoma
evarnost velikega spopada v °an° povečalo. Menda je sku-a predsednika pregovoriti, naj Pošilja B-52 bombnikov na
Novi grobovi
Anna Močnik
Včeraj je umrla v Womans Hospital po kratki bolezni 74 let stara Anna Močnik z 19808 Arrowhead Ave., roj. v Račji vasi v fari Cerklje, od koder je prišla v Ameriko preo 49 leti, žena Josepha, roj. v Borštu, mati Freda in Viole, 4-krat stara mati, sestra pok. Franka Uneti-cha in pok. Rose Ufsich. Pokojna je bila članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, Podr. št. 14 SŽZ, Collinwood Carniola Hive No. 283 T.M. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8. 15 v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Margaret Kendzierski
Včeraj je umrla v Woman s Hospital 42 let stara Margaret Kendzierski s 1106 E. 64 St., roj. Zeitz v Phillippih, W. Va., od koder je prišla v Cleveland, ko je bila stara 5 let, žena Franka (Red), mati Josepha, Ronalda, Glorie, Roberta in Linde Podlogar, stara mati Patricie, sestra IVlarv Lukans in Josephine Zeitz. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v četrtek ob devetih na Kalvarijo.
La3sko.
pa v tem ni uspel, zato
l6 Sv°jo zaskrbljenost zaupal se-Wdi javnosti.
a ^reuutno je na Tajskem 270 ^riških letal, polovico več kot ^i0a par meseci. Z letališč v se-^arnem dgjy	vrge napade
y. rdeče v Laosu in v Severnem Med tem grade ame-_ ' G °borožene sile na Tajskem sk;stanišča, ceste, železnice,
, adišča in vse drugo, kar bi •y ° P°trebno za nekako 100,000 aJakov, ki bi jih Združene dr-^eVG_PosIale na Tajsko, če bi Se-Vorni Wetnam in rdeča Kitajska sir'j10 V iuS°vzhodni Aziji raz-j, z neposrednim posegom 02 aisbe v boj. V vladnih krogih ijJ!aGuiej0 te priprave ZDA na Iškem kot svarilo rdeči Kitaj-
Japonsko-ruski razgovori o sodelovanju v Sibiriji
MOSKVA, ZSSR. — Japonska trgovska delegacija se je sestala z zastopniki vlade o možnostih gospodarskega sodelovanja med Japonsko in Sovjetsko zvezo pri gospodarskem razvoju Sibirije in pri izkoriščanju njenega prirodnega bogastva. Razgovori se bodo nadaljevali.
Sovjetska zveza bi rada pritegnila na eni strani japonski kapital, na drugi pa bi s sodelovanjem z Japonsko rada dosegla njeno podporo proti kitajskim zahtevam po dobrem delu Sibirije.
RAiN
Ski
na3 se ne igra z ognjem,
če
Vremenski
prerok
pravu
rs.liNt)A*A, ivongo. — vjeii. U. Mobutu se še vedno boji bivšega predsednika vlade Čombeja, ki ga je vrgel z oblasti, ko je u-vedel svojo vojaško diktaturo, in ga nato pognal iz dežele. To mu še ni bilo zadosti, Mobutu se ne čuti varnega. Najprej je poleti obdolžil Belgijo, da skuša vrniti Čombeja na oblast v Kinšasi (Leopoldvillu). V zvezi s tem naj bi bilo prišlo do upora ka-tanških vojakov in belih najemnikov v Kisanganiju (Stanley-villu). Sedaj je na podoben način obdolžil Portugalsko. Vložil je zadevno pritožbo Varnostnemu svetu Združenih narodov.
Mobutu je dal organizirati demonstracije proti Portugalski, tekom katerih so demonstrantje napadli portugalsko poslaništvo, vdrli vanj in ga zažgali. Odpravnika poslov in ostalo osobje so demonstrantje vlekli s seboj in ga pretepali ter sramotili na vse načine. Kasneje so Portugalce demonstrantje na zahtevo oblasti izpustili. Policija v času samega napada na poslaništvi ni storila nič v njegovo obrambo, četudi je bila na mestu. To je seveda proti vsem mednarodnim nredpisom in navadam, zato se :e Portugalska pritožila na Varnostni svet Združenih narodov. Ko je prišlo v nedeljo do novih demonstracij pred portugalskim konzulatom, si jih je šel za kratek čas ogledat sam predsednik "epublike Mobutu.
Vladne kongoške čete so koncem tedna s podporo belih najemnikov strle upor katanških vojakov v Kisanganiju. Velika večina upornikov se je predala, ostali pa so pobegnili v okoliške gozdove kot jeseni 1964 levičarski simbe, ko so mesto zasedli belgijski padalci. V Katangi sami, nekdanjem oporišču Čombe-jeve moči, vre med tem dalje.
Razmere v Kongu so se v času Mobutujeve diktature le malo popravile, če so se sploh kaj. General kaže veliko željo po oblasti in moči, a žal zelo malo sposobnosti, pa naj bo to izključno na vojaškem polju ali na upravnem in gospodarskem.
Moskva je spet “revidirala zgodovino”
MOSKVA, ZSSR. — V Moskvi je znana knjiga “Velika patri-jotska vojna”, ki jo zalaga narodna obramba, zopet izšla v novi izdaji. V njej je naravno popravljeno veliko prejšnjih “napak”. V novi luči so naslikani Stalin, Hruščev in podobni vodilni tovariši.
“Nova luč” bo najbrže gorela do prihodnje izdaje. Tako je knjiga postala pravzaprav prilika za vladajoči režim, da obračuna s svojimi bivšimi nasprotniki. To seveda kvarno vpliva na znanstveno vrednost publikacije. Sedanji izdaji je pa treba priznati, da ne taji nekaterih dejstev o Stalinu m Hruščevu, ki so do sedaj zanje vsi vedeli, nihče pa ničesar n; smel napisati.
Večinoma oblačno in hladno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura 64.
Različna vodna gladina
DULUTH, Minn. — Gornje jezero ima 21 čevljev višjo vodno gladino kot jezero Huron.
Tovariš Boris Krajger opozarja na reformo
BEOGRAD, SFRJ. — Pod-oredsednik federalne vlade in minister za gospodarstvo Boris Krajger je v razgovoru s časnikarji opozoril deželo, naj ne misli samo na Rankoviča in Mihaj-lova, ampak tudi na reformo. Pohvalil je sicer vse njene dosedanje uspehe, kot se za člana vlade spodobi, vendar ni mogel navesti nekih novih. Kar jih je, so že znani od preje. Je pač stara stvar: po Titovem zgledu so vsi vneti za reforme), dokler ne zadene njihovih osebnih interesov. Takrat se pa vsa vnema v trenutku spremeni v led.
Zanimiva je njegova izjava o brezposelnosti: pravi, da je brezposelnih okoli 130,000, dočim jih služi kruh zunaj Jugoslavije približno 300,000, kar smatra Krajger za “normalno”. Ako seštejemo obe številki, dobimo vsoto 430,000 in to naj bo “normalno”. Da bo ta številka bolj razumljiva, bi pripomnili, da je v socializirani Jugoslaviji zaposlenih naravnost ali posredno pri režimu okroglo 3.5 milijona delavcev in uradnikov, med temi jih je v gospodarstvu nad 2,000,000. število “430,000” ni torej samo “normalno”, ampak tudi precej visoko, vsaj za pojme, ki smo nanje navajeni v svobodnem svetu.
Drugače Krajger ni povedal v razgovoru nič novega.
FORD JE DELNO PREKLICAL VIŠJE CENE AVTOMOBILOV
Ford Motor Company je včeraj objavila, da bodo cene novih avtomobilov 1967 za povprečno $41 nižje, kot jih je prvotno pretekli teden napovedala. To delno znižanje je bilo potrebno, če je hotela družba ostati v tekmi z General Motors, katere povišanje cen za nove avtomobile je nekako za polovico manjše od tistega, ki ga ie Ford Motor Company najprej objavila pretekli teden.,
DETROIT. Mich. — Ko je pretekli teden objavila Ford Motor Company cene za avtomobile 1967, je izjavila, da so te višje, ker je vključila vanje stroške za nove varnostne naprave in nekatere stvari, ki so bile preje dane na izbiro. Družba sama je trdila, da je povprečno zvišanje le za okoli 1 %, torej od $25 dalje, v sorazmerju s ceno posameznih vrst avtomobilov. Dejansko je bila cena vsakega avtomobila letnika 1967 nekako za $112 višja od odgovarjajočega letnika 1966 z istimi dodatki. Fordu sta sledili Chrysler in General Motors družbi. Povišanje cen zadnje je bilo za polovico manjše od Ford Motor Co. Ta je spoznala, da ji bo to delalo težave pri prodaji in je zato včeraj prvotno objavljene višje cene znižala za povprečno $41.
povišan j e
Fordovo povišanje cen pretekli teden je predsednik Johnson označil za “obžalovanja vredno”, predsednik Unije avtomobilskega delavstva W. Reu-ther pa za “nesramno in zapre-paščujoče”. Trdil je, da bi Ford lahko cene znižal za povprečno po $100 pri avtomobilu, pa bi imel še vedno lep dobiček. Vsa ta kritika ne bi imela dosti uspeha, ker je bilo zvišanje cen, ki jih je objavila Chrysler družba, komaj kaj manjše od Fordovih. Položaj se je bistveno spremenil, ko’ je objavila cene za avtomobila 1967 General Motors Corporation. To so bile povišane za pičlo polovico manj od onih Forda in Chryslerja. Tako se je Ford odločil, da je treba zvišanje zmanjšati, če hoče ostati v ostri tekmi za kupce. Ni dvoma, da bo njegovemu zgledu sledil tudi Chrysler.
Poleg novih cen je Ford Motor Company objavila tudi, kot je to storila preje Chryslerjeva družba, da velja jamstvo do 50,-000 milj pri njenih avtomobilih ne le za motor in transmisijo, ampak tudi za krmilne naprave in kolesa.
