74. številka.
IHT 3 nč. Izdanje za sredo 23. junija. 1897.
(t Trsta, t torek zvečer dne 22 janija11897.)
Tečaj XXH.
„IBDIMOBT" Izhaja po trikrat na teden t kestih !*• danjih ob torkih, četrtkih
In «^KiotAh. Z jutranje izdanje izhaja ob A. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari Tečer. — Obojno ladanje stane:
i« JeniiiEeMC . f. 1.—, izven Avstrija f. 1.80 n tri meaec. . , 3.— • „ ■ 00 4s pol lata , . . 6.— . » ■ t'.— H VSC ifitO . . , 12.— B s »18,—
Naradalaa je plačevati naprej aa uredbe kraz priložena naraonlne ee aprava aa azlra.
roiAodtoe Storilko Be dobivajo r pro* dnjslnlaali tobaka v lrštu po S nvi. izven Trsta po 4 nvč.
Oglasi ee radona po tarifn t petitu; ta oaalove t debelimi črkami ie plačuje prostor, kolikor obaega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvale, madi oglasi itd. ae raĆonajo po pes*11
Vei dopiai naj se poAiljajo uredniHvii alioa Caserma št. 13. Vsako pumi' ~ i biti frankovano, kor nefrankovanr. »v eprejamajo. Rokooiai in ne TrvUi ,
Naročnino, reklamacije in oglase spje jems upravniflvo ulius. Moliuo p i«-oolo hSt. 3, TI. nailflt. Naročnino in oglu je plačevati loco Trst. Odprt.*) rekloma eije <o prosto po^nia*.
61
ko.
,r eđtnoMti J4 tno«"
Prosjak, Žid in Turek.
Drogi takov faktor, kakor je German v svojem političnem, je židovski kapitalizem v svojem gospodarskem postopanju proti vsema, kar ni židovsko.
Kakor je Prns tajnosten in skrivno opasen politični eksistenciji negermansbih narodov, tako skrivno opasen je židovski mejnarodni kapital gospodarski ekzistenci nežidovskih rodov. In kak čut se mora polaščati teh rodov v očigled temu dejstvo P Da smo zopet v tem pogledu h žrtva in samo žrtva živi je v, ki nam smehljaje sekajo rane v naše blagostanje. Zlasti se vrši to po splošnem socljalnem preobrata leta 1848, ko so zagovorniki takozvane „svobodne trgovine' zadobili — svobodno pot.
Ako opazujemo stvari, ki se razvijajo pred našimi očmi na gospodarskem polja, videti zamo-remo, da je gospodarska filoksera izjedla največji del dragooenega vinograda in da se skoro pripravlja na — odhod . . . kam ? Tudi ta hip se nam ne sme jemati v zlo, ako izrečemo svoje slutnje, ki se nam porajajo le na podlagi globokega opazovanja, in ne sme se smatrati kakor plod bajne d omi š 1 j i j e, ako javimo svoje misli tako-le: Da so zagovorniki »svobodne trgovine* blizo že izglodali svojo žrtev, to priča vsevesoljna socijalna n e z a d o v o 1 j n o s t, ki se je že polotila bliza vseh slojev človečke družbe. Ta nezadovoljnost, katero bi se hotelo potlačiti raznimi umetnimi sredstvi — ta nezadovoljnost mora prej aH slej priki-peti in dovesti do žalostnih pojavov. Glavni namen mejnarodnega kapitalizma — ki pa je po ogromnem delu v rokah židovstva — je ta, da stori vso človeško družbo nezmožno aa vsakoršni samostojni pojav življenja, tako tudi za upor proti vnebovpi-jočim krivicam, na katerih trpi ta družba. Toda sreda jeza človeško družbo, da je jelo svitati spoznanje in se je jel oglašati odpor.
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
127
ROMAN.
— Francoski spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. —
„Ali je Promontov otrok zopet zbolel?" je vprašal.
„Ne, otrok ne, ali gospod je bolan".
„Monsieur Georges ?•
„Da. Ko je zvečer prišel domov, mu je na-jedenkrat postalo slabo; hitro sem šel po zdravnika... a ta je reke!, da ni nič hudega iu da go« spod ni potreben dragega nego počitka". In ko je Risler zopet zaprl vrata, je pristavil stari A-chille s tiato napol plašno, napol predrzno posel« sko nesramnostjo, ki bi bila hkrati rada slišana in neslišana: „Hm, v prvem nadstropju niso tako dobre volje kakor v drugem" —----—
Evo, kaj se je zgodilo.
Ko je Fromont mlajši zvečer prišel domov, je našel stojo soprogo tako izpremenjeno, tako pobito, da je takoj uvidel, da se je moralo zgoditi nekaj hudega. A v teku dveh let se je tako navadil nekaznjenosti za svoje izdajstvo, da se mu ni niti sanjalo, da bi njegova žena utegnila ve* deti za njega nezvestobo, in Klara, ki ga ni hotela strmoglaviti popolnoma, je bila toliko velikodušna, da je govorila samo o Savignyju.
„Ded ni hotel slišati ničesar", je dejala.
Nesrečnik je ves prehledel.
