Poštnii PRIMORSKI DNEVNIK tui Jna Pečana v gotovini ~ Li 1 grup po Cena 500 lir Lelo XXXVIII. Št. 165 (11.293) TRST, sobota, 7. avgusta 1982 »K2?!!iLDNEVNIK j® F.®6®1. izhaiat’ v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdoba »Govcu nrir • T u -. j v umu 10. maia i»4o, njegov preanoaniK rAiuiMMbRi L) N tv nik pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 s — p norenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi PO-POTRDITVI IZSTOPA VSEH SOCIALISTIČNIH MINISTROV IZ VLADE ZARADI ZAVRNITVE ODLOKA 0 DAVKIH NA PETROLEJSKE PROIZVODE Spadolinijeva vlada bo danes odstopila Odstop bodo formalizirali na seji, ki so jo sklicali za 12. uro - Predsednik republike Pertini se danes vrne v Rim in bo začel v ponedeljek s posvetovanji - Ostro stališče Craxija - KD nasprotuje predčasnim volitvam - V ponedeljek zasedanje vodstva KPI ■ Zaskrbljenost v sindikatu (xeie,o,o Ai ) ek i včerajšnjega zasedanja vudsiva socialistične stranke Z ODLOKOM ZAKLADNEGA MINISTRA ANDREATTE Uvedena prisilna likvidacija milanskega Banco Ambrosiano ?? sodelovanju sedmih javnih in zasebnih bančnih ustanov ustanov-letl «Nuova Banco Ambrosiano^ ■ Zaščita varčevalcev in uslužbencev Rito Medministrski odbor za Slit & ?ai. Jo ‘>amr?1fDros'ano- Sedaj pričakujeta DnH„: se,' 'ta bo minister Andreat- _ • —«>iuiUOWORl UUk/l/l jjrep *n vai’čeva'nje je sprejel u-“aiico Arnbr-aV'1' ‘“pr’s**ra likvidaciji to 'seif-S ^kret. Vest je sporočil, i° Marn bora’ m>nister za industri-sPreiei t,°ja Na sv°ji seji je odbor aflnic ;nUai oekaj ukrepov glede hra-1'«Ka generalnega sveta central-pfisi] dnier06aefia kredita. N Je P° svoji na 1® (kont P’ spada v vrsto steča-sopj-av,,-urza bankrota). Vzdevek ^avnei* Pa je dobil, ker izhaja iz fkef 0j*® Postopka. Izvajajo ga na-piskih rpani’ ki so različni od sod-“ Pi-ennv3 bPslopok je treba pripisa-Pfimerih anju- da so v posameznih ornan vr,'Moi več zaupanja uprav-ko gre za likvidacijo ne kega podjetja. V normalnih primerih zakon iz 1. 1942 predvideva poseg sodnijskili organov. Zato prisilna likvidacija ni pravcat stečaj, četudi ni normalna likvidacija. Likvidacijski postopek ureja čl. 67 bančnega zakona. Medtem se je zvedelo, da je sedem javnih in zasebnih ustanov, ki so se združile v «pool» z namenom, da rešijo Banco Ambrosiano, skladno z državno banko ustanovilo novo bančno ustanovo: «Nuovo Banco Ambrosiano*. Vest o tem je posredovalo samo zakladno ministrstvo, ki pravi v sporočilu: ''Zakladni minister ki je bil slalno obveščen o poteku krize Banca Ambrosiano je na predlog Bance d’Italia z dne 5. avgusta o prisilni upravni likvidaciji Banca Ambrosiano sklical medministrski od- .................umu.. Dolar nad 1.400 lir Kriza na borznem trgu '“‘“an«t Ameriški dolar je včeraj zabeležil ponoven vzpon: ob tlerajšitje™ '‘faoiffu* je veljal 1400,25 lire, nasproti 1384 lir pred- ^ far!zu ^ar^a pa m bil značilen samo za italijanski devizni trg: *ri;*»ljal 6.07 franka (predvčerajšnjim 6,88), v Frankfurtu pa O,- e predvčerajšnjim 2,48). :°Pen 'S'er jj se sprašujejo, zakaj je prišlo spet do takega vzpona, Kse fj?« ko - PR- ----------- 8u. iem obdobju povzročale največ motenj na deviznem denarno ponudba bistveno ni spremenila in prav bistvu nespremenjene obrestne mere. Prav obrestne oj.7m> ri'>r,tle sonekaterih strokovnjakov gre za špekulacije, ki bi ^Ut"ne!-i v kratkem času. So pa še druge razlage: libanonski Medu! lpl‘vali na porast povpraševanja po dolarjih. e. u m dolar raste, pa italijanski borzni trg beleži hude iz-i'c in™* °k°li Banco Ambrosiano so povzročili precejšen padec : rokai, Pre(Inostnih papirjev. Tako so delnice «Centrale» (ta je „ e*° s0 . Ambrosiano) padle kar za 13.7 odst. Na splošno operacij .vrednostni papirji izginili poprečno okoli 5 odst. Na potek in. e Verietno vplivala tudi vladna kriza. h "",,’ti,i,„I(|lllll|(((11.......................... Minister Emilio Colombo ^ pogovorih v Braziliji — Italijanske pobude za odpravo posledic falklandske t.^ s« ,„a P0globitev stikov med latinskoameriškimi državami in g, .°Pno podprli tudi predstavniki brazilskih oblasti, s ka-Je v"čeraj pogovarjal italijanski zunanji minister Emilio * biL^f'Mans''e diplomacije je večji del dneva namenil sre-Jjkotpg | l fikim kolegom Ramirom Saraivo Guerreirom ter pred-vt-r ^ azilske Poslanske zbornice in senata. Med temi pogo- krčita a b° izraza pripravljenost obeh držav, da se aktivno ti!/0psko .t pr°ces izboljšanja odnosov med Latinsko Ameriko in kh-■ naPravirPno'st-i°' Bodisi Italija kot tudi Brazilija sta doslej ve-6ič!Jo in At- , da b' prispevali k izboljšanju ozračja med Veliko Bri-hit2'lije n, kentino. Kot enega od pomembnejših diplomatskih uspehov dTjv briti,' ,tem Področju lahko beležimo bližnji prihod prcastav-kist bo v r in. arKontinske vlade v Brazilijo. V ponedeljek, 9. av-»m.tvu p Bl'asilio dopotoval podtajnik na britanskem zunanjem mi-HjJ^iškinji anc'ey Onslow, ki je odgovoren za odnose z latinsko t*wega min-riavami- Za 17- avgust jia pričakujejo argentinskega zu-^eni|a Juana Aguirra Lanarija. Omenjena obiska naj bi e^°oi. Jnovitev pasrednih pogovorov med Londonom in Buenos in Guerreiro sta posebno pozornost posvetila tudi bila-*QrUi„IOsom in še posebej možnostim za okrepitev gospodar-^l0vanja. bor za kredit in varčevanje ter mu poveril nalogo, da sprejme ustrezne ukrepe. Odbor se je ugocina izrazil o nameravani rešitvi, ki predvideva tudi intervencijske ukrepe za nemoteno nadaljnje delovanje bančne u-stanove in zaščito upoštevanja vrednih koristi varčevalcev in osebja ter v možnih mejah malih delničarjev. Zato je zakladni minister z današnjim dnem (6. avgusta — op. ur.) sprejel ukrep o preklicu pooblastila za kreditno delovanje ter za upravno prisilno likvidacijo. Banca Ambrosiano. Z današnjim dnem se u-stanavalja s sodelovanjem kvalificiranih kreditnih ustanov nova bančna družba, ki bo prevzela okenca razpuščenega «Banca» ter nadaljevala upravljanje. Novi upravni svet se je že sestal ter je imenoval za predsednika Gio-vannija Bazzolija od bančne ustanove «San Paolo di Brescia*. Banco Ambrosiano je bil ustanovljen nekaj let pred našim stoletjem. Pri ustanovitvi so sodelovali milan ski katoliški krogi. Z leti je prerastel iz razmeroma majhne bančne ustanove v največjo italijansko zasebno banko. Pokojni predsednik Calvi mu je dal zadnji razmah in potem povzročil njegov propad s številnimi špekula cijami. Celotno reševanje zapletene dediščine «Banca» bo zelo težko, posebno v zvezi z mednarodnimi pridruženimi bančnimi ustanovami («Uolding Banco Ambrosiano* v Luksemburgu, cBanco Ambrosiano adino*. «Sankt Gotthard» v Švici), in druge parte-cipacije širom po svetu. V Italiji pa so prizadete še razne bančne ustanove kot Banca cattolica del Veneto, zavarovalnice in podobno. Včerajšnji sklep, da se likvidira Banco Ambrosiano pomeni, da so u-pravitelji, ki jih je imenovala Banca dTtalia uvidela, da je nemogoče reševati Calvijevo dediščino po starih kolesnicah. Banke od «poola», ki je podprl akcijo reševanja so sicer posredovale precejšnja denarna sredstva, toda vse to je bilo le ma lenkost rastočih potreb. Upajo, da bo «Nuovo Banco Ambrosiano* odprl že pojutrišnjem bančna okenca. Včeraj popoldne sta minister An-dreatta in guverner Bance dTtalia sklicala tiskovno konferenco. Minister je med drugim izjavil, da je sedanji sistem nadzora nad «grabe-žljivim kapitalizmom* pomanjkljiv. Minister se je mimogrede dotaknil tudi krščanske morale v zvezi z vpletom v afero vatikanske banke IOR. Guverner Banca dTtalia je včeraj imenoval komisarje likvidatorje Banca: prof. Gerini, prof. Martinelli in odv. Spreafico. Imenovan je bil tudi nadzorni odbor. Nuovo Banco Ambrosiano bo začel delovati z začetnim kapitalom 600 milijard lir. Potres v Piemontu TURIN — Na območju Piemonta so včerja zabeležili potresni sunek, ki je bil močnejši od 5. stopnje Mercallijeve lestvice. Potres, ki je imel epicenter v pokrajini Asti, ni povzročil gmotne škode, dvignil pa je velik preplah med prebivalstvom. RIM — Potem ko je vodstvo socialistične stranke včeraj dopoldne soglasno potrdilo sklep, da socialistični ministri izstopijo iz Spa-dolinijeve vlade, je predsednik vlade seznanil s stanjem predsednika republike Pertinija, katerega je obiskal na Južnem Tirolskem, kjer se Pertini mudi na počitnicah. Nato je Spadolini sporočil, da je za danes opoldne sklical sejo vlade, da formalizira odstop. Odpira se tako nova vladna kriza. Predsednik republike Pertini je še napovedal, da se bo vrnil v Rim in da bo že v pone--------------------------- deljek začel s pogajanji za sestavo nove vlade. Pertini je namreč poudaril, da se Spadolini ne more predstaviti parlamentu, kajti zaupnico bi lahko zahtevala le vlada, ne pa predsednik vlade, potem ko je večje število ministrov že izstopilo. Pertini je tudi dejal, da ga je vladna kriza presenetila, saj je ni pričakoval. Najbolj pričakovan in verjetno najpomembnejši dogodek včerajšnjega dne je bilo prav zasedanje vodstva socialistične stranke, na katerem je Craxi podal poročilo o poteku dogodkov ter pri tem brez skopar-jenja z izrazi poudaril odgovornosti krščanske demokracije. Dejal je, da je skoraj paradoks dejstvo, da so se še nekaj ur pred dogodkom v poslanski zbornici tajniki strank vladne večine dogovorili o nekaterih pomembnih programskih točkah, predvsem v zvezi z bojem proti go-| spodarski krizi. Craxi je nato pou-laril, da je na tak izid glasovanja idločilno vplivalo večje število pro-[ >tostrelcev iz vrst večine in da nima nihče pravice, da ta dogodek minimizira. Če skupine s takim pritiskom branijo svoje interese in svoje privilegije, da ko prevladuje nad-volja parlamenta in nad splošnimi interesi brez odločne reakcije pomeni, da je demokracija na kolenih, je dejal Craxi in poudaril, da na tak način države ni mogoče upravljati in da večini nihče ne verjame. Craxi je nato dejal, da je bila reakcija socialističnih ministrov «pravilna in korektna* ter da jim gre vsa solidarnost celotne stranke. Še najhuj.ša, pravi Craxi, pa je namig na možnost, da je to šele začetek ovir, na katere bo naletela vj*-da v svoji protikrizni politiki: Or At« je končal svoje poročilo z ugotovitvijo resnosti sedanjega stanja in s potrditvijo nujnosti trdne vlade, ki bi uživala zaupanje prebivalstva. V razpravi, ki je sledila Craxije-vemu poročilu je prišlo do izraza skoraj popolno soglasje s strankinimi tajniki, z izjemo nekaterih predstavnikov levice, ki so poudarjali potrebo po povezavi s komunisti. Vtis, ki ga je pustilo včerajšnje zasedanje socialističnega vodstva pa je, da je PSI že prepričana, da smo v predvolilni fazi in da so njeni napori usmerjeni predvsem v nove predčasne volitve. Drugače je z demokristjani. Tako Galloni v uvodniku današnje števil- ke stranKinega glasila n Popolo, kot tudi sekretar De Mita poudarjata, da je treba za vsako ceno preprečiti nove volitve in pozivata socialiste ter druge stranke vladne večine, naj se obnovi petstrankar-ska vladna koalicija. Po drugi strani pa demokristjani posredno obtožujejo socialiste, da so tudi oni krivi za zavrnitev Formicovega vladnega odloka, saj je bilo ob glasovanju od 61 socialističnih poslancev prisotnih v dvorani le 41. Veliko zaskrbljenost je opaziti tudi pri liberalcih. Morda nekoliko manj pri socialdemokratih. Republikanci so se izrekli že proti sami vladni krizi ter seveda odločno proti predčasnim volitvam. Socialdemokrati, ki so sklicali svoje vodstvo za ponedeljek, pa se omejujejo na poudarjanj pomena petstrankarske večine in nujnosti, da se državi in vladi omogoči, da premosti sedanje težko stanje. V ponedeljek se bo sestalo vodstvo komunistične partije, ki uradnega stališča še ni zavzela, če izvzamemo izjavo Napolitana in Perne, o kateri smo pisali včeraj in pa Minuccijev uvodnik v današnji številki L’Unita, kjer član vodstva KPI poudarja, da dejstva sedaj potrjujejo analizo in stališča, ki jih KPI iznaša še dolgo časa. Minucci še zlasti opozarja, da je do padca vlade prišlo nekaj ur potem, ko so se sestali vsi tajniki in slovesno potrdili soglasje v vladi ter se sprašuje, kdo bo sedaj vodil protiinflacijsko politiko, ki so jo nekateri celo označili kot zgodovinsko. Velika zaskrbljenost vlada tudi v sindikatih, ki morajo v prihodnjih mesecih rešiti vrsto velikih problemov, na prvem mestu vprašanje obnovitve delovnih pogodb, ki zadevajo 8 milijonov delavcev: če bo prišlo do vladne krize je malo verjetno, da bodo te pogodbe obnovili, kar bi seveda imelo za posledico izredno zaostritev sindikalnega boja. Pertini, Spadolini, Craxi in De Mita so po splošnem mnenja osebnosti, od katerih bo odvisen razplet sedanje vladne krize (Telefoto AP) ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiitfaiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniHimimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiMiiiiBiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiia PONOVNA ZAOSTRITEV POLOŽAJA V LIBANONU Izraelska vlada zavrnila resolucijo OZN in sprožila nov napad na zahodni Bejrut Tanki prodirajo proti središču mesta, letala pa sejejo smrt med prebivalstvom - ZDA postavile veto na sovjetsko resolucijo, ki je «obsojala» Izrael BFJRUT, NEW YORK — Nobenega dvoma ni več, da hoče Begino-va desničarska vlada s silo izgnati palestinske gverilce iz zahodnega Bejruta. Izraelska vlada je namreč uradno zavinila resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov, ki je teiavivskim oblastem zabičala, naj umaknejo svojo vojsko na položaje, ki jih je zasedala pred zadnjo obsežnejšo ofenzivo L avgusta ter, da o-benem dovolijo mednarodnim opazo- valcem, da v samem obleganem mestu nadzorujejo spoštovanje premirja. Svoj pravi cilj je Beginova vlada razkrila že sinoči, ko je letalstvu in tankovskim enotam ukazala, naj spet zasipajo zahodni Bejrut z bombami oziroma naj prodirajo proti osrčju mesta, kjer se skriva jedro palestinskih borcev. Tiskovne agencije poročajo o novih srditih spopadih na območju Narodnega muzeja. Prodiranje izraelskih enot krije obsežen topovski ogenj, pripadniki PLO pa se krčevito branijo. Bomba, ki jo je izpustil phantom z Davidovo zvezdo, je popolnoma uničila s palestinskimi begunci natrpano osemnadstropno stanovanjsko poslopje. Mrtvih in ranjenih naj bi bilo najmanj 250 oseb, ki jih še vlečejo izpod ruševin. Izraelsko letalstvo je tudi poškodovalo nebotičnik Murr na meji med vzhodnim in zahodnim delom mesta, ki sta po včerajšnji odločitvi Izraelcev, da zaprejo še zadnji prehod, popolnoma ločeni. Izraelsko letalstvo je včeraj spet razdejalo stanovanja v zahodnem Bejrutu (Telefoto AP) Telavivskemu vojaškemu glasniku tokrat ni bilo potrebno posebej opravičevati zadnje bombardiranje libanonske prestolnice z običajno u-temeljitvijo, da gre za odgovor na ^palestinsko sistematično kršenje premirja*. Z zvrhano mero cinizma je poudaril, da je izraelsko letalstvo temeljito* obstreljevalo palestinska oporišča. Opazovalci so zatorej u-pravičeno sprašujejo, ali je, po strokovnosti po vsem svetu cenjeno tela-vivsko letalstvo, nemara tako slabo izurjeno, da s presenetljivo natančnostjo uničuje tudi dobro zaznamovane bolnišnice in območja, za katera je vsem dobro znano, da v njih ni gverilcev. Po Beginovem negativnem odgovoru se je varnostni svet OZN včeraj znova sestal. Na dnevnem redu je bila razprava o resoluciji, ki jo je predložila Sovjetska zveza, ki je 15 delegatom predlagala, naj costro obsodijo* Izrael in poz vajo vse člane OZN, naj odrečejo Beginovi vladi vsakršno vojaško pomoč. Kot je bilo pričakovati so ZDA na resolucijo postavile veto. Glasnik Bele hiše Spinks pa je sinoči spet pozval izraelske oblasti, naj umaknejo svoje sile na prejšnje položaje in prekinejo spopade, da bi Habibu omogočile dogovor o podrobnostih sporazuma o palestinskem umiku. Reaganove grožnje pa teiavivskim krogom ne povzročajo pretirane zaskrbljenosti. Splošno mnenje je, da »poslabšanje* izraelsko - ameriških odnosov sploh ni tako dramatično, kot pravzaprav izgleda. Krajevni tisk ugotavlja, da je Reagan obsodil napade na Bejrut, a je obenem pozval Palestince, naj zapustijo mesto, kar je povsem v skladu z izraelskimi zahtevami. Izraelski funkcionarji celo trdijo, da je izraelski in ameriški cilj isti, razlika je le v strategiji. Tudi sovjetska agencija TASS je sinoči spet obsodila ZDA, da podpirajo izraelsko agresijo v Libanonu. Domnevno washingtonsko nezadovoljstvo, ni nič drugega kot farsa, pravijo v Moskvi. Libanonski radio pa je'sporočil, Gadafi poskuša doseči kompromis za začetek vrha afriških držav NAIROBI — Prvič v zgodovini Organizacije afriške enotnosti (OAE), ki bo ob letu obserej slavila svoj dvajsetletni jubilej, se vrhunsko srečanje zavoljo pomanjkanja dve-tretjinske večine ni začelo tako, kot je bilo predvideno. Voditelji tistih afriških držav, ki so se zbrali v Tripoliju, se še danes, dru gi dan, neformalno posvetujejo, da bi našli izhod iz nastale krize, medtem ko gostitelj Gadafi vztraja, naj bi vrhunsko srečanje sklicali, ne oziraje se na kvorum. Toda v tem primeru kenijskega voditelja Moija ne bo, da bi mu za leto dni izročil predsedstvo OAE. Vrh bi se moral začeti že včeraj dopoldne, pa so ga preložili do popoldneva, a še danes ni izgledov, kdaj naj bi se začel. V celoti naj bi bilo v Tripoliju 28 delegacij, šest manj kot zahteva kvorum, in 14 med njimi zastopajo državni in vladni voditelji, iz Mozam-.bika, Zimbabveja, Tanzanije, Zambije, Mali- ja, Alžirije, Sejšelov, Kapverdov, Etiopije, Gane, Bocvane, Madagaskarja, Sao Tomeja in Libije. Zlasti