— Uradni marinskega škrlatna.
barvi ameriškega zbora sta zlata in
Ozadje jemenske vladne krize prišlo na dan

^IJaietlsv Rasakovlša Jia dugTOm redu
Tit 0GRAD’ sfrj- — Ko 3e
kov' ,^OVorR na Brionih o Ran-har|0la W njegovih pogreških v
Pozval m državni upravi, ga je na3 pove svoje mnenje v
^darl’ 1katere član naj ostane, tfpk se mu ko to zdelo po-itUe J10'. Kihče ni tedaj govoril o daj °V^ Vključitvi iz Partije. Se-Vrat^e na P0 vsem sodeč pred Se v Ranhovičevi nasprotniki Wak01^'’0 dovcdi močne za tak T i'
tkiie ° ^"e ^veza komunistov
^al
gore na seji svojega Cen-teVatega k°miteta sklenila zah-
SoT '
K od Zveze komunistov Ju-
^°dob^e’ ^a Vključi Rankoviča. Že n° zahtevo je izglasoval V'T tudi Centralni komitet e komunistov Srbije.
SYDN?lte ACn v Avstraliji
stralii. FY’ Avstral. — y Av-
^lovm f °d leta 1948 običajni m teden 40 ur.
KAIRO, Egipt. — Šele sedaj je prišlo na dan, kako so jemenske vlade padale in vstajale kar v Kairu in ne v jemenski pre-stolici Sani. Egiptovski diktator Naser je namreč hotel imeti vse niti v svojih rokah in zato prenesel vsako jemensko krizo kar k sebi v Kairo. To se je zgodilo tudi pri zadnji krizi.
Kriza sama je stara že nad leto dni in se je razvila v boj med dvema strujama. Prva, ki jo vodi predsednik republike Al-Sallal, je za čim tesnejšo naslonitev jemenske politike na egiptovsko. Ta struja ni ravno priljubljena v jemenski javnosti, zato se more opirati samo na Naserjeve divizije, kar jih je Jemenu. Naserju še to ni bilo zadosti, hotel je imeti Sallala poleg sebe, da bi se mu ne izneveril. Tako je Sallal prebil celo leto v Kairu, potem pa se nenadno vrnil na Naserjevo željo Sano. Tam je bila njemu sovražna struja, ki hoče neodvisno jemensko politiko, že pripravljena na njegov prihod. Strujo vodi bivši ministrski predsednik El-
Amri. Vlada je hotela Al-Sallala aretirati in je zato z vojaštvom obkolila letališče, kjer bi moralo Sallalovo letalo pristati. Egiptovske čete so to nakano pravočasno odkrile in preprečile. Ker Amrijeva skupina ni bila vojaško dosti močna, se je morala podati na pot v Kairo, da se pobota z Naserjem.
Ko je prišla v Kairo, so jo Naserjevi zaupniki lepo sprejeli, toda dostopa do Naserja ni mogla doseči. Pač pa jo je neke noči obiskala Naserjeva politična policija in jo spravila na varno. Vsega skupaj je bilo zaprtih “več kot 10” vidnih republika^ skih politikov. Padli so v past po nepotrebnem. Morali bi vendar] vedeti, da se v arabskem svetuj uradni sprejemi v trenutku lahko spremenijo v areste. Ko so pa bili zaprti, je Naser brez težave sestavil novo vlado z Al-Salla-lom na čelu. Nova vlada je bila oklicana pretekli teden in tudi takoj zaprisežena. Naser je ostal gospodar politične situacije in sedaj ne skriva svojih ciljev, ki so približno sledeči:
Cilj egiptovske politike je iz;-
gon Anglije z južne obale Arabskega polotoka. Na to ne bo treba dolgo čakati, kajti Anglija sama je rekla, da bo 1. 1968 zapustila Aden. Do takrat mora biti Jemen odskočna deska za razne Naserjeve podtalne akcije v Adenu in malih, državicah vzhodno od Adena ob morski o-bali. Ker niso jemenski republikanci zanesljiva tovarišija, morajo egiptovske čete še naprej o-stati tam, kajti samo teh se jemenski politiki bojijo. Miru s kraljevskimi uporniki ne more biti, kajti' mir bi pomenil umik. egiptovskih čet iz Jemena, tega pa Naser noče do 1- 1968. Seve-
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Podružnice št. 14 SŽZ ;o vabljene nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. .52 St. k molitvi za pok. Ano Močnik.
Članice Oltarnega društva :sre Marije Vnebovzete in članstvo tamkajšnje Marijine legije :o vabljeni nocoj ob sedmih v Beletov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Arno Močnik.
Članice Collinwood Hive No. 183 T. M. so vabljene nocoj ob ;. uri v Želetov pogrebni zavod r.kazat zadnjo čast pok. Ani Močnik.
V bolnici—
Mrs. Mary Sluga s 18309 Marcella Rd. je v Womans bolnici. Obiski so dovoljeni. Želimo ji, da bi se skoraj zdrava vrnila na svoj dom.
Mohorjanom—
Slov. pisarna v Baragovem domu na 6304 St. Clair sporoča .sem mohorjanom, ki še niso plačali udnine za leto 1967 in žele dobiti Mohorjeve knjige, .raj to store do nedelje, 2. oktobra. ker morajo imeti v Celovcu pravočasno naslove. Slov. pisarna je prejela iz Argentine 3. del Mausarjevega romana “Ljudje pod bičem”. Pisarna je odprta vsak dan od petih popoldne dalje, v torek, petek in v nedeljo ra od dveh.
Ivouar prijet—
Sodelovanju policije in FBI je uspelo včeraj naglo dobiti v roke 23 let starega S. Schmikla z Detroit Avenue, na katerega je padel sum, da je oropal okoli ene popoldne podružnico Cleve-'and Trust na 7049 Superior Avenue za okoli $3000. Pri prijetem do dobili $2,000, ostanek na še iščejo.
Trgovinski tajnik v mestu—
Danes popoldne prileti v Cleveland trgovinski tajnik John T. Connor in bo jutri imel javni govor ob praznovanju “Mednarodnega dne”. Jutri zjutraj ga bodo v mestni hiši slovenso sprejeli, ob dveh popoldne bo imel tiskovno konferenco v Sheraton-Cleveland hotelu, v četrtek zjutraj pa se bo vrnil v Washington. -------------o-----
svojo kolonijo in se vtika v vsako drobnarijo v jemenski domači politiki, dočim hoče imeti jemensko zunanjo politiko čisto pod svojo kontrolo.
Zato mislijo politični opazovalci, da je sedanja kriza rešena samo na videz. Ozadje krize, ki traja že leta, bo trajalo naprej in rodilo nove zapletljaje zunaj in znotraj Jemena.
Zanimivo je, da vprašanje monarhija ali republika zgublja na pomenu. Ni več kamen spodtike številka 1. To je sedaj postalo Naserjevo varuštvo, ki so ga site vse jemenske politične struje razen redkih privržencev in plačancev diktatorja Naserja.
Roke si pa manejo kraljevski uporniki. Po Naserjevi zaslugi se sedaj lahko bahajo, da so edini politični faktor, ki se strnjeno poteguje za jemensko neodvisnost. Prav isti Naser se ravno sedaj krčevito bori na političnem polju proti arabskim kraljem, ki zmeraj več pomenijo v arabskem svetu — tudi po zaslugi njegove zaletele politike.
Alknšia m ve niš o dogodkih na Kitajskem
LONDON, Ang. — V Londonu so opazili, da o zadnjih dogodkih na Kitajskem, kot so čistka v komunističnih vrstah, divjanje rdeče garde itd., ne poroča ne albanski radio ne albansko časopisje niti črke. Stiki med Peipingom in Tirano ne morejo torej biti dobri. To so seveda takoj porabili v Moskvi,
Budimpešti in Beogradu in začeli v svojih oddajah za Albanijo na dolgo in široko opisovati vse, ker se godi v Peipingu. Tako Albanci lahko zvedo marsikaj, kar je prikrito celo nam v Svobodnem svetu, kajti gornje oddaje ne padajo v skušnjave, da bi o kitajskih tovariših' kaj slabega prikrivale.
V Londonu so ugotovili, da je albanska vnema za kitajske tovariše začela pojemati takoj po obisku Ču-En-Laja v Tirani.
Verjetno ni mogel kitajski gost zadovoljiti vseh albanskih prošenj za podpore in kredite. Tako mislijo tudi v Moskvi, kajti takoj po odhodu kitajskega turista je Kremlj ponudil Tirani podpore in kredite, ki so jih pa albanski komunisti odklonili. Vsekakor pa sedaj Tirana ne zabavlja več tako divje na vse, kar drži z Moskvo.
Upajo, da bo nekaj več podatkov o političnem stanju v Alba-niji dal kongres albanske komu-isk>	?rr”ada poznJ S.IStem
nistične stranke, ki se bo vršil v p»I>bcmh komisarjev. Med nji-
decembru, če naooved drži.	™jask,m._ povdmfa m
bilo prave sloge ze pred 10 leti.
s .7 TTT ~ u iTo je priroden pojav, ki ga po-Spamja pricaktne poh-iznad0 tuc[i ruske oborožene sile.
tične dogodke”
V rdeči kitajski armadi ni vse zadovoljno
HONG KONG. — Tudi kitaj-
MADRID, Šp.
stali že nestrpni, tako težko pričakujejo, kdaj jim bo diktator Franco povedal, kako si zamišlja politično bodočnost njihove domovine. Za sredo je na primer Franco napovedal ministrsko sejo — on je namreč ne samo predsednik države, ampak tudi obenem ministrski predsednik.
Zgodilo se je pa, da bi morala biti ta teden v Washingtonu ministra za finance in trgovino, da zastopata Španijo na občnem zboru Mednarodnega fonda in Mednarodne banke. Radi seje ministrskega sveta sta pot v A-meriko preklicala. Javnost pa sedaj sklepa, da se bo na seji zgodilo nekaj res važnega, to je obravnavanje Francove zamisli o španskem političnem razvoju.
Nekateri politični krogi pa pravijo, da se javnost moti.
(Tudi na Ruskem je prišlo radi Španci so po- te§a večkrat do hudih notranjih
kriz. Le sedaj so govorice pone-,hale. najbrž je novo kolektivno vodstvo v Kremlju tako previdno, da ne pritiska preveč na svoje generale in admirale.