Zlasti ti Slovan misli resno na to, kaj te čaka v očigled tomu, kar pripravljata za te Prusjak in mejnarodni Žid ! Misli, ako se ti le še vreden zdi tvoj rod, da mu zagotoviš obstanek na zemlji, kako si obvaruješ najdražje na zemlji, dokler ne bode prepozno! Kako se ti je pripravljati in boriti proti tolikim nevarnostim, ki ti pretć od vseh strani. Misli samo, ako bi bilo tvoje, ta hip še tvoje, kar ti je vzel lepega Nemec, ako bi bilo ta hip še tvoje, kar ti je odvzel mednarodni kapitalizem ! Ni za j e d e n h i p ne smemo Slovani izgubiti izpred oči, da smo v prvi vrsti mi S1 o v a n i, na kar prežita Nemec in Žid; kajti mi Slovani v svoji krotkosti in neizkušenosti smo jima najprimerniša njiva za njuno delovanje in to njivo hočeta izkoristiti v prvi vrsti, vsi drugi rodovi pridejo na vrsto še-le pozneje. Ali se nam ne uriva ta hip misel, kako krasno bi moralo biti na svetu, ako bi se ljudje ne dali voditi od tolike pohlepnosti I Toda nevstrašeuo na odpor! Oči se nam morajo odpreti in ako se nam o d p r d do stežaja že sedaj, ne bode še prepozno I Toda brez odmora treba delati, delati in se boriti, da se otmemo pogibelji, ki nas utegne zalotiti sicer kar nenadoma. Kakor golobom, na katere p<reži jastreb, tako opreznim nam je biti dan in noč v očigled nevarnostim, ki nas obdajejo. Odpor naš veljaj torej izvestnim načelom, ki jih je zasukal mejnarodni kapitalizem v naše socijalno, kupčijsko in gospodarsko življenje, in bodi povdarjeno zopet in zopet, da naš antisemitizem nikakor ni verske, Ampak v prvi vrsti gospodarske in potem tudi narodne in politiške nravi. Mi smo tolerantni v verskem pogledu, mi ne želimo ničesar slabega Židom, ali za to so moramo potezati — to nam je neizogibna dolžnost —, da se vse naše gospodarsko in javno življenje zopet postavi na podlago krščanske pravičnosti, na tako podlago, da bodemo mogli živeti vsi, jeden poleg
Tretja disharmonija v blagoglasju človeštva na zemlji pak je Ture k. Tudi tu je zopet	^
v a n, ki je v prvi vrsti v neprestani nevarnostV pred tem krvoločnim risom. Slovan se svojo krot-kostjo je bil često krvaveča žrtev divje turške strasti 1 Ta nevredni faktor našega veka vznemirja še vedno našo Evropo, kakor da smo še vedno v v srednjem veka. In zakaj ? Zato, ker smo Slovani, mi, ki trpimo na turškem gospodstvu. Ali bi se ne bilo zgodilo že davno, da bi Turka ne bilo več v Evropi, da sta prijazna Slovanom German in Žid ? Ali ta nesrečua zavist med evropskimi državami 1 V tej zavisti je vir življenja gnili Turčiji na zlati, klasični zemlji slovanski. Seveda, ako bi n. pr. Rusija hotela storiti kraj turškemu gospodstvu — hitro bi zaplapolal plamen evropske zavisti in vnel bi se vsevesoljni požar. In zato sodi med seboj nezdružena Evropa, da se ohrani še za sedaj gnilo tarško gospodstvo, ta evropski škandal. Ali narodi na Balkanu, ki trp6 na teh razmerah, so se jeli dramiti. Sedaj tli tam doli; Balkan je kakor sodček, napolnjen smodnikom . . . kako dolgo more še trajati, da se Balkan združi v so* glasen protest proti diplomatizovanju Evrope ? 1 O takih razmerah ne more priti do mira — miru-željna Evropa 1
Dal dobri Bog, da se odvrnejo nevarnosti, preteče človeški družbi od označenih treh stranij t
„Izgubljen sem... izgubljen 1" je ponovil dvakrat, trikrat mrzlično razburjen, in vse, kar je pretrpel zadnji čas, noči brez spanja, grozen nastop, ki ga je zadnjič imel s Sidonijo, liotš obraniti, da bi v predvečer njegovega bankrota priredila veselico, upor starega Gardinoisa, vse to mo je stopilo pred oči ter mu provzročilo hnd krč. Klari se je smilil, spravila ga je v posteljo ter sedla k njej. Skušala ga je pomiriti, ohrabriti; a njen glas ni imel več tistega mehkega zvoka, ki jedini moreutešiti, prepričati. Njeno kretanje, način, kakor je bolniku popravila blazino, ali mu zmešala hladečo pijačo, vse je bilo nekako malomarno, čudno tuje.
„Jaz sem te pahnil v bedo t" je ponavljal v jednomer, kakor bi hotel premagati to hladnost, ki ga je mučila. A njen odgovor je bilo samo ponosno zaničljivo znamenje... O, ko bi jej ne bil zakrivil ničesar drugega L
Polagoma pa so se mu umirili živci, mrzlica je ponehala in zaspal je.
Ona je ostala pri njemu.
„To je moja dolžnost! je dejala sama pri sebi.
Njena dolžnost !
Tako daleč je torej nasproti človeku, katerega je ljubila slepo, iz vse duše, nadejajoča se dolgega, srečnega življenja žnjim.
To trenotje se je pričela Sidonijina veselica. Strop se je tresel, kajti gospa Rislerjeva je dala odstraniti preproge iz sob, da se je laglje plesalo. Sedaj pa sedaj se je slišalo tudi pretrgano petje
Politiike vesti.
V TRSTU, dno 21. junija 1897.
Garibaldinska legija in „Indipendente".
„Iudipendente* je prinesel nastopni dopis: „Ljubi „Indipendente" I Mej prijatelji je bilo govora o velikem kontingenta, ki ga je dala tržaška mladina Garibaldijevi legiji, katera se je bojevala v Grški. O tem se je povdarjalo, da se je priglašalo sleherni d&n novih nepoznanih dobro-voljcev, in da mora biti jako težko, sestaviti njih imena v popolno listo. Preidši od jednega razmo-
iu glasno, ponavljajoče se ploskanje, po katerem se je moglo soditi o mnogih gostih in napolnjenih prostorih.
Klara se je zamislila; ni se udala kopraenju ali jalovim tožbam. Vedela je, kako nezprosno je življenje in da nobena prošnja, nobena tožba ne
*ustavi žalostne doslednosti njegovega teka. Ni vprašala, kako je bilo mogoče, da jo je mogel varati tako dolgo ta mož, zaradi svoje trme tvegati srečo in čast svojega življenja. — Kar se je zgodilo, se je zgodilo in vse premišljevanje tega kar nič ni moglo izpiemeniti, ničesar izbrisati. — Bavila se je samo z bodočnostjo. Novo življenje jej je plavalo pred očmi, strogo, miačno živijanje, polno dela in pomanjkanja; a namesto da bi jo bila prestrašila, dala jej je beda nove moči in po* guma. Misel, da bodeta morda prisiljena menjati kraj, da bodeta mogla štediti, da bode Georges in morda tudi ona morala težko delati, je nekake trdno voljo primešala mrkli pobitosti njenega o-bupa. Kako veliko duševno odgovornost je imela nasproti tem trem otrokom: svoji materi, svoji hčerki in svojemu soprogu! Čuvstvo te odgovornosti jej je pomagalo, da se je ustavljala žalosti nad lastno nesrečo iu ginjenosti zaradi izgubljene ljubezni, in čim bolj je v mislih na slabe stvari, katere je morala braniti, pozabljala sama sebe, tem jasnejši jej je bil pomen besede „požrtvovalnost", prazna beseda v ustih neudeleženca, a tehten izraz, ako postane zakon življenja. (Pride še.)
tnvanja do dražega, jelo se je misliti tudi na stare dobrovoljce Garibaldijeve, na oue veterane, ki »o mnogoštevilni in opetovano vihteli meč pod očetom Riccotii Garibaldija in o katerih nimamo popolne in natanjćne liste. Škoda bi bilo torej, ako bi se zgubil tudi spomin na nove dobrovoljce, ker menda ni nikogar, ki ne bi želel hrepeneče, imeti natanjčen seznam onih hrabrih iz Trsta, ki so se v tej dobi pridružili četam Garibaldija. Umestno bi bilo torej, ako bi kateri povrnivših se provzel to nalogo in bi sestavil t*ko listo, in s;cer nu v ta namen, da zadobi le hipno javnost, ampak, da se jo shrani v občinskem arhivu ali mes'tui blblijoteki, kakor dokument, ki ni neznaten za zgodovino domovin?, kakor dokument, ki naj ne pripoveduje drugimi sredstvi, nego z zgovornostjo številk in i«en, koliko junaških žrtev so unHi doprinesti sinovi Trsta za plemenite in 8vete idejale tudi v sedanji dobi, v kateri se ne misli mnogo in ko meščani niso zavzeti posebne srčnosti. Ako smatraš Ti, ljubi „Indipendente", to idejo vredno, da se jo vsprejmo, objavi jo, prosim Te za to, da seje potem oprime kdo in jo uresniči. (Sledi podpis.)"