dve delegaciji, tista iz Kenije, ki še predseduje OAE, in tista iz Nigerije, poudarjata, da vrha ne bo moč sklicati brez doseženega kvoruma, in voditelja Moi ter Hhagari sta sporočila, da se dotlej tudi ne bosta odpravila v Tripoli. Kot je izjavil eden izmed udeležencev, pa OAE «še ni mrtva, ampak samo paralizirana* in Gadafi se ta čas posvetuje z navzočimi voditelji, da bi našli rešitev. Po mnenju nekaterih bi vrh kazalo preložiti, po mnenju gostitelja Gadafija, ki naj bi postal novi predsednik OAE, pa sklicati okrnjeni, »mini vrb*, ki bi se ga udeležili prejkone le radikalnejši privrženci Libije ter Saharske arabske demokratične republike. Gadafi poziva navzoče, naj pustijo politične spore ob strani in se posvetijo poglavitnemu, to je gospodarskim stiskam črne celine. A ker pri tem ponuja svoje radikalne rešitve, se mnogi obotavljajo, da bi ga podprli v tej njegovi ideji. Nekatere delegacije so proti temu. da bi za osnovo vrhunskega srečanja sprejeli tisti dokument, ki ga je bila po svojih neformalnih srečanjih sprejela skupina 26 držav, ki podpirajo sprejem Saharske republike v OAE. Najodločnejša med slednjimi je gostiteljica Libija, pač zato, ker je v organizacijo vrha vložila tolikšna sredstva, nad 50 milijonov dolarjev, pa tudi velika pričakovanja, to je uveljavljanje svojih političnih ambicij na črni celini. In bolj kot ji zmanjkuje časa, kajti vrh je bil določen le do nedelje, bolj je z njene strani opaziti nestrpnost in priganjanje. TIT DOBERŠEK da je PLO že sestavila program zt čimprejšnjo evakuacijo (s pomočjo francoskih ladij) iz mesta vseh 6 tisoč gverilcev, ki bi jih zamenjali pripadniki mednarodnih mirovnih sil. Neofašist Ventura kmalu na prostosti BUENOS AIRES - Giovanni Ventura, eden izmed glavnih obtožencev na procesu o pokolu na Trgu Fontana, bo v soboto 14. avgusta poravnal svoj dolg z argentinsko pravico, ki ga je po njegovem begu iz Italije obsodila na tri leta zapora zaradi posesti ponarejenega potnega lista. Kot znano, so argentinske oblasti zavrnile italijansko prošnjo o izročitvi znanega neofa-šista in Fredovega pajdaša, ki bi moral v Italiji sedeti za rešetkami 15 let. Po izpustitvi bo moral Freda v Buenos Airesu počakati na razsodbo prizivnega sodišča. Ce ga oblasti tedaj ne bodo izročile rimski vladi bo lahko celo Zaprosil za zatočišče v Argentini, v , primeru, ko bi ga tukajšnje oblasti izgnale pa s: bo smel sam izbrati državo: v katero namerava odpotovati. V Iraku morda ire bo vrha neuvrščenih BAGDAD — Lak je predlagal, da bi se zunanji ministri neuvrščenih držav sešli v Bagdadu v začetku septembra in sprejeli dokončen sklep o kraju in v času sklica sedmega vrha neuvrščenih. V. izjavi za iraško agencijo INA je Sadum Ha-madi poudaril, da -je Irak izvedel celovite in podrobne priprave za konferenco neuvrščenih ha vrhu, pri čemei- je upošteva’ tudi varnostne vidike. > «Ce bi samo malo dvomili, ali bomb uspeli zagotoviti vse' pogoje za varno delo na srečanju, potem ne bi niti začeli pošiljati vabil državnikom za udeležbo na konferenci,* je dejal Hamadi. Dodal je, da je Irak tudi pripravil osnutke dokumentov konference in jih poslal članicam gibanja neuvrščenih in poudaril, da so nekatere države, ki ne poznajo stvarnega položaja v Iraku zaskrbljene zaradi iranskih groženj, tako da je Irak. ki ne želi motiti ustvarjalnega vzdušja na srečanju, sklenil, naj gibanje odloči, kje in kdaj bo srečanje na najvišji ravni. Hamadi je posebej poudaril, da kakršenkoli že bo sklep ministrov ne bo škodil interesom Iraka, saj je skrb za gibanje na prvem mestu, ker je ponos Iraka v ponosu gibanja in moč Iraka v moči gibanja. Hamadi je zatem obsodil Teheran zaradi upornega prizadevanja z vsemi sredstvi, da bi preprečil sklic konference in dejal, da je Iran v tem doživel popoln neuspeh, saj je sebe postavil v položaj sovražnika gibanja. Ob koncu je Hamadi poudaril, da bo Irak tudi v prihodnje aktivno deloval v gibanju, v katerega globoko zaupa, (dd) TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNI SVET VZEL NA ZNANJE ODSTOP COMELLUEVEGA ODBORA Kriza na deželi se je tudi formalno začela Ostre kritike na račun KD, ker jo je sprožila V obširni razpravi na včerajšnji seji so se predstavniki strank dosedanje večine zavzeli, da bi prišlo do ponovnega oblikovanja šestčlanske koalicije Deželni svet je na včerajšnji izredni seji vzel na znanje odstop predsednika deželne vlade Comelli-ja in njegovega odbora, ki so ga sestavljali predstavniki KD, PSI, PRI, PSDI in PLI, SSk pa ga je podpirala od zunaj. S tem se je kriza na deželi tudi formalno začela; do izvolitve novega odbora bodo sedanji odborniki ostali na svojem mestu, opravljali pa bodo samo redne tekoče zadeve. KD, ki je krizo sprožila v odgovor na dosego sporazuma med LpT ter laiko-socialisti v Trstu, je ze začela posvetovanja z ostalimi političnimi silami za rešitev sedanjega kriznega stanja; ta pogajanja pa v veliki meri pogojujejo zaplet-ljaji v Rimu, kjer se Spadolinijevi vladi zaradi sporov v večini štejejo zadnje ure; to je bilo včeraj čutiti tudi na deželni seji, ko se je po sporočilu predsednika Collija, ki je prebral Comellijevo pismo o odstopu, razvila v skupščini obširna m mestoma zelo živahna razprava, v katero so posegli predstavniki vseh političnih skupin. Odprl jo je svetovalec SSk Štoka, ki je uvodoma izrazil željo, da bi se kriza čimprej pozitivno rešila; govoril je nato o pogajanjih, ki so se zaključila s sporazumom med LpT ter laiko-socialisti in s tem v zvezi podčrtal, da je SSk zagovarjala tezo, po kateri bi moralo biti šest strank deželne večine o-snova za oblikovanje večin tudi na tržaški občini in pokrajini, kar pa ni bilo sprejeto. Svetovalec Štoka je ob tej priložnosti ponovno izrazil željo, da bi prišlo do čimprejšnjega izglasovanja zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, ob koncu pa še pristavil, da bo SSk, ki je zaradi nastalega položaja zelo zaskrbljena, naredila vse, kar je v njeni moči, da bi v interesu prebivalstva prišlo do obnovitve dosedanje šestčlanske večine. Načelnik socialistične svetovalske skupine Ermano pa je v imenu stranke politično zavrnil odstop Co-mellijevega odbora, čeprav ga je vzel na znanje; zavrnil ga je, ker je neutemeljen, ker so razlogi, ki jih navaja KD nesprejemljivi, se manj pa se PSI z njimi strinja. Obtožil je KD, da je krizo sprožila iz maščevanja za sporazuma v Trstu, ki jo izključuje iz sodelovanja in pristavil, da je bil ta sporazum v sedanjem trenutku edini možen in da PSI ni nikoli vodil diskriminacijo do KD. Potem ko je pozitivno ocenil delovanje večine, je tudi svetovalec Ermano izrazil željo (in socialisti bodo delali v tem smislu), da bi prišlo do njene obnovitve. Potem ko je demoproletarec Ca-vallo dejal, da je deželno krizo treba povezati s političnim »razkolom*, ki se obeta na državni ravni, se je svetovalec Barazzutti (PDUP) zavzel za alternativo levice, ki mora KD potisniti v opozicijo; v na sprotnem primeru, je dejal, bo levica doživljala samo poraze. Republikanec Barnaba pa se je predvsem vprašal, kateri so resnični razlogi, da je KD sprožila krizo; je ni mar odprla, da bi pokazala zobe laičnim in socialističnim silam, katerih teža stalno narašča, se je vprašal in pristavil, da KD mora razumeti, da obstaja ta nova realnost. Vsekakor pa je podčrtal, da je treba , ko se govori o krizi, govoriti predvsem o odgovornosti KD. Po neofašističnem zastopniku je predstavnik MF De Agostini dejal, da kriza ni prišla nepričakovano, zainteresirane stranke pa bodo morale prebivalstvu obrazložiti, zakaj je do tega prišlo. Tudi socialdemokrat Vespasiano je potrdil, da je bila dosedanja večina najbolj primerna za reševanje številnih deželnih problemov, zaradi česar bo njegova stranka delovala, da bi jo spet obnovili. Po mnenju listarja Giuricina ni bila kriza nepredvidljiva, ker jo je KD že napovedala, v kolikor bi jo izključili iz sporazuma v Trstu. Potem ko je govoril o poteku pogajanj, je Giuricin v odgovor na nekatere kritike ugotavljal, da sporazum z laiko-socialisti vsebuje vse tri programske točke LpT, ki je nekoliko popustila samo glede avtonomije; sicer pa je sporazum časovno omejen, je dejal, med pogajanji pa bo LpT predvsem pozorna na programe in se nato dosledno ravnala Tudi liberalec Solimbergo je izrazil nasprotovanje sklepu KD Deželni tajnik KPI Rossetti je uvodoma podčrtal, da je ta kriza resna stvar, za njo pa ne tiči samo rešitev, ki je bila izbrana za u-pravljanje Trsta in njegove pokrajine, ampak predvsem vedno večji antagonizem med KD in PSI; sicer pa preživljajo hudo krizo petčlanske koalicije, je dejal, v katerih so globoki razkoli glede velikih gospodarskih in socialnih problemov. Ta deželna kriza pa je po oceni KPI nesprejemljiva iz principa, vsaka izvoljena skupščina mora imeti svojo avtonomijo. Rossetti je nato podčrtal, da se LpT upravičeno lahko veseli sporazuma z laiko-socialisti; v sporazumu izginja vsaka možnost izgradnje industrijske proste cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi, vprašanje sodelovanja z Jugo- slavijo je potisnjeno v ozadje in podobno je tudi glede vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti, ki se jo obravnava precej o-mejeno. Ta sporazum je deželni tajnik KPI ocenil negativno in ugotavljal, da so stranke, ki so vodile pogajanja, hotele načrtno diskriminirati KD in KPI. Ob koncu svojega posega je Rossetti poudaril nujnost po spremembah pri upravljanju dežele, ker se dosedanja večina in odbor nista nikakor izkazala. Kot zadnji je spregovoril deželni tajnik KD Braida, ki je zavrnil vse očitke zaradi odprtja krize. To smo bili prisiljeni storiti, je dejal, kot odgovor na neko politično dejanje, na katerega smo sicer dalj časa o-pozarjali. Zato si KD ne prevzema nobene odgovornosti, je še pristavil. Sporazum v Trstu je ocenil negativno, ker da ne odgovarja interesom mesta, glede rešitve deželne krize pa je dejal, da je KD razpoložljiva za obnovitev dosedanje večine, potreben pa bo velik napor s strani vseh, predvsem pa s strani strank laičnega in socialističnega pola. Od julija lanskega leta življenje dražje za 17,4% Največja podražitev pri stanovanjskih stroških Statistična služba tržaške občine je objavila običajen pregled o gibanju pokazatelja življenjskih stroškov v preteklem juliju. Iz pregleda je razvidno, da so se omenjeni stroški v zadnjem mesecu dvignili za 1,4 odst., v primeri z lanskim julijem pa je draginja poskočila kar za 17,4 odst. K temu so posamezne komponente prispevale v naslednjem razmerju: stroški za prehrano so se v zadnjih 12 mesecih dvignili za 18,7 odst.; stroški za oblačila so poskočili za 16,3 odst.; stroški za goriva in električno energijo so se povečali za 14,8 odst. (toda že tu zraven opozarjamo na novo podražitev od 4. avgusta dalje); stroški za stanovanje so se tokrat povečali v največji meri, in sicer za 20,9 odst.; razni drugi stroški pa so poskočili za 16.9 odst. Kar zadeva stroške za prehrano, je občinska statistična služba objavila tudi podatke o cenah na tržaškem tržišču v juliju letošnjega in lanskega leta. Iz pregleda je razvidno, da sta se v zadnjih 12 mesecih pocenila le dva artikla, in sicer lignji za 2,2 in limone za 1,7 odst., vsi drugi prehrambeni artikli pa so se podražili, nekateri tudi v zelo veliki meri. Cena jabolkom deli-cious je na primer narastla kar za 134,5 odst., cena jabolkom golden za 105.8 odst., rdeči pesi za 92,1 odst., paradižnikom za mezgo za 91,6 odst., paradižnikom za solato za 80,9 odst., itd. V razmerju 20 do 30 odst. se je podražila cela vrsta prehrambenih artiklov, med katerimi naj omenimo na primer kruh, riž, mortadelo boljše izbire, ribe, pasterizirano mleko, ovčji sir, margarin, fižol, solato, paprike, glavne vrste sadja, namizno vino in mineralno vodo. V Sesljami razstava štirih likovnikov Tržaška ustanova za gostinstvo in turizem, ki je v sredo zvečer odprla v kletnih prostorih gradu Sv. Justa deželno razstavo izdelKOV u-metniške obrti, je poskrbela še za eno likovno manifestacijo, ki naj privablja domače in tuje goste v sedanjem vrhunskem obdobju letošnje turistične sezone. V lepi razstavni dvorani v Sesljam bodo do konca avgusta na voljo občinstvu dela štirih italijanskih likovnih mojstrov, ki se čedalje bolj uveljavljajo saj je njihov sloves šel že pre ko nacionalnih meja. Po navadi se za skupinske razstave izbirajo kolikor toliko sorodni ustvarjalci, v konkretni , primeru pa , so si vsi štirje razstavljavci drug od drugega zqlq,flqr(izen, veže pa jih skraj- •iiiiititiiiiiliiiliHitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiiitiiiiitiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiitiiHimiiiiuiiiiiMiiniiitiiiiifiiiiiMiiiiiiiiMfiiiiiiiimiimiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Triletni načrt z vrsto posegov v korist izseljenim deželanom Predvidena pomoč za razvoj gospodarskih in kulturnih dejavnosti - Enkratni prispevek 5 milijonov za nakup ali popravilo hiše Triletni odbor je na zadnji seji na predlog pristojnega odbornika Ren-zullija odobril nov triletni načrt 1982 - 84 in letni načrt 1982, ki se nanašata na konkretne posege v korist izseljencem in njihovim družinskim članom. Finančna sredstva, potrebna za uresničitev omenjenih načrtov, bo deželna uprava črpala iz posebnega sklada za izseljenstvo oziroma iz razpoložljivosti po zakonu štev. 51 iz leta 1980. Novi triletni načrt 1982 - 84 obsega praktično vse iste posege, ki jih je navajal že prejšnji triletni načrt, a ki niso bili doslej še v celoti uresničeni, poleg tega pa obsega še vrsto novih pobud. Tako so predvideni denarni prispevki, ki jih bodo sinovi izseljenih deželanov prejemali kot študijske štipendije; denarne prispevke bodo nadalje prejemali sinovi izseljencev, ki obiskujejo šole v naši deželi ali izven njenega ozemlja, kolikor pri nas ni ustreznih za vodov. Med drugimi predvidenimi posegi velja omeniti še finančno pomoč, ki jo bodo deležni izseljenci ob povratku v domači kraj, za začetek raznih gospodarskih dejavnosti, za prevoz strojev in opreme in za sklenitev »leasing* pogodb. Poleg tega bodo deležni pomoči delodajalci, ki bodo zaposlili povratnike. Še posebno važen je sklep o priznanju enkratne pomoči v višini 5 milijonov lir povratnikom, ki bi želeli kupiti stanovanjsko hišo ali urediti, razširiti oziroma posodobiti stara poslopja, j Nadaljnje oblike pomoči so predvi-: dene še za okrepitev kulturnih sti-| kov med izseljenci in našo deželno stvarnostjo. NOVE TARIFE V VELJAVI OD 4. AVGUSTA Zaradi termičnega de da tka odslej električna energija znatno dražja Po sklepu CIPI je termični dodatek poskočil za 8,30 lire pri kilovatni uri - V septembru pa bo ponovno poskočila osnovna cena električne energije Kdaj se sestanejo rajonski sveti? V prihodnjih dneh bo zapadel rok, do katerega bi moral župan po občinskem pravilniku sklicati rajonske svete. Pravilnik namreč narekuje, da mora župan v teku šestdesetih dni od uradne razglasitve izvoljenih razposlati le-tem pismo z uradno potrditvijo o njihovi izvolitvi in v istem roku mora tudi sklicati rajonske svete za prvo sejo, na kateri pride do izvolitve predsednika. Kar zadeva prvo obveznost, jo je že zdavnaj izpolnil izredni komisar dr. Sicla-ri, druge pa seveda ni mogel izpolniti, ker se je morala na občini prej izoblikovati nova u-prava. Naloga, da skliče rajonske svete, je sedaj na županu Cecoviniju. šestdeset dni bo dejansko kmalu mimo. Kaj namerava s tem v zvezi nova u-prava? To vprašanje je županu Cecoviniju in pristojnemu odborniku za decentralizacijo uradno zastavil tudi komunistični svetovalec Fausto Monfalcon. Svetovalec opozarja upravo na obveznost, čeprav se zaveda težav, ki bi jih prineslo sklicanje rajonskih svetov ravno v avgustu. Računi za potrošnjo električne energije, ki jih bo družba ENEL izdajata po 4. avgustu, bodo znatno večji kakor doslej, in sicer za 8,30 lire za vsako potrošeno kilovatno uro. Temu je kriva podražitev tako imenovanega »termičnega dodatka*, se pravi dodatka, ki ga ENEL zaračunava potrošnikom zaradi višjih cen surovega petroleja, ki ga troši v svojih obratih za proizvodnjo električne energije. Sklep o novi podražitvi električne energije je prevzel 29. julija medministrski odbor za cene, sama podražitev pa je postala pravnomočna z objavo sklepa v uradnem vestniku, ki nosi kakor rečeno datum 4. avgusta. Pri družbi ENEL računajo, da bo nova podražitev zagotovila dodatni letni prihodek v višini 1000 milijard lir. Za električno energijo, ki jo u-porabljamo v gospodinjstvu, je termični dodatek* poskočil s prejšnjih 33,60 na 41,90 lire, če znaša mesečna potrošnja do 150 kilovatnih ur, ter s prejšnjih 44,60 na 52,90 lire v primeru večje mesečne potrošnje. Alikvota 41,90 velja samo za potrošnike, ki spadajo v tako imenovani »socialni pas*, to je za take, ki imajo v gospodinjstvu vgrajene naprave s skupno zmogljivostjo največ 3 kilovatov. Ceno kilovatne ure sestavlja poleg »termičnega dodatka* še osnovna cena električne energije. V tej zvezi naj zabeležimo, da je tudi ta cena poskočila za nekaj točk 1. julija in da je nova podražitev predvidena za prihodnji september. Davek na dodatno vrednost IVA pa se vsaj tokrat ni »spremenil* ter znaša še naprej 8 odst. Nove tarife za kilovatno uro, ki veljajo za porabnike »socialnega pasu*, to je praktično za okrog 80 odst. vseh porabnikov, so naslednje: Posl. (Maro (KPI) pozitivno ocenil ukrepe. v korist iadjedelstva Potem ko je komisija za prevoze pri poslanski zbornici odobrila ukre pe v