Na Kitajskem pa menda do miru med obema nasprotnikoma še ni prišlo. Ravno sedaj je namreč glavni dnevnik oboroženih sil posvetil stikom med komisarji in poveljniki poseben u-vodnik, ki se v njem vnema za ravnopravnost in slogo med komisarji in generali. Vojaški krogi najbrže ne gledajo s simpatijo na počenjanje rdeče garde, ki ga politični komisarji v armadi morajo hočeš nočeš zagovarjati. Kaj se pa v armadi godi za kulisami, tega pa tujci ne morejo zvedeti.
— Grand Coule jez ustvarja 151 milj dolgo jezero.

6117 St. Clair Av«. — HSnclerion 1-062« — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, HoUdays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA-"-
fca Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec«
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
‘	SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$1S.G3 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83	No. 185 Tues., Sept. 27, 1966
Civilne pravice: Kaj pa sedaj?
Dve leti po vrsti je Kongres izglasoval zakone o civilnih pravicah. Drugemu zakonu je dodal stvari, ki so bile iz prejšnjega iz najrazličnejših razlogov namenoma ali nevede ali iz pozabljivosti izpuščene. Letos se je zgodilo nekaj čisto drugega. Ko je predstavniški dom obravnaval zakonski predlog, se je že čutilo, da se razpoloženje naše javnosti napram civilnim pravicam začenja na lahko spreminjati. Kongresniki so za to vedeli, mislili so pa, da je to trenuten pojav, ki ne bo imel političnega pomena. Zato so zakon izglasovali. Iz previdnosti so pa nekatera poglavja močno obrezali vprid zahtevam, da hitrosti uvajanja ravno-pravnosti ni treba pretiravati. Tako je na primer okoli 60% hiš, ki bi jih prvotno besedilo zakonskega osnutka spravilo pod varstvo pravic črncev do prostih stanovanj, bilo v končnem tekstu izvzetih.
Vse to ni ganilo senatorjev. Dvakrat so glasovali o njem, nikoli jih ni bilo dve tretjini zanj. Tako so zakon za letošnje zasedanje pokopali. Administracija obeta, da ga bo prihodnje leto zopet spravila pred Kongres, vprašanje pa je, ali bo takrat predstavniški dom ostal še pri svojem mnenju. Lahko si premisli in posnema letošnje senatno stališče. Značilno pa je, da se je naša javnost zelo malo razburjala nad senatom. So vsi kar nekam pričakovali, da tako mora biti in da se ne da ničesar spremeniti. Res pa je, da bi se dalo, ako bi se bili za zakon bolj zavzeli njegovi poklicni zagovorniki. Tako je pa najprej odpovedala Bela hiša, potem pa še administracija, dočim so črnske organizacije mislile, da je pametnejše, da se prepirajo med seboj, kot pa da z združenimi močmi delajo za zakon.
Pokop zakona je znak, da je zaključena prva doba boja za civilne pravice, ki se je začela leta 1955 z izgredi v Montgomeryju. Dolga je bila ta doba, polna dramatičnih epizod, nekatere med njimi smo doživeli tudi v Clevelandu z željo, da jih ne bi več. Če gledamo nanje in si skušamo ustvariti nepristransko sodbo, moramo reči, da je boj za civilne pravice dosegel lepe uspehe, ne pa vseh, kar jih je želel. Vzrokov za to je dosti, za nekatere so odgovorni tudi ljudje. Bela rasa se je vse prepočasi prebujala in nerada popuščala, akoravno so bile zahteve črnskih voditeljev u-pravičene. S popuščanjem pod pritiskom si pa gotovo ne pridobimo prijateljev, ravno narobe, sprožimo lahko pretirane apetite.
Druga napaka, ki jo je naša politika delala posebno rada, je obstojala v veri, da se vse da doseči z denarjem. Federacija naj da dolarje, pa se bo vse kmalu uredilo v zadovoljnost vseh interesentov. Pokazalo se je pa kmalu, da z denarjem samim še ni vse opravljeno. Poleg denarja je treba imeti še ljudi, ki pri izvrševanju nalog, ki jih nalaga zakon o civilnih pravicah, ne gledajo samo na svoj kruh, ampak tudi na koristnike pravic. S pametnimi besedami in koristnimi nasveti bi se skupaj z denarjem dalo doseči veliko več.
Kolikor je bila bela rasa prepočasna in je velikokrat tudi še danes, je bila pa črna rasa preveč nepočakana in nestrpna. Vse je hotela doseči z enim mahom. Ni računala z ljudmi, kakršni so; tudi takrat, kadar hočejo delati dobro, se velikokrat obirajo.
Nepočakanost in pretiravanje važnosti denarja sta rodila slabo posledico. Voditelji črne rase so postavili zahtevo, da naj kar oni dobijo denar v roke in bodo z njim bolje gospodarili kot zastopniki bele rase. Sklicevali so se pri tem, da so ravno pripadniki bele rase velikokrat delali z denarjem kot svinja z mehom. Sklicevanje ni bilo neupravičeno, toda zahteva pa. Tudi pripadniki črne rase bi delali napake pri gospodarjenju z denarjem, morda še večje, kot mislimo. Zato ni moglo zmagati njihovo stališče in tudi denarja niso dobili v svoje roke.
Prazne roke in nepočakanost so jih nagnale v zagrizenost. Črnske organizacije so postajale druga za drugo bolj fanatične in so se spustile v akcije, ki jih doslednost niti razumeti ne more. Gibanja kot “črna sila” so začela voditi naše črnce v osamljenost. Njihovi nasprotniki med belimi so se jih že preje izogibali, sedaj so pa začeli omahovati tudi njihovi beli prijatelji in teh ni bilo ravno malo. Razočarani so nad novo črnsko taktiko in ne vedo, kaj naj sedaj napravijo. Nekatere akcije fanatičnih črnskih organizacij so rodile odpor tudi med nevtralnim delom bele rase: nad izgredi in nemiri se je ta samo zgražal v začetku, pozneje je pa začel premišljevati, ali niso šle simpatije do črnskih zahtev predaleč. Voditelji črnskih gibanj pa tega žal niso opazili ali pa so vse to napačno razlagali. Sami sebe so hoteli prepričati, da bela rasa uganja hinavščino in da je na to treba odgovoriti z udarno politiko. Črnska udarna politika je rodila nov odpor na beli strani in tako smo danes že tako daleč, da si bo vsak politik dvakrat premislil, predrlo bo upal povedati resnico beli in črni rasi.
Padec, ki ga je doživel boj za civilne pravice, je torej hud in globok. Rana je zasekana in samo čas jo bo ozdravil. Čim preje se voditelji črnskih organizacij odpovedo nasi-| lju, pa tudi akcijam, ki samo razburjajo, ne donašajo pa nobene koristi, tem bolj za ta boj. Z razgrajanjem v vsakdanjem življenju se ne doseže veliko. To velja tudi za politiko in boj za civilne pravice je političen. Zato bomo veseli in srečni, ako bodo voditelji črncev kmalu prišli do spoznanja, da je treba vpoštevati tudi misli 90% večine, naj bodo prave ali napačne. Ni teh misli treba odobravati, toda debatirati je treba o njih in jih ne odbijati in se pri tem sklicevati na “črno silo”. Črna sila ima samo 10% narodne moči za seboj, ali naj s takim odstotkom zmaga. Zagovorniki črne sile pravijo, da bodo zmagali z vztrajnostjo. Ne moremo prerokovati ali bodo, vemo pa, da bodo naprtili nase in na svoje pristaše žrtve, ki ne bi bile potrebne, ako obe strani iščeta pot do sporazuma. Seveda obe strani in ne samo ena!	,	». | ;
BESEDA IZ NARODA
Nadškof Jožef Pogačnik in novi predsed. Baragove zveze msgr. Fr. M. Scheringer.
Marquette, Mich. — NADŠKOF JOŽEF POGAČNIK, ki je bil en teden gost marquett-skega škofa Tomaža Noa (od 29. avg. do 5. sept.), je pustil tu v mestu in celi škofiji izredno močan vtis in spomin. Vsi tukajšnji in okoliški dnevniki so prinesli večkrat njegovo sliko in poročali o pomenu njegovega o-biska za svetniški proces škofa Friderika Baraga. Dnevniki in škofijski listi spodnjega Michigana so poročali o njegovem srečanju s clevelandskimi romarji pri svetišču največjega križa na svetu, v mestecu Indian River. Objavili so skupinsko sliko nadškofa z duhovniki, prizor, ko župnik tega svetišča James Jendrasiak izroča nadškofu dragocen spominček sv. križa.
V tednu svojega bivanja tu je nadškof obiskal vse Baragove kraje v škofiji. V Marquettu samem je eno jutro maševal v kripti pri Baragovem grobu. Navzoče so bile tri Stupar j eve družine. Zvečer je obiskal te družine (dr. Conleyjevo in Fred Don-ckersovo), zbrane pri Mr. in Mrs. Joe Stuparju.
BARAGOVA NEDELJA s proslavo v cerkvi sv. Trojice v Ironwoodu, Mich., je imela letos posebno slovesno obeležje, ker je za to priliko maševal ljubljanski nadškof, ki je škof Baragovega rojstnega kraja. O tem je AD že poročala. Nadškof je prisostvoval tudi letni seji Baragove zveze istotam. Za prihodnje poslovno leto Zveze je bil izvoljen sledeči odbor: Rt. Rev. Msgr. Fr. M. Scheringer, preds.; Rev. Jožef Kichak, podpreds.; Rev. Howard Brown, eksek. taj. in urednik; Rev. Tomaž Ruppe, tajnik; Rt. Rev. Msgr. Noland McKevitt, blag.
Poleg lanskih odbornikov, ki so podali poročila, sta govorila na seji postulator msgr. Edm. Szoka in Baragov zgodovinar Fr. Alaric Wolf. Izvolitev msgr. Scheringer j a za predsednika je zelo posrečena. Msgr. Scheringer je Slovenec in znan po svoji delavnosti in razgibanosti. Fr. Alaric je bil predlagan za tajni-ka-urednika, pa je bil na prošnjo postulator j a Szoka predlog u-maknjen, češ da ga bo on rabil v procesu. Ves čas, ko je bil nadškof Jožef Pogačnik v Marquettu, je bil tam tudi msgr. J. Zryd, ki je priletel iz Rima, kjer je
rektor ameriškega kolegija. Msgr. Zryd se je udeležil vseh sestankov z razgovori o pospešitvi Baragovega procesa. On je bil prvi postulator v Baragovem procesu.