To pismo „Indipendetejevo* je prinesla tndi dunajska .RHichswehr" od minole nedelje, ki pri-paža na kratko: „To stoji v listu, ki izhaja v Avstriji. Komentar bi bil odveč*. Res je: to pismo „Indipetuleute a" govori iu tolmači čutstva naše tržaške gospodovalne gospode uprav grozno jasnostjo in tolikim cinizmom, da res ne treba pisati dolgega komentarji. Torej na najizraziteji način — v občinskem arhivu — naj bi se pohrani] dokument, ki naj bi pripovedal o junakih, ki so se v 6»tah Garibaldija borili za — domovino 1 Za katero domovino ? moramo vprašati. Kje je domovina Riccotii Garibaldijeva ? Je-li ta domovina identična z ono zemljo, na kateri živi tista .tržaška mladina1, ki je dala velik kontingent Garibaldiju in katera zemlja tržaška je in ostane pod žezlom modrih vladarjev avstrijskih ?! Ne: domovina Garibaldijeva ni identična z domovino tržaško; idejali, o katerih govori „Imlipendente*, torej niso vzeti iz okvirja naše avstrijske domovine ; torej stvar, za katero je baje tržaška mladina doprinašala junaških žrtev v četi Garibaldi-jevi, ni — avstrijska stvar 1 A kaj naj rečemo o ljudeh, ki se bore za stvar — druge domovine?! Kako se imenuje to? In taki ljudje naj bi se bili približali državni misli avstrijski ? 1 Zastopniki takih ljudij silijo Se v večino avstrijskega paHamenta, da bi tam stopili na mesto onih Jugoslovanov, ki poznajo le jedno domovino, ono domovino, v kateri žive kakor pošteni in lojalni dr* Savijani Ta zvesti živelj naj bi napravil prostora in se umaknil zastopnikom — .Indipendejevega* patrijotizma!! 1 Človek bi sicer ne verjel, vendar nam zatrjajo dobri poznavalci razmer: daje tudi takih činiteljev v politiškem življenju avstrijskem, ki bi si želeli take nadomestitve Slovanov po prijateljih „Indipendente-a* in njega „plemenitih idejalov'. Pa naj reče kdo, da ne živimo v dobi neverjetnosti in anakronizmov 1
Avstrija in — Bismarck. Ne bi se bilo mislilo, da v Nemčiji tako neprijetno zadene zbli-žanje Avstrije k veliki sosedni slovanski državi. Tisti .železni* Bismarck, ki je hotel uveriti svet, da se Nemčija boji samo Boga in nikogar diuzega, jel se j« skoro že bati, da se vsi njegovi veliki načrti izkadč v nič, in z bojaznijo lisjaka v brlogu „Friedrichsruh' gre tudi bojazen vse njegove .zveste germanske čete". Človek bi se kar smijal, kako znajo ti visoki, .ves svet vladajoči* Prusi kar naenkrat postati nizki iu bojazljivi, kakor naj-zadnji — kraaarček. Kakor je temu silno hudo, ako gre njegov „stari prijatelj" h krati kupovat v drugo štacuno, tako je štacunarju Bismarcku naenkrat neumevno, kako more Avstrija tako hitro premeniti svojo politično — .štacuno". In še to brez vednosti Bismarckove I
Zares, že ta jeza Nemčije, oziroma Bisuiarcka, znači, da so je moralo nekaj zgoditi, kar se njemu ni dozdevalo. Iu to je začetek spoznanja v Avstriji, da — je vsaka pesem le en čas lepa. Kar pa velja sosebno še za take pesmi, ki so prišle od skladatelja Bismarckove vrste, od komponista torej, ki zna zlagati le v — disakordih po načelu: dve železi hkratu v ognju 1
Jubilej angleške kraljice. Danes je dosegla slavnost višek s sprevodom kraljice iz palače
; Buckingham po vsem mestu. V sprevodu je bilo j kakih 200 knežjih oseb. Pot, katero je prehedil i sprevod, meri kakih 10 kilometrov. Ob vsem potu ) je delalo vojaštvo ipalir. Kraljica se je vozila v
I sijajnem vozu, njej na strani pa so jahale knežje osebe. Sprevod se je ustavil štirikrat. Na prvi po-
-	stojanki se je lord major londonski poklonil kra-I Ijici; druga postajanka je bila pred katedralko sv. : Pavla, kjer je bila služba božja na planem; na j tretji postajanki je žena lordmayorja poklonila . kraljici šopek, na četrti postajanki pa je pričako-j val sprevod kardinal Vaughan, da v imenu angle> i ških katolikov i*javi kraljici zvestobo. Ves sprevod > je trajal kake tri ure. Ulice sojbile sijajno odičene j in množica j; navdušeno pozdravljala kraljico. — j Ponosom sme gledati kraljica Viktorija na »voje
bogato življenje in hvaliti mora Boga na izredni ) milosti. Ponosna sme biti, da se narod angleški j toliko prisrčnostjo druži okolo nje ob tej velikan« j ski in redki slavnosti. Toda v tej šumeči kupi j veselja je vendar le tudi kapljica grenkobe, in to j je spomin, da se narod Ircev, ta narod trpinov, ne ; more udeležiti splošnega veselja. V harmonijo ve-\ selja je zahreščalo in provzročilo nesoglasje v seji j zbornice poslancev dne 21., ko so zastopniki Ircev j protestovali zoper predi »g, da zbornica odpošlje j kraljici udauostno izjavo. Jeden irskih zastopni-; kov je povdarjal, da Irska nima nikakega razloga, 1 da bi čestitala kraljici, kajti ta dežela je pod se-j danjo vlado trpela ubožtvo, bedo in proganjanje! I — Nočemo reči, da je kraljica kriva na tej krivici. Saj je Angleška vzgledno konstitucijonelna
-	država in je nositelj ali nositeljica krone le prvi ; uradnik v državi. Ali udanost do zgodovinske re-
■	snice nas sili, da konstatujemo tu, kar se trdi v j obče, da je kraljica vedno nekako mrzila starega ' državnika Gladstona, ki je smatral za nalogo svo-
■	jega življenja, da zadovolji narod irski ter da pri-i dobi svobodo Slovanom na Balkanu.
Ruski car pride v Črnogoro ? V tajnih ! krogih se govori, da namtrava car Nikolaj II., j ako poseti jeseni Italijo, priti preko Bari, kjer ležš S v zbornični cerkvi ostanki sv. Nikolaja čudotvorca, \ v Cetinje, da obišče kneza Nikola, potem da po-j tuje v /Itene in povem dalje v Carigrad in Bospor ; ter se ustavi v Krima. Govoricam treba seveda j trdneje podlage.
Razprava proti Barkovljanom.
(Dalje.)
4)	Leopold Pertot in Miha Žnideršič sta ob-j tožena, prvi, da se je pri tej priliki, ko so mestni ! stražarji vkazali množici naj se razide, drugi, pa
pozneje, ko so fiaančui stražarji vkazali izgrednikom, naj se razidejo, vstavljali tem ukazom, torej pregreška rabuke po §. 283 kaz. zak. (kasen 1 teden do 1 meseca.)