korist Iadjedelstva, je komu nistični poslanec Antonino Cuffaro izjavil, da sprejeti ukrepi za izvajanje področnega načrta za ladjedel stvo, kljub zamudam in pomanjkljivostim, predstavljajo pravi preokret državne politike po tridesetih letih Nove tarife Stare tarife (v lirah za kilovatno uro) Potrošnja do 75 KVh na mesec 71,70 63,40 — od 75 do 150 KVh na mesec 78,30 70 — od 150 do 225 KVh na mesec 106,35 98,05 — nad 225 KVh na mesec 112,95 104,65 v odnosu do Iadjedelstva, ki je bilo pocenjevano. Z novimi zakoni je la-djedelstvu zagotovljen strateški značaj, predvideni posegi pa so zasnovani na osnovi točnega programa. Poslanec Cuffaro je še izjavil, da odobreni zakoni predstavljajo vsekakor važen rezultat za dolg, kompakten in tudi velikodušen boj ladje-delskih delavcev, ki so dosegli uveljavitev popolnoma drugačnih smernic in porazili trdovratno nasprotovanje do področnega načrta, ki je še pred nekaj meseci prevladovalo v sami vladi. Poslanec Cuffaro je nadalje izja- vil, da bi leta 1966 lahko rešili ladjedelnico sv. Marka in druge obrate iz tržaške pokrajine, ko bi takrat razpolagali s takimi zakoni, ki so bili sedaj odobreni. Le ti pa v celoti ne odgovarjajo vsebini resolucije, ki jo je poslanska zbornica izglasovala 3. oktobra 1979 — je zaključil poslanec KPI — zato smo se tudi vzdržali; vsekakor pa mislimo, da s strogim nadzorstvom sindikalnih organizacij na izvajanje področnega načrta, je mogoče premostiti obstoječe razlike med smernicami, ki jih je začrtala poslanska zbornica in od večine izglasovanimi ukrepi. no osebno in hkrati drzno poseganje v likovno stvarnost. Kot smo že rekli bodo do konca avgusta razstavljali v Sesljanu Wal-ter Gasperoni, Paolo Paolini, Luca Piffero in Giancarlo Stacul. O njihovi umetnosti je dokaj številnemu občinstvu obširneje govoril umetnostni kritik Carlo Milic, ki je tudi podčrtal vlogo Trsta v posredovanju likovne umetnosti in glede tega le nekako dopolnil prejšnja izvajanja začasnega komisarja turistične ustanove za Trst in tržaško obalo dr. Daria Santina, nabrežin-ski župan Albin Škerk pa je orga-nizitorjem razstave čestital ter se jim za zavzetost pri posredovanju likovnosti zahvalil. Svečanega odprtja razstave se je udeležil tudi tržaški kvestor dr. Bartolini. (fre) Razna obvestila POGOVOR Z DIREKTORJEM SPGZ KOCJANČIČEM 5 kakšnimi problemi se srečujejo slovenski obrtniki na Tržaškem? V Doljakovi mizarski delavnici v Nabrežini Pred nekaj dnevi so na tržaškem gradu odprli razstavo o umetniškem obrtništvu v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ta pobuda nam je bila povod, da smo se pozanimali pri direktorju Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Kocjančiču o sedanjem str ju in problemih slovenskih obrtnikov na Tržaškem. Ali bi nam na kratko orisali razvoj obrtništva na Tržaškem v povojnih letih? Razvoj je bil v zadnjih štiridesetih letih predvsem v tem, da so se postopoma vedno bolj uveljavljale servisne obrtniške dejavnosti, med- Zveza partizanov Boljunec priredi od danes, 7. do 15. avgusta »Partizanski poletni praznik*. Danes, ob 14. uri odprtje kioskov; jutri, ob 17. uri srečanje s partizani in aktivisti iz Campagnola in sprevod po Bo-ljuncu. Oba večera ples z ansamblom Pomlad. HllllllltltlllllllfllllllMIimimitllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIlIVIIIIIIIIIItfllinilllllllllllinnilllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIlIllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIMIHIIIIII Manifestacija solidarnosti s palestinskim ljudstvom Na pobudo sekcije KPI «Catto-nar* bo danes ob 17.30 na šentjakobskem trgu v Trstu manifestacija solidarnosti s palestinskim in libanonskim ljudstvom. Prireditelji vabijo vse demokratične občane, da s svojo prisotnostjo na manifestaciji podprejo boj proti genocidu, ki ga je sprožila izraelska agresija v Libanonu. ODLOK TRIASKC OBČINI PO PERČED0LU SO ZAŠČITILI ŠE 3 PODROČJA PRI BAZOVICI Gre za Kolarjev in Porentov gozd ter območje Kokoši Tržaška občina je v okviru načrta za zaščito in ovrednotenje okolja in naravnega bogastva tukajšnjih krajev pred časom zaščitila dolinico Perčedol, pred kratkim pa je odredila zaščito še treh področij v bližini Bazovice. Gre za Kolarjev gozd, ki se razteza na levi strani ceste Trst — Bazovica malo pred vasjo, za Porentov gozd (leži od cesti Bazovica — Padriče, na levi strani) in za pobočje Kokoši. V teh zaščitenih oazah je prepovedan lov in draženje živali, prav tako je s teh področij prepovedano odnašanje kamenja in zemlje, spreminjanje obstoječih kraških jam in lukenj. Dohod z vozili brez ustreznega dovoljenja je prepovedan; izletniki ne bodo smeli tu prižigati ognjev, niti postavljati šotorov ali katerihkoli drugih oblik .bivališča,, začasnega ali sfalnega bivališča. Prepovedane so tudi vsakovrstne igre ali dejavnosti, ki bi--znale škoditi naravnemu okolju. Področja bodo nadzorovali mestni redarji in drugi organi javne varnosti, ki lahko kršiteljem obstoječih predpisov zasolijo globe v višini od 20 do 200 tisoč lir. Odlok o zaščiti Kolarjevega in Porentovega gozda ter področja Kokoši seveda še vedno dopušča opravljanje tradicionalnih aktivnosti na teh področjih, kot so paša. pobiranje (seveda z ustreznim dovoljenjem) dračja in drvi. dovoz kmetijskih strojev. Naš praznik v Koludrovici Tudi letos prireja zgoniška sekcija Slovenske skupnosti tridnevni «Naš praznik* v hrastovem gozdiču v Koludrovici. Praznik se prične danes ob 15. uri z običajnim turnirjem v briškoli. Jutri bo ob 10. uri tekmovanje v igri s skrlami, v popoldanskem kulturnem sporedu pa bodo od 17. ure dalje sodelovali godba na pihala iz Nabrežine, pevski zbor »Fantje treh vasi* iz Mirna pri Novi Gorici in inštrumentalno-vokalni ansambel »Nova misel* iz Gorice. Za ples bo v soboto in nedeljo igral ansamDel »Lojzeta Furlana*, v ponedeljek pa »Taims*. B. S. javnega primanjkljaja, je medministrski odbor za koordinacijo industrijske politiki (CIPI) te dni preklical nekatere olajšave, ki so jih bila po zakonu štev. 675 deležna nekatera državna in poldržavna podjetja. Gre za olajšave, ki se nanašajo na dopolnilno blagajno, možnost predčasnega upokojevanja delavcev, možnost najemanja kreditov po znižani obrestni meri, itd. Med podjetji, katerim je CIPI preklicalo omenjene olajšave, sta tudi dva gospodarska obrata iz naše dežele, in sicer podjetje Sider Control iz Trsta in podjetje Franck iz porde-nonske pokrajine. VZPI - ANP1, ANED in ANPPIA obveščajo, da bosta urada v Ul. Crispi 3 zaprta do 31. avgusta zaradi letnega počitka. NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI Obvestilo Primorskega dnevnika Obveščamo vse organizacije, društva in posameznike, da sprejemamo oglase, male ogla se, čestitke, raznovrstna obvestila, darove in .prispevke itd. vsak dan (razen nedelje) samo od 8.30 do 14.30. Po tej uri jih ne bomo več sprejeli. Nespremenjen pa ostane urnik za sprejemanje osmrtnic in sožalij (8.30 - 22.00) Prosimo za razumevanje, Tržaški radikalci opozarjajo na boj proti lakoti v svetu V prihodnjih dneh bodo priredili vrsto razprav in srečanj Varčevanje pri državnih podjetjih V okviru varčevalskih ukrepov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju Hirošima in Nagasaki kot opomin Tržaški radikalci so priredili včeraj tiskovno konferenco, da bi ponovno opozorili širšo javnost o perečem problemu lakote v svetu. Vprašanje je postalo vsedržavnega obsega, potem ko je 1300 italijanskih županov podpisalo zakonski predlog proti uničenju zaradi lakote, ki predvideva prispevek 3 tisoč milijard lir za lačne po svetu, s katerim naj bi rešili smrti tri milijone ljudi. Italijanska vlada je doslej z dokajšnjo hladnostjo gledala na ta problem, in to kljub zagotovilom, ki jih je dala parlamentu in na vrhu v Ottawi. Tako je na primer podtajnik Corti predlagal pristojni poslanski komisiji za zunanje zadeve naj bi dodelili letos za lačne v svetu 150 milijard lir, prihodnje leto pa še naknadnih 160 milijard. Radikalci se niso s temi predlogi strinjali, ker so prispevki smešno majhni, pravijo. Zato so tudi začeli več protestnih akcij, kakršna je bila gladovna stavka njihovega vodje Pannelle in — v Trstu — gladovna stavka sedmih mladeničev, ki se je zaključila pred nekaj dnevi. Radikalci so izdali v teh dneh nov poziv, ki je zelo podoben pozivu italijanskih županov, da bi preprečili naraščanje lakote. Poziv je v naši deželi podpisalo že 10 županov, med katerimi so tudi devinsko - nabre-žinski župan Škerk, doberdobski Lau-renčič, sovodenjski Primožič in milj-ski župan Bordon. Na ta način hočejo radikalci vnesti žgoče vprašanje lakote v nerazvitih deželah med ljudi in tako senzibilizirati javno mnenje. Prav zato bodo priredili v teku meseca vrsto razprav in srečanj na to temo, ki bodo doživele svoj vrhunec 20. septembra v Rimu na srečanju, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri Nobelovi nagrajenci, podpisniki raznih pozivov v korist lačnim v svetu. ki je biln v gosteh Ernsta Passu-dettija iz Ul. Sara Davis 22. Kot je slednji povedal policiji, je žensko že zjutraj močno bolela glava in je zato vzela tableto aspirina. Popoldne pa se je njeno stanje hudo poslabšalo, začela je bruhati kri, na ustih pa se ji je nabirala pena. Ko se jo okrog 19. ure Passudetti odločil in poklical Rdeči križ, je bilo zanjo že prepozno. Med prevozom v bolnico je izdihnila. Zadevo obravnavajo sedaj policijski agenti, ki morajo s pomočjo obdukcije ugotoviti, če je šlo za samomor ali za druge okoliščine. tem ko so proizvodne obrtniške nu proizvode po veliko nižji ceni k'* brtnik. Zato je proizvodna obrtnis dejavnost preživela dejansko *e tistih sektorjih, ki dobavljajo sv proizvode industriji. V nekaterih obrtniških sekOTr smo Slovenci v Trstu najbolj P šotni? k. Imamo predstavnika v vseh »*L tor jih. Še posebno pa je naša P sotnost občutna v tistih sektorji • se ukvarjajo z gradbeništvom: rji, pleskarji, zidarji, inštalat«' ’ polagalci ploščic, parketov m * ta, kamnoseki itd. Ali niso te stroke občutile krw ki jo v zadnjih letih doživlja ništvo? .ji,e Kriza je zajela predvsem ve gradbene obrate. Naši obrtn:i® imajo še dovolj dela pri m® gradnjah in vzdrževalnih delih-Kaj pa ostale obrtniške dejavna® Dobro prisotnost Slovencev z® ležimo pri avtomehanikih, ay*° rjih in avtoelektričarjih. Velik tudi avtoprevoznikov, medtem K manj naših predstavnikov v ? ^ rjih, ki nudijo servise za lJutV’ .j so modni ustvarjalci, frizerji m zerke, estetisti itd. w Obrtništvo torej zajema vel» število različnih dejavnosti... -j Seveda. Poleg teh bi lahko o®1 . še npr. fotografe, urarje, z*® _kjti in celo programerje elektron ^ centrov. Tudi pojem «obrtnistv . torej s časom spreminja in za ma vedno nove poklice. _ v Kaj pa problem vajeništva-To je predvsem problem cene. jenec, ki naj bi se po obstoječi konih samo učil, stane obrtni* 7 ali 8 milijonov letno. Poleg ^ pride do negodovanja s strani lavcev v podjetju, ki so plačam nekaj več kot vajenec. v . r Katere organizacije združujej brtnike v našem mestu? . V Trstu obstajajo tri organizacij dve italijanski (Confederazione zionale artigiani in Associazion tigiani) in naše združenje, ® j. tudi svojo obrtniško sekcijo. * njih letih smo s sorodnima orga cijama v dobrih stikih, saj smo na zadnjem tržaškem velesejm ^ di sodelovali pri skupni pob' ovrednotenje tržaškega obrtni ^ To je tudi priznanje za SDGZ, *» ga v prejšnjih letih ostale orgam cije precej zanemarjale. . «rl Še zadnje vprašanje: te dn« ^ Sv. Justu vrši razstava o umetni obrtništvu. Kaj bi dejali o te» * torju? . fed- To spada že v umetnost, kajti p. , meUl ki jih-izdelujejo ti umetnij obrtniki so dejansko okrasni. . prav imajo svoj izvor v stan niški dejavnosti, (mo) Sinoči premiera v Verdiji Štrausov «Valčkov seri* v prikupni uprizoritvi V mbito polnem gledališču di* je bila sinoči premiera °P ^ Oskarja Štrausa -'i'"***""’ Včeraj je poteklo 37 let odkar je nad Hirošimo eksplodirala prva atomska bomba, jutri sc bomo spomnili podobne obletnice o atomskem napadu na Nagasaki. V spomin na tl dve katastrofi (v Hirošimi je umrlo 140 tisoč oseb, v Nagasakiju 74 tisoč) so priredili Zveza za enostransko razorožitev (LDU), Zveza ljudi, ki iz moralnih razlogov odrekajo vojaško suknjo (LOC) in Radikalno združenje za alternativo (ARPA) včeraj na Trgu Unita protestno manifestacijo, s katero so hoteli opozoriti meščanstvo na nevarnost vse večje oboroževalne tekme. Prireditev se bo nadaljevala danes in jutri z ex tempore, glasbo in drugimi pobudami Smrt ga Je presenetila med delom Med delom v vili na Miramarskem drevoredu 317/1 je 54-letnega zidar ja Pietra Babicha s Trga Berti 4 v četrtek zjutraj nenadoma zajela slabost. Delovni kolegi so poklicali rešilec, toda ob prihodu je zdravnik lahko samo ugotovil Babichevo smrt. Čeprav bodo točni vzroki smrti znani šele po obdukciji, je bil zdravnik mnenja, da je bila zidarju verjetno usodna srčna kap. Jugoslovanska državljanka umrla v nejasnih okoliščinah V nejasnih okoliščinah je včeraj umrla v Trstu 34-letna jugoslovanska državljanka Vera Gria por. Ga-ljatovič iz Beograda, Pasarevska 10, IZGUBLJENO - NAJDENO V sobi 129 v tržaški občinski palači na Trgu Unitš 4 so na razpolago naslednji najdeni predmeti: najlonska vrečka z zapestnico, broška, dva zlata prstana, ročna ura znamke »Citizen*, ženska ročna ura znamke »venus*. lopar za tenis in plastična torba, otroška torbica bele barve z mošnjičkom, velika plastična vreča z ženskim in moškim perilom, šopi ključev in italijanski ter tuji bankovci. V DVOJNO DNO AVTA JE SKRIL KAR 127 KG RAZNEGA Malčkov - t tretje operete v okviru letos i operetnega festivala. Opereta, bila v Trstu na sporedu že zoni 1977, ima vse značilnost* ^ sične dunajske operete. Od za do konca valovi v ritmu v°. ^o* prežeta je s pristnim durtai ^ ozračjem, ki prihaja do izraza st’ v sceni, kot v koreografijah, P. veda tudi v nastopajočih oseoa ^ V režiji Giulia Chazalettesa lo glasbeno vodstvo v rokah *z q. nega jugoslovanskega dinge** .^(i skarja Danona, ki je znal TaSB orkester v vseskozi lahkotnew ^ mu in z zanesljivo roko v°[? jH usklajevati vokalne soliste, so balet v dobro ubrano celoto, j) V solističnih vlogah sta *zsl Ct sopranistka Edith Martelli $ cezinja Helena, tenorist Scan cesarski oficir. Niki in tnesz°s ^ nistka Laura Zanini, briljanti* $ javo dirigentke orkestra pa• J jr stvarila Elena Zilio, subretKa ^ jemnih in vsestranskih kval** jo prikupnosti. Ob njih so Pri'l, veljave tudi ostali nastopaj0^ ‘ vgl Aplavzov je bilo v izobilju od solistov do režiserja in d**'*B Pri Divači aretirali Tržačan11 ki je tihotapil ponarejeno zlaD 31-letnega Valentina Cuccuja tržaška policija ne pozna • Prepeljali so ga v koprski zapor « i spr«' vespisti in motoristi, so včeraj s0; vile v bolnico kar tri mlade. 17-letni Franco Grassi iz Ul- ^8 hut 25, njegova prijateljica, 1 ; 0 1 Daniela Dilich iz Ul. Ponziah^j in 18-letni Andrea Rainis iz jjl« 1. Kot so nekatere priče P0',.^ eo«* Pri Divači so miličniki v četrtek aretirali 31-letnega Tržačana Valentina Cuccuja iz Ul. del Bosco 9, ki je v dvojnem dnu svojega avta tihotapil večjo količino cenenega nakita. Cuccu, ki nima stalne zaposlitve in je bržkone mislil prodajati ponarejeno zlato v Jugoslaviji, je v skrivališče stlačil kar 30 kilogramov verižic, 55 kilogramov najrazličnejših obeskov in 42 kilogramov drugega nakita. Kljub vnetemu poizve dovanju pri pristojnih organih, nam včeraj ni uspelo imeti podrobnejših informacij o prekršku. Cuccuja, o katerem tržaška policija nima posebnih informacij, so vsekakor prepeljali v koprski zapor, kjer je na razpolago preiskovalnemu sodniku. Nevarne akrobacije mladih vespistov Nevarne akrobacije, s katerimi se zelo pogosto proslavljajo razboriti mestnim redarjem, je pod pre° sgU' pri Trgu Foraggi vozila vediasct/1' pina vespistov, ki se je med je prehitevala. Zgodilo pa se j®’ pili' Grassi, za katerim je sedela ^|-cheva, izgubil nadzorstvo nad gg|-lom, in oba je vrglo na asfalt A nis, ki je vozil tik za njim8, Fj,j NEDELJA, 8. avgusta MIRAN Vr t8e?0e. Voera.i: najvišja temperatu-18 .T"’7 stopinje, najnižja 22,7, ob . un 27 stopinj, zračni tlak 1011,2 Ustaljen, brezvetrje, vlaga 66- Jdstobia, nebo pooblačeno, morje stopinj m*rno’ temperatura morja 22 ROJSTVA in smrti ^RODili so SE: Samuele Carra-strm ■ Vanni Sacchetti, Elena Pa-tatti n0, ^ara Dolce, Sara Cor-(L ’ Dario Ruzzier, Laura Lo InunV Atessandro Michelazzi. vri j,Ll SO: 86-letna Maria Stani or°, 75-letna Anna Tutta, 44-Senia o rg*° Barbieri, 93-letna Eu-hJSuhor vd. Sacrati, 64-letni Alij 7 Luciani, 51-letni Bruno Berto-83j , etna Pia Fanzelli vd. Dapas, der na Angela Srebot vd. Schnei-I3.1L ™'letni Leonardo Coloniello, Giuseppe Delben, 77-letni Co LasoreUa. Dnevna služba lekarn n. (od 8.30 do 20.30) ta ors° Italia 14, Ul. Giulia 14, Er-KaL Anna 10, Lonjerska cesta 172, (od9,„a’ Boljunec. .