BARAGOVO ROMANJE v Rim in v Baragove kraje v Sloveniji letos poleti se je završilo pravzaprav z obiskom nadškofa J. Pogačnika v Marquettu in tam posebno z Baragovo proslavo y Ironwoodu, kamor so prišli clevelandski romarji z Rev. J. Martelancem in minnesotski z Rev. Janezom in Stankom Dol-šino. Skioptične in žive slike s; tega romanja (Fatima-Rim-Vi-šarje - Slovenija-Koroška-Švica-Marquette-Ironwood) bo mogoče videti na Baragovi prireditvi enkrat pozimi. Čas in kraj bo pravočasno objavljen. Obenem se bo tam oznanilo potovanje in romanje za prihodnje leto (1967), kakor je bilo naznačeno že v Genevi: Lurd, Pariz, Amsterdam, Koeln, Dunaj, Marijino Celje, Salzburg, Monakovo in Švica (13. julija-2. avg.). Ker so mesta Dunaj, Monakovo in Pariz važna mesta iz Baragovega življenja, bo tudi to romanje nosilo Baragovo ime.
KRIŽNA VAS in SREDNJA VAS (sedaj se imenuje Gross Village in Good Hart) sta znani Baragovi postojanki južno od Mackinac. Romarji v Baragove kraje (iz Clevelanda) se navadno tam ustavijo. Za romarje pred dvemi leti (trije avtobusi) je župnik Fr. Adam Wolf pripravil kosilo. Sedaj je g. Wolf prestavljen na neko faro v Iowi. Novi župnik bo Fr. Flavius Czu-ba, frančiškan poljskega rodu. Župnik Wolf se zahvaljuje slovenskim romarjem za naklonjenost in pomoč (zlasti z zbirkami preko Mrs. M. Stušek) ter želi in upa, da bodo romarji tudi z novim župnikom ostali v tako dobrih odnosih. Odhajajočega g. župnika bodo Slovenci ohranili v naj lepšem spominu in mu želimo obilo božjega blagoslova na novem mestu.
-----o-----
Slovensb katoliško akademsko slarešmsif®
¥ lew Y©rk.n
NEW YORK, N.Y. — S tem dopisom vljudno sporočamo, da pričenja SKAS v New Yorku z mesecem oktobrom svoje kulturne večere v poslovnem letu 1966/67. Sestanki bodo kakor prejšnja leta združeni s tehtnimi in zanimivimi predavanji ter se bodo vršili redno vsak drugi petek v mesecu, kakor doslej, ob 8h zvečer v cerkveni dvorani na “Osmi” v New Yorku ob sodelovanju članov SAVE.
OBESiC
ljubljanskega nadškofa prevzv. g, dr5 Jožefa Pogačnika na ameriškem vzhodu!
SREDA 28. september
z,a ors-tt-o; France Gorše
Romanje ¥ Frank
Cleveland, O. — V nedeljo, 2. Dkt. t. L, bo mislim, da zadnje le-;ošnje slovensko clevelandsko romanje. Poromali bomo v Frank, O., k Mariji Pomagaj. Romanje bo vodil priljubljeni naš Father Rajko Hobart, kaplan pri M. Vnebovzeti. Na romanje nas odpeljeta dva busa: eden izpred cerkve Marije Vne-bovzete, drugi pa izpred Baragovega doma. Oba busa bosta na svojem prostoru točno ob pol osmi uri, ko naj bi bili tam zbrani že tudi romarji, ki so se že ali pa ki se še bodo priglasili. Vožnja tja in nazaj velja $2.50. Romanje bo ob vsakem vremenu.
V božjepotni cerkvi v Frank, O., bo naša sv. maša ob H. uri, ko naj bodo tam že tudi vsi tisti, ki pojdejo na to romanje s svojimi vozovi. S seboj vzemite slovenske mašne molitve! Po sv. maši bo kosilo. Cena romarskega kosila zavisi od tega, kar si bo kdo izbral. Za koslio se priglasite ali pri g. Tonetu Megliču, HE 1-1447, ali pa pri Tonetu Bajcu, 531-4306! Tudi tisti, ki pojdejo s svojimi vozovi, pa bi radi na romarskem kraju kosili, naj se priglase.
Kako uro po kosilu bo na pro-tem pobožnost sv. križčvega po-a in molitev rožnega venca, za-em pa še kratka zaključna po-)ožnost v cerkvi.
Tisti, ki poj demo z busom, se vrnemo v Cleveland okrog 6. :večer.
Kdor letos še ni bil na nobe-lem romanju, ima sedaj prilož-rost. Kdor pa je že bil, se bo rac pridružil še temu zadnjemu v ;em letu, saj je na slovenskih ■omanjih vedno tako lepo, ko las vse tako prisrčno združuje slovenska molitev in prelepa slovenska nabožna pesem.
Tehnična stran romanja je v 'okah clevelandskega Društva 3PB.
J. S.
ČETRTEK 29. september
PETEK 30. september
SOBOTA 1. oktober
Ob 13:40 nadškofov prihod na Kennedyjevo letališče (Air Canada, Flight # 584). Radi zgodnje popoldanske ure bo sprejem zasebnega značaja. Prevzvišeni se skozi mesto New York odpelje v Bridgeport, Conn., kjer bo stanoval v župnišču Sv. Križa na 450 Pine Street (telefon 331-1295).
Sestanek g. nadškofa s slovenskimi duhovniki z ameriškega vzhoda; sestanek bo v svetokriž' kem župnišču.
Predpoldne obišče Prevzvišeni grobove slovenskih duhovnikov na pokopališču Sv. Mihaela! popoldne pa bolnega salezijanca dr. Franjo Knifica v New Yorku.
Zvezer ob 7:30 odhod z letališča Newark, NT (Eastern Airlines, Air Shuttle) v WTashingtoni D.C. Prihod na National Airport ob 8:25. G’ nadškof se nastani pri karmeličanih na 2131 Lincoln Road, N.E., (telefon LA 6-1221).
Obisk pri Washingtonskem nadškofu in prestolice.
Ob 8 zjutraj ogled Bele hiše.
ogled
NEDELJA 2. oktober
Ob 11 sv. maša za Slovence v kripti Narodnega svetišča.
Povratek v Bridgeport, Conn., z National Airport ob 6:40 (Allegheny Airlines, Flight # 930)'
Prihod na Bridgeport Municipal Airport oP 8:43.
Podrobne informacije je mogoče dobiti pri Miss Irene Planinšek, 12 S. Van Dorn, Apt. 28t Alexandria, Va., (telefon: 751-7044).
Predpoldne bo Prevzvišeni gost v cerkvi Sv; Križa v Bridgeportu. Ob 9 bo prisostvoval pri maši in imel nagovor v angleščini; ob 10.30 ps opravi tiho pontifikalno sv. mašo in spregovori v slovenščini. Po sv. maši bo vernikom prilika, da ga lahko pozdravijo v cerkefl* dvorani.
Popoldne četrt čez 4 bo sprejem g. nadškofa Pr' Sv. Cirilu na Osmi cesti v New Yorku. Pol J pete litanije in blagoslov; po službi božji Ps pozdrav v cerkveni dvorani.
Zvezer se Prevzvišeni vrne v Bridgeport, Coni1'
PONEDELJEK Obisk Bridgeportskega g. škofa in sprejem P^1 TOREK 3., 4. oktober
SREDA 5. oktober
Newyorskem nadškofu, kardinalu' Spellma# Ogled New Yorka in okolice.
Povratek g. nadškofa v domovino s Kennedy' jevega letališča v New Yorku. Odhod z letali Swissair ob 6:45 zvečer (Flight # 101).
Za to priliko naj bi se zbralo na letališču čF več našega ljudstva; toplo so zlasti vablje^ narodne noše. Zbirališče: Departures, Maif Lobby poleg Swissair Desk; čas: vsaj pol iT‘ pred odletom.
Lasfiikosii Mm Slovenska pristave
CLEVELAND, O. — Osebe, ki so v posesti delnice Slovenske pristave, pa bi rade spremenile ime lastništva, zapuščina (smrt lastnika), morejo to storiti s sprejemnim pismom, v katerem navedejo novo ime, prilože delnico in to vse skupaj pošljejo na tajnika: S. Vrhovec, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103.
Lastniki, ki žele iz kakega drugega razloga spremeniti ime, (poroke, dar sinu, hčeri), morejo to storiti kakor zgoraj označeno. Spremembe se sprejemajo do vključno 10. oktobra 1966.
S. Vrhovec, taj.
Podrsižniea it. 14 SŽZ
valil
EUCLID, O. — Podružnica št. 14 SŽZ vabi v nedeljo, 2. oktobra v SDD na Recher Avenue na kartno zabavo. Poletje je minilo, z njim je prešel tudi čas za prireditve v naravi. Tako smo se pri Podružnici odločile, da povabimo rojake in rojakinje, staro in mlado, v Slovenski društveni dom na Recher Avenue.
Prav posebno vabimo vse naše članice, tudi one, ki ne prihajajo na redne seje. Pridite vsaj enkrat na leto med nas in
pripeljite s seboj še svoje domače in prijatelje.
Veliko imamo pripravljeno in prenekateri bodo deležni lepih nagrad. Na razpolago bo tudi nekaj durnih nagrad. Na vstopnice se podpišite, predno jih od-daste, da bomo vedele, čigava bo potegnjena.
Prisrčno so vabljene članice sosednjih podružnic!
Poskrbljeno bo tudi za okusen prigrizek in vse drugo.
Na svidenje v nedeljo popoldne ob treh v SDD na Recher Avenue!
Odbor
IZ NAŠIH VRST
Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo! Prilagamo naročnino za prihodnje leto. Ameriška Domovina je. kot edini slovenski dnevnik zelo važna za nas izseljence. Seznanja nas z vsem svetom, prinaša nam dopise rojakov iz vseh krajev te velike dežele in od drugod ter nam tudi lajša domotožje. Brez nje bi bili popolnoma izgubljeni v tej tuji zemlji.
Iskreno želimo in upamo, da bo list napredoval in še dolgo lahko izhajal. Vam vso srečo ter našo podporo!
