Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt/ Poätni urad 9020 Klagenfurt/Celovec ■ P. b. b. • Zul.-Nr. 0IZ022464
VESTNIK
Celovec * četrtek * 20. september 2001 štev. 58 (5156)»letnik 56 * cena 10 šil.»0,73 evra
Deželni zbor ostaja trdnjava treh strank
Vse bralce in prijatelje prisrčno vabimo na letošnji izlet v Moščeničko Drago. Kot vsako leto se bomo tudi letos potrudili, da nam bo lepo jn prijetno. Za ples in zabavo nam bo igral TRIO KORENIKA iz Šmihela pri Pliberku.
Cena: 1.700,- šil. na osebo v dvoposteljnih sobah 123,54 € 320,- šil. doplačilo za enoposteljno sobo 23,25 €
I panja, da bo Koroška v do-U glednem času, to je še pred novimi deželnozborskimi volitvami, spremenila restriktivni volilni zakon ter znižala volilni prag za vstop v deželni zbor, so očitno splavala po Dravi.
Te dni je deželni glavar odgovoril na poseg koroških Zelenih, ki so ponovno zahtevali znižanje volilnega praga. Haider je dejal, daje sicer za volilni red, ki je manjšini prijazen, za Zelene pa gotovo ne bo mignil niti z mezincem.
S tem je vsaj za nedogleden čas končana diskusija o reformi deželnega volilnega reda, ki zdaj zahteva najmanj deset odstotkov glasov za vstop v deželni zbor. Drugod po Avstriji je ta ovira dosti nižja, povprečno med 4 in 5 odstotki.
V deželnem zboru je že dalj časa posebna komisija pripravljala reformo in vse je kazalo, da bo možen kompromis. Socialdemokrati so signalizirali pripravljenost, ljudska stranka, ki je že sedaj bila največja coklja reforme, pa je zdaj ponovno proti reformi.
Nov veter pri reformi volilnega reda je seveda izzval ostre reakcije tako slovenske strani kot tudi Zelenih.
Andrej Wakounig, predsednik EL, je dejal: »Po vsem tem, kar se zdaj dogaja v vprašanju reforme volilnega reda, moram ugotoviti, da deželna politika za to nikoli ni bila iskreno pripravljena. Naš predlog za manjšinski mandat očitno nima pristanka deželnozborskih strank, ki hočejo nek ohlapen model. Deželnozborske stranke hočejo ohraniti sedanji restriktivni model, ki jim pač zagotavlja stolčke v deželnem parlamentu, in nočejo demokratične konkurence. S tem pa se nadaljuje in potencira tako imenovani /politični inceste, ki je deželi že toliko škodoval«.
Michael Johann, predsednik koroških Zelenih, je zaprepadeno vprašal, kakšno pozicijo da svobodnjaki sploh zastopajo. Na eni strani so prav oni predlagali znižanje mandatne ovire, na drugi pa zdaj o tem nočejo ničesar več slišati.
»Tu ne gre za slovensko narodno skupnost ali za Zelene, ampak za Koroško in za to, da se
končno uvedejo standardi demo- glo mizo«, za katero da so vse kracije, ki so mednarodno pri- deželnozborske stranke pristale merljivi. Če naj Zeleni ali pa ka- na konsenzualni rešitvi v zade-tera druga stranka dejansko pride- vi slovenskega mandata v dejo v deželni zbor, je treba prepu- želnem zboru. » Znižanje volil-stiti volilcem«, je dejal Johann. nega praga ne sme biti žrtev vo-Predsednik NSKS Bernard lilnostrateških razmišljanj«. Sadovnik je opozoril na »okro-	Franc Wakounig
Prijave 0463/514300-40 (Milka Kokot), -14 (Urška Brumnik)
Vaš partner za transport + turizem
ÄffiggSISS, A-9141DOBRLA VAS
NARODNOSTNA POLITIKA
Nov predsednik ZNP
Dr. Franc Wutti, doslej podpredsednik, je v torek, 14. septembra, bil izvoljen za predsednika Zbora narodnih predstavnikov, osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev. V tej funkciji je nasledil mag. Rudija Vouka. V razgovoru s SV je Wutti svojo funkcijo opisal takole: »Skušal bom združevati različne struje v zboru, da se ta različnost spoštuje, večinski sklepi pa naj bodo izraz skupne volje ZNP«. Naloge zbora so boj za male šole, podpora pritožbam pri Ustavnem sodišču, angažma za slovenski mandat v deželnem zbora, ohranitev slovenskih oddaj v ORF in razširitev programa Radia dva po urah in pri osebju. V tej točki predvideva Wutti pogovore z radijem AGORA. Radio dva in AGORA imata zdaj po 12 ur oddajnega časa. Razočaran je Wutti nad strankami, da zavlačujejo odločitev pri zastopstvu Slovencev v deželnem zbora.