«■30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) g Sonnino 4, Trg LibertA 6. N°CNA SLUŽBA lekarn TV. . (Od 20.30 dalje) brjf Sonnino 4. Trg Libertš 6, Na-Boljunec. n LEKARNE v okolici tel Cec: tel- 228-124; Bazovica: tVJl, Opčine: - tel 211-001; tel. 225 141; Božje polje tel. 225-596; Nabrežina: tel. Sesljam tel. 209-197; Žavlje: ^VSTVENA DEŽURNA služba 68-441 Slovenska skupnost - sekcija občina Zgonik priredi danes, 7., jutri, 8. in v ponedeljek, 9. avgusta 1982 v Koludrovici NAŠ PRAZNIK Danes ob 15. uri odprtje kioskov in turnir v briškoli z bogatimi nagradami; od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom L. Furlana. Jutri ob 10. uri tekmovanje v skrlah; ob 17. uri kulturni program — sodelujejo godba iz Nabrežine, pevski zbor »Fantje treh vasi* iz Mirna pri Novi Gorici ter vokalnoinstrumen-talni ansambel «Nova misel» iz Gorice; ob 19. uri nagovora občinskega svetovalca Jožka Grudna ter deželnega poslanca Draga Štoke; od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom L. Furlana. V ponedeljek, 9. avgusta, ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom Taims. Vabljeni Gledališča Nocoj ob 20.30 druga predstava Straussove operete »Valčkov sen*. Dirigent Oskar Danon, režiser Giu-lio Chazalettes. Orkester in zbor gledališča Verdi vodi Andrea Gior-gi- Kino Ariston 21.15 «Sul lago dorato*. K. Hepburn, H. Fonda, J. Fonda. Eden 17.00 «Quattro passi sul len-zuolo*. Ritz Zaprto za počitnice. Grattacielo 17.00 - 21.00 «Via col ven-to». C. Gable, V. Leight, L. Ho-ward, O. De Havilland. Fenice Zaprto za počitnice. Nazionale 16.30—22.15 «Bruce Lee; lotta di titani*. B. Lee. Mignon 16.30 «La pazza storia del mondo*. Režija Mel Brooks. Filodrammatico 16.00—22.00 «11 dia-volo nella signora Jones*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 17.00 »Fuga da mezzanotte*. Cristallo Zaprto za počitnice. Moderno 17.00—22.00 »Lo squartato-re di New York», Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 »I predatori delTarca perduta*. Lumiere Zaprto za počitnice. Radio 15.30 «Christine: la follia del Šolske vesti Izleti Sekcija KP1 - Križ obvešča vse izletnike, da je zbirališče za izlet v Kijev, Moskvo in Leningrad, jutri 8. avgusta, ob 6. uri (zjutraj) na letališču v Ronkah. Priporočamo točnost. Združenje Union Podlonjer • Sv. Ivan priredi enodnevni izlet dne 15. avgusta v Škocjanske jame in na piknik v Lipico. Informacije v Ul. Valdirivo 30, II. nadstropje. Vpisovanje v torek in četrtek, od 17. do 19. ure. Telefon 64459 ali 732858. KD Rovte - Kolonkovec sporoča, da bo izlet v bolnico Franjo 29. avgusta 1982. Obalno planinsko društvo Koper vabi na izlet od 14. do 22. avgusta na Durmitor v Črni gorik Odhod bo v soboto, 14. 8. ob 6. uri izpred Ukmarjevega trga v Kopru. Cena izleta za odrasle je 2.000 N.din, za mladino pa 1.000 N.din. Obvezno je predplačilo v višini 1.500 N. din. Vodja izleta je tov. Sandi Blažina. S seboj je treba vzeti šotor, kuhalnik in poskrbeti za prehrano vsak zase. PODATKI O AVTOMOBILSKEM PARKU Kljub vsakdanjim poviškom cen je avtomobilov pri nas vedno več Kljub gospodarski krizi 800 na novo registriranih vozil v goriški pokrajini Precej višje cene avtomobilov po zadnjih odločbah Spadolinijeve vlade Šolsko skrbništvo sporoča, da 10. avgusta letos zapade rok za vlaganje prošenj na šolskem skrbništvu za vključitev v posebni seznam su-plentov v šolskem letu 1982-83 in 1983-84. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča vse zainteresirane u-čitelje, da je na skrbništvu in vseh didaktičnih ravnateljstvih na ogled ministrska okrožnica št. 4015 z dne 22. 7. 1982, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenih učiteljev. Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča, da je na ogled na skrbništvu in na vseh didaktičnih ravnateljstvih ministrska okrožnica št. 215, ki obravnava vključevanje v stalež letno poverjenega učnega osebja državnih otroških vrtcev. RADIO - CB FOTO • VIDEO CANON • NIKON • LEICA HITACHI SONY tRST _ Pasažo Fenice 8 - Tel 732-897 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ; s. p. a. " TRST - ULICA F. FILZMO - <35? B 1-ddG^ 6. 8. 1982 Ameriški dolar 1.390.— Kanadski dolar 1.100.— Švicarski frank 653,— Danska krona 157.— Norveška krona 204,— Švedska krona 220,— Holandski florint 504,— Francoski frank 199.— Belgijski frank 25.— Funt šterling 2.385.— Irski šterling - ic 1.900,— Nemška marka . 556,— Avstrijski šiling 79,— Portugalski escudo 16,— Pezeta 12.— Jen 4,50 Avstralski dolar 1.300.— Drahma 19.— Debeli dinar 23,— Srednji dinar 24.— MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi telefon (040) 7946 72 LAURENTI Center poprovll Seiko Veliko izbira ur In zlata najboljših znamk ZELO UGODNI POPUSTI TRST — Largo Santorio 4 — Tel 723-240 k°nfekcija za vse od otroka oo °dRaslega P° naiugodnej$ih Cenoh P°SEBN| Jenske ponudbe * Različnih a*tiklih JRžic L °UCA DAOSTA 91/93 — TEL (0481) 44557 OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku. Toči belo in črno vino. KUPIM knjige za prvi razred poklicnega zavoda — oddelek za monterje TV. Telefon 040/743784. PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850. PRODAM malo rabljen otroški voziček. Telefonirati od 13. do 14. ure na št. 040/228562. PRODAM novo (še v embalaži) peč na kerozen (13 tisoč kalorij). U-godna cena. Zainteresirani naj telefonirajo na št. (0481) Elijana). IŠČEMO za sodelovanje samostojnega računovodjo ali ekonomista. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul Montecchi 6. pod šifro «Novi urad*. KOZMETIČNI salon Ružiča v Bo ijuncu tel 040/228313 obvešča, da bo zaprt zaradi dopusta od danes, 7. avgusta do 1. septembra. ŠTUDENTKA išče kakršnokoli zaposlitev septembra in oktobra — po možnosti poldnevno. Telefor 040/ 231946. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. Toči črno in belo vino IŠČEM knjige za 1. razred nižje srednje šole. Tel. (040)51-419. PRODAM avto znamke 112 junior pu ugodni ceni. Telefonirat’ ob večernih urah 040/229224. PRODAM nove knjige za prvi letnik klasičnega liceja in prvi letnik vzgojiteljske šole Telefonirati od 13. do 14 ure na št. 040/774581 ZLATARNA URARNA «Svizzera» dl A Soroce SEIKO DOXA Eden zadnjih odlokov Spadolinijeve vlade, ki je bil šele v sredo objavljen v uradnem listu republike, in v katerem so označene nove mere davka na dodatno vrednost IVA, je dal včeraj veliko dela raznim trgovcem. Najprej so se morali z novimi normami spoprijeti prodajalci avtomobilov, kajti vsako vozilo prodamo po 5. avgustu, mora biti označeno z novo davčno mero tega davka; 20 odstotkov in ne več samo 18 za vozila do 2.000 kubikov, 38 in ne samo 35 za vozila z več kot 2000 kubiki. Prodajalci avtomobilov italijanskin tovarn so imeli polne roke dela šele pred kratkim, saj so tovarne večino vozil podražile s 3,5 odstotki letošnjega 15. julija. Vendar so izjemoma stare cene veljale do konca jubja in so se vozila podražila šele 1. avgusta. Nekaj dni kasneje je pridrvel še nov davek, že omenjeni dvoodstotni povišek davka IVA. Ko smo se včeraj oglasili pri njih smo opazili, da imajo polne roke dela prav s temi računi. Ponekod jih niso še utegnili dokončati, kar je tudi razumljivo saj imajo nekatere tovarne po trideset ali še vec tipov avtomobilov na prodaj. Pozanimali smo se za cene nekaterih vozil, ki se prodajajo največ. Pri zastopniku Fiata so nam povedali da stane najbolj enostavna inačica vozila 127, z 900 kubiki, 7.180.000 lir. Pred poviškom konec julija je to vozilo stalo 6 879.000 lir. Dobrih tristo tisočakov več kot prej torej. Ritmo 60 CL šport stane danes 9.090.000 Ur, prej pa je stal 8.643.500. Dražji je seveda 131 Su-permirafiori 1600, za katerega je treba danes odšteti 11.735.000 lir, medtem ko je prej stalo le 11.384.000 Ur. V tem primeru ni bila podražitev triinpolodstotna, bila je neko-Uko manjša. Kar se tiče vozil tovarne Lancia so nam v prodajalni, ki je prav pred našim uredništvom, povedaii da stane Delta 1300 danes 10.260.000 Ur, prej pa je to vozilo stalo 9.752.000 Ur. Limuzina Trevi 2000 stane danes 15.648.000 Ur, prej pa je stalo le 14.968.000 Ur. Najmanjše vozilo tovarne Autobianchi, ki ga prav tako prodajajo pri Lanci t.j. A 112 junior pa stane danes 6.438.000 lir, prej pa je stalo 6.153.700. Pri Fordu so imeli zadnji povišek v začetku letošnjega maja, zaradi tega-’l imajo v teh dneh le o-pravka z 2-odstotnim davkom IVA. Za Fieste je treba sedaj odšteti 0.590:000 ttf,"'za' Escort 1.110 pa 7.550.000 lir. Znano je, da so Fordova vozila cenejša od drugih. Pri zastopniku tovarne Volkswagen pa so nam povedaU cenike dveh vrst avtomobilov, ki gredo najbolje v prodajo. Za Golf GL 1100 je treba danes plačati 8.600.000 lir, za Pas-sat 1600 na bencin pa 11.130 000 Ur. Tudi ta tovarna je zadnjič povišala cene letos maja. AvtomobiU so torej zelo dragi. Kljub temu pa gredo zelo dobro v prodajo, bolje kot kdajkoli prej, vsej gospodarski krizi na Goriškem v brk. V časih največjega booma smo na Goriškem beležiU po 500 novih avtomobilskih tabUc na mesec. Sedaj pa jih beležimo več kot 800 na mesec. V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo dobiU kar 4.901 novo tabUco v goriški pokrajini. Niso vsi avtomobiU novi. Dober odstotek so rabljena vozila, ki so prej imela označbo druge pokrajine, sedaj pa so dobila goriško registracijo. Vendar pa je pojav zanimiv. Še več vozU so registrirah lani. Tako so nam povedaU. prodajalci. Ugodni trend pa se nadaljuje letos. Vsaj v prvi polovici leta je bilo tako. Razloge pa vidijo prodajalci v tem, da hočejo ljudje kupiti novo vozilo, kajti sami vidijo kako cene iz dneva v dan rastejo. Cena povprečne srednjega vozila se je v letu dni povečala za en mi-Ujon in pol - dva mihjona Ur. Ljudje kupujejo danes več avtomobilov ker ne dajejo več denarja za nakup stanovanj. Ni več ugodnih posojil za nakup hiše, zato se malokdo odloči, da jo začne graditi. Nekoč je dobra likvidacija sluzila za nakup stanovanja nam je dejal nek prodajalec, danes pa z njo stežka kupiš dober avtomobil. Slabo gospodarsko stanje in in- flacija pomagata torej k večanju avtomobhskega parka. Na Goriškem kroži danes več kot 55.000 o-sebnih vozil, na registrskih tabh-cah pa smo dosegli številko 136.000. V začetku septembra tekmovanje Seghizzi Od 2. do 5. septembra se bo v Gorici zbralo kar precej pevskih zborov iz vseh h a jev sveta, ki bo-Go sodelovali m lelosrijem Seghiz-z-jevem tekmovanju. Istočasno bo v Gorici 13. avropsko srečanje strokovnjakov zborovskega petja. Zagotovljena je prisotnost številnih znanih strokovnjakov. Letos bo razprava potekala okrog osebe zborovskega dirigenta v današnjem času. Na tekmovanju pevskih zborov bo pelo 15 zborov iz treh celin, Evrope, Azije in Afrike. Nastopilo bo 25 zborov (petnajst mešanm, deset pa moških in žensKih). Šest zborov bo iz Italije. Drugi pa pridejo iz Angole, Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Zvezne republike Nemčije, Japonske, Jugoslavije, Norveške, Poljske, Romunije, Švedske, Madžarske in s Filipinov. ENOTEDENSKO PRAZNOVANJE V PREDMESTJU PODTURN V številnih mestnih rajonih in krajih na goriškem podeželju so že o-praviU z letošnjimi poletnimi prazniki. Smo sedaj tik pred velikim šmarnom, viškom poletnih počitnic in kljub temu, da je vehko ljudi odpotovalo na morje ah v gore, je v mestu še vedno ostalo precej judi. Zaradi tega so sedaj prirejeni prazniki za te, ki so ostali v mestu, kraj kamor pride vehko ljudi. Tako bo tudi v Podturnu, kjer se bo poletna šagra na čast zavetniku tega starega goriškega predme, stja, sv.Roku, pričela danes zvečer. Poleg običajnih prireditev, ki so tipične za vsako šagro, imajo v Podturnu tudi nekaj drugih prireditev. Danes zvečer, ob 20. uri, bodo odprli razstavo goriškega sU-karja Maria Marchiorija. Ta je s perorisbo narisal skrite ah manj skrite mestne kotičke, in njegove ve-Uke risbe nas marsikdaj spominjajo na tisto Gorico, ki počasi izginja ali je že izginila. Razstava bo v župnijski dvorani. Jutri zjutraj bodo imeli v podturn-ski cerkvi tekme zvonarjev, na katere pridejo ljudje z obeh strani meje. V prejšnjih letih so zvonarji iz Slovenije marsikdaj tudi zmagaU. Praznik bo trajal do 16. avgusta, ko bodo izročili letno nagrado prebivalcu Podturna, ki se je v zadnjem času najbolj izkazal. Clarici pri Cumpeti Pred nekaj dnevi izvoljeni predsednik tržaške pokrajine odv. Damo Clarici je včeraj obiskal sedež po- ■iiitiiiiiiiimnmniiiiiii ................................................................................................................................iiniiilHil* ZMANJŠCVANJC PROMETA V TRŠO VINAH ONSTRAN MEJE Slaba založenost trgovin v Novi Gorici sili kupce, da obiščejo trgovine pri nas Nekateri menijo, da so trgovine v Novi Gorici slabše založene kot v Tolminu ali Ajdovščini - Novogoričani so za nakupe v Italiji porabili samo v juniju vsaj 3 milijarde starih dinarjev Različno stanje in položaj v lučajih ob meji v marsičem pogojuje tudi trgovino. Včasih smo v Novi Gorici in drugod v Jugoslaviji v ve-Ukem obsegu kupovaU najrazbčnej-še blago, zlasti živila. Cene so bile ugodnejše, kakovost jugoslovanskih industrijskih in drugih izdelkov pa je tako na visoki stopnji. Razmere so se v zadnjih letih občutno spremenile, saj 90 čbfte 'onstran meje precej narasle in se že približale oziroma v nekaterih primerih celo presegle maloprodajne cene pri nas. V Novi Gorici in drugod čez mejo se sedaj še izplača kupovati bencin in razne prehrambene proizvode, tako morda nekatere vrste mesa. Toda cene očitno niso glavni ali vsaj edini mzlog hitrega zmanjšanja nakupov, kar je povzročilo pravo krizo v maloprodajni trgovini na Goriškem. V tamkajšnjih trgovinah je slaba izbira, blaga je premalo in pogosto sami prodajalci stranke usmerjajo v Itabjo. Zlasti je pomanjkljiva izbira industrijskega blaga in tehničnih predmetov. iiuiiiiiiiiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiitiMiiiiiiiiiiHimiiiiifittiiiiiiinfummmiMniHMnimtimiitimn AVTOCESTE IN LETALA DRAŽJA S POVIŠKOM IVA TRST Ulica S Spiridione 12 Tel 60-252 Najnovejši vladni gospodarski u-krepi so prizadeli avtomobiliste predvsem s ponovno podražitvijo bencina, vendar ne samo to. Čeprav v neprimerno manjši meri kot pri ceni bencina, bodo šoferji občutih tudi povišek davka IVA, zaradi katerega so se, sicer le za spoznanje, povišale tudi cene vožnje na avtocesti. Pri vstopni postaji avtoceste A/4 v Vilešu, ki je za Goričane najbolj dostopna, smo se pozanimali za spremembe na nekaterih važnejših odsekih. Tarife za osebne avtomo bile so razdeljene v tri skupine in sicer do 750 kubikov, med 750 in 1400 ter nad 1400 kubikov. Na splošno velja ugotoviti, da cene v nekaterih primerih ostale nespremenjene, v drugih pa so se povečale za 50 ali kvečjemu na daljših progah za sto lir. Po novem bomo za potovanje v Videm, Latisano (oz. U-gnan) in Mestre plačali toliko (v oklepaju je stara tarifa); Vileš Videm: 1. skupina 650 (prej 600), 2. skupina 950 (950), 3. skupina 1400 (1350). Vileš - Latisana: 1. skupina 750 (750), 2. skupina 1200 (1150), 3. skupina 1700 (1650). Vileš Mestre: 1. skupina 2350 (2250), 2. skupina 3450 (3450), 3. skupina 5000 (4900). Uvedba novega odstotka davka IVA je povzročila tudi prilagoditev cene listkov za vožnjo z letalom. Kdor potuje iz letališča v Ronkah v Milan, bo moral po novem odšteti 73.000 lir, medtem ko je prej sta la vožnja na isti progi 71.000 lir, potovanie v Rim pa bo odslej stalo 91.000 lir namesto dosedanjih 88.500 lir. Interpelacija KPI o lovu Komunistična pokrajinska svetovalca Polli in Poletto sta poslala predsedniku pokrajine interpelacijo, s katero hočeta vedeti zakaj so na tržaškem Krasu, v krajih, ki so podvrženi zaščitnemu zakonu Belci, dovolili »normalni lov*, na goriškem Krasu, ki je prav tako zaščiten od prej omenjenega zakona, pa samo »selektivni lov*. Interpelanta trdita, da je taka dvojna mera nepravilna, kajti goriški lovci so tako prikrajšani. Svetovalca pravita tudi, da je večina lovcev na našem Krasu slovenske narodnosti in da niso njih vprašali za mnenje, ko so sestavljali ta koledar. Zahtevata tudi srečanje z zainteresiranimi lovskimi družinami. Tej vesti dostavimo, da smo včeraj v našem listu objavili koledar letošnje lovske sezone in tudi pogovor s predsednikom društva slovenskih lovcev. Pred nekaj dnevi smo ob ja vib pogovor z nekaterimi Dober-dobci. ki redijo fazane za lov. Dobili smo vtis, da so slovenski lovci za regulacijo lova in ne za prost lov brez vsakega nadzorstva in brez vsake selekcije. Povečanje prometa v tržiški luki V tržiškem pristanišču Portorose-ga so v mesecu juliju zabeležili znatno povečanje prometa v primeri z mesecem junijem, čeprav je skupna količina pretovorjenega blaga v prvih sedmih mesecih leta še vedno nekoliko manjša od količine pretovorjenega blaga v istem obdobju lani. Julija so pretovorili skupno 171.332 ton blaga, kar je bodisi več '-cot junija letos (90 tisoč ton), bodisi več kot julija lani (155 tisoč ton). V letošnjem letu so doslej pretovorili 809.380 ton blaga, medtem ko so v prvih sedmih mesecih lani pretovorili 846.766 ton. Kot običajno prevladuje raztovorjeno blago (161.586 ton), med katerim ima premog s 75.200 tonami levji delež. Sledijo mineralno olje (41 tisoč ton), celuloza (14 tisoč ton), les, železni odpadki, žitarice in kao-lin. Natovorjenega blaga je bilo za manj kot 10 tisoč ton, precej neznaten pa je bil tudi potniški promet, saj se je skupno vkrcalo in izkrcalo 148 potnikov. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72-341, Izvršni svet Občinske skupščine v Novi Gorici je tako stanje ugotovil v posebni analizi. Novogoriške prodajalne so slabše založene kot na primer trgovine v Tolminu in Ajdovščini. Ponudba v njih še zdaleč ne odseva dejanskih možnosti jugoslovanske industrije in gospodarstva. Zakaj je tako, je težko do kraja ugotoviti. Organizacija nabave morda ni primerna, saj kaže, da je odvisna predvsem cd zavzetosti in dobre volje poslovodij .posameznih trgovin, ki po večini sami skrbe za nabavo blaga pri proizvajalcih. Seveda pa je zmanjšanje ponudbe delno pripisati tudi pomanjkanju najbolj iskanih proizvodov, tako nekaterih nadomestnih delov za stroje, in tistih izdelkov, ki jih je Jugoslavija nekoč uvažala, a je takšen uvoz zaradi deviznih težav prekinila. Dejstvo je, da promet v trgovinah upada in da se število zaposlenih v tej dejavnosti zmanjšuje. Lansko leto je bilo na primer v trgovinah v novogoriški občini zaposleno skupaj 2.189 prodajalcev in drugih delavcev, sedaj pa je zaposlenih še 2.128 oseb. Zaradi majhnega prometa absolventi raznih trgovskih šol težko dobe zaposlitev, urnike prodajaln pa so začeli krčiti. Novogoričani in prebivalci drugih krajev se zaradi naštetih razlogov čedalje bolj usmerjajo na nakupe v Gorico, pa v Tržič in v druge kraje pri nas. To je sicer videti tudi po že tradicionalnem vrvežu po goriških ulicah. O' tej ugotovitvi je težko razumeti trditve posameznih osebnosti in organizacij v Gorici, češ, da odprta meja našim krajem ne prinaša pričakovanih koristi. Pravega ravnotežja med nakupi v Jugoslaviji in pri nas dejansko nikoli ne more biti, ker to ni stvar matematike, marveč pogojev in gospodarskih razmer, ki so na obeh straneh meje pač zmeraj nujno različne. Važno je, da je meja odprta, zmeraj bolj odprta oziroma prometna, potem pa v dobrem vzdušju, ki je značilno za naše kraje, ljudje že poiščejo možnosti in načine, da zadovoljijo svoje potrebe in želje. Obsežnost nakupov v trgovinah pri nas naj ponazorimo s podatkom ki sicer ni uraden, a je zanesljiv, da so namreč samo Novogoričani v mesecu juniju potrošili za nakupe pri nas vsaj 3 milijarde starih di narjev. Tem gibanjem pa je treba prišteti še nakupe, ki jih opravijo imetniki potnih listov, ki prihajajo iz Ljubljane ter iz ostale Slovenije oziroma Jugoslavije. Morda bi se tako omenjeni znesek treh milijard starih dinarjev podvojil ali še bolj povečal. V mesecu juliju, sredi sezone dopustov irt počitnic, ko si ljudje nabavljajo novo garderobo ali obnavljajo staro, pa je bilo nakupov v Gorici še več. Koliko denarja se preliva v Gorico kaže tudi zanimiva podrobnost, da je v Novi Gorici, pri bankah, v uradih in tr govinah, veliko pomanjkanje bankovcev po 100 dmarjev, to je po 10 tisoč starih dinarjev, ki jih je pri nas najlaže zamenjati. Vemo za primere, da takšne bankovce prinašajo celo iz Ajdovščine ali notranjosti Slovenije ter jih zamenjujejo tistim, ki gredo čez mejo na nakupe v Gorico. V Novi Gorici se zavedajo takih neugodnih gibanj in vsaj na ravni občine si prizadevajo, da bi se založenost trgovine povečala. S tem bi radi ponovno privabili čimveč gostov, to je kupcev iz naših krajev. Predsednik Občinske skupščine Zorko Debeljak je pred dnevi na zasedanju Skupščine poudaril, da bi morali pristojni organi slovenske in zvezne vlade odpraviti prometni da vek (pri nas je to IVA) na posamezne izdelke, s čimer bi se po-trošno blago občutno pocenilo. Ti davki dosegajo sedaj celo do polovico prodajne cene. Vendar je dejal, da za takšno zmanjšanje prometnega davka še ni pravega razumevanja. Toda še bolj kot zmanjšanje prometnega davka in s tem znižanje cen raznega blaga, ki bi ga radi kupovali v Novi Gorici in drugod onstran meje, bi bilo potrebno zagotoviti večjo založenost in s tem večjo izbiro v tamkajšnjih trgovinah. Jeseni v Novi Gorici novi predstojnik Zavoda za šolstvo Sedanji ravnatelj organizacijske e-note Zavoda za šolstvo v Novi Gorici Miroslav Nakrst odhaja septembra letos v pokoj. Njegovo mesto bo prevzel prof. Elizej Prinčič, sedaj ravnatelj Srednje družbenoslovne e-konomske šole v Novi Gorici. V 0-brazložitvi predloga, ki ga obravnavajo Občinske skupščine na območju Zavoda, to je v Novi Gorici, Tolminu in Ajdovščini, je tudi poudarjeno, «da je prof. Prinčič kot ravnatelj šole zelo uspešen. S svojim ustvarjalnim delom je zelo veliko prispeval k uvajanju sodobnih oblik dela v vzgojnoizobraževalno prakso in k razvoju sodobne učne tehnologije. Veliko je tudi naredil pri u-spešnem povezovanju srednjih šol v družbenoslovni usmeritvi. Bil je tudi predsednik Skupnosti ekonomskih srednjih šol v Sloveniji. Pri svojem delu in medosebnih odnosih je zelo komunikativen in demokratičen. Ima tudi velike organizacijske sposobnosti*. Enota Zavoda za šolstvo (gre za organ podoben Šolskemu skrbništvu pri nas) v Nov; Gorici bdi nad vzgoj-nopedagoškim razvojem vseh zavodov in šol v treh občinah na Goriškem, v katerih dela več kot tisoč učiteljev, profesorjev in drugih pedagogov. Prof. Elizej Prinčič je dobro seznanjen tudi s stanjem in težnjami slovenskega šolstva v Italiji. POGREBI DANES Ob 9. uri iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče - Antonio Mar-chesan; ob 11. uri iz bolnišnice Vitla San Giusto na glavno pokopališče - Marcella Cassini; ob 12.15 prihod iz Vidma na glavno pokopališče - Valmira Aizza. krajinske uprave v Gorici in se sestal s predsednikom prof. Cumpeto: Izrazila sta zaskrbljenost za krizo, do katere je prišlo v deželni upravi, in bila mnenja, da jo je treba rešiti čimprej. Domenila sta se tudi, da se v najkrajšem času sestaneta s predsednikom videmske in pordenonske pokrajine. Govor naj bi bil o novi vlogi pokrajin, o čemer je že več časa govor v naši deželi. Manj prepustnic in več potnih listov Obmejna policija je v teh dneh objavila podatke o številu potnikov skozi prvo in drugorazredne mejne prehode na Goriškem v mesecu juliju letos. Primerjava teh podatkov s številom prehodov meseca junija nam presenetljivo pokaže, da je prav sredi turistične sezone nekoliko u-padel promet čez mejo. Julija so namreč našteli skupno 626.725 prehodov, medtem ko jih je Pilo junija preko 652 tisoč. Ta podatek pa dobi logično razlago, če upoštevamo razčlenjene podatke o mednarodnem in maloobmejnem prometu. V zadnjem mesecu se je namreč izrazito povečalo število prehodov s potnim listom, precej manj pa je bilo prehodov s prepustnico. S potnim Ustom je šlo juUja skozi oba mednarodna goriška mejna prehoda 81.903 ita-Ujanskih državljanov (junija 76 tisoč 386) in 171.709 tujcev (junija 158.551). Skupno je bilo torej prehodov s potnim listom 253.612, kar pomeni skoraj 20 tisoč več kot v prejšnjem mesecu. Izrazito zmanjšanje števila prehodov pa so zabeležili v maloobmejnem prometu. Prehodov s prepustnico je bilo julija „73.113, kar je precej manj kot junija, ko so jih našteb nekaj čez 417 tisoč. Zmanjšalo se je Uko število prehodov italijanskih državljanov, od 169 tisoč na približno 140 tisoč, kot jugoslovanskih z 248 na 233 tisoč. Zanimiva je tudi primerjava z mesecem julijem lanskega leta. Tedaj je bilo skupno preko 715 tisoč prehodov, kar je skoraj 90 tisoč več kot letos. Tudi v tem primeru pa gre zabeležiti, da je zmanjšanje prometa treba pripisati predvsem občutnemu zmanjšanju maloobmejnega prometa (s 485 na letošnjih 373 tisoč prehodov), medtem ko se je letos nekoliko okrepil turistični promet s povečanjem števila prehodov '■ potnim listom za okoli 23 tisoč enot. Posojila krajevnim upravam Goriška pokrajinska uprava b« lahko plačala enajst novih avtobusov, Ki jih je nabavila s tridesetodstotnim prispevkom dežele. Upravni svet Cassa depositi e prestiti v Rimu je namreč dovobl pokrajinski upravi posojilo 838 milijonov Ur za nakup teh avtobusov. Na isti seji je upravni svet tega rimskega zavoda dovolil posojila občini v Mošu (400 milijonov Ur za kanalizacijo), v Fari (200 milijonov Ur za kanalizacijo) in v Gradežu (60 milijonov Ur za vodovodne napeljave). Vest je sporočila goriška prefektura. Izleti Sekcija VZP1 - ANPI v Podgori priredi v dneh 4. in 5. septembra dvodnevni avtobusni izlet v EmiU-jo. Na programu so tudi obiski v Marzabottu, ki so ga nacisti požgali med zadnjo vojno in tam ubili več sto ljudi, na grobu bratov Cer-vi ter v muzeju deportirancev v nacističnih taboriščih v Solieri. Vpisuje Edi Maligoj, v Podgori, Ulica Attems 71. Kino <. orIcu CORSO 17.30—22.00 «Qua la mano». A. Celentano in E. Montesano. VERDI Zaprto. VITTOR1A Zaprto zaradi dopusta do 15. t.m. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Lola*. PRINCIPE 18.00-22.00 »La sai l’ul-tima sui matti*. Aowj Gorico m okolico SOČA 18.00—20.00 »Caboblanco*. A-meriški film. 22.00 »Privatna lekcija*. Francoski film. SVOBODA Danes zaprto. DESKLE 19.30 »Mornarji v postelji*. Danski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo Italija 242, tel. 83-538. pierbrunoro//o s.r.i. • GREDI • LETVICE • NAVADNA In POKLOPNA VRATA • OBLOGE IN IZOLACIJE (STIFERITE) • PODI • VEZAN LES AVI O E MARINI 34074 TRŽIČ (GORICA) — UL. A. C. COLOMBO 51 Telefon (0481) 72916 — Tlx 460156 V Podnanosu bodo postavili spomenik narodnemu heroju Janku Premrlu-Vojku Spomenik bo stal ob domači šoli, ki je poimenovana po njem Poleg bo tudi spominska plošča z imeni 27 vaščanov, ki so padli v NOB - Spomenik bodo odkrili ob 40-letnki Vojkove smrti V Podnanosu so na pobudo domače organizacije zveze borcev NEV' zaceli zbirati sredstva za postavitev spomenika narodnemu heroju Janku Premrlu - Vojku, Ki se je rodil v tej vasi 29. februarja 1920 in tudi tam živel do vstopa v partizane februarja 1942 v Zgornji Branici Spomenk nameravajo svečano odkriti ob 40-letnici junakove smrti. Stal bo ob osnovni šoli, ki je že poimenovana po njem. Bik heroja bo vklesan v kamen. Zraven bo tudi plošča v spomin 27 vaščanom, padlim v NOB. Spomenik Vojku ustvarja aka&emski kipar Marko Pogačnik. V Podnanosu so vaščani pred 18 leti s prostovoljnim delom zgradili dom, ki so ga posvetili heroju Vojku. Po Vojku je poimenovana tudi planinska koča na Nanosu, pred katero stoji spomenik z Vojkovim doprsnim kipom. Ob potoku pod Podnanosom, kakih petsto metrov od vasi. stoji spominsko znamenje na kraju, kjer so četniki 30. aprila 1945 zverinsko zaklali Vojkovo sestro Boženo Premrl, ki je bila partizanska učiteljica in je poučevala v domači vaci. Tudi druga Vojkova sestra, Slavica, .je bila partizanska učiteljica. Vojko je umrl v noči na 23. fe bruar 1943 v taborišču Trnovske čete, katere poveljnik je bil. Taborišče Trnovske čete je bilo na Brinovem griču v objemu mogočnih smrek med naseljema Košev-nik in Predgriže ter «francosko cesto?, oddaljeno le dvajset minut hoje od vasi Idrijski iog ali pol ure od vasi Predgriže pri Črnem vrtni nad Idrijo. Vojko je vodil borce Trnovske čete v zadnjo akcijo 15. februarja 1943, potem ko je bil obveščen. da se bo tega dne posadka fašistične gozdne mince v Idrijski Beli pod zaščito oddelka redne italijanske vojske umaknila v Idrijo. Partizani so pripravili umikajočim se Italijanom zasedo v Strugu ob reki Idrijci, približno dva kilometra od Fužinar-ja proti Idriji. Napad je uspel, partizani so zaplenili strojnico, toda priljubljeni komandir Vojko je bil v boju hudo ranjen. Soborci so ga odnesli v taborišče na Brinovem griču. Po poti, koder so nosili hudo ra-n'enega junaka, sedaj vsako leto teče več--tisoč smučarjev 'Trnovskega maratona, najboli množi č Spominski obeležji v Idršku in Sebreljah IDRIJA — V nedeljo, 29. avgusta, dopoldne bodo v partizanskem taoorišcu pri Idrsku, vzhodno od Mrutnega vrha pri Ledinskem Razpotju, svečano odkrili spominsko ploščo v spomin na delovanje taborišča 5. čete primorskega partizanskega bataljona «Simon Gregorčič? februarja in marca 1943. Partizansko taborišče pri Idrsku je bilo poleg partizanskega taborišča na Brinovem griču pri Črnem vrhu nad Idrijo zbirno taborišče prostovoljcev iz Idrije in okolice, ki so takrat množično odhajali v partizane. Slavnostni govornik bo eden izmed teh idrijskih prostovoljcev 1-van Winkler, namestnik republi škega sekretarja za notranje zadeve. V taborišču bodo postavili v skladu z okolico veliko leseno t*blo z vdolbenim napisom: »Partizan-sko taborišče 5. čete bataljona 'Simona Gregorčiča’ februar - marec 1943?. V taborišču bodo pripravili veliko leseno mizo in klopi. Vse to bodo naredili po načrtu oblikovalca Nandeta Rupnika iz Idrije. Naj ob tej priložnosti še omenimo, da bo to že peto spominsko obeležje NOB. za katerega je napravil načrte Nande Rupnik. Pri postavitvi spominskega obeležja pri Idršku sodelujejo borčevske organizacije Ledine, Dole, Idrija, občinski odbor zveze združenj Ijorcev NOV Idrija ter idrijskega planinskega društva, ki bo na dan otvoritve spominskega o-beležja pripravilo množični pohod iz Idrije v partizansko taborišče pri Idršku. Borci in družbenopolitične orga nizacije šebrelj ter domicilni odbor pripadnikov Var nostno - obveščevalne službe OF (VOS OF) Primorske pa bodo 5. septembra odkrili na osnovni šoli v sebreljah spominsko ploščo z napisom: «V tem kraju j- od novembra 1943 do marca 1944 delovala Pokrajinska komisija Varnostno - obveščevalne službe OF za Primorsko. K”a.iani sebrelj in borci VOS OF Primorske? Jekleno spominsko ploščo bodo vlili v jeseniriti železarni Pokra'insko komisijo VOS OF Primorske je vodil narodni heroj Miro Perc Maks. ki je padel 1. aori'a 1945 V zadnji sovražni o-ferHvi nrj Jelenkarju na Vojskem p«id Idviin. o čemer priča spomin ska plošča na Jelenka rje vi hiši S snnmmskima ploščama pri tč -šku in v šebreliah bo v idriiški oblini ž.e 147 snomenikov. grobnic, grobišč, ra/nib sofmirskih plošč in i kar zgovorno priča o pnm-mbn-m-v 'vJe->n nrebivalcev i-drijske občine v NDR JOŽE OBLAK ne tovrstne smučarske prireditve v Jugoslaviji. Vojko se .je sedem dni boril s smrtjo. Medtem ga je obiskal tudi prvi poveljnik Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Franc Leskošek - Luka, ki je prišel na Primorsko. Povedal mu .je, da je imenovan za poveljnika brigade, ki jo ustanavljajo in ki bo nosila ime po Andreju Laharnarju, junaškemu voditelju tolminskega punta 1712 1713. Navedene brigade pa niso ustanovili zaradi organizacijskih težav . Vojko je umrl v noči na 23. februar i943, star komaj 23 let. Soborci so ga pokopali na skritem kraju in molčali o njegovi smrti, da ne bi zanjo zvedeli italijanski fašisti. Za izkazana junaštva je Vojko posta) narodni heroj že 18. aprila 1944, točno dve leti po prvi veliki bitki primorskih partizanov na Nanosu! Dnp 24. februarja 1946 so Vojkove posmrtne ostanke prenesli z Brinovega griča na domače pokopališče v rojstni Podnanos pri Vipavi, odtod pa 24. aprila 1949 v grobnico narodnih herojev v Ljubljano. Na ukaz Glavnega štaba NOV in PO Slovenije so 1. oktobra 1943 na dvorišču sedanje tovarne ETA v Cerknem ustanovili 16. narodnoosvobodilno brigado Janka Premila - Vojka. V spomin na ta dan slavijo prebivalci občine Idrija svoj občinski, praznik. Idrijska občina .je Dodelila tudi domicil Trnovski četi, ki jo .je vodil Vojko. Dan Vojkove smrti — 22. februar — praznujejo prebivalci čr-novrške planote kot praznik krajevne skupnosti Črni vrh nad Idrijo. Tega dne se tu vsako leto zberejo Vojkovi soborci iz Trnovske čete. J. O. Predsednik ZDA Reagan na farmi bratov Dee, ki zredita na leto do 2 tisoč 500 prašičev. Na sliki med njimi «yorkširec», ki tehta 800 funtov, kar je nekaj manj kot 400 kg PRIPRAVE NA DOKUMENTAREC 0 VELIKEM PISATELJU Ameriški publicist J. D. Sharwey zbira v naših krajih spomine na Hemingwaya Nedavno je bil v Istri, pred leti pa je obiskal tudi druge slovenske kraje, koder je bil veliki pisatelj med prvo svetovno vojno - Resničnost o pisateljevem junaštvu PULJ — John David Sbanvey je pred dnevi zaključil v Pulju pisanje scenarija za dokumentarec o Ernestu Hemingvvayu. Sharwey je znan ameriški zgodovinar, pisatelj in publicist in je bil dolga desetletja tesen prijatelj slovite ga ameriškega pisatelja, ki je v čudnih okoliščinah umrl leta 1961 v svoji vili na Kubi. John David Shar\vey, ki je danes star 78 let, je dolgo dobo sledil zgledu slovitega pisatelja in se že polnih dvajset let ukvarja z zanimivim načrtom, kako prikazati Hemingwaya v pravi, resnični luči. Sharwey obvlada štiri jezike, tudi italijanščino, saj je bil 14 let dopisnik cNew York Timesa? iz Rima. V zadnjih 15 letih pa je obiskal številne kraje, koder se je med prvo svetoVnb ' Vojno * pfSTav ljal Heroingivav ali pa kraje, kjer bi mogel zvedeti o velikem pisatelju kaj več. Tako je Sharjvey obiskal razne kraje Istre, vštev-ši Pulj, Umag, Vodnjan in Koper, pa tudi kraje v Soški dolini, začenši z Novo Gorico, pa vzdolž Soče Tolmin, Bovec in druge kraje. Mudil se je tudi v stari Gorici in po vseh teli krajih je iskal ljudi, ki so kakorkoli prišli v stik s piateljem Hemingwayem. Leta 1959 sta Hemingway in Shai-wey opravila dolgo potovanje po Evropi. Ustavila sta se tudi v Rimu, Firencah. Bruslju, Amsterdamu in Parizu. Tedaj sta pri- šla v stik s filmskimi producenti in založniki, ker sta imela pač neke skupne načrte in tedaj je Sharwey prepričal Hemingwaya, naj bi obiskala tudi Gorico, Goriško in gornji tok Soče. Hemin-gway je bil navdušen nad tem načrtom, toda nepričakovano se je odločil in iz Pariza odpotoval domov. Verjetno je začutil prve znake bolezni, ki so ga pripelja U do tragičnega sklepa dve leti pozneje. Po sedanjem pričanju pisatelja Sliarweya so bili vtisi, ki sta si jih nabrali v Kobaridu. Tolminu ter na rekah Piavi in Soči čudo viti. kajti oživili so spomine, ki jih je Heming\vay opisal tudi v svojem romanu »Zbogom orožje?. P^fejg^toval iz Pulja, je ameriški pisatelj in publicist Sbar-wev jrad odgovoril na nekaj vpra šaiy. Med drugim je Tekel: «že skoraj dvajset let priprav Ijam scenarij za dokumentarec, posebno glede nekaterih doslej neznanih epizod iz Hemingwayjeve-ga življenja. To moje delo je ne kakšne hvaležnosti dolg nasproti dolgoletnemu prijatelju, nasproti človeku, s katerim sem bil povezan več kot 30 let. Moje raziskave so se začele praktično pred kakimi dvajsetimi leti na Kubi, nato so se nadaljevale v Ketchu-mu, v kraju, kjer je