5)	Josip Pertot, Josip Pipan, Ivan Marija in Leopold Pertot-Rus, Ivan Škabar, Evgen Pertot, Franc Guštin, Karol Škerlj, Štefan Krečič, Franc Pertot, Miha Žnideršič, Alojz Tavčar, Miha Tavčar, Josip Vatovec, Aleksander Pertot, Andrej Čok, Josip Štok, Anton Stare in Svetko Martelanc so obtoženi, da so kmalu po prejšnjih prizorih do-govorno in sporazumno med seboj iu z drugimi zločinci zakrivili ta-le dejanja, in sicer:
a)	Svetko Martelanc in Auton Stare, da sta vdarila se sekiro po zapiralih okna hiše Andreja Hrovatin „Fragola«, Leopold Pertot, Štetan Krečič, Franc Pertot, Miha Žnideršič, Josip Pertot in Iv. Skabar pa da so s koli tolkli po svetilnici z napisom gostilne Hrovatiuove ; Josip Pertot, Škabar, Evgen Pertot in Franc Guštin, da so metali kamenje proti omenjeni svetilnici in oknom, in Andr. Čok ter Josip Štok, da so tolkli na rečena zapirala in da so vsi skupaj pobili svetilko z napisom ter oškodovali okenska zapirala, vrata ter šipe, provzročivši škode 17 gl. 30 nč.;
b)	vsi pod 6) navedeni obdolženci, razun A. Starca in Svetka Martelanca, da so metali kamenje proti hiši Aleksandra Cesare ; Josip Pertot in Ivan Škabar, da sta vrha tega tolkla s koli po oknih iste hiše in da so tako pobili 44. šip, poškodovali vežne duri, broum in svetiljko za voz, provzročivši škode 67 gl. 70 nč na tak način, da je več kamnov priletelo v prostore, kjer so bili ljudje.
c)	Ivan Škabar iu Evgen Pertot, da sta iz-drla kamenje iz ograje okolu javnega vrta vBar-
kovljah, in drugi neznani obdolženci, da so zlomili 16 količev ograje in 60 kolov, porušili en stol ter poškodovali dva drnga stola in iztrgali približno 10 kgr. železne žice (drota) iz ograje ter s tem prouzročili škode 23 gl. 70 nč. ;
d)	Ivan Škabar, Evgen Pertot in Štefan Krečič, da so s pomočjo kolov, kosov klopi porušili hiSico tramwayevo, pobili 35 šip javnega stranišča v vrtu in dveh šipnih stebrov za reklamo pred ▼rtom, podrli krov stranišča in plošče teh stebrov ter s tem provzročili škode 110 gl. 60 nč.
e)	Josip Pertot, Leopod Pertot, Ivan Škabar, Evgen Pertot, Štefan Krečič, Franc Pertot, Aleji Tavčer, Josip Vatovec, Aleksander Pertot, Andrej Čok, Josip Štok in Anton Stare, da so tolkli deloma z golo roko, deloma s kamenjem, deloma a kosi drv na hišico tramwaya pred vrtom ter jo skoraj popolnoma porušili, provzročivši škode 149 gold. 10 nvč.
t) Leopold Pertot, Ivan Škabar in Štefan Krečič, da so zvrnili avtomatični stroj, ki je bil v hišici tvamwayevi, in s tem napravili škode 29 gl. 56 kr. ;
Ig) Josip Pertot, Leopold Pertot, Iv. Škabar, Evgen Pertot, Fran Guštin, Štefan Krečič, Franc Pertot, M'ha Žnideršič, Alojz Tavčer, Miha Tavčer, Josip Vatovec in Aleksander Pertot, da so razbili s koli iu kosi porušenih stolov 128 šip na svetilkah na miramarski cesti, eno svetilko, eno odpiralo in 3 vijake, nekaj malih priprav na istih svetilkah in s tem napravili škode 31 gl. 57 nč.t
tako, da znaša vsa škoda pod a) do g) j 429 gl. 53 nč.;
b) Ivan Škabar, da je nadalje nekoliko pred | prizori pod 5) opisanimi, ra/bil ograjo vrta Mihe j Martelanca p. d. .Kaldo*, in s tem napravil škoda j dva gold.	,
® Vseh 19 obtožencev tu pod 5) navedenih so j obtoženi radi vseh dejanj, katera so posamezni j pod a) do h) zakrivili, ker da so s tem poškndo-| vali tujo lastnino, provzročili škode nad 25 gl., iu ; sicer na tak način, da je bila v nevarnosti telesna I varnost drugih oseb, torej zločina po §. 85 a) in | b) kaz. zak. kaznjivega po §. 86 (1—5 let).
6) Slednjič je obtožen Ivan Škabar, da je j kmalu po opisanih nastopih vrgel Ivana Marijo j Starc-„RemenčeM, v jarek, tako, da se je isti lahko i poškodoval in da je stem zakrivil dejanje, katero \ mora vsakdo spoznati nevarnim za telesno zdravje, j torej prestopka po §. 431 kaz. zak. (kazen globa j od 5-—100 gl. ali zapor od 3 dni do 3 mesece), * Kakor se vidi, je obtožba jako huda in po-j sebno radi tega, ker poživlja na odgovornost vse ; obdolžence ne le radi dejanj, katera so zakrivili posamičniki, nego tudi za ona dejanja, katera so storili soobtoženci in celo nepozuani zločinci.
(Pride še.)
Različne vesti.
Njeg. ces. visokost nadvojvoda Rajner slavi
te dni sfojo petindvajsetletnih kakor viši povelj* i nik domobrancev. Tem povodom je poklonil njeg, | cesarska visokost 40.000 kron za ustanove sinom ! aktivnih in umirovljenih častnikov domobranstva. I Nadvojvodu prihajajo čestitke od vseh strani. Vče-I raj se mu je predstavilo več deputacij iz domo-i branstva raznih mest. Njeg. Vel. cesar pa je do-! poslal jubilarju daljše lastnoročno pismo, v kate-i rem se najlaskavejimi besedami spominja vspešnega ' delovanja nadvojvode kakor vrli. poveljnika domo-i brancev iu zahvaljuje njeg. ce«atbko visokost na tolikem trudu. Cesar izreka nado da bode nadvoj* voda še dolgo vrsto let mogel služiti interesom ; vojske.
Starosta kranjska duhovščine, upokojeni župnik, č. g. Anton Kr&šovec, umrl je včeraj v Met-j liki. Pokojnik je bil 91 let star. Pokoj njegovi duši.