Družina Arko
Wickliffe, O. — Draga Mrs. Debevec! Ker vem, da mi bo kmalu potekla naročnina, Vam
pošiljam ček za prihodnje 1% ker bi list zelo pogrešala. Koh1* čakam, da pride pismonoša, ^ brž preberem novice in pove? drugo pa lahko malo počaka-
Želim Vam mnogo novih ^ ročnikov in Vas iskreno f zdravljam.
Mary Stuše^
*
Rochester, N.Y. — SpoštoV^, gospod! Zelo rad bi se naročiL Vaš cenjeni časopis v želji, si obdržal, moje skromno Vašega krasnega jezika. SreG sem bil, da sem se ga leta % lahko učil v Vojaški šoli za jezike v Montereyju v Kalu0, niji. Gg. Horn, Dekleva in dr* so me poučevali eno leto. ^ spod Dekleva mi je takrat ^ en izvod Vašega časopisa, rega ime sem si zapomnil h1 ^ ga sedaj rad prejemal. Če ^ je mogoče, vpišite me za VaSe', naročnika in pošljite mi tudi b čun za naročnino. Prosim če veste za koga, ki bi bil ^ |, teresiran dopisovati si s 36' nim novincem v slovenske!# ^ ziku. Zelo bi bil srečen.
Vaš prijatelj
William Lebans 17 Vassar St.
Rochester, N.Y. ^
o
školjke velikanke
—	f
MELBOURNE, Avstral. $
vzhodnem obrežju Avstraiij6
ve školjke, ki dosežejo d°^
čevljev dolžine in tehtajo do
funtov.
P
J
P
k
b
n
j;
P
n
0 s! d C v k
F
s
i:
ti
P
F
k
i:
d
v
s
e
C
t
z
\
t
t
s
1 1 i \
j
£
1
1
l
1
I

AMERIŠKA DOMOVTNK
KANADSKA DOMOVINA
|je
Iz slovenskega Toronta
protokol med Beo gradom in Svetim sede
žem ni?
° “protokolu”, ki je bil podpisan med komunistično vlado ugoslavije in med sv. Sedežem,
piše
ftinogo tudi tuje časopisje.
°goče razpravlja o njem še ° j natanko in podrobno, kot domače. Prav je, da smo na lasnem, kaj ta “protokol” je in Pomeni in kaj ni. Poglejmo da-*es samo, kaj ni.
Napačno bi bilo misliti, da sta 0 e Podpisnici “dogovora” prišli skupaj zato, da bo Cerkev obsoja Titovo surovo preganjanje Lerkve zadnjih 20 let. “Dogo-}°r ne blagoslavlja zapora in Nvične obsodbe kardinala Ste-Paica. Nitj ne odobrava izgona ^°tin duhovnikov in redovnikov njihovih domov in samosta-^ in zaplembe njihovih hiš ter Poslopij. “Protokol” ne daje , rav tistim, ki so tepli duhovni-.e in škofe, da bi jih prestrašili ^.naredili za vdane sluge. Ne Vv le odobritve zapiranju duhov-SQlrie in katoliških vernikov, ki Jih obtoževali protidržavnih ® hvnosti. S tem “dogovorom” rkev ni odobrila surovega pri-21S 3 na katoliške vernike, ki so aradi g0ie eksistence opustili ersk° življenje. “Protokol” sam obosodba duhovnih stisk, tela, ponižanj in zaničevanj, ki °v Jih bili deležni milijoni kato-'gCan°v hoteč obdržati vero v °ga in to kljub Damoklejevem ecu, ki stalno visi nad njiho-glavami.
je erkev se je podala na pot, ki
2atV0C^a te^a dog°vora samo sk °v’ vsal za bodočnost po-
preprečiti, da bi nad teraanstVo še prišel ta grozen r> to strašno preganjanje, to *?0,Sn° tlenje. Dogovor Sr h ^ornunistično vlado v Beo-2 ^ a daJe upanje, ne daje pa ° ovila, da bo temu res tako. « 0rnjih misli ni napisal kak garenaPet klerikalec” slovenskega ^°^u’ Vzete so iz uvodnega je revije “Columbia”, ki ga za septembrsko števil-n0 11161 von Feldt. Ker je nuj-bio ^0tre^n°> da vsebino pozna-bod Grneliito> zato bomo v pri-Vin^ a^evilki Kanadske domo-Beoe °':iiavili: “Kaj dogovor med je?,5radorn in Svetim sedežem Prev v e^a^eri namreč obešajo in uPanja na ta “dogovor” bik j er ^ ° V niem stvari, ki jih če Ski ni'. ^rugi Pa zopet mogo-pa Š ePalo napačno, češ sedaj se ja g6 ^at°bška Cerkev pogovar-režirvfredstavniki komunističnih
tokoie? ^ sklePa z nlimi “Pr°-"pUst l' ^’a'' ni s ^em nekako Seda/ f na cedilu” vse, ki so do aal delali
društvu novega življenja? O-glejmo si njegovo spričevalo:
a)	Z dobro voljo izpolnjuje, kar mu je naloženo in ne išče samo svojih pravic;
b)	zaveda se, da bodo njegova dela ali njegove opustitve kori-tile ali škodile vsem drugim;
c)	ve, da so njegove moči in sposobnosti omejene, vendar naredi, kar se po pameti pričakuje od njega;
d)	ima odprta ušesa, da posluša in o pravem času odpre usta, da govori;
e)	odločitve izvaja hitro, vendar s pametjo;
f)	za svoje društvo ne samo dela, temveč tudi moli.
Današnji svet greši, ker zapa-da v herezijo aktivnosti. Misli, da vse odvisi samo od dela. Ko bi poleg dela dobil še časa za molitev v iste namene, bi bilo njegovo delo bolj blagoslovljeno. (Po Christophers.)
in
nauku.
po njenih navodilih
Por.
^ začetku delovne
° e: Da se bo življe-
Živl nje Vrn^°
Post Jen^e v organizirano skupkih ed'rita^a društev in manjka Pot/r ' TeTn Pa daje'i° življe'
do T,! nC1' ŽivlJenje pa se ra-2ačne ara’ ^udl srce v društvu ce stainaVa^n° Počasi utripati, PPlzoy110 ^ spreiema novih im-Pokdn ’ ,n°Vlh navdihov, če ga društvuStalno ne poganja. In v Predsgd to Posamezniki od §a olanj11 3 navzdol do zadnje-
bi bilo spričevalo do-b clana, ki
stalno priliva
Gl;9lfi0fGBske plsščs
ufePNSKE in druge
Naj večini Karega kra;ia-C'|a izbira na tem
Zah,tevaitBKinentu!
9 te brezplačne kataloge
jeziku!
REGORDS
TornnV Clair Ave' w-Ont. Canada
Pred koncem leta — pred novim letom
Hranilnica in posojilnica slovenskih župnij v Torontu gre proti koncu njenega poslovnega leta. S septembrom ga bo zaključila. Odbor bo zopet na občnem zboru dajal poročila svojim članom o hiševanju, o poslovanju, o gospodarjenju z njihovimi prihranki. Ta mesec stopa ta naš hitro rastoči in lepo se razvijajoči denarni zavod v deseto leto svojega življenja, v deseto leto delovanja za druge v smislu krščanskih socialnih načel.
Posebnih sprememb ta denarni zavod tudi v preteklem letu ni bil deležen. Člani še vedno pristopajo v normalnem ritmu. Vsako leto jih na novo vstopi kakih 200, včasih nekaj več, včasih nekaj manj. Edino to je bilo opaziti letos, da so člani veliko svojih prihrankov vložili v nepremičnine. To je pa splošna tendenca v denarnem poslovanju v Kanadi in ZDA. Tudi je nekako dorastel rod, ki rabi novih domov. To tendenco vlaganja v nepremičnine kaže velik promet, ki ga je Hranilnica in posojilnica imela v desetih mesecih blizu 6 milijonov. Samo promet v zadnjem mesecu je znašal čez $600,000.
V zadnjem letu si je odbor postavil za nalogo: narediti vse, da bodo člani deležni čim več od svojega denarnega zavoda. Župnijska Hranilnica in Posojilnica je namreč lastnina vseh članov: Ves čisti dobiček se razdeli mednje v obliki dividend in obresti. Poleg tega so pa deležni dobrih nasvetov pri gospodarjenju, raznih uslug pri plačevanju svojih računov in pri pošiljanju denarja in neštetih tolmačenj predpisov v angleščini, ki jq sami niso vešči. Vsak član res pride v njene urade kot domov. Na občnem zboru bo vsakdo imel priliko slišati dejansko stanje tega zavoda, povprašati po razjasnitvah, predlagati izboljšanja, voliti in voljen biti.
Iz pisarne H. in P.
slovenskih župnij
jejo, je pa nam predobro znano.
*
Večkrat mislim, kakšen bi bil današnji svet, če Amerika ne bi razpolagala s takim bogastvom in tako močno vojaško silo. Mislim, da bi bil svet od severnega tečaja doli do Antarktike čez in čez že na debelo rdeče pobarvan.
•
Zato dostikrat ne morem razumeti učene in vodilne ljudi v svobodnem svetu, ki ameriško navzočnost v Vietnamu iz dneva v dan obsojajo, za komunistično agresivnost in nasilja pa so gluhi, slepi — in nemi.
V isti sapi pa isti ljudje žele, naj Angleži uporabijo silo v Rodeziji za odstranitev Smithovega režima. V čem se torej Ho-Či-Minhov režim, ki želi podjarmiti Južni Vietnam, razlikuje od Shmithovega, ki vlada proti volji črne večine v Rodeziji? Zame je to uganka. Diktatura ostane diktatura, bila bela, črna ali rdeča.
•
Ne bom pa trdil, da Ameri-kanci, kar store, vse prav store. Še daleč ne. Johnsonova zamisel o “veliki družbi” ima dolgo pot pred seboj in ne bo prišla iz plenic, dokler bosta diskriminacija in ignoranca tako močno zakoreninjeni v plasteh ameriškega ljudstva. Ameriška demokracija gre skozi hude preizkušnje, zaradi katerih dežela v svetu izgublja na ugledu.
<«
Kljub vsem hibam ameriške demokracije pa želim, da bi jo bil svet v večji meri deležen, kot pa “ljudske demokracije” rdečih režimov.