PREBLISK
... ne mislim kakega rojstnega dne. V mislim imam vse tiste ljudi, šolarčke in šolarje, pa profesorje in profesorice, ki so po zasluženih počitnicah spet sredi šolskega vsakdanjika. Želim jim vsem vse najboljše za prihodnje leto. Učencem in dijakom želim, da bi čimbolj uspešno zaključili šolsko leto, da bi znali poiskati pomoč takrat, ko jo potrebujejo, da bi ne jezili preveč učiteljev, da bi se kljub lenobi in tistemu »bom že« spravili redno k pisanju domačih nalog, da bi imeli učitelje, ki v svojih učencih ne vidijo zgolj svojih potencialnih sovražnikov, in želim jim, da bi imeli dobre prijatelje in tudi zabavo.
Učiteljem in profesorjem pa želim, da bi znali ohraniti Živce, kadar pride do težav, da
bi imeli to našo zlato mladino vsaj toliko radi, da bi ji ne vzeli veselja do obiskovanja šole in da bi imeli v mislih predvsem željo, da bi otroke kaj naučili in jim tudi pomagali, če je treba.
Pse najboljše...
Želim pa tudi staršem, da se bodo znali z otroki poveseliti uspehov in da bodo znali najti tudi besede tolažbe, kadar ne bo šlo vse kot po maslu. In da otorokom ne bo treba skrivati svojih napak, ker bi se bali posledic.
In ne nazadnje je moja želja, da bi se v tem letu kar največ otrok učilo in naučilo slovensko.	5. W.
GLASBENO GLEDALIŠČE GABRIEL •
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA • v sodelovanju z MUSIKVEREINOM • vabijo na
koncert
simfonikov RTV Slovenija
Komponisti: Bojan Adamič, Janez Gregorc, Dečo Žgur
DIRIGENT: Anton Nanut; SOLISTI: Mia Žnidarič in Gabrijel Lipuš, vokal; Michael Erian, saksofon
Petek, 21. septembra 2001, ob 20. uri velika dvorana Doma glasbe (Konzerthaus), Celovec
Na sporedu so klasične, skoraj standardne jazzovske harmonije simfoničnega orkestra, narejene po motivih slovenskih ljudskih pesmi. Vstopnice so v predprodaji na Slovenski prosvetni zvezi, tel. 0463/514300-22 in on Musikvereinu, tel. 0463/55410
67. CELOVŠKI SEJEM
Največja gospodarska prireditev z novimi akcenti
Znani proizvajalec kakovostnih sokov in žganih pijač Dominikus Spendet iz Labotske doline (v sredini)	Foto: Štukelj
/”*elovški sejem, ena naj-večjih gospodarskih prireditev široke potrošnje, je v polnem teku. Okrog 600 raz-stavljalcev iz 15 držav, med njimi je tudi Slovenija, pre-zentira do nedelje, 23. septembra svoje proizvode. Razveseljivo je, da se je število koroških podjetij povišalo za deset odstotkov. Ali bo rekordna tudi udeležba, pa bo znano šele po zaključku sejma. Obisk v soboto in nedeljo je bil po oceni nekaterih razstavljalcev zelo zadovoljiv.
Otvoritev 67. Celovškega sejma preteklo soboto je bil zasenčen z dogodki terorističnega napada 11. septembra v New Yorku. Vsi govorniki, od zveznega ministra Martina Barten-steina do predsednika Celovškega sejma Walterja Dermu-tha, so odločno nastopili proti
vsakršnemu terorizmu in pozvali k solidarnosti v boju proti takemu nečloveškemu ravnanju. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je gospodarski motor upočasnil, temu je priča naraščanje brezposelnih in pa stečajev.
Dolgoletni predsednik nadzornega sveta Celovškega sejma, 75 letni Walter Dermuth, je med drugim povedal, da bo s koncem leta oddal svojo funkcijo.
Novosti
Z novim jesenskim terminom in težiščnimi prireditvami naj postane sejem po predstavah organizatorjev za obiskovalce
in razstavljalce še bolj privlačen kot doslej.
Hala 7 je popolnoma v znamenju doživljanja bližajoče se zime in s tem povezanim zimskim športom in oddihom. Na sporedu so tudi modne revije s predstavitvijo najnovejših je-senkih in zimskih kolekcij (ob 10.30, 12.30, 14. in 16. uri).
V	hali 3 se predstavljajo koroške regije, Slovenija, Madžarska in Italija. Prireditve so začinjene z narodno zabavno glasbo, folklornimi nastopi itd.
Na sejmu se predstavlja tudi domača živilska industrija z raznimi zanimivimi prireditvami. Med drugim bo kuhal tudi znani »Kuchlmasta« Peter Lexe (zunanji razstavni prostor B). Kmetijska zbornica informira o mesni produkciji na Koroškem. Na ogled je razstava živali, traktorjev in raznovrstne mehanizacije (zunanji razstavni prostor za halo 7).
V	hali 6 si obiskovalci lahko ogledajo novosti s področja gospodinjstva, zdravstva in živilstva. Hala 5 je v znamenju pohištva, opreme in dizajna.
Eno težišče je tudi telekomunikacija, žepna telefonija in mediji. Tudi tisti, ki se zanimajo za gradbeništvo, bodo prišli na svoj račun.
Tudi za jedačo in pijačo je poskrbljeno v raznih halah in pa v zunanjih razstavnih prostorih.