Bratje in sestre v narodu! Dne 4. julija
užigali se bode po naših slovenskih hribih in dolinah i kresovi v spomin dveh mož, ki sta prižgala luč sv. vere, pokazala njim pot do omike, pouzročila, da je sv. oče papež Adrijan II. proglasil slovanski jezik cerkvenim jezikom, in ki sta in ostaneta do konca sveta priprošnjika za vse Slovane pred stolom Vsevečuega. Bodemo-li tudi mi, tržaški Slovani, netili isti večer kresove v označeni namen? Kakor sem slišal, ne sme se to goditi niti v okolici ne, kamo še v Trstu. Ali mi hočemo isti večer užgati na tisoče kresov v pornin sv. bratov Cirila
in Metoda — v naših srcih —. Prižigali bo-demo kresove goreče ljubezni do sv. vere, doaovine, našega vladarja in milega nam naroda slovenskega. V to svrho priredi m >ška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda zvečer dne 4. julija na vrtu draž-bine šole ri sv. Jakobu spominsko veselico s petjem, deklamacijo, gledališko igro itd.
Bratje in sestre v narodu 1 Ta vrt je naša lastnina, in ako nam ne dad6 nikjer v Trstu prostora, od koder bi lahko zrli tje gori pod milo nebo, -pošiljali svoje vzdihe in prošnje k Vseveč-nemu in k našima priprošnjikoma, tukaj, mislim, n a|m tega zabraniti ne morejo. Naj pride torej na to spominsko alavnost vsakdo, po čegar žilah se pretaka slovanska kri in ki zmore 20 nvč. za vstopnino. — Vstopnino ? — Da, vstopnino smo določili, da pokrijemo stroške, a s preostankom hočemo se spomniti naše prekorjstne družbe sv. Cirila iu Metoda, družin naših okoličanskih Špar-tancev ter pevcev „Bratovščine sv. Cirila iu Metoda pri sv. Jakobu*, kateri nam čHvajo še edino svetinjo — službo božjo pri sv. Jakobu in sv. Antonu starem — s tem, da skrbe za cerkveno slovensko petje.
Razven duševne hrane, poskrbimo tudi za telesDa krepčila: vino, pivo in razna mrzla jedila.
Z ozirom na naš blagi namen pričakujemo obilne udeležbe ne le iz mesta, ampak tudi iz okolico. V zelo prostornem vrtu ne bo gnječe. Pridite torej vsi, vsi, vsi 11!
Iz Rofana nam pišejo: Na dan sv. Rešnjega Telesa so bile „ceciljanke* v procesiji s svojo lepo zastavo sv. Cecilije in oblečene vse v belo narodno obleko. Ko so šle po ulici „Brandi", so začele peti lepe slovenske pesmi. A žal, da to ni Ugajalo gospodu župniku Jarci, kajti poslal je hitro cerkovnika, da naj molče ali pa naj pojejo tiste italijanske, katere sta jih naučila gospod Jurca iu gospod Vanzetta v rojanski šoli. Je že tako: gospodu Jurcu ugaja italjsmfco petje, slovensko pa ne I Tuda cecilijanke se niso dale prestrašiti, ampak pele so naprej slovenski, ne zmenč se za prepoved g. Jurce.
Nedeljski počitek trafikam. Finančno mi-nisteratvo izda v kiatkem odredbo, vsled katere se za bodoče določa nedeljski počitek trafikantom tako-le: vsako nedeljo dopoludne smejo biti odprte trafike štiri ure, popoln d n e, dve uri.
Slučajno! Uprav slučajno sem cul, oziroma videl sledeče: V toreic dne 15. t. m., ko sem j)isal neke — grehe, prišla je družba po sil' Italijanov uprav pod okno — mojega šefa ter začela vesel-jačiti pri vinu. Po sili Italijani so bili le-ti gotovo, kajti zzaven laščine so govorili kolikor toliko — slovensko. Med družbo je bila tudi Loujerka se svojo hfieiko .birmanko", seveda v narodni obleki. Ko so se jezički malo razvozljali, začele so ž o u s ke — obžalovati, da okoličanska deklica ne zna — laško! Rekle so: ,govorite jej vedno italijansko in videla bodete, da se vam hitro nauči tega lepega jezika ,111" Vrla okoličanka pa jim ni ostala dolžna odgovora; rekla je: „To je nemogoče, ktr pri nas se sploh ne govori drugače nego slovensko. Še celo stare ženice, ki so vsaki dan v Trstu, ne znajo laški. Saj veste, da okolica je — slovenska"!!!
V čast jedinomu možu, ki je bil navzoč, moram povedati, da isti sploh ni odobraval bab j h napetosti ter da je zagovarjal okoličauko. V čast vsem pa bodi povedano, da se družba ni posluževala na« narod sramotilnih izrekov, nego se je izgovarjala le beseda »slavi".
Sodaj pa besed ) našim okoličankam. Ako se tndi nahajate v kak; italijanski družbi (po gornjem vzgledu), ue pustile zaničevati svoje narodnosti, nego posnemajte vsikdar ono vrlo Lonjerko!
Nebodigatreba. SI. vodstvu južne železnice na znanje. Na črti Trst-Nabrežina in sicer na postaji Miramare je uamfščeu kakor železniški čuvaj neki človek, ki je popolnoma nevešč jeziku dežele, jeziku, katerega Izključno govoič tam ustopajoči in izstopajoči, iz-vzemši mestne izletnike ob nedeljah. Ker ima pa to nerazuinljetije med stranko in omenjenim čnva~ jem lahko posledic in sicer zamujenje vlaka, ker nam je zuauo, da bi se nekaj takega pripetilo dne 20. t. m., da ni posredovala neka tuja oseba, o-bračamo se do si. vodstva južne železnice s prošnjo, da blagovoli goriomenjenega čuvaja rrumestiti
na mesto manje važnosti nego je postaja Miramar, in da nadomesti istega z osebo veščo deželnim jezikom.	O č e v i d e c.
Poseben vlak v Ljubljano. Za veliko narodno slavnost v Ljubljani dne 27. t. m. priredi se poseben vlak iz Trsta v Ljubljano in nazaj. Prometno vodstvo južne železnice za Trst dovolilo je 50 #-no znižanje cen in sicer bi stala vožnja:
II razr., III. r.
Trst-Ljubljaua tja in nazaj gold. 5*25 3.B0 Nabrežina-Ljubljana „	, 4 50 3.—
Prosek-Ljubljana „	, 4.50 3.—
Za otroke nad 4 leti je plačati kakor za odraščene.
Odhod iz Trsta v nedeljo ob 4. uri v jutro ; povrnitev v Trst po noči istega dne.
Kdor se torej misli udeležiti izleta, naj pri* javi to čim prej, da bode vedelo „Del. podporno društvo", da-li more računati na dovoljno število udeležencev. Izleta se mora namreč udeležiti naj-mauje 250 oseb.