Ernest He-ming\vay preživel zadnja ieta svojega burnega življenja. Ob tej pri- UlllllllkllllllllllllMIIIIIIIIimillIHMIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllillIHMIIIIIIIIIIIIlMIIIIIIIIIlllll Zdravnikovo mnenje VELIKA VLOGA NEBNIC PRI SPLOŠNI OBRAMBI V človekovem organizmu ni prav ničesar, kar bi bilo odveč Nosna in žrelna votlina sta najbolj izpostavljeni vdoru infekcije. Večina bolezenskih povzročiteljev vstopa namreč v naš organizem skozi dihala ali skozi prebavila. Zato se ie razvil v tem oredelu poseben obrambni obroč. Še poseben obrambni pomen una obroč limfatičnega tkiva, kjer zavzemata vodilno mesto obe nebnici pri vhodu v žrelo ter žrelnica ob izhodu iz nosne votline. Danes je neizpodbitno dokazana povezanost med tem limfatič-nim tkivom ter imunskim, to ie obrambnim sistemom v organizmu. Še posebno pomembno vlogo ima to tkivo pri otroku. Po sledica operativne odstranitve te ga tkiva ima zato lahko negativ ne posledice za obrambno spo sobnost organizma Vse več pa je v zadnjem času strokov jakov, ki opozarjajo, da operacija nebnic lahko slabi celo imunski nadzor nad tumorji. V letih po zadnji- vojni so otro kom množično odstranjevali nebni ci in žrelnico. Zanimivo je, da so krivili nebnici za najrazličnejše težave in bolezni pri otroku, od pomanjkanja apetita, pa vse do zavore rasti in razvoja. rakrat skoraj da ni bilo otroka, ki bi dočakal obdobie adolescence brez operacije. Odkar Dobliže poznamo vlogo nebnic v organizmu, pa se bistveno redkeje odločimo za tak poseg. V nebnicah lahko dokažemo dve vrsti limfatičnih celic in sicer limfocite B. ki izdelujejo i .rotite lesa. in limfocite T, ki so nosilci celične imunosti, ki ie Dolrebna za obrambo proti virusom, bakte-rriam in tumorjem. Strokovnjaki so nadalje ugotovili. da je v tonzilah tudi velika količina obrambnih protiteles — imunoglobulinov, to pa so tista protitelesca, ki nas ščitijo pred bolezenskimi povzročitelji ker preprečijo njihovo škodljivo delovanje. Še en dokaz torej več, da v našem organizmu ni ničesar preveč, ničesar, česar ne bi potrebovali in bi zato lahko brez škode pogrešali. Podobne vlog.' ima tudi slepič v organizmu, kjei prav tako najdemo limfalično tkiv.je, saj ga zato nekateri imenujejo celo trebušna tonzila Seveda pa ti organi izgubijo svojo zaščitno vlogo in lahko postanejo sami leglo bolezni, kadar so vneti Kronično vneti nebnici in žrelnica. v katerih se nabira gnoj, pa predstavljalo lahko nevarno žarišče, v katerem se za držnjejo bolezenske klice, ki se lahko raznesejo .jo v sod oo organizmu in povzročijo nevarne komplikacije Poseben problem predstavlja tudi vneta in povečana žrelnica, ki lahko ».vsem zapre nosno votlino, zato otrok ne more dihati skozi nos. Pri takem otroku se pogosto pridružijo še vnetja ušes. pojavijo se motnje sluha in govora, kar zahteva tako.j-šnle ukrepanje Seveda pa je stvar zdravnika, posel tej specializiranega strokovnjaka. da odloči, kdaj ie potrebno odstraniti tako prizadeti nebnici ali žrelnico. Lahko se odloči samo za odstranitev nebnic, ali pa samo žrelnice. Vendar na samo povečanje ma se teea tkiva še ne predstavlja razloga za odstranitev Osnovni razlog za operativni poseg ie kro nično vnetie. Povečan ie mase je namreč pogosto le odraz povečane aktivnosti limfatičnega aparata. kar ie značilnost otroškega ob-dobia in se z otrokovim odrašča njem samo od sebe ure^i dr. R. R. ložnosti lahko rečem, da mi je bila v veliko oporo pisateljeva vdova Mary Welsch, ki mi je dala na voljo zelo zanimive, izvirne materiale. Nato sem v iskanju drugih dokumentov in materialov obiskal New Aork, Pariz, Madrid, Barcelono, pa tudi Rim in Milan, končno Bruselj, London in Ljubljano, Pulj, Reko in Koper ter Tolmin in Kobarid. ’ Ko sem bil že krepko v delu, sem predlagal družbi ABC, torej eni najpomemb nejših televizijskih družb, da bi napravil ustrezen dokumentarec o Hemingwayu in z zadovoljstvom laliko rečem, da so moj predlog z navdušenjem sprejeli. Gospod Shai»ey, kakšna je bila po vašem mnenju Hemingwayeva vloga v pry.i _ svetovn vojni? SŽSoslej Wj' trtiogf publicisti, scenaristi in TV režiserj1 vztrajali pri tem. da so prikazovali Hemin-gwaya kot izrednega junaka. Velikega pisatelja sem dobro poznal, saj sva se srečavala, več kot trideset let in zato lahko rečem. da morem napraviti najbolj verodostojno podobo o njem. Ernest He-ming\vay se je lotil svoje kariere kronista zelo mlad in sicer najprej pri dnevniku »Kansas City Stan>. In prav tedaj so ZDA stopile v vojno in Hemingway se je predstavil kot prostovoljec, da bi prišel v Evropo v borbo proti cen tralnim silam. Zaradi težav pri očeh ni mogel v operativno vojsko in se je vključil v stransko vojaško službo. Poleti 1918 so ga poslali na bojišče ob reki Piave. In ker je bil vedno svojeglav ter »inventiven*. je bil ranjen, ko se je s kolesom prevažal med borce v prvi liniji. Tedaj so ga odlikovali z visokim ameriškim in še višjim italijanskim vojaškim odlikovanjem.* Henimguav je dobil italijansko srebrno medaljo ob koncu prve svetovne vojne. Toda njegovo delo »Zbogom orožje* in tudi druga njegova dela pa so bila v fašistični Italiji prepovedana. Zakaj? «Zadeva je več ali manj znana. Sam Hemingway mi je pripovedoval. da so fašisti menili, da je umik iz Kobarida ter Italijo 1917. leta opisoval z ironijo,* je rekel Hetningway, katerega mnenje je bilo popolnoma drugačno. V italijanskem polomu pri Kobaridu Hemingway ni videl le vojaškega poraza, pač pa prav enostaven človeški polom, nekakšen podzavestni upor proti vojni, proti vsakršni vojni, ki je zanj pomenila genocid, bestialnost, na vsak način napako človeka. Sicer pa je imel popolnoma prav. Pogiejmo, kaj se na primer danes dogaja v Libanonu. To so strahotne siva ri. Vsak dan umre na stotine, na tisoče l,tudi. In prav v tem vidim sporočilo njegovega romana iZbo-gom orožje* in tudi drugih njegovih del, ki so še vedno aktualna. Hkrati bi rad dodal, da je Mussolini Hetningwaya sovražil. Pred meseci sem v nekaterih arhivih v Rimu, Londonu ter tudi v puljskem muzeju našel nekaj izredno dragocenega, avtentičnega ma-.e riala. V letih 1922 in 1923 je He-ming\vay kot že zelo uveljavljen časnikar napisal vrsto člankov za nekaj pomembnih ameriških časopisov. In prav v tem času je Heiningway imel intervju tudi » Mussolinijem, ki ga je označil not »norega diktatorja.* In kdaj ste se temeljiteje in bolj vneto poglobil v zadevo? »Ena izmed prvih vzrokov ah motivov, ki so pritegnili mojo pozornost, je bila vest iz leta 1967, ki je prispela do New Yorka in ki je govorila o skupini kobariških zgodovinarjev - diletantov. Ki jih .je vodil mehaničar Slav-co Gorenj šček in ki je z nekim sta im žerjavom in drugimi podobnimi o-rodji (»tegnila iz Soče 'azile pred mete. tudi avtomobil Rdečega križa, ki so ga 1916 izdelali pri Fiatu V Turinu. In to epizodo so povezali s Hemiiigwayeviin sodelova njem med prvo svetovno vojno v ten krajih. Poleg tega mi je v zvezi s tem dala precej spodbud He-niingwayeva vdova Mary Welsch. Prav po naključju pa se je z mojim načrtom začel ukvarjati tudi prijatelj Basil Davidson. publicist in vojaški dopisnik med drugo svetovno vojno. Ob tej priložnosti mi je Davidson povedal, da je leta 1937 v zares nenavadnem primeru rešil Hemingwayu življenje v Španiji znani tržaški antifašistični borec Anton Ukmar, španski borec, ki se je nato boril tudi v Etiopiji, v Franciji in tudi v Italiji na področju severnovzhed-no od Genove. Dogodek mi je, pa čeprav le mimogrede, omenil tudi Heming\vay. Bilo je to leta 1959 med najinim potovanjem po Evropa Po tem. kar sem sam raziskal, "šc je bil dogodek razvijal takole: leta 1936 je Ukmal prispel iz Moskve v Pariz in nato v Madrid, kjer so mu španski voditelji antifašističnega upora poverili nalogo, da vodi tako imenovani »ser-vizio special», kar ni bilo nič drugega kot protivohunska služba. V februarju 1937 pa je Hemingway Ameriški publicist Jolm David Sharwey prispel v Španijo, kot časnikar a se je kaj kmalu znašel med re publikanskimi borci. V marcu 1937, kot mi je pred leti poveda' sam Ukmar, pa so nekateri člani službe »servizio special* ujeli Hernin-gwaya na nekem področju pri Madridu, kamor bi ne bil smel .pritii Zato so ga aretirali in misleč, da gre za vohuna, hoteli ustreliti. Toda na srečo je za to izvedel Ukmar, ki je takoj zadevo razčistil, saj je vedel, da je Hemingway časnikar in piša telj z mednarodnim slovesom. Vedel je tudi, da Hemingway ne more biti frankistični vohun in je sklep o ustrelitvi zavrnil in s tem rešil Hemingwayu življenje.* «Med nekim mojim srečanjem z Ukmarjem pred leti, mi je znani slovenski borec rekel, da ga je Hcmingway opisal v svojem romanu «Komu zvonijo zvonovi*, ki govori o španski državljanski vojni, Sicer so se tudi neKateri drugi moji znanci iz Istre prav tako »videli* v istem romanu. Gre pač za stare antifašistične borce iz I* stre, kot so Giuseppe Moscheni iz Vodnjana ali Anton Rakič iz Loborike, ki so se spoznali s He-mingwayem v Španiji.* Ameriški publicist je svoja pri povedovanja zaključil s spomini iz Soške doline, predvsem iz Kobarida, kjer se je srečal tudi s Slavkom Gorenjščkom in njegovimi tovariši, ki so potegnili iz Soče več ostankov a pive sve tovne vojne, ko se je tod podil kot prostovoljec tudi ameriški publicist in pisatelj Ernest Hemingway. E. O. Petdeset let beneškega filmskega festivala BENETKE - Na sinočnji večer pred petdesetimi leti, torej, S. avgusta 1932, je bil v Benetkah lep večer. Ob 21.15 tega sobotnega večera so na terasi hotela Eicelsior predvajali film armen-sko-ameriškega režiserja Roubena Mamouliana Lullyja, Bacha, Purcela Haendla. 23.45 Poročila Koper 17.30 Državno atletsko prvenstv® v Mariboru 20.15 TVD - Stičišče 20.30 Upornik iz Amalfija — ^ Nastopa Vittorio Gassman 21.55 TVD - Danes Zagreb 19.15 Arioso — operna glasba 19.30 Vozovnica v eno smer — kumentarna serija 21.00 Mesec volkov — fiim TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 -Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Radijski mozaik; Aimanah: Videti, vedeti, vaditi - mali leksikon telesne kulture in prostega časa; 8.45 Potpuri napevov in men/dij; 9.30 Dramatizirani roman; Ajojz Rebula: «E-nej Silvij Piccolomini*; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; Slovenski komorni orkester v Kulturnem domu v Trstu; 11.30 - 13.00 (Opoldanski zbornik: Literarni listi; 12.00 Magična ura; 13.20 - 16.00 Iz studia neposredno: Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček: «Kekec nad samotnim breznom*; 14.50 Diskoteka; 14.55 Naš jezik; 15.30 Gremo v kino; 10.00 Klasični album; 17.10 -19.00 Razširjeni obzornik: Poslušati boste; 17.10 Romantične melodije; 18.00 Kalejdoskop humorja. V sklopu današnjega dramskega sporeda boste ob 18. uri lahko prisluhnili oddaji Kalejdoskop humorja — ali 40 minut arhivskih /bodljajev. Urednik oddaje Sergej Verč je tudi to pot odbral iz arhivskih trakotečnih polic vrsto dramskih iskric vedre vsebine in jih dramaturško uvezal v šest rubrik. Gost prve rubrike. «0 moških in ženskih zadevah* bo to pot spet italijansk' renesančni komedijant Angelo Beolco - Ruzante z odlomkom iz svoje frivolne in nesramežljive komedijantske epizode »Mušica* ali «Mo-ciieta*. Matevža igra Alojz Milič. Rubrika «0 našem prirodnem značaju* bo posvečena «čakolam» Stane Kopitar in Ivane Placer Nato bo nestor slovenskih kaba-retistov Frane MilčinsKi - Ježek zapel svojo pesmico »Sreča stanuje v sedmem nadstropju*. V sklopu rubrike »Smeh iz domačih logov* boste lahko poslušali prof. Marussija alias Borisa Kobala. ki se ukvarja r izvorom imen tržaških ulic, trgov in krajev. »Ko ie smeh tudi greli* pa ie naslov rubrike, v kateri bo Silcij Kobal pripovedoval zanimiv dialog A, P. Čehovu »O škodljivosti tobaka*. Kalejdoskop humorja, ki ga to pot vodita Savina Remec in Gregor Pertot. bomo skk nili s songom satirične trojke Borisa Kobala. Aleksandra Vodopivca in Sergeja Verča »Preljubo vesel ie*. KOPER (Slovenski program) 7.00, 7.30, 8.25, 14.00, 15.00. 17.55 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.45 Cestne razmere; 8.15 Radijski, televizijski in filmski spored^ 8.30 Val 202; 14.00 Glasba; 14.15 Kinospored: 14.30 Reportaža iz zamejstva; 15.10 - 16.00 Predstavitev oddaj, glasba, informacije, intervjuji: 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po žel#*1’ 17.00 Primorski dnevnik; 17J®' bavna glasba; 17.30 Počitnišk1 tiljak. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 £>nčv' nik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. H-rl 15.30, 17.30 Poročila; 7.00 za dobro jutro; 7.15 Koledar® ’’ 10.00 Z nami je...; 10.15 Ig®» ® kester Henry Jeronne; 10.32 Lt . beni premor in Horoskop; ^ Mozaik, glasba in nasveti; Plošče; 11,15 Festivalbar; 1 Kirn, svet mladih; 12.00 strani; 12.05 Glasba po želj® ' 14.33 Superklasifika; 15.33 F® čila v nemščini; 15.36 ma; 16.45 Italijanski zbori; Modri val; 17.55 Pismo iz--} 1 Razne melodije; 19.45 Slišim0 jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 -Glasbena kombinacija; 6.50 Vč®L v parlamentu; 9.00 - 10.03_ end, jutranji variete; 10.15 G ^ bena srečanja: Mina: 11.44 - L' Zanimivosti in aktualnosti v *■ . matografiji; 12.24 Radijska jr . redba; 13.00 Izžrebanje lotei J 13.20 Rock glasba; 14.03 Ze®°rL dia - nasveti' in predvsem vori Renata Zera; 15.03 spored z O. Lionellom in M- rtjo gan; 17.03 Radio kampingi Program za mladino; 18.00 ti v Evropa; 18.30 Radijska P®° ^ ba; 19.15 Draga glasba; 19.3° Ja glasba Radia 1; 20.30 Nocoj vALj-salubrenseju; 21.00 «Z» k^k8; zdravje; 21.00 Nočna krimn^J»j8 22.00 Radijska priredba: Bratje - radijska drama; Telefonski klic. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 1^,0 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; Prometne informacije; 7.20 . kreacija; 7.35 Vremenska ved za pomorščake; 7.45 PrrZo, ne informacije; 7.50 Dobro J1' otroci!; 8.00 Druga jutranja, ju nika: 8.25 Iz naših sporedov; M Z radiom na poti; 9.05 tednik; 10.05 Zapojmo pesem; ' 'j.j Komorni intermezzo; 10.35 1 (ll. stični napotki za naše goste V jine; 11.05 Panorama lahke v be; 11.40 Po republikah in P°H ^ jinah; 12.05 Zborovska gla?°a jn želji poslušalcev; 12.40 PleSJglO ritmi na koncertnem odru; ...M Godala v ritmu: 13.30 Km®j1Le. nasveti; 14.30 Naši poslušalci ^ stitajo in pozdravljajo; 44- ,|g5 naših krajev; 14.20 Zabavna Bljjj ba; 14.30 Priporočajo Vam. -! Glasbena panorama: 16.00 s. ki in odmevi' 16.30 Zabavna » ba; 16.50 Radio danes, tri; 17.00 Vrtiljak; 18.00 Zupa'^ politični magazin; 19.00 P°l® -Jj-ritonist Jaka Jeraša: 19.30 ska glasba ameriških črncev;/* .. Zabavna glasba: 20.35 Mladi ^ stovi; 21.00 Sobotni zabavni . čer; 22.00 Za Slovence P° 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Od do polnoči. flAVANJF NA ČETRTEM SVETOVNEM PRVENSTVU V EKVADORJU Čeprav brez kolajn - brata Petrič odlična Na 400 m kravl je Darjan osvojil 4., Borut pa 5. mesto - Po pričakovanju, toda z dokajšnjo težavo zmagal Sovjet Saljnikov - Dva svetovna rekorda - V skokih v vodo spet ZDA riI. (Dopisnik Dela za Primorski dnevnik) trič st .F*L — Hoteti vedno več, je človeško. Darjan in Borut Pe-reziiit \ OSV°j‘la na 40® m kravl 4. in 5. mesto, dosegla 4. in 5. letošnji Jadovni-1*8 svetu> a vendarle ni bilo opaziti na njunih obrazih posebnega le nr 1Stva' Hotela sta še več. Prav to hotenje, ta osebna ambicija ju «rokrZ?P,‘'aV tuc*‘ Pr*Peljala v svetovni vrh. Ves športni svet ju pozna, misli,„Vn aki in tekmeci cenijo, toda ni vse, kar lahko dosežeta. Tako 7.., a’ zato načrtujeta že naprej. Ustavljata si nove cilje. ko ,aj n’ 10 odlično. Kaj nismo lah-serin^n°»S.ni nanlu-» je dejal predragi .Mednarodne plavalne fede-srhn . e Dambaša, ki jima je o-virai* ‘2ročil diplome, kajti rezer-i„ ^ Podeljevanje odličij na di nr* m kravl, da bi lahko tu-•n«. • 0 segel fantoma v roke. natJUi!an 'e malce zmešan,« se je “BiehnJi oče Drago. «Še ne dolgo »jj8 ^.Je mučil s 4’01”, zdaj pa ni •“dovoljen s 3’,52”.» VoncfS le drugo leto evropsko pr-voi;i.vo’ ^°da tam leta 1984 bo nova 1’00”36; 3. Buddmeyer (ZDA) minuta 00”40; 4. Kume (Jap.) 1’01”16; 5. Ise (Jap.) l'Or'21; 6. Seick (ZRN) 1’01”68; 7. Curry (Avs.) 1’02”05; 8. Savi-Scarponi (it.) 1’02”73. 200 m prsno moški «Trener mi je rekel, da moram plavati 214’ '8. Že na 100 m sem bil nato dve stotinki sekunde hitrejši od načrta, pa je šlo. Zelo sem vesel svetovnega rekorda. Pred igrami Commonvvealtha bomo imeli še pošten trening na Havajih, nato bom tudi na 100 m boljši,* se je veselil velik- V, "r-Q Lal" 1a c ,dva dni pre-i vr°čino 39 ; pion na 100 m prsno. Že ime, Victor, ie/ J' baUnikov je odličen, toda ima pravo. da je lahko s 3’51” osvojil df “v svetovnega prvaka. To bi tu-doltiZ ,^rav lahko odplaval. Nisem trič 24 ' *’ razglabljal Borut Pe- dale vendarle niso izjave, ki bi bile m0 >v afektu. To že nekaj let ve-trditv*1 ,verjamemo jim, ker imajo dilo v °°*tazano Podlago. Ni se zgo-Pa ,, ,?e°d°vini svetovnih prvenstev, da l. nekaterih drugih tekmovanj, jm- 1 “va brata skupaj stala na Cer ®°valnem odru, brez kolajn si-Bra med najboljšimi na svetu, pom,? Petrio, Jugoslovana, vse bolj dowo?rna tudi v Ekvadorju, sta to f0D,f a Prva- Lani v Splitu na ev-Svp,- m vrhu, zdaj v Guayaquilu v '•ovnem vrhu. pe„ no°eni disciplini četrtega final-tdr7BiVe^era v Plavanju na SP ni coio81 re*50rd SP. V dveh smo dobili ip- , nc.Va svetovna rekorda. Prvi Davj gotovo Kanadčan Victor jj, .S' ki je na 200 m prsno končno ten . s Prestola rekorderja, Angleža skihleja' 1:1 se Je vse od olimpij-dospJmr v Montrealu zdel ne-bii ..Jlv- še leto dni starejši pa je gi ajeS°v rekord SP v Caliju. Dru-et°vni rekord pa je dosegla šta- Rezultati: 1. Davis (Kan.) 2’14”77; siceršnjim rekordom,* je tokrat mno-2. Julpa (SZ) 2’16”22; 3. Moffet go bolj veselo kot po 200 m dejala (ZDA) 2’18”54; 4. Utenkov (SZ) Ute. 2’19”22; 5. Restrepo (Kol.) 2’19”47; 6. Mills (ZDA) 2’19”80; 7. Moor- Današnjl spored PLAVANJE 2C0 m mešano moški; 200 m metuljček moški; 200 m hrbtno ženske; 4x 100 m mešano moški. VATERPOLO Finalna srečanja SKOKI V VODO Finale (stolp) moški KOLAJNE NDr Plavanje 2Da SZ Kanada &NWmska JSiHja farska ®Vedska 0 ZDA Sk0k’ , SZ n 1 tDR 0 1 KHajska J 0 Umetnostno plavanje . (Končna lestvica) »“"ada 2 1 hi « * aponska o 0 3 7 1 1 2 1 0 0 3 0 1 0 2 je . ^meričanov 4x100 m kravl, ki rij- K° Prehitela zmagovalne tova-leti "a ^P v Berlinu pred štirimi ttoj-m kravl moški l>itrei’u sertl. da bom plaval malo kida , morda celo nekaj pod 3’50”, ttitioan dvsem drugih 100 m sem bil A PrePočasen, da bi to dosegel. volipn .sem in povsem sem zado-ko ()l * ie dejal Saljnikov, ki je taft«, fah berlinski naslov, dute ? 