Bralci se gotovo spominjajo slučaja v Dominikanski republiki. Kakšen krik in vik so vzdignili, ko so Amerikanci intervenirali tam. Danes se nihče ne spomni, da so preprečili komunistično revolucijo in so zadnje ameriške čete že zapustile imenovano republiko. Z izdatno finančno pomočjo so jo postavili tudi gospodarsko na noge. Ni rečeno, da je nevarnost s tem minila. Je pa gotovo, da je A-
L. Ambrožič st.:
eiuiM oeu um
vin.
Vse polno je pa malih in večjih luknjic, skozi katere prehajajo živalice ven in notri in te luknjice so jim kot nam ceste in pota v njihove domove. Skozi te luknjice pa tudi zemlja diha in skozi nje prihaja dušik do korenin rastlin, ki ga nato poganjajo nazaj na površje v svoja stebla. Zelo zanimivo je opazovati posamezne mravlje med to množico. Če pride do črvička, ki ji je všeč za njihovo “kuhinjo”, ga napada toliko časa, da ga umori, potem pa ga nese ali vleče proti svojemu bivališču in se nič ne utrudi, čeravno je breme mnogo težje kot je mravlja sama. Če pa pride le v tako zagato, v kako goščavo, da sama ne zmore, pa gre domov in pripelje s seboj tolikšno pomoč, za kolikor je že vnaprej izračunala, da jo je potrebno. Vse naenkrat poprimejo in stvar se premakne. Nato pa odvišna pomoč zopet odide k svojemu delu nazaj proti domu. Tudi tem malim živa-licam je dal Bog Stvarnik nekako pamet.
Na gornjem koncu Pugarta je vodila pot skozi naš gozd v Pe-trovko. V njej so imeli Vrbanov-čevi njivo. Bilo je to precej visoko, a Petrovka je bila lepo zaokrožena dolina, v lepem zatišju in je v njej vsak pridelek uspeval. Od tu navzdol je peljala naprej steza skozi gozd na Lukov laz in preko njega do Gavgarja, podrtega mlina, ki pa so v njem še stanovali ljudje. Zelo revni so bili sedaj, pred in med revolucijo. Med revolucijo se je skrival v njihovi kleti, ki je bila preurejena —- po partizanih — v skromno pisarno, znani njihov duhovnik Metod Mikuž. Ženska, ki je tam stanovala, je vhod skozi pod pokrila s pokrovom in nanj nametala smeti in tako vselej zabrisala sled kakega vhoda skozi pod.
Ko sem bil jaz še otrok, je pa bilo pri tej hiši blagostanje doma. Bila sta starejša mož in žena brez otrok. Imela sta konja, kravo in kozo, pa psa Murna. Ta pes je bil ze.lo brihten. Možu je nosil malico, kadar je delal bolj
merika sedaj odločna preprečiti proč od doma, tudi vodo za žejo
vsako novo Kubo v Latinski A-meriki. Nov dokaz, da žele narodom svobodo in prosperiteto.
Tako odločnost bi morali pokazati takoj po drugi svetovni vojni in bi morda tudi naša domovina ostala svobodna.
Otmar Mauser
— Prvi odprti rudnik železne rude v Minnesoti je začel obrat leta 1895.
in ga hodil klicat, kadar je moral domov.
Če je ušla krava ali koza na sosedov travnik, je bil Murn taka j pri rokah, da ju je šel oblajat in obrnil na domačo pašo. Za vse je bil izredno uporaben in povem, da tako pametnega psa res nisem videl skozi vse življenje nikjer več. Vsako povelje je takoj razumel in ga izvršil brez obotavljanja. Tako je
DROBTINE
Papež Pavel VI. je ponovno pozval, naj se prenehajo sovražnosti v Južnem Vietnamu.
“Premirje se mora doseči sedaj,” je dejal, “četudi za ceno neprilik in izgub, ker sicer se bo moralo delati pozneje v še večjem pokolju s še večjimi izgubami.”
Nekatero časopisje je ignoriralo nadaljne besede papeža, ko je dejal: “Mir pa mora biti grajen na pravičnosti in svobodi človeštva, vključivši individualne in skupne pravice ljudi, ker sicer mir ne more biti stabilen.”
Kako komunisti vse to pojmu-
IZ PODZEMLJA SE JE VRNIL — Anglež David Laf-ferty je bil preko štiri mesece v podzemski jami kakih 400 čevljev pod površino. Te dni se je vrnil na površino, potem ko je prebil pod zemljo dalj kot kdorkoli drugi pred njim.
starima Gavgarjema skoraj v vsem nadomestoval človeka. Tudi v mlinu, kadar je zapel zvonec in oznanil, da je prazno, da je treba drugo nasuti ali pa u-staviti, je takoj bil na mestu in vodo zaprl, da ni prazno ropotalo in se kvarilo. Velikokrat mi pride ta pes, Gavgarjev Murn, na misel. Ko sem ga kot mlad smrkovec včasih dražil, je bil potem dolgo name hud, vendar pa sem ga tudi ves čas, kar je živel, občudoval in spoštoval. Nekoč je kar na hitro zbolel in poginil. Baje sta oba stara jokala za njim. Verjetno, saj jima je mnogo pripomogel in marsikako pot prihranil. Radi precejšnje zanemarjenosti pri hiši ni hotel nihče biti pri njima. Tudi v mlin niso radi dajali okoličani radi preumazanosti. Zato je hodil mož sam iskat v mlev — žito za mlin in kašo za stope in tudi potem sam dovažal zmleto nazaj na domove. To so bile bolj oddaljene vasi, največ v obe Gorici na Morostu, kjer ni bilo nobenega mlina, pa tudi nihče od tam ni videl nesnago v hiši in mlinu. Kaj bi hodil gledat dve uri daleč, če mi pa sam na dom pripelje. Morda kako leto zatem., ko je poginil Murn, sta pa drug za drugim tudi umrla oba Gavgarja, mož in žena. Mlina in stop se ni nihče več poprijel v tem prostoru in je začelo vse kmalu razpadati. Imela sta neko daljno sorodstvo, ki je potem vso zapuščino, hišo in zemljišče, prodalo.
Mimo Gavgarja je peljala pot dalje po grapi proti drugemu mlinu, ki je bil kakih 10 minut oddaljen od prejšnjega, prav v kotu, kjer se je pot nehala. Na levo, kakih 10 minut navkreber, je bila vas Belo. Imela je tri hiše in eno bajto, 5 minut proč od vasi. To je. bila .Bradeškova bajta na Ostricah. V tej vasi so imeli, ko sem jaz rastel, pri vsaki hiši do 50 ovac. Imeli so velike pašnike, za zimske mesece so jim pa pripravili “vejnike”. O-klestili so mnogo dreves ob koncu meževnosti, jih povezali v butare in spravili pod streho, da so se posušili, potem jih pa pozimi pokladali ovcam, da so obrale listje in tudi les so pojedle, kar je bilo enoletnega, kar pa starejšega, so pa samo lubje oglodale. V mlin so pa nosili doli k Hrenovcu, ki je bil tik spodaj pod vasjo v kotu. Na desno stran tega mlina je peljala steza po malo bolj položnem bregu po travniku in malo višje gori med njivami proti vasi Osredek. Ta vas je štela pet hiš. štiri kar na kupu, ena, Grjolova je pa bila kake 4 minute proč, tja pod Grabče. Vse te so bile močne, velike kmetije in vsi dobri gospodarji. Tudi so bili do prihoda partizanov vsi kot en mož, vsi prijatelji in v vsem bili v pomoč drug drugemu. V revoluciji sta se pa dva popolnoma naslonila na partizansko stran, eden na | pol, dva pa sta se postavila po-j polnoma nasproti. Tako sta ime-jla zadnja dva zelo težko življenje skozi vso revolucijo. Imeli so pa toliko skupnega v življenju in to jih je držalo, da do kake likvidacije ni prišlo v vasi. Vsi so ostali živi razen onih, ki so šli k partizanom, in onih, ki so bili pri domobrancih in potem vrnjeni iz Vetrinja.
Kako pa je bilo v Hrenovče-vem mlinu? Bila sta oče in mati, ki sta imela enega sina, dobrega, pridnega fanta. Vsi drugi otroci so že majhni pomrli. Zdi se, da takoj, ko so spregledali, da za več kot enega ne bo prostora in ne živeža. Saj so imeli en sam prostor za stanovanje, to je bila — hiša — s pečjo v kotu. Imeli so pa pri hiši tudi eno pestrno, čisto majčkeno ženico, ki ji je bilo Minca ime. Ta je ostala kar pri hiši še potem, ko so otroci razen Janeza vsi pomrli in še ko
Janez odrastek Ko je odšel ; Janez k vojakom, je pa prišel k ! hiši fant, ki je bil nekaj v dalj-I nem sorodstvu. Bil je zelo boječ fant, ki mu pa imena ne vem. Mi smo mu rekli — Nate. Zakaj? Nekoč, ko je Janez že prišel od vojakov in ni imel nič denarja, starši mislim so mu ta čas umrli, je poprosil našega očeta, da so mu za nekaj časa posodili 5 kron. Ko je zaslužil ali pa kje drugje pridobil, mogoče je kaj prodal, je dal fantu tolar za 5 kron in mu naročil, naj nese vrnit našemu očetu. Mi smo ravno sedeli pri kosilu, ko odpre vrata in stopi na pol v sobo, pomoli tolar proti mizi in reče: nate! Otroci smo se mu smejali, oče so ga pa vprašali, kaj hoče, pa je zopet ponovil — nate. Potem so mu rekli, naj pride bližje in kaj pove, pa zopet isti — nate. Potem so mu oče odvzeli denar in ga vabili, naj gre k mizi; a on, kakor hitro se je znebil denarja, se je obrnil in bežal. In takrat je dobil ime Nate. Od kod je bil in kam je pozneje odšel, ne vem. In tudi za pravo ime ne.
(Dalje sledi)
Nikežič je dejal, da je jugoslovansko stališče o tem že davno in točno znano. Jugoslavija misli, da je rešitev spora možna le na temelju ženevskega dogovora iz leta 1954 ob umiku vseh tujih čet iz Južnega Vietnama. “Ljudstvo naj dobi možnost, da samo odloči o svoji bodočnosti,” je dejal Nikežič. Po njegovem mnenju je v Vietnamu državljanska vojna, v katero “se je vpletla A-merika z namenom, da reši režim Južnega Vietnama, ki ga pa dejansko ni mogoče rešiti, ker nima opore v ljudstvu.”