K slavnosti„Ljubljane". Vspored velezanimive j narodne slavnosti, ki se bode vršila v srediSčn j Slovenije, beli Ljubljani, dne 27. t. m., bode jako j bogat. Natančeu vspored se objavi takoj, ko se j določi dohod tržaških društev. Blagoslovljene za-( stave se bode vršilo, kakor smo že poročali, pred j trnovsko cerkvijo. Trnovski fantje so že na delu, | da pokažejo sveje rodoljubje na čim sijajueji način, j a govori se tudi, da za istimi ne zaostanejo za-I vedne Trnovčanke. Slavnost počasti nad 100 trnovskih deklet v narodnih nošah, seboj pa prinesejo dragocen trak zastavi »Ljubljane*. Veličasten bode sosebno sprevod po mestu. Toliko zastav že davno ni vihralo v slavnostnem sprevodu, kakor jih bode to pot. Med slavnostnim obhodom bodo gromeli streli z ljubljanskega „Gradu*. Pred mestno hišo se pokloni društvo mestu, narodnjakinje pa pripnč društveui zastavi trak. Pred aNarodnim domom* priredi društvo častno ovacijo svojim gostom. Sijajen bode obed, ki bode združeval zastopnike vseh Slovencev. Popoludne se vrši slava slovanski in slovenski pesmi na Kozlerjevem vrtu, kjer nastopijo posamična pevska društva. Zvečer počasti „Ljubljana" svoje goste s slavnostnim komersom. Razume se tudi, da v predvečer slavnostnega dneva priredi slavuost, ki nadkrili vse dosedanje.
Na predvečer slavnosti bodeti med drugim: serenadi blag. gospej kumici županji Hribarjevi in domoljubnemu trnovskemu župniku č. g. Iv. Vrhovniku ter mirozov po mestu.
Na slavnosti bodo zastopani slovenski književniki, umetniki, učitoljatvo, kulturna iu dobrodelna podjetja, obrtniki in delavci. Slavnost „Ljubljane* bode torej res prava narodna slavnost, kjer bodo vsi stanovi jednaki v ljubezni do naroda. Zato, Slovenci, na svidenje dne 27. t. m. v beli slovenski Ljubljani!
Slovanska pesem na alavnoati „LJubljane".
j Pevovodja sloveuskega pevskega društva „Ljub-! Ijane", zaslužni glasbenik gosp. prof. GerbiČ, je o j priliki društvene slavnosti poklonil .Ljubljani" pre-I lepo novo skladbo. Slavuost .Ljubi." bode torej ! že vsled tega zanimiva, ker bodemo čuli dve novi ; slovenski skladbi: jedno dr. Benjamin Ipavca iu \ jedno Grbiča. Poleg tega je naznanilo lepo število - slovenskih skladateljev, de se udeleži slavnosti.
Slovensko pevsko društvo .Ljubljana" prosi ! vse one rodoljube iu rodoljuhkinje, ki si želo še j pred slavnostjo zagotoviti stanovanja v Ljubljani, da svoje želje javijo društvenemu odboru
No, torej ? 1 Iz Arlesa, ob reki Rhoue na i Francoskem je došla vest, da je bilo v Solnex u velikih izgredov med francozkimi — in italijan-| skimi delavci. Ranjeni so bili trije: dva Francoza ■ in jeden Italijan. Izgredi so bili toli resni in raz-I burjenje toliko, da so morali odpustiti j vse italijanske delavce!!! Francoska : vlada je prijav;la italijanski vladi, da ne more jam-! čiti za varnost italijauskih delavcev, k a j t i k o n-, kureuca le-teh je toli škodljiva fran-! cozkim delavcem, da so neizogibni spori iu nasprot-; stva. Francoska vlada svetuje torej italijanskim ! delavcem, naj ne iščejo kruha na Fran j c o z k e m. Zakaj tam so v vedni nevarnosti, ka-j tere ne morejo preprečiti oblasti.
Tem vestem pristavlja „Mattino" tožno in i poparjeno: ,Ti dogodki so približno ponavljanje S dogodkov v Skednju. Prav tako, žal, kakor se dogaja — povsodi!"
Povsodi torej! Škedenjce in slovenske delavce so italijanski listi zmerjali z barbari radi tistih znanih dogodkov. Ako se torej povsodi ponavljajo taki izgredi zoper italijanske delavce, potem moramo misliti, da žive po vsem svetu sami barbari. Saj tega pa vendar ne bodeta hotela trditi „Indipendente" in .Piccolo", da so slovenski barbari poh:teli tja na Francozko, da bi tudi tam razgrajali proti Italijanom! — Torej? Kaj moreno sklepati torej ? Menda jedino to, da so italijanski delavci sami krivi, ako jih imajo po vsem svetu tako grozno — radi! Ali tolažba je vendar to za nas, da je poleg nas Slovencev še drugih „barbarov" na tem svetu.
Pridodati treba še, da „Piccolo" — molči o dogodkih v Arlesu! Jako značilen molk.
Za uboge rodbine, radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov prejeli smo naslednje nadaljne darove iz Postojne :
Al. Krajgher..........5 gl. — nč.
Gospa Piki...........2, — ,
Rihard Šeber..........2, — ,
Ant. Ditrich..........2„ — „
F. Fr. Logaški.........1 , — ,
Štefan P—č..........l „ — „
L. Šebenikar..........1„ — „
Fr. Petsche..........lff _ „
Tomo Tollazzi.........1 w — w
At. Pogačnik..........i H» _ B
Al. Domicelj..........1, — „
Fr. Šerko...........1, — „
Ljud. Ditrich..........1 „ — .
Dr. Treo...........1 , — ,
Avg. Petrič..........— „ 50 ,
A. V. Dornberški........— . 50 „
Ant. Strniša.....• . . . . — „ 40 .
Maks Šeber..........— „ 50 „
Pavel Jurca..........— „ 50 ,
Viktor Supan.........— . 40 ,
A. Brnič...........— „ 20 „
Valenčičevi in Resmanovi ob obmizju 85letne mamice Margarete Valen-čičeve v Trnovem spominjajoč se naroda in njega trpinov .... 3 . — ,
N. N. iz Trsta.........— . 50 „
Med rezervisti 97. reg......1 „ 55 „
Fran Wartbtichle>-........1 „ 20 ,
Od nekod...........4 „ 60 ,
Ponočnjaki na Prošeku . . . . . 1 „ 50 , Skopaj 36 gl. 35 nČ.
Prej izkazanih 1613 . 47 „ Skupaj 1649 gl. 82 nč.
Nadaljae darove sprejema drage volj« naše upravuištvo ; potreba je velika, ker je še vedno okoli 20 zaprtih, a 11 obsojenih na več mesecev, oziroma več kakor enoletno ječo.
Bogat kralj. Jako bogat mora biti kralj sija* meški, ako se ga sodi po vrednoti .prtljage14, ki se vozi za njim po Evropi. Kralj Kulalougkora sljameški pripeljal je ua svoji ladiji iz Siama na stotine z železom okovanih zabojev in kovfiekov, v katerih se nahajajo dragocenosti, namenjena knezom in velikašem evropskim. Med temi darili je na tisoče zlatih in srebernib posod, orožja in drugih dragocenostij. Zlato in biseri so pri teh darilih obligatna stvar. Kraljici angleški pokloni kralj dragocen service iz čistega kovanega zlata, obloženega z najdražimi biseri. Na našem carskem dvoru biva kralj sedaj, kjer ostane do petka. Do-šel je včeraj zjutraj na Duuaj ter je bil v.*prejet od Nj Veličanstva, cesarske hiše in vseh viših in najviših dostojanstvenikov, kakor jeden najprvih monarhov te zemlja.