1- Saljnikov (SZ) 3 mi nnte s, ,3®: 3- Semjonov (SZ) 3 mi-3’5i"-. 43; 3. Lodziewski (NDR) 5. R A D- Petrič (Jug.) 3’52"55; earlo ,^rič (J«g) 3’52”95; 6. Di-(Non ,A> 3’54"68; 7. Borgstrom 3’59”8l 3 56"65; 8. Szmidt (Kan.) 100 SVe ®.delfln že"ske "e’ dosegla nov rekord 8iceret°Vna ^ihuti Cer v'V° rek°rderka Meagher je v finalu premagala mejo ene ‘ SP. a za svo- 28 Polri ^6‘a n°v rekord ji&i sekundo zaostala Mehika rekordom. Vzhodna >tefj]a ^eisslerjeva je za las iiouse (VB) 2’19"85; 8. Dagon (Švi.) 2’20”21. 100 in prsno ženske Svetovna rekorderka Ute Geweni-ger je le zmagala. Zanesljivo, z novim rekordom SP. «Zadovoljna sem, tudi rezultat je dober, čeprav sem za pol sekunde zaostala za svojim Imeniten rezultat Darjana Petriča Borut Petrič bo skorajda zagotovo podaljšal svojo plavalno kariero do evropskega prvenstva v Rimu 1983, potem ko je bolezen preprečila jugoslovanskemu plavalnemu junaku v kravlu, podobno kot pred olimpijskimi igrami v Moskvi 1980, da bi uresničil svoje načrte v Gua-yaquilu 1982. Položaj je v mnogo-čem podoben. In obenem^ je očitno, da bosta lahko prav s skupnim treningom Borut in Darjan Petrič se napredovala v svetovnem plavanju. Evropa je v Guayaquilu dokazala da je v disciplini 400 metrov kravl zdaj resnično brez tekmeca, zanimivo pa je, da so v težkih pogojih, ki so očitno v tej ekvadorski plavalni metropoli, le evropski plavalci dosegli rezultat pod 3’53"0, s katerim se začenja najožja svetovna elita in pet najboljših mest na svetovnem prvenstvu! To je bil hkrati dokončni polom ZDA v kravlu. Svetovni finale na 400 metrov kravl v Guayaquilu 1982 je precej spremenil tudi svetovno lestvico najboljše deseterice vseh časov v tej disciplini, med katero se je zdaj prebil tudi Darjan Petrič, kar je še argument več za trditev, da lahko ocenimo nastop Darjana Petriča na 400 metrov kravl kot imeniten iiiiMiiiiiiiiiiitiuiitusiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiintiiiiiiiii fte: la dvojno zmago ZDA. cku^a‘1: 1. Meagher (ZDA) 59 41 stotink; 2. Geissler (NDR) 1. 2. 3. 4. 5. 6. prvi drugi prvi diugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi X X X 1 1 X X 2 1 2 X 1 1 X 1 1 2 1 rezultat. Lestvica deseterice: Vladimir Saljnikov (SZ) 3’49”57 Peter Szmidt (Kan.) 3’50”59 Vjačeslav Semjonov (SZ) 3’51''43 Brian Gcodel (ZDA) 3’51"57 Borut Petrič (Jug.) 3'51”63 Sven Lodziewski (NDR) 3’51”84 Jeff Float (ZDA) 3’51”98 Michael Brunner (ZDA) 3’52”19 Timothy Shaw (ZDA) 3’52”54 Darjan Petrič (Jug.) 3'52”55 Borut Petrič je 28. decembra dopolnil enaindvajset let, medtem ko bo Darjan praznoval svoj osemnajsti rojstni dan 24. avgusta. Vladimir Saljnikov je najstarejši med evropsko elito, saj je 21. maja že dopolnil dvaindvajset let, najmlajši finalist na svetovnem prvenstvu v Guayaquilu pa je bil na 400 metrov kravl Sven Lodzieivski (NDR) s svojimi sedemnajstimi leti, dolgo pa je veljalo prepričanje, da so io «najboljša leta» v moškem plavanju. In tako je tudi prihodnost Evrope v tej disciplini videti blesteča. ACO PASTERNJAK Rezultati: 1. Gevveniger (NDR) 1’09”14; 2. Ottenbrite (Kan.) in Rho-denbaugh (ZDA) obe 1’11”03; 4. Var-ganova (SZ) 1'11”60; 5. Van Stave-ren (Niz.) 1’11”64; 6. Nagasaki (Japonska) 1’11”98; 7. Homer (NDR) 1’11”99; 8. Childs (ZDA) 1’12"35. 4x100 m kravl moški Ameriški plavalci Cavanaugh, Gai-nes, Leamy in Mccagg so dosegli nov svetovni rekord. Rezultati: 1. ZDA 3’19”26; 2. SZ 3’21”78; 3. Švedska 3’22”15; 4. ZRN 3’23”77; 5. Italija 4’24”10; 6. Nizozemska 3’26”74; 7. Kanada 3’28”80; 8. Švica 3’30"00. 1.500 m: obeta se ogorčena borba Kar trikrat so spreminjali startno listo predtekmovanja, nazadnje pa jo je najbolj poceni odnesel Darjan Petrič, ki v svoji skupini ni i-mel resnega tekmeca, razen Američana Dicarla. Zato je moral Darjan kar sam narekovati tekmo ter si priboril kakih 15 m naskoka. Treba pa je bilo plavati na čas. No, končalo se je vse dobro in tudi Darjan Petrič je ob koncu izjavil, da ni bilo prehudo. Sicer pa se v finalu na tisoč 500 metrov obeta ogorčen boj, upati je, da bo Darjan spet odlično plaval in morda ujel kako izmed medalj. Jasno pa je, da je Saljnikov izven konkurence in edini kandidat za zlato. Finalisti na 1.500 m: Saljnikov (SZ) 15’14"51; Escalas (šp.) 15 min. 20”75; Semjonov (SZ) 15’22”91; D. Petrič (Jug.) 15’23”49; Dicarlo (ZDA) 15’25”28; Lodziewski (NDR) 15’26”14; Metzker (Av.) 15’29”43; Henkel (ZRN) 15'34”60. Skoki v vodo Tretja zlata ZDA Po predtekmovanju je že kazalo na največji uspeh kitajskih skakalk, saj sta vodili. Toda v prostem programu sta napravili nekaj napak, odlično pa sta skakali Američanka in Vzhodna Nemka, tako da je Kitajski spet ostal samo en bron. Rezultati: 1. Wyland (ZDA) 438,78; 2. Wenzel (NDR) 417,99; 3. Zhou (Kit.) 399,78 ; 4. Chen (Kit.) 396,57; 5. Emirzjan (SZ) 396,18 ; 6. Loban- kina (SZ) 390,69; 7. Rush (ZDA) 380,37; 8. Tenorio (Meh.J 357,96. STANE TRBOVC Nogometaši brez dela MILAN - V Italiji je kakih 350 profesionalnih nogometašev, ki jih klubi A in B ,ige nočejo, zaradi česar so brezposelni. Ti nogometaši so prosti, zato bi lahko nastopili v kakršnemkoli klubu, ki bi se hotel z njimi okrepiti. Med tem morjem brezposelnežev je tudi nekaj znanih imen, kot so P. Pulici, Spinosi, Bel-lugi in Cordova. L’AQUILA —.Nogometna enajsterica «L’Aquila», ki je lani izpadla iz C-2 lige, bo letos igrala v med-deželnem prvenstvu kar s sedmimi tujci. Gre za šest italo - Američanov, ki so branili barve ameriškega kluba «Torino of America* in za Albanca Hazaya Afrima, kar predstavlja za italijanski nogomet prav gotovo novost. NOGOMET DREVI V PRIJATELJSKI TEKMI Pomembna preizkušnja za Tržačane Ob 21. uri bodo igrali v Gorici proti domači ekipi, ki nastopa v C-2 ligi V okviru predprveestvenih priprav se bosta drevi v Gorici, na Rojcah, s pričetkom ob 21. uri srečah postavi Gorizie in Triestine, ekipi, ki nastopata v C-2, oziroma v C-l ligi. Če so Tržačani v prijateljski tekmi proti Zarji že pokazali, kako se bo predstavila ekipa za naslednje zahtevno prvenstvo, v katerem bo igrala vlogo favorita, Gorizia tega ni še storila. Zato goriski ljubitelji nogometa z nestrpnostjo pričakujejo drevišnje srečanje, ko se bo domača ekipa predstavila precej obnovljena, saj so se starim igralcem pridružili nekateri novi, ki zelo dobro obetajo. To je tudi mnenje trenerja Bur-landa, ki v Fomi Avoltri priprav ja svoje varovance za bližnje pive-.i stvo in italijanski pokal. Burlando je namreč precej zadovoljen s pripravami svojih igralcev ter trdi, da so se stari in mladi že precej uigrali. Če so se pred dnevi na pripravah oblaki nekoliko stemnili zaradi odločitve branilca Bonore, da opusti nogometno kariero, se je izza teh ponovno prikazalo sonce s prihodom branilca Grilla ter Lombarda, ki je svoj čas igral v Torinu, ko je le ta osvojil italijansko prvenstvo. Razlogov za veselje pa je pri Gorizii še nekaj. Predvsem zaradi ponovne vključitve vratarja Cola-vette, ki ga je disciplinska komisija izključila za dve leti in je sedaj dobil pomilostitev zaradi zmage Italije na svetovnem prvenstvu. Zaradi vseh teh razlogov se drevišnje srečanje med Gorizio in Trie-stino predvideva dokaj zanimivo. Pomembno bo seveda tudi za Tržačane, ki se bodo srečali z ekipo, si je le za razred slabša od njih in to bo dobra preizkušnja, da trener Bulfoni preveri vse svoje igralce ter poišče pravo ekipo, ki bo naskakovala naslov v C-l ligi. (pr) JUTRI V VIDMU Udinese-Dinamo Zagreb VIDEM — Vse je pripravljeno za jutrišnjo nogometno tekmo med Udinesejem in Dinamom iz Zagreba. Tekma bo kar se da slovesna, tiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMMmiHiniiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiuiiiiiimmifiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiimiHiiiiiiiiuiiMtiiiiiiiiii« ATLETIKA DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO Južna Tirolska Pučniku zopet usodna V deseteroboju je borovec zaradi bolečin na nogi odstopil že po prvi panoji V Brixnu na Južnem Tirolskem se je včeraj začelo državno mladinsko prvenstvo v atletskem deseteroboju. NiiiMiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiniiittiiiiiiMiniiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiittii icttrVrt 1 i> oq met AVTOMOBILIZEM POSKUSNE VOŽNJE ZA VN ZRN Pitoni na ferrarija najhitrejši Francoski pilot je tako že sedaj glavni favorit za jutrišnjo dirko - Tudi Prost in Arnoux imata možnosti za visoko uvrstitev HOCKENHEIM - V Hockenheimu so včeraj opravili prve poskusne vožnje v pričakovanju nedeljske VN Zvezne republike Nemčije. Ni bilo težko predvidevati, da se bodo najbolje odrezali ferrariji in renaulti in to se je tudi uresničilo. Dirkališče v Hockenheimu je kot nalašč za motorje na turbine, ki puščajo za seboj vse ostale. Naj tu pripomnimo, da je med prvim in šestim na včerajšnjih uradnih vožnjah kar šest sekund razlike, kar že skoraj vse pove, kako se bo iztekla jutrišnja dirka, seveda, če ne bo prišlo do večjih presenečenj, to je okvar ali odstopov. Na včerajšnjem «treningu» je Pi-roni dokazal, da upravičeno nasko-kuje naslov svetovnega prvaka. Fer-rarijev pilot vozi sigurno, avtomobil odgovarja, saj je en krog dirka lišča, ki meri 6 km in 789 m, prevozil s poprečno hitrostjo 226,677 km na uro. Pironi je za seboj pustil Prosta skoraj za sekundo, Arnouxa pa skoraj za dve. Med ferrarije in renaulte se je uvrstil samo bivši svetovni prvak Piquet, ki bi se znal tudi jutri izkazati. Skratka, Pironi je tu di na jutrišnji dirki nesporen favorit, štrene bi mu znala prekrižati le Prost in Arnoux, nekaj možnosti pa ima še Brazilec Piquet. Na dlani pa je, da bosta morala dati pilota renaulta vse od sebe, če hočeta še upati na naslov svetovnega prvaka. Vrstni red poskusnih voženj 1. Pironi (Fr.) ferrari 1’47”94 2. Prost (Fr.) renault 1’48”89 3. Arnoux (Fr.) renault 1’49”25 4. Piquet (Braz.) brabham 1’49”41 5. Tambay (Fr.) ferrari 6. Patrese (It.) brabham 7. Alboreto (It.) tyrrell 8. Lauda (Av.) melaren 9. De Cesaris (It.) alfa romeo 10. Rosberg (Fin.) williams 1'49”57 1’49”76 1’52”62 1'52”68 1*52"78 1’52”89 Prost je bil včeraj drugi Formula 2 MISANO — Corrado Fabi na march-BMW si je priboril pole po-sition pred današnjo trinajsto in zadnjo dirko evropskega prvenstva formule 2, ki bo na .poredu v Misanu pri Forliju. Fabi s tem lahko še u-pa, da postane evropski prvak, saj sta pred njim le dva pilota, trojico pa loči le pešcica točk. Na začasni lestvici vodi Cecotto pred Boutsenom in Fabijem. Visoka zmaga Sampdorie ARCIDOSSO (Grosseto) — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj Sampdoria premagala domače moštvo Arcidosso z 8:0 (2:0). Za Sampdorio so po dva zadetka dosegli Scanziani, Garritano in Mancini, po enega pa Vullo in Brady. Sloviti angleški as Francis pa ni igral, ker je šele včeraj dopotoval v Arcidosso. Od tega prvenstva smo vsaj teoretično lahko pričakovali celo zmago borovca Gorazda Pučnika, ki se je pred dvema tednoma zelo ugodno predstavil na državnem prvenstvu članskih kategorij v Rimu. Žal, pa se je gostovanje na Južnem Tirolskem že tretjič slabo končalo za slovenskega atleta, ki sicer ni bil fizično povsem nared že pred tem gostovanjem, že po prvi tekmi, v teku na 100 m, je borovec začutil na nogi dokaj ostre bolečine in po posvetu s trenerjem odstopil. V teku na 100 m, je sicer proti lažjemu vetru dosegel soliden čas Petrovič in Sušic ne moreta v inozemstvo BEOGRAD - Včeraj se je v Beogradu sestalo predsedstvo jugoslovanske nogometne zveze. Predsedstvo je sprejelo'1'0-stavko, ki jo je pred dnevi najavil zvezni trener Miljhn Miljanič, poleg tega pa je določilo, da Vladimiru Petroviču in Safetu Sušiču ne bo dalo izpisnice za igranje v inozemstvu. Kot je znano, je Petrovič že podpisal pogodbo z Arsenalom, Sušič pa s klubom Pariš S. Germain. Oba nogometaša še nista dopolnila 28 let in zato ne moreta igrati v tujini. Siabi nastopi na SP v Španiji so tako oba nogometaša in Miljaniča še kako drago stali. 11 ”54. Tekmovanje je vseskozi oviral veter, nato pa tudi hud naliv, tako da skupni rezultati niso bili posebno dobri. JADRANJE NA BOHINJSKEM JEZERU Koristen izpopolnjevalni tečaj za najmlajše jadralce TPK Sirena V ponedeljek zvečer so se veseli in zadovoljni vrnili v Trst najmlajši jadralci tržaškiga pomorskega kluba Sirena. Skupina sedemnajstih o-trok iz zamejstva, ki jih je spremljal neutrudni Dario Starc in l7 vrstnikov iz Izole je skupno preživela osem dni in pridno trenirala dvakrat dnevno na Bohinjskem jezeru. Taborih so v «gozdni šoli* pri tabornikih iz Slovenije v organizaciji TPK Siren8 in TK Burja iz Izole. Kljub temu, da veter ni bil najboljši (razen v soboto, ko je tudi deževalo), so skupno izpeljali kar štiri regate. Ob dobrem počutju in pestrosti taborjenja moramo še o-meniti dva zanimiva izleta na Vogel in Orlovo glavo ter sprehod do slapa Savice, od koder pa so pritekli premočeni do kosti zaradi nenadne plohe. S tem enotedenskim izpopolnjevalnim tečajem je Sirena zaključila serijo štirih tečajev, ki jih je zelo uspešno izpeljala od konca junija do srede julija. Skupini že rutiniranih in uspešnih tekmovalcev na optimistih se bodo v naslednjih regatah prav gotovo lahko pridružili še nekateri iz vrste mlajših, ki so med poletjem vestno trenirali: in prav gotovo tudi rezultati ne bodo izostali, če bodo še nadalje vztrajali in nabirali znanje in izkustva. Stok saj bodo otvorili novo razsvetljavo na stadionu niso dobri. Seveda pa je možno gospodarstvo stabilizirati samota krat. kadar ooraba odgovore za služku. S podražitvijo posojil se torej skuša ta poraba nekoliko za vreti, toda še vedno ostaja velik problem, kako zaustaviti rast plač. Nihče sicer nima .-/česar proti temu. da bi bili dobri de lavci tudi dobro plačani. Toda v jugoslovanskem gospodarstvu ni kakor ne uspejo narediti razliki med slabimi in dobrimi delavci Vsi so plačani podobno. Ker ta kih razločkov ni mogoče vpelia ti (očitno so nuine bistvenejše spremembe v plačilni politiki), je treba zavirati rast plač kai linearno. Na zadnji seji nredsed stva SFRJ so. kot poročajo noro čevalci. ugotavljali, da so letos med glavnimi vzroki ki zavirate iznel lavo politike gospodarske sta bilizaciie. prav plače. Zato ie tre ba ta giban;a uskladiti, zahteva predsedstvo SFRJ. Vprašanje ie. kako jih je mo goče uskladiti. Če bo zvezna vla da ravnala tako. kot so v i.odob ti inflacija take napore enostav; nih Drjnlerjh vavnale zvezre vla de doslej, bo. potem ko ie za no poje. Prav takšne značilnosti pa je opaziti zdai v jugoslovanskem gospodarstvu: nekateri davni izdelki so se podražili, oodra žile so se tudi nekatere storitve. mrz.nila cene. morala kmalu za mrzniti tudi plače. JOŽE PETROVČIČ OB ROBU SKORAJŠNJE KRIZE SEDANJE PETSTRANKARSKE KOALICIJE Med Ponijem (1945) in Spadolinijem (1981) kenijskega letalstva je vlado vodilo štirinajst demokristjanov POLOŽAJ V NAIR0BIJU SE POSTOPOMA NORMALIZIRA Preiskava o prevratu Po gozdovih se še vedno skriva približno 500 upornikov, ki pa se postopoma predajajo policijskim silam NAIROBJ — Ta torek se bo sestal, poldrugi mesec prej kot predvideno, kenijski parlament, da bi odprl preiskavo o nedeljskem spodletelem udaru kakih 2.000 pripad nikov zračnih sil iz treh letalskih oporišč v deželi. O ozadju upora namreč vse doslej niso ničesar objavili. Tanzanijska vlada je sicer obvestila kenijsko, da lahko dobi nazaj transportno letalo »buffalo*. ne pa tudi štirih upornikov, ki so z njim zbežali v Dar es Salaam, ki pa jih. kot so rekli, še naprej zaslišujejo. Med njimi ie vodja upora. Dva od štirih pobeglih upornikov sta pilota, dva pa častnika in za enega izmed njiju so Tanzanijci rekli. da je polkovnik Adipo, poveljnik »eskadrilje Čadu*. iz oporišča Embakasi pri Nairobiju. kjer je u por izbruhnil. Domnevajo, da je prav on vodil upor, ki je nato zajel celotne kenijske zračne sile. Kot objavlja »The Nairobi Times», je Tanzanija zavrnila zahtevo petčlan ske kenijske delegacije pod vodstvom majorja Boinetta o njihovi izročitvi. tako da je očitno, da so uporniki zaprosili za politično zatočišče. V Tanzaniji je že pred tem dobila azil radikalna poslanka Chelagat pa tudi več študentov nairobijske univerze. Tanzanija je pred petimi leti zaprla mejo s Kenijo, zavoljo političnih sporov, ki so pripeljali do razpada vzhodncafriške gospodarske skupnosti, in odnosi med sosedama so po tistem ves čas hladni. Policijsko uro v prestolnici Nai-rebiju