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Wanted
COOK from 1 P.M. to 8 P.M. Apply in person
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
M
s aI J OGLASI
Tiisv zuttrnji mmisfer sc jezi m fiije poreševafce
BELGRAD, SFRJ. — Zunanji! minister M. Nikežič je dejal čas- i nikarjem, da so nekateri francoski in ameriški časopisi zelo netočno in pristransko poročali o stališču Jugoslavije do Vietnama, kot je bilo izraženo ob priložnosti obiska francoskega zunanjega ministra De Murvilla v Jugoslaviji. Nekateri časopisi so tedaj, kot znano, pisali, da je jugoslovansko stališče o Vietnamu bližje ameriškemu kot francosko.
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
MACHINISTS
THE 8LEVELAKD PNEUMATIO Taci Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmim
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORINS MILLS
V	najem
Popravljalnica čevljev, popolnoma opremljena, na 1175 E. 173 St. Kličite KE 1-1098 med 4. in 6. uro.	—(186)
V	najem
5-sobno opremljeno stanovanje na 1140 E. 60 St. zgoraj, cena $75.00. Vprašajte na 7509 Star Ave. ali kličite-881-7185.
___________________________(188)
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
(x)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s kopalnico, plinski fumez se odda v najem. Vprašajte na 1193 E. 60 St. ali kličite HI 2-2009.	(188)
Hiša naprodaj
Popolnoma prenovljena enodružinska hiša je naprodaj v okolici sv. Vida. Kličite 431-4495.
-(188)
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
RADIAL DULLS
NUMERICAL
CSN7RSLLEB
MA3BIKES
DOBRA FLACA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od S.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-1760
za čas sestanka
An Equal Onportunity Employer
(186)
Naprodaj
Hiša in 2 akra zemlje na 756 Miner Rd., Mayfield Heights. Lastnik je ven iz mesta, južno od St. Joseph’s farm, 3 spalnice, velika kuhinja, klet, priključene garaže, sadna drevesa, lot 100 x 695.
STREKAL REALTY 405 E. 200 St. 481-1100
(186)
East 64 — Glass Ave.
6 in 6 duplex, moderna plinska furneza, klet, rekreacijska soba, bakrene cevi.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
KE 1-8181 Realtor AC 1-9381 V najem
Štirisobno stanovanje s kopalnico, plinski furnez, zgoraj, se odda odraslim. Vprašajte na 1187 E. 61 St. ali kličite 431-7460.
—(27,28,30 sept.)
Na London Rd.
Zidana hiša s 4 spalnicami, polna klet, veliko posebnosti, garaža, zelo čista in v dobrem stanju.
Pri E. 185 St.
Zidana hiša s 3 spalnicami, polna klet, dvojna garaža, v prvovrstnem stanju. Pokličite nas in oglejte si naše nove in rabljene domove. Z veseljem Vam bomo pomagali pri izbiri vašega prihodnjega doma.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(189)

ZULICH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
!►
I >
Y't.'IZ YX ^ T^TSTST. ,g .!g !2 ^ 'f1T'X*ZYYX'Y^£ X 'i
ITXX^XH
TRYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA
GOZDA
IXXXXXXXXTXZXXXXXxxXXXXXXXXxYxXXxxXxXXxYxYXTYXXXxXXYX'^
8
Človek svoje narave sicer ne more čez noč izpremeniti, lahko pa jo spremeni počasi z dobro voljo, če vidi jasen cilj pred seboj. Besede očeta Daga so vplivale na Adelajdo kot lepa pesem, ob kateri si odpočije srce; •— niso ji pa postale živa naloga, za katere izvršitev bi se morala sarpa potruditi. Zaradi njegove miline so prodrle vanjo besede le kot neke vrste nežnost. Dag pa je govoril z njo brez prizana-šanja, da, pokazal ji je pot, katere se ni mogla izogniti — pot skozi lastno srce. In tako je končno pričela počasi odpirati svoje srce in njena notranjost se je ob njegovi toploti odtalila.
Pričela je pri gospodični Kru-sejevi, ki jo je prosila, naj svoje večerne opravke včasih prepusti komu drugemu in naj pride, kadar Daga ne bo doma, k njej v vežo ali v njeno sobo, da bi se pri ročnem delu kaj pomenili. Sprva je ta domislica gospodično Krusejevo preplašila, toda 'Adelajdina razumnost jo je počasi osrčila in kmalu sta se že Ves dan veselili večera. Te ure razgovora so jo spominjale na prelepe večere v izbici gospodične Doroteje, ko je bila gospodična Krusejeva še mala Stina.
Njena tiha sreča je toplo izžarevala nazaj na Adelajdo in v njej so se pojavili novi življenjski vzgibljaji. Ko se je gospo-
dična Krusejeva sčasoma odtajala, je Adelajda marsikaj izvedela 6 ljudeh na kmetiji in na pristavah v gozdu. Tudi oče Dag se je bil v teku let tega in onega dotaknil, toda le bolj na zunaj. Gospodična Krusejeva pa je poznala ljudi od znotraj. Prihajali so k njej in ji zaupali vse svoje skrbi. Proti koncu zime je prišlo tako daleč, da se je gospodična Krusejeva pogovorila z Adelajdo o skrbeh in potrebah ljudi. Končno je pričela Adelajda sodelovati v življenju svoje okolice.
V pisarni je Dag kadil dolgo pipo svojega očeta. Bil je večer konec marca; bilo je mrzlo in zapadel je nov sneg. V kaminu je gorel ogenj. :
Fanta, Adelajda in Dag so še pravkar sedeli v dnevni sobi. Dečka sta odšla navzgor v svojo izbo, Adelajda pa je sedela z gospodično Krusejevo v veži.
Kako prijetno je postalo zadnje čase. Fanta, ki sta se prej kot pač delajo otroci, ravsala in kavsala, da ju je moral včasih Dag pošteno prijeti, sta se temeljito spremenila, odkar sta svoje sile lahko preizkušala pri delu. Vedno sta se s čem pečala, v svoji izbi ali kje drugje, se ukvarjala z orožjem in orodjem in bila sta ena duša in eno telo. Dag je poizvedoval pri ljudeh, s katerimi sta delala, pa ni izve-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
SECURE YOUR FUTURE DOB’T DELAY - APPLY TODAY!
o GENERAL FACTORY • FORK LIFT OPERATOR
Full Time — 6 Day Week Many Company Benefits — Ages Open
Apply in person to MR. LEUTHOLD •
kmmzm Oyanami - Fial SšepL
9301 W. Belmont Ave.	Franklin Park, 111.
(187)
FEMALE HELP
EXECUTIVE SE01ETARY
FOR LOOP MANAGEMENT CONSULTANT CONSULTANT FIRM NEEDS MULTI-LINGUAL EXECUTIVE SECRETARY
FLUENT IN GERMAN AND EITHER ITALIAN OR FRENCH Must have speed of 60 words per minute on elecitric typewriter, good shorthand, a highly responsible and interesting position for the experienced woman.
MANY BENEFITS — PROFIT SHARING — PAID VACATION EXCELLENT STARTING SALARY — FOR APPOINTMENT
CALL MR. VIHANENK, ST 2-2868
(186)
HIRING NOW! WOMEN
(Mo Experience Necessary)
New air-conditioned plant. Light, clean work in plastics \	AGE OPEN
Free insurance for employees.
Apply in person or call:
\	296-8116
THOMPSON INDUSTRIES (0.
Division of
REXALL DRUG & CHEMICAL
del o njiju nič drugega kot samo dobro. Bila sta vedno pripravljena prijazno priskočiti na pomoč; da, malega Daga so morali celo zadrževati, kajti bil je v onih nespametnih letih, ko človek preveč zaupa svojim nedoraslim, močem. Dag je bil miren — okoli sebe sta imela pametne ljudi, ki se tudi pred njegovima sinovoma niso bali odkrite besede. In zdelo se mu je, da je Adelajda na pravi poti. Bal se je, da bo postala malenkostna, toda to je pri njej čisto izginilo. In bilo je dobro tako.
V mestu je vse kazalo tako, da se bo trgovina obdržala. Tudi mladi Holder ni bil bog ve kaj prida, toda zdelo se je, da po Dagovem in odvetnikovem prigovarjanju postaja počasi pametnejši. Njegov oče pa ni povzročal drugega kot težave. V svojem malem stanovanju se je počutil kot v ječi in se najraje sploh ni pokazal na cesto. Dag mu je pojasnil, da je temu pač sam kriv; lahko pa se preseli na Borgland, tam bo imel prostora, kolikor bo le hotel. Holder pa mu je odgovoril, da je Dag z njim že dovolj nekrščan-sko postopal, ali ga hoče na stara leta spremeniti še v kmeta? Da-gu ni ugajal način, kako je govoril o “kmetu”; sicer pa je bil vesel, da ga ni imel v svoji bližini.
CHICAGO, ILL.
Dag je z nogama, oprtima ob
kameniti rob, zamišljeno sedel treba' Nieg°ve prednike pa ]e ob kaminu. Svojim mislim je P™iMa, vsi so. morali braniti
dal prosto pot in kmalu so skrbi svoj° kožo- Le on uzival nji'
MALE HELP
LINOTYPE OPERATOR Experienced. Job work in some publications. Air cond. shop. Lake Forest. Call collect, CE 4-1800.
(185)
SPRAY HELPERS Men needed for sanding & patching in spray dept. Also exp. all around man to work on trade show exhibits Call 286-7500
(187)
BINDERY MAN EXPERIENCED Folding and Cutting. Vacations, Benefits, and Top Pay. ADVANCE-Evanston UN 4-3313
(186)
PRESSER — Experienced Prefer all around man. Good wages. N. W. Suburb.	537-9780.
(186)
FEMALE HELP
CHILD CARE—MATURE WOMAN Live in. Own room. Pleasant home. 2 children. One school age. N.W. Call 889-6068 or 453-7603.
(186)
COMPANION — COOK Interested in doing housework and cooking. Day off. Make a home with invalid woman wanted. Ben-senville vie.	CL 5-2986.