Povdariti je, da je kralj sijanseški jako plemenit in dobrodelen Človek, V Florenci je bil po slučaju navzoč pri nekem krstu v cerkvi sv. Ivana. Ko je kralj cul, da so stariši otrokovi ubogi delavski ljudje, podaril jim je takoj 200 lir v zlatu. — Oh, ko bi Italija imela kaj več takih bogatih gostov !
Izginuli zvonovi. Večkrat se jo /e čulo pra-šanje, kam so prišli zvonovi, ki so doneli tako dolgo na kolodvorih pozdiav in slovo došliiu in odišlim vUko>» ? Ako pomisluuo prav, so ti zvonovi igrali prav važno ulogo v življenji človeških usod. Napisalo bi se folijante, kakim srčnim čuti« lom so pozvanjali ti čudui zvonci ob prihodih in odhodih vlakov — — — iu ti zvonci da bi kar meni nič tebi nič i.iginoli s sveta? To vendar ne gre! Treba jim dati drugo službo, a ne manj
častno, ko prej! Na Češkem je postajni načelnik neke vasi podaril tak zvonec uadočitelju ; le ta ga je obesil v šoli, da kliče učence v šolo in jih goni zopet iz šole. To je že nekaj. Ia tacih in jednakih častnih poslov bi se dobilo dovolj tudi drugod za izginole železniške zvonce. Torej ven ž njimi, ako — še ni prepozno l
Bdda izseljencev v Ameriki. V Ameriki postaja čedalje slabše za evropske priseljence, kar bi konečno moralo iztrezniti marsikoga, ki še vedno misli, da v Ameriki letajo pečeni golobi po zraku. Tempi passati! Časi so minuli, ko je bilo zares mogoče priprostemu človeku, da si onostran velike luže, v »Kolumbovem raju*, pridobi bog«istva. Vsaj skoro vsi tisti bogati „amerikanski strijci* izvirajo še izza dobe, ko se je ondi s perišče« greblo — zlato. A zdaj je tega konec. Amerika je tako prenatlačena prefriganega ljudstva, da jej ne more več do živega, kdor nima druzega, kakor svojo trdno dlan. Delo, dtlo in v enomer le delo, pa Kako! To ni nič ! Pa ko bi še tudi to bilo, primanjkuje tudi že dela. V Hockvalu, v državi Colorado, je moralo 80 delavcev proč, ker rudniki, glavni zaslužek delavnih priseljencev, ne vspevajo več tako, kakor so se pred nekterimi leti. Zlasti se čuti, kakor bi osobito Slovanov tudi ondi ne marali — so pač taki činitelji iz F>rope tam, ki Slovanov že tukaj niso trpeli — in misel nekaterih Slovencev, ustanoviti si v daljni Ameriki svojo Slovenijo, ost;ine samo pobožna želja, — iluzija.
Turaj, rojaki, ne v Amn iko 1 Ostanite doma in utrdite si svoje stališče tm starem domu Vaših pradedov! A ta dom varujte skrbneje, nego ate ga varovali do sedaj, da Vam ga ne izruje vedno na nas prežeči, tuji kragulj.
Ciklon. Silni viliar, ki je v Ameriki znan pod imenom ciklon, razsajal je te dni na Fraucoskem. Blizo Pariza v okrajih Bezons iu Colombes, podrl je vihar celo hišo in je bilo ranjenih več oseb. Veliko druzih hiš je bilo poškodovanih, drevje iz-drto, brzojavne in telefonske vezi pretrgane. — Opustošenja je napravil ciklon posebno huda v As-ničresu, kier so bili trije ljudje ubiti in je bilo kakih 20 oseb ranjenih. — Eu košček tacega ciklona smo imeli minolo soboto tudi mi tu v Trsta, ki je razsajal med dežjem tako, da ni bilo raoč na ulico.
Hitra vožnja po mestu. Koliko nesreč se je že zgodilo vsled prehitre vožuje po mestih, posebno s težkimi vozovi, to je obče znano. Iu vendar se baš v Trstu toliko hitro vozi in to s tenkimi vozovi in med množico ljudstva. Na takih vozeh so včasih vozniki predrzni paglavci, kakoršnim bi se sploh še ne moglo izročiti živine, ali včasih brezobzirni in pijani odraščeni vozniki. Oblasti naj bi torej že s stališča človekoljubja, ki je vsakemu omikanemu človeku prva ftvar, malo več gledale na ta nedostatek.
Zjotoa slovenskega slovstva E zv.ia pragmatična slovenska hvaležnost.
(Dr. K. Gluaor.)
(Dalje)
Pogledimo nekoliko v iialnovej3e čase. Dični predsednik Ciril in Metodijeve družbe Tomo Z u-p a n, definitivni profesor celih 29 let, pisatelj slovenski, požrtvovalen in odloren narodnjak je na Gorenjskem poskusil, kakšno zahvalo ima za svojo značajnost skozi celo človeško dobo. Antonu K o b 1 a r j u, tudi slovenskemu pisatelju in osno-vatelju p: vega slovenskega zg idovinskega časnika „Izvestie muzejskega društva1 se je v nekem ča-
sniku na Kranjskem povedalo, da ga je narodna stranka vzdignila iz njegove ničnosti.
Naj se mi dovoli, da tudi jaz nekaj povem iz svojih izkušenj. Slovenski pisatelj gotovo leže vspešneje dela, če ima 5—6 mesecev počitnic, nego če jih ima samo dva, kakor mi profesorji, posebno pa bi bil rad IV. zv. „Zgodovina slovenskega slovstva" kolikor možno temeljito dovedel do 1895. 1. Ker sem prepričau, da bi v najodličnejšem narodnem delokrogu, v državnem poslanstvu, svoj posel tako dobro opravljal, kakor vsak drugi Slovenec, sem se leto pred volitvami v državni zbor obrnil do dr. Srnca, do najodličnejšega in najuplivnej-šega uda „Slov. drnštva" na Štajerskem s prošnjo, naj bi se v tem slučaju, ko bi odstopil kateri dosedanjih slovenskih poslancev, na me oziralo. Odstopil je Miha Vošnjak, za kandidata je bil postavljen grajščak pleni. Berks, jaz niti v poštev nisem prišel. Za slovensko petje sera se zanimal od 1863. 1. počenši v Mariboru, sem Slovencem priredil ali pomagal prirejati mnogo lepih in koristnih a meni škodljivih večerov po Štajerskem, Kranjskem in Primorskem, da sem vsled tega moral iti za nekaj let na prusko mejo. Se slovenskim pisateljevanjem se pečam od 1869 1. v Mariboru počemši, da so mi že oslabele oči in kljubu vsem tem naporom za narodno reč voditelj štajerskih pri izbiranju kandidatov kljub moji ponudbi in prošnji Slovencev slovenskega književnika morda uiti omenil ni. Tako hvaležnost in tako podporo hm slovenski književnih za idejalne svrhe od strani voditeljev slovenskih l
Kaj so storili plemenitaši za slovenski narod ? Od Karola Velikega do 1848. leta so ga stiskal'. Plemenitašev ne nahajamo ne med pesnici, ne med znanstveniki našimi, ne med mecenati, ne med pevovodji, kjer je treba trudapolnega dela. Kjer „gospode Špilajo* in dijete dobivajo, tam nahajamo v našem taboru plemenitaše. Na slovstvenem polju sem plemenitaškoga dela zasledil te-le tri slučajaje: 1) Gustav grof Auersperg je v „Novicah" 1879. 1. spisal ali morda dal prevesti sestavek „Žveplo pomoč zoper gnjilobo kmetijskih pridelkov" ; baron B i b r a je podal nekaj opazek o reji bek („Nov." 1886. str. 57, 65) in Anton grof Barbo: „Kako zeleno krmo ohraniti ?• (Nov. 1890. 1. str. 192.) Morda so naši plemenitaši spisali še kaj več, našel aem samo to.