er Nanyukiju 200 kilometrov severno so sicer «zavoljo izboljšanih varnostnih razmera skrčili za pet ur, od devetih zvečer do petih zjutraj. vendar pa je ostala še naprej v veljavi. Oblasti se pač zavedajo, da upor še ni docela uničen, saj se je, kot objavlja iz vojaških virov današnji »The Nairobi Times*, poskrilo po gozdovih v okolici Nairobija skupno kakih 500 upornikov, z vso njihovo oborožitvijo. Domnevajo tudi, da se več upornikov skriva po posamičnih zgradbah v mestu in se boje predati, ker slutijo, da jih čaka strelski vod. Pol ducata upornikov je. včeraj napadlo centralno policijsko postajo v mestu, najbrž zato. da bi osvobodili svoje zaprte pajdaše, toda policija jih je po srditem izmenjavanju ognja pregnala. Iz Nanjukija vtem poročajo, da se uporni letalci iz tamkajšnjega o-porišča. ki so zbežali v bližnjo goščavo pettisočaka Mount Kenya. posamič predajajo oblastem, še naprej pa so ted cestne zapore. Nekaj u-pornikov se je prišlo predat tudi iz goščave pri Kiambuju, kakih 25 kilometrov zahodno od Nairobija. Sicer pa varnostne sile v Nairobiju ta čas še preiskujejo, hišo za hišo, posamične mestne četrti, kamor so se zatekli uporniki, in uničujejo žarišča odpora. Tudi v samem središču, na Moijevi aveniji, je včeraj izbruhnilo puskarjenje z dvema civilistoma očitno prikritima upornikoma, ki so ju varnostne sile izbezale iz skrivališča. V celem pa so se razmere v Nairobiju docela normalizirale in življenje se vrača v staro, živahno strugo. Včeraj je predsednik Moi rekel, da je bilo vseh mrtvih, med uporniki in civilisti, 129, a današnji tisk priobča višje številke, to je 200 mrtvih med upornimi letalci in kakih sto med civilisti, a tudi to so. kot pravijo policijski in vojaški vi ri, le »približne in začetne ocene*. Glavna mestna mrtvašnica, kamor odhajajo ljudje identificirati žrtve, lahko sprejme nad 500 trupel in je. kot pravijo, docela polna. Kar pa zadeva aretirane, objavljajo, da jih je nad 3.000. Pozaprli naj bi kakih 2.000 od skupno 2.500 pripadnikov zračnih sil. ostalih tisoč aretiranih pa so civilisti, tudi študenti, ki so jih prijeli zavoljo ropanja trgovin. Nekatere od njih so že obsodili, na zapor od poldrugega do dveh let. Skladišča policijskih postaj se vtem polnijo s tonami naropanega blaga, ki so ga varnostne sile zaplenile predvsem po obrobnih barakarskih naseljih, in lastnike zdaj pozivajo, nai ea pridejo iskat. »Zeleno mesto na soncu*, kot imenujejo Nairobi. zdaj celi rane. ki jih je povzročil izjalovljeni udar. kotili so se popravljanja trgovin, ki so bile med ropanjem razdejane, pa tudi določenih mest. ki so bile v bo jih med uporniki in lojalno vojsko ooškodovane. Vlada se je sicer za hvalila ljudem, ker prispevajo k obnovitvi normalnega življenja, a hkrati je opozorila tiste, ki širijo razne alarmantne vesti, da jih bo štela za simpatizerje »povzročiteljev kaosa*, in jih sodila za izdajo. TIT DOBERŠEK V ZDA našteli 11 milijonov brezposelnih VvASHINGTON - V ZDA še na prej narašča število brezposelnih. Po julijskih podatkih jih je že približno enajst, milijonov, vendar po mnenju pristojnih oblasti je njihovo število precej višje in presega 12.5 milijona. Veliko brezposelnih je namreč že obupalo, da bo lahko našlo zapo siitev in se je izbrisalo iz posebnih seznamov. V Comisu obeležili obletnico Hirošime RAGUSA — Skupine pripadnikov mirovnih gibanj iz raznih evropskih držav in ZDA so včeraj v Comisu na Siciliji s protestno manifestacijo obeležili obletnico eksplozije atomske bombe v Hirošimi. Dopoldne so pred občino protestirali proti namestitvi jedrskih raket na tem območju. zvečer pa so s pomočjo diapozitiv prikazali posledice jedrskega RIM — Vlada Giovannija Spadolinija, ki bo aanss bržkone odstopila, je bila ena najbolj «doigoživihf med 41 vladami, ki so se od osvoboditve do danes vrstile na čelu italijanske republike. Trajala je namreč 505 dni, kar je skoraj, ‘203 dni več od ^povprečja* ostalih vlad. Republikanski deaders je bil obenem tudi prvi «laični» ministrski pred-sednik po 35 letih nespornega demokristjan-skega gospodarjenja. Po odstopu Parrijeve vlade (24. novembra 1945) je bil namreč ministrski predsednik vselej demokristjan: teh je bilo doslej 14 (De Gašperi osemkrat. Moro, Andreotti m Rumor petkrat, Vanjani štirikrat, Segni, Leone, Cossiga dvakrat, Scel-ba, Felia, Zoii, T amin oni, Colombo in For-lani m enkrat). »Najkrajša* je bila prva Andreottijeva vla da, ki je vsega vzdržala le 9 dni. šlo je za enobarvno demokrisijansko vlado, ki so jo izvolili 17.. strmoglavili pa 26. februarja 1972. Najdlje pa se je obnesla tretja Morova vlada (KD PSI - PSD1 - PRI), ki ja padla šele po 833 dneh (23. 2. 1966 - 5. 6. 1963). Za prvega ministrskega predsednika po osvoboditvi je bil imenovan Ferruccio Parri. ki je svojo vlado sestavil 20. junija 1945 po 16-dnevni krizi. Obdržala se je 157 dni in je bila pravzaprav uvod v sedemletno «vla-davino* Alcideja De Gasparija, ki je v tem obdobju (2691 dni) vodil osem zaporednih vlad. Dokončno je padel šele 28. julija 1953. Dvajset dni zatem ga je na čelu enobarvne vlade KD nasledil Pella, ki je na položaju ostal do 5. januarja 1954. leta oziroma 141 dni. Prva preizkušnja na čelu vlade je bila za Fanfanija dokaj «travmatičnah. Njegova enobarvna demokristjanska vlada, ki jo je izoblikoval 18. januarja istega leta, je namreč *usahnila» po samih 12 dneh. Bil je to povod za nastanek «centrističnih» vlad, ki ju je podpirala tribarvna koalicija KD -PSD1 - PLI. Vodili sta ju Scelba (od 10. februarja 1954 do 22. junija 1955) in Segni (od 6. julija 1955 do 6. maja 1957). Kmalu pokola na Japonskem. ....................m.,m....,...... ........................................... » Proti genocidu v zahodnem Bejrutu zatem so demokristjani znova oživili svojo enobarvno vlado, ki ji je Zoli predsedoval od 19. maja 1957 do 19. junija 1958. Od 1. julija 1958 do 26. januarja 1959 je KD delua oblast s socialdemokrati (vlaai je predseoo-val Fanfani), znebila pa se jih je 15. februarja 1959, ko je Segni spet vzpostavil de-mokristjansko enobarvno «diktaturoh. Posnemala sta ga še Tambroni in Fanfani. Prav sedanji predsednik senata pa je 21. februarja 1962 spet sestavil koalicijsko vlado (KD - PSDI - PRI), ki je bila prvi korak na poti k ustanovitvi levosredinskih vlad, saj je lahko računala na odločilno vzdrža-nje socialistov. Preden je PSI postala polnopravni partner v vladi se je v palačo Chigi nastanil še kasneje »zloglasni* predsednik republike Giovanni Leone z enobarvno vlado KD (21. junij 1963 - 5. november 1963). Prvo «organično» levosredinsko vlado je tako 4. decembra 1963 po skoraj enomesečni krizi sestavil Aldo Moro. Pod vodstvom preminulega demokristjanskega voditelja so KD -PSI - PSDI in PRI podprli še tri zaporedne vlade vse do 5. junija 1968. Na položaju ministrskega predsednika se je nato spet preizkusil Giovanni Leone, a ni imel sreče. Njegovo enobarvno vlado je po šestih mesecih spet spodrinila prva Rumorjcva levosredinska koalicija, ki je zaradi združitve med PSI in PSDI, ki sta formirali PSU, smela računati na tristrankarsko podporo. Po 205 dneh je Rumor nasledil samemu sebi, a spet na čelu enobarvne, kajpak demokristjanske vlade (od 5. 6. 1969 do 7. 2. 1970). Rumor je bil tudi pobudnik nove levosredinske vlade. ki je padla 6. julija 1970, samo nekaj več kot tri mesece po svoji umestitvi. Isto formulo, a z nekoliko več sreče, je izbral tudi Colombo, ki je bil ministrski predsednik od 6. avgusta 1970 do 15. januarja 1972. Kot smo uvodoma že omenili se je prva Andreottijeva vlada obnesla samo 9 dni, druga, ki jo je sestavil po splošnih volitvah pa je imela dokaj izrazit desnosredinski zna- čaj, saj je niso podprli niti socialisti, ***** republikanci, pač pa, in to po 15 letih op zicije, liberalci. Več kot mesec dni je trn jala kriza preden je Rumor 7. julija » spet obnovil »klasično* levosredinsko * do, ki je padla «šele» marca 1974. leta. D mokristjanski veljak, ki je zaradi škanaa Loockhed in ^pozabljivostih med pričevanja™ na catanzarskem procesu o pokolu na 1'0 Fontana, kasneje padel v nemilost svoi^ samih strankarskih kolegov, pa se je lan‘ ponašal še z eno odliko: spori med stran*"' mi, ki so podirale vlade, niso zamajali m gove stoličke. Tako je Rumor 14. marca 7* spet nasledil samemu sebi (že četrtič, k" je pravcati rekord), tokrat z ^ohromljeno* levosredinsko vlado, iz katere so izstopih publikanci: trajala je do 3. oktobra istega le ■ Četrta in peta Morova vlada nista enaki. Prvo sta podpirali KD in PR} ** stavili so jo 23. novembra 74, odstopila P" je 7. januarja 1976), drugo pa je od J bruarja do aprila istega leta upravi] KD. Po predčasnih volitvah je mandat sestavo vlade znova dobil Andreotti. prej je sestavil dve enobarvni demokrist)" ski vladi, a s pomembno različico, saj j bila druga obenem tudi prva vlada nalne solidarnostih, samo pet dni po nje™ uradni predstavitvi v parlamentu pa so ro*" če brigade ugrabile dejanskega pobudi sporazuma med KD in KP1 Alda Mora. slednja Andreottijeva vlada, ki sta jo P00 pirali KD in PRI, je padla že po 11 dneh-. Francesco Cossiga je bil dvakrat _ ski predsednik. Prvič na čelu koalicije Kjf PSDI (od 4. 8. 1979 do 19. 3. 1980), katertl«* so se v novi vladi pridružili še liber** (4. 4. 1980 - 27. 9. 1980). Pred nastankom Spadolinijeve petstrankarske vlade, ki je . la sestavljena 28. junija 1981. pa je predse nik Pertini mandat za sestavo vlade pw° ril še Forlaniju, ki je nehvaležno vlogo pr miera prevzel 1. oktobra 1980, obdržal P° 6. maja 1981. Sindikalna federacija je včeraj dopoldne organizirala pred izraelskim konzulatom v Milanu protestno manifestacijo proti vojni v Libanonu (Telefoto AP) .............................................1....■Illllll.llll.....I".....Illlll.llllll.il .................................. PRIMORSKE VESTI PRIMORSKI DNEVNIK je v prodaji: Ljubljana Bled NA ŠIRŠEM OBMOČJU SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE — kioski DELO in VJESNIK — Autocamp «ZAKA» — Autocamp «SOBEC» — kiosk DELO Casino — kiosk DELO pri Unionu — kiosk Tobak avtobusna postaja — kiosk DELO avtobusna postaja — kiosk Turist, društva Bohinj — kiosk DELO Rozman — kiosk VJESNIK — kiosk VJESNIK — kiosk VEČER (samo ob nedeljah) — kiosk DELO, TTL Trafika Hotel Donat — kiosk VJESNIK - Trg Republike NA PRIMORSKEM — kiosk DELO — Market Kras — Market Kras — kiosk TTL Tobak, Cankarjeva 9 — kiosk TTL Tobak, Gregorčičevo 28 — Market Preskrba Bohinf - jezero Bohinj. Bistrica Opatija Reka Ruj Rog. Slatina Zagreb Divača Dutovlje Gorjansko II. Bistrica 5SŠSP Z novim objektom v lucijski marini Portorož še bogatejši in vabljivejši Komen Kostanjevica na Krasu Kozina — Market Živila — Trafika Babič Križ pri Tomaju — Trg. Sonc PORTOROŽ — Z novo samopostrežno trgovino in ribjo restavracijo s 120 sedeži, ki so jo včeraj odprli v lucijski marini je postal Portorož, slovensko obmorsko turistično središče, še bogatejši in vabljivejši tako za tuje kot tudi domače turiste. Prihodnji eden pa bodo odprli tudi trgovino z brezcarinskim uvoženim blagom, kjer pa bodo lab ko nakupovali le tuji turisti, seveda za devize. Investitor objekta s 31100 kvadratnimi metri prodajnih in drugih površin, je portoroška »I-gralnica Casino*, v izgradnjo pa je vložila okoli 100 milijonov dinar jev. Novozgrajeni objekt je velika pridobitev za lucijsko marino pa tudi •i..... <■>»<>»■»»»...... ............................................................................................................................................................................................................................*............... NA JADRANSKI OBALI TRENUTNO LETUJE PRIBLIŽNO MILIION TURISTOV OBITI TURISTIČNE STZONE V JUGOStA VUI BEOGRAD — Kot kaže. število I zoru in se kopiči na zasebnih de-domačih in tujih turistov na Jadra-1 viznih račtmlh. Ocenjujejo, da so ve nu letos ne bo manjše od lanskoletnega rekorda. Trenutno se na Ja dranski obali mudi okoli milijon go stov. Že konec tega tedna pa jih bo ; po ocenah turističnih delavcev pre ■ tej več. Kljub temu s skoraj nepri čakovano dobrimi rezultati pa je 'vprašljivo, ali bo uresničen načrto-! vani devizni priliv iz turizma. Tuji gostje se tudi letos niso izognili jugoslovanski obali, vendar pa velik del deviz uide družbenemu nad- lik del deviz (kar okoli dve tretjini) pospravili zasebniki, ki oddajajo so be tujim gostom. Ko so delali pred račune o letošnjem deviznem prilivu, so računali tudi na ta sredstva, vendar pa so se podobno kot prej šnja leta kopičila v žepih zasebnikov. lastnikov sob in različnih pen zionov. Zvezni izvršni svet je že lani priporočil vsem republikam in pokra jinam, naj sprejmejo predpis, po ka- terem bi izdajanje zasebnih sob in zaračunavanje teh storitev lahko iz vajali izključno preko organizacij združenega dela oziroma turističnih uradov. Ta predpis so nekatere re publike sicer sprejele, vendai se je znova pokazalo, da od administra tivnih ukrepov ni veliko koristi in da se devize še naprej stekajo k zasebnikom. Tam, kjer so predpis sprejeli, so našli tudi način, da ga ne spoštuje jo. Lastniki sob najpogosteje sami menjajo devize tujim gostom in ta kasneje z dinarji plača prenočišče pri organizacijah združenega dela. Zvezni izvršni svet vztraja pri oce ni. da je nujen predpis o izdajanju in zaračunavanju zasebnih sob turistom pivko organizacij združenega dela, vendar je letos predlagal, da bi o tem vprašanju razpravljalo tudi predsedstvo zvezne konference SZDL. V zvezni konferenci prav sedaj obravnavajo ta problem: devizni odliv te vrste bo tako postal predmet najširšega družbenega angažiranja. (dd) za Portorož, saj bodo navtični turisti našli večino potrebnega kar v pristanu. Tako jim ne bo potrebno po prehrambene artikle v Portorož. O menimo pa še. da bodo v samopo strežni trgovini prodajali nekatere artikle po nižjih cenah. Poleg restav racije in trgovine pa so v marini gostom na voljo tudi sobe, savna, bife in jahti ng klub. Navtični turisti so znani kot dobri in zahtevni gostje, česar so se turistični delavci in trgovci dodobra zavedli. Portoroško turistično hotelsko podjeje Timav in Emona so se dogovorili za sodelovanje na dohod kovnih odnosih, ki temelji na skupnih vlaganjih. Investitor, igralnica, je objekte dogradil, Emona in Tima mova delovna organizacija preskrba pa sta jih opremili za svoje potrebe. Omeniti velja še, da je objekt na menjen tudi drugim gostom in doma činom, ki bodo lahko nakupovali v samopostrežni trgovini in prigriznili v restavraciji po zmernih cenah. le vrata trgovine z brezcarinskim blagom bodo odprta zgolj za tujce. D. B. Luški delavci se bližajo cilju KOPER — V koprski luki je v teh poletnih mesecih živo kot le kaj. Misli se na ladje, ki s svojimi tovori prihajajo v Luko Koper in iz nje odhajajo. Ne spominjamo se, da hi v Luki Koper v juliju že kdaj pretovorili 228.077 ton raznega blaga (brez nafte), saj to ni «sezonski* mesec. Kvečjemu bi tak promet pričakovali pozimi, ko je za to sezona. No luški delavci, čeprav so do pusti, tovor «zgrabijo». zavedajoč se. da se do njega težko pride, pristopajo k vsakemu poslu disciplinirano in odgovorno. Če je potrebno, delajo tudi izven svojega rednega delovnega časa in celo ponoči. De lavci luke so vse bliže realizaciji za črtanega plana za to leto. V prvih sedmih mesecih tega leta so preto vorili 1.363.065 ton raznega blaga (brez nafte), kar je za 103.065 ton več od planiranega za to obdobje. Mesec junij pa je mesec, ko je bilo pretovorjeno največ blaga (228.077) in to za 48.077 ton več od planiranega. Brez dvoma so največ pretovorili v TOZD Sipki tovori in sicer 135.791 ton, in tako presegli plan za 82.457 ton. To tudi pomeni, da so imeli tu največ dela. V dru gih tozdih pa so pretovorili manj od planiranega. V največji TOZD Generalni tovori je bilo pretovorjeno 37.610 ton. za julij pa je bilo planirano 45.833 ton, v TOZD Kontejnerski terminal je bilo pretovorjeno 41.476 ton, kar je za 23.107 ton manj od planiranega za ta mesec, v TOZD Tovori lesa pa je bil planiran promet 16.252 ton pretovorjeno pa je bilo 13.200 ton. Za to leto je v Luki Koper planiran promet 2. milijonov 160 tisoč ton. Se pravi, da morajo delavci luke pretovoriti še 796.935 ton, da bodo realizirali plan. Kot kaže so na najboljši poti. Z. V. Lokev Postojna Sežana Ajdovščina Bovec Branik Dobrovo Miren Nova Gorica Tobak Solkan Šempeter Ozeljan Renče Šempas Tolmin Vrtojbo Kobarid Ankaran Izolo Koper Piran Lucija Portorož Škofije — Preskrba — kiosk DELO. Primorski tisk — kiosk OREL. Gorup M., Cuk Krajinger, Supermarket Kras — kiosk DELO, kiosk Vidmar — knjigarna Mladin. knjiga, TTL, Kavarna na trgu (samo ob nedeljah) — Market — kiosk DELO — kiosk DELO — kiosk DELO. Velikonja, Lah, Kavčič, Tušar Grosist GO G Market Solkan G Market Šempeter kiosk Brumat, Premrl Ledine GO * Goriška market . — bite Soča (samo ob nedeljah) — Brumat - Tobak — Grosist Market trafika Mavec kiosk DELO - Premrl Restavracija Lipa (samo ob nedel|uh) — T.P. Primorie —, kiosk Tobak — T.P. Primorie — Knjigarna Mlad knjiga kiosk Tobak Leban kiosk DELO. avtobusna postaja Bite - avtobusna postaja (samo ob nedeljah) — T.P. Primorje . Bife Jadran (samo ob nedeljah — Gostilna Kotlar (samo ob nede!|ob) V ISTRI — kiosk DELO — kiosk Babič, DELO, Prim tisk Samopostrežna restavracija (ob nedeljah) — kiosk DELO, Prim. tisk P.T. 2usterna — kiosk Cvetič, Filipčič (avtobusno postaja) Prim. tisk, Trafika Tobak — Primorski tisk ■— Knjigarna Prim. tisk — kiosk Barolin