(187;
HOUSEWORK Light cooking. Stay or go. Care for 3 child. 2 in school. South Side. References.	374-4458
(187)
MALE OR FEMALE HELP
1797 S. Winthrop Drive	Des Plaines
AN EQUAL OPPORTUNITY EMPLOYER
PRESSER — FINISHER Full time. Male or Female. Steady Work. Good salary.	627-4081
(187)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP FOR SALE La Grange Park Priced to Sell.
352-4804
(186)
zaradi Holderja in še marsičesa drugega z dimom vred odšle skozi dimnik, in prikazale so se mu druge slike. Kakor že tolikokrat, so mu tudi tokrat pohitele misli k Mrtvaški gori. Kako vse drugačen je bil videti od tam svet; in kako vse drugačno je, bilo življenje, ko si pogledal smrti v oči. Neverjetno, da bi ljudje na tej kratki poti skozi življenje najraje pohodih drug drugega — do smrti. In vendar — ali se ni sam mnogo let izgubljal v sovraštvu in na pogled z gore skoraj pozabil? Zdaj pa mu je bil spet blizu, da, skoraj razločneje kot takrat; kajti medtem je bil sam globlje prodrl v človeško življenje. Iz teme sovraštva je bil našel pot k življenjskemu nazoru, ki mu je postajal vedno jasnejši.
Tu je bil mož z , juga s svojo nesramno zahtevo. Tudi to stvar je še enkrat razmislil. In pri tem se je Dag' zavedal, da je imel v življenju drugačen položaj kot pa večina ljudi. Ali se ni imel za jasnost in širino svojega mišljenja zahvaliti okoliščini, da se mu nikoli ni bilo treba trdo boriti za vsakdanji kruh? V življenju je trdo delal — toda k temu ga nikoli ni silila po-
bovo dediščino, prvi v rodu, ki ni bil prisiljen boriti se za svoj obstanek.
Onega moža je zaradi nevoščljivosti strogo obsodil, če pa je dobro premislil, oni mož naj-brže ni imel mnogo brezskrbnih ur, odkar je bil odrasel. Ni čuda, če je potem človek malenkosten in zagrenjen.
Dag se je dvignil in pričel hoditi po sobi. Kakor mu je pravila Adelajda, se je bil njegov oče priboril do spoznanja, da postanejo dolžnosti do Boga in drugih strožje, če se človeku ni treba boriti za vsakdanje življenje. In da se dolžnosti bogatinov ne smejo izčrpati v mislih na Boga, marveč morajo najti svojo izpopolnitev med ljudmi na zemlji. In to mu je bilo tako zelo pri srcu, da se ni hotel zanesti na Adelajdo, marveč je ponoči prišel za njim na Skarfjell, da bi mu to sam dopovedal — da, dneve se je moral boriti z plahostjo, ki sta jo čutila drug do drugega, ali neizprosno ga je gnalo, da bi mu povedal svoj na novo priborjeni svetovni nazor; in one noči se je v mrzlem vetru
na smrt prehladil: Takrat je Dag zadnjič videl svojega očeta živega, in besede, ki jih izreče na smrt obsojeni človek, so svete.
Dag je odprl enega izmed predalov v omari in vzel iz njega nekaj listin. Iste, ki jih je bil onega jesenskega dne — z istim namenom — vzel v roke in skril pod knjige, ko je prišla Adelajda. Vtaknil jih je v žep, zaprl
predal in — zamišljeno obstal-Potem je stopil k oknu in ga odprl, sedel in se zagledal v pomla' dno noč. Pomladi pa še ni bik' Pričetkom meseca je bilo sicer dlje časa lepo vreme, tako da je pričel pokati led na rekah k gorskih jezerih. Potem pa je spet nastopil mraz. Prav do sem je slišal hrumenje reke in poka" nje ledu.
(Dalje prihodnjič)
	
;	
VODNIKA INDONEZIJE V RAZGOVOR.!! — Predsednik Sukamo (na levi spredaj) skuša z rokami razložiti gen. Suhartu, predsedniku indonezijske vlade (v sredi) neko stvar, ko stojita oba sredi množice.
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBEGA SOPROGA
John Anzicek
ki je umrl 27. septembra 1963
V tihem grobu že počivaš dolga leta tri,
Tvoj spomin pa v mojem srcu vedno bolj živi.
Lahka naj te zemlja krije, spavaj dragi mi sladko, luč nebeška naj Ti sije, mir in pokoj naj Ti bo.
Žalujoča soproga:
KATHERINE ANZICEK Girard, Ohio, 27. sept. 1966
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER-FOR SALE OR RENT Wz rm. brk. residence. Full bsmt. Garage. Lovely residential area. JOHN KIMEL, 7114 So. Kedzie. Call Sat. or Sun. A.M. PR 8-1637
(187)
V BLAG SPOMIN
OB DEVETNAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI IN SESTRA
Mary Mulec
Preminula je v Gospodu dne 27. septembra 1947.
Gospod daruj ji mir, naj večna luč ji sveti.
Ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
HČI in SINOVA,
SESTRA in BRAT
Cleveland, Ohio 27. septembra 1966.
__
L.'1-?'mlT:-.1/	11 j,F 'l:tr”*Uvn j, JjpS;
JVaznanilo in JZah-Vata
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo, da je po kratki bolezni umrla naša ljubljena sestra, svakinja in teta,
MARY RAZINGER
roj. KOLENC
Previdena z zadnjimi tolažili sv. vere je zaspala v Gospodu dne 27. avgusta 1966. leta.
Rojena je bila 4. maja 1897 v Clevelandu, Ohio.
Pogreb se je vršil 31. avgusta 1966 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi v cerkev sv. Pavia na Chardon Rd., kjer je Father J. C. Clines daroval pogrebno sv. mašo zadušnico.— Potem pa smo pokojnico prepeljali na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. in jo položili k večnemu počitku zraven njenega, že prej umrlega moža Antona, v družinsko grobnico.
Pokojnica je bila članica društva, sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ.
V prijetno dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo č. g. duhovniku fare sv. Križa, ki je pokojnici podelil, še med njeno boleznijo, zadnja tolažila sv. vere. — Istotako se iz srca zahvalimo čč. gg. duhovnikom fare sv. Pavla na Chardon Rd. in to: Father James L. Hernan, Father J. C. Clines in Father George Simons za molitve v pogrebnem zavodu, ki so jih oba večera, ko je pokojnica ležala na odru, opravili za pokoj njene duše.—Father J. C. Clines pa sprejmi še našo posebno zahvalo za darovano sv. mašo zadušnico, za globoko čuteč nagovor ob njeni krsti in za spremstvo na pokopališče.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob oder pokojnice položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo tukaj in v starem kraju brale za mir in pokoj njene duše; vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, se udeležili pogr. sv. maše in pokojnico spremili na pokopališče.	||i
Iskreno se zahvalimo družini g. Franceta Severja in g. prof. Janezu Severju, ki so prišli v pogrebni zavod in molili sv. rožni venec za pokoj duše pokojne.
Toplo se zahvalimo gg. Janezu Riglerju, Viktorju Modicu, Frančku Kolariču in Charles Terčku za molitve v pogrebnem zavodu in za lepe žalostinke, ki so jih zapeli v slovo naši dragi pokojnici.
Toplo se zahvalimo članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, ki so darovale
Draga naša sestra, svakinja in teta, počivaj
za sv. mašo, prišle v pogrebni zavod in ob odprti krsti pokojnice molile sv. rožni venec. Iskrena hvala Mrs. Marjanci Kuhar za ginljiv govor, ki ga je izrekla svoji umrli sosestri v slovo, ter vsem članicam še za udeiežitev pogrebne sv. maše in za spremstvo na pokopališče.
Hvala pogrebcem, ki so nosili njeno krsto in ki so bili: Joseph Muchitz, Anthony Bokal, Louis Yarm, Joe Kodrich, Anthony Rakovec in Joe Short.
Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za spremstvo v cerkev in na pokopališče.
Toplo se zahvalimo dr. Leo Ukmarju, ki je podvzel vse kar je bilo mogoče, da bi pokojnico oiiranil pri življenju.
Iskrena hvala vsem, ki so pokojnico obiskovali, dokler je bila v bolnišnici; vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje in vsem, Id so nam v dnevih bolezni pokojnice in ob času smrti bili na pomoči. — Posebno se za to zahvalimo naši sestrični in njenemu možu Mr. in Mrs. Joe Kodrichu, Mr. Anthony Rakovcu in Mr. Ivanu Prezelju ter vsem našim dragim pomočnicam pri pripravljanju in izvršitvi pogrebščine.
Srčna hvala dragim sosedom naše pokojnice, ki so darovali in položili ob krsto pokojnice tako lep venec cvetja.
Ob tej priložnosti se tudi iskreno zahvalimo članom mestnega sveta mesta CLEVELAND, ki so nam s posebno poslanico izrekli svoje sožalje ob smrti naše drage pokojnice.
Našo toplo zahvalo naj sprejmejo člani in osebje pogrebnega zavoda Jos. Žele in sinovi, ki so tako vzorno vodili priprave za pogreb in za vso ljubeznjivo pomoč, ki so nam je nudili v dnevih smrti naše drage pokojnice.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki smo imeli za njih naslove. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo!
v miru v tej blagoslovljeni ameriški zemlji in
lahka naj Ti bo njena gruda!
Tako hitro si nas zapustila, da tega kar verjeti nismo mogli. Še na praznik Marije Vnebov-zete, na Tvoj godovni dan, si bila tako srečna, ko si v društvu svojih prijateljev obhajala svoj god. — Pa je pet dni kasneje božja roka posegla in Te, po kratki bolezni, odpeljala k Tvojemu, že prej umrlemu možu. — Mi vsi globoko žalujemo za Teboj in se Te bomo vedno spominjali i ljubeznijo v naših mislih in molitvah!
Ti, o Jezus naš premili,
Zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se je usmili,
Raj nebeški ji odpri!
žalujoči:
MRS. LOUISE KUŽNIK — sestra /Cleveland/ svaka in številno sorodstvo v Ameriki V stari domovini žalujejo za njo sestre:
JOŽICA SLADE /Zag/ SLAVKA KOPAČ in VERICA LOBOREC /Ljubljana/ ter brata VIKTOR KOLENC in DARKO BREGAR /Ljubljana/, svakinje in svaki ter veliko drugih sorodnikov.
Cleveland, Ljubljana, Zagreb — 27. septembra 1966