Kaj pa razlaga Slovencem Simon Gregorčič v pesenci: „Kmetski hiši" :
Kar mož nebesa so poslala, Da večnih nas otmo grobov, —
Vse mati kmetska je zibala, Iz kmetskih so izšli domov,
Od tam nam misleci globoki, Od tam klicarji k nebu nam;
Od tam nam pesniki-proroki Za dom borilci vsi od tam 1
Vi vplivni in vodilni možje slovenski, slišite in razumete glas slovenskega pesnika P (Zvršetek pride.)
Najnovejše veatf«
Trst 22. Finančni tajnik Radovan Milkovič je imenovan finančnim svćtnikom v obsežju finančnega ravnateljstva v Trstu; finančni inspektor Anton Tomasini pa finančnim visim inšpektorjem. — Okrajni so<inik Kari Maldoner v Voloskem je imenovan okrajnim sodnikom v obsežju višega deželnega sodišča predarlškega extra statum.
Washington 22. Predsednik ujedinjenih držav amerikanskih, Mac Kinley, je čestital kraljici angleški prisrčnim pismom v imenu narodov zjedinjenih držav.
London 22. Kraljica se je udeležila včeraj gala-obeda v palači Bnkingliam in je vsprejela potem tuje prince z njih spremstvi.
g« 'žifiiči mii-.ai
Priporočilo:
Blagorodni spoštovani gosp. Mahlknecht! Z jaslicami sem popolnoma zadovoljen toliko gled* zvršenja kakor tudi cene. S spoštovanjem
Ljudevit Skufca,
župnik.
Blagovica, Kranjsko.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani
(Dunajska cesta) katere ao bile odlikovane z Najvišjim pri/.nanjem Nj. C. in k Vis prejasnn gospe prestolonaslednice-udove nadvojvodiuje gm>"~ Štefanije Steklenica velja HO kr.
Trgovinske brzojavke in -v -sat?.
Bu.iimp«lta. PSenica /a jesen 7.92 7 93 Pšenica 7» juni !-<7 8-75 -Jo 8.80 Oves aa j sen .' ,32-5.34. — ra jesen 6.14 6.16. Koruza za juni 18«?. 4.01' 4.02
i*'-- !<i a nova od 78 kil. f. 8.75—8.80 o-.'. 7S/ i; slo. 8 80 8-90 r 80 kil f. 8.90—8 95., o! 8«. > f. 895
9— , o-.i «'J kil. for. —.--.	! 5' —
proto 5*615 615.
Pšenica: Dobre ponudbe, izvrstno povpniSoVrtnje. —. Prodaja 30000 mt. stot. 10 nč dražjo Vreme: lepo.
-r? m. Nerafinirani aUdkor for. 11.55 do --•—. Nov po f. 11.65.
P r a ga. Kartel je dal zopet prosto 5% kontinguenta za sladkor in istodobno podražil eene za '/,.
Havr?. Kava Santo« k0'*1' tteirp-* juni 44.50 ta oktober 45.50 mirno.
jambU! rtanto« guod averago zc< juli3tt"26. za september 36,75, za december 37.75 za marc 38.—. inirno.
DunalakA bonci 23. junij«
včen-i	dnnes
Drfavni <!olg r papirju .... 10215	102.15
„ „ t srobru .... 102 20	102.10
Avdtvijsra, renta v zlaLu . , . 123.25	123.20
„ v kronah . . . 100,90	100.85
ILrciimo akcijo ,.,.,.. 368.25	367.60
London 10 Lat........119.55	119.55
Napoleoni.........9.52'/„	9.52'/t
20 mark .......? 1.73	11.74
100 iittij. lir ......-J5.57V,	15.60
I
Jedini zaitop
tovarne „GUTENBERG" v Gradcu za trgovinsko registre zistem
„Patent Workman Chicago"
izvr&ujc vsako delo glede trgovinskih registrov, brošur in plakatov po naju-godniših cenah. Za naročbe in nadaljnja pojasnila obrniti se jo do glavnega zastopnika,
Amolda Coen
TRST — Acquedotto 35 — TRST
GOSTILNA
„Pri dobrem kozarcu"
ulica Valdirivo St. 14.
toči jako izvrstna vina črna, kakor tudi pravi kraški teran po zmernih cenah :
Dalmatinsko po . ..........36
Istrsko .............40
Furlansko „...........4-0
Teran	„...........56
Drži izborno pivo iz Vrhniške pivarne po 28 m 32.
Kuhinja je vedno preskrbljena z mrzlimi in gor-kimi jedili. — Za mnogobrojno obiskovanje so priporoča prav toplo rojakom svojim zalivaljevaje se jim v naprej z velespoštovanjem Jakob Ortar,
gostilničar.
*
Zdravljenje krvi
Čaj „T I » o 6e r n I ovetu (MHIeflorl).
Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kukor proti slabemu probavljanju in hemoroidum. Jeden omot za ozdravljanje, stoji &0 nč, tor so dobiva v odlikovani lokami
PROTMER „Ai dva Kori" Trst, vfiiiki trg.
Kristijan 5Jla§lftnccJ?f
res, kr. trff ov s ko sodno proto kotirana firma — pri -
Sv. Ulrihu — Grdden — Tirol
priporoča so za cerkvena dela v lesu kakor:
oltarje, lece, podobe svetnikov vseh vrst in velikosti, kriščevo telo, božji grob, jaslice, križev pot v reliefa v najfineji opravi in sploh za vsa v cerkveno stroko spadajoča umetna lesorezivt dela po zmernih cenali.
Ilustrovan cenik, obrise in prevdarke na zahtevanje brez stroškov.


ii>iTii>i»iw tiiiair
Priporočilo:
VisokospuŠt"Vrtni gosp. Kristjan Mahlknechtl
Vltesnlcl na ljub i moram potrditi, da so dela, katero ste mi poslali, popolnoma umetno izvrs na. Lurdaka mati božja, katero som prejel pretečeno leto, presenetila nas e vso in prijetna je vsakemu, ki jo zagleda. Sv, Kvirin, kojega sem letos naročil, je tudi jako lep ter sem z obema doloma jako zadovoljen tako, da morem reči: veni, vitle et judica — pridi, glej in sodi. S spoštovanjem Kari Štefan Kumar,
vikar. A v 6 e pri Gorici.
i^fiB
Ml
Lastnik bensorcij lista »Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarja Dolenc v Trstu.