KOMENTAR
| ovembra bodo koroški |\| kmetje izvolili svoje I Tl stanovsko zastopstvo v kmetijski zbornici. Skupnost južnokoroških kmetov je na svojem občnem zboru izvolila prve kandidate in ob tem je prišlo do zamenjave drugega kandidata. Namesto Janka Zwittra bo na tem mestu kandidiral Franc Jožef Smrtnik.
Nekateri so bili nad to odločitvijo delegatov občnega zbora razočarani in celo zahtevali ukrepanje predsednikov ZSO in NSKS (npr. pismo bralca Marka Wieserja v SV). Nekateri celo razmišljajo o tem, da bi ustanovili novo slovensko listo, ki naj bi jo vodil Janko Zwitter. Ozadje tega je prepričanje, da naj bi bilo v ozadju konzervativna idelološka orientacija Domeja in drugih, ki pač ni prenesel bolj »liberalnega Zwittra«. Nekateri celo pravijo, da se je ob tem ponovno »oživila« zelo konzervativna in včasih reakcionarna slovenska opcija, ki je že v preteklih letih vodila fundamentalni boj zoper ZSO. Dejstvo, da je Haiderjev šef protokola mag. Vladimir Smrtnik - izvoljen od občnega zbora - vodil občni zbor, da misliti.
Najbrž bo že nekaj na tem. Toda praksa zadnjih let je pokazala, da niti Domej niti Zwitter v kmetijsko zbornico nista vnašala »narodnostnega vprašanja« in so bolj v ospredju njihovega dela bila stanovska vprašanja. Zato se mi ne zdi pametno delati iz vprašanja kmečkoznorskih volitev narodnostni problem.
Občni zbor SJK je seveda demokratično odločil o kandidatni listi. Sum, da je šlo pri odvolitvi Janka Zwittra za več kot le za zamenjavo kandidata, je utemeljen. Navsezadnje
je Zwitter odigral v zadnjih letih pomembno vlogo pri izgradnji večnamenskega kulturnega doma v Zahomcu, pri konjerejcih, katerih uspešen predsednik je, pri lovcih v Ziljski dolini in še bi lahko našteval. Ne vem, ali Domej lahko ponudi takšno uspešno bilanco. Zato je seveda frustracija na Zilji in še kje utemeljena.
Kljub temu mislim, da bi bilo napačno, če bi v tem trenutku ustanavljali drugo slovensko oziroma dvojezično listo, ki najbrž s Zwittrom kot glavnim kandidatom ne bi imela slabih možnosti. Za to je kratkomalo premalo časa.
Po drugi strani pa bi bilo tudi popolnoma utemeljeno,
Kmečkozborske
volitve
če bi Zwitter kandidiral na kaki drugi listi, če bi mu ta ponudila svobodo v manjšinskih vprašanjih in bi taka kanidatura ne imela negativnih posledic za občinske volitve na Zilji. Navsezadnje so tisti, ki so organizirali odvolitev Zwittra, v svojih političnih opcijah bili do zdaj zelo fleksibilni: od zelenih, preko liberalcev do ljudske in celo svobodnjaške stranke (kot je pokazal občni zbor SJK).
Odločitev mora sprejeti Janko Zwitter. Iz vidika ZSO je demokracija vedno tudi izbira. Volilci bodo izbirali med različnimi opcijami in vse so legitimne, kajti v kmetijski zbornici gre očitno bolj za stanovska vprašanja, kot je pokazala praksa zadnjih mandatnih obdobij.
Dr. Marjan Sturm
Obrtni sejem Novo vodstvo izseljenske matice
W Celju je na sejmišču Go-V lovec že 34. odprl vrata mednarodni obrtni sejem -MOS. Udeleženci tokratne prireditve prihajajo iz 30 držav in svoje izdelke ter storitve predstavlja 1758 razstavljavcev. Sejem je odprl predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Slovenska obrt zaposluje 285.000 ljudi in po mnenju obrtnikov je vseeno deležna premajhne pozornosti vlade in državnih organov. Zato je bil tudi pogovor ter srečanje vodstva slovenskih obrtnikov s premierjem Drnovškom in nekaterimi ministri več kot dobrodošel. V pogovoru je izbilo predvsem vprašanje finančne nediscipline, saj so v Sloveniji še vedno dolžniki bolj zaščiteni kot upniki. Predsednik vlade je določil enomesečni rok, ko naj bi se sešli predstavniki Obrtnega združenja s predstavniki posameznih mini-sterstev, da bi predlagali ustrezne reštive za probleme, ki jih najbolj občutijo slovenski obrtniki.
Q lovenska izseljenska matica .3 je ob koncu preteklega tedna dobila nov zagon in svež veter v samem vodstvu. Na občnem zboru in na prvih demokratičnih volitvah predsednika matice je zmagala dolgoletna aktivistka te organizacije Milica Trebše Štolfa. Uradno bodo njeno predsedništvo razglasili čez teden dni, saj lahko prispe še kakšna glasovnica članov matice po pošti. Vendar je njena prednost pred ostalimi kandidati tolikšna, da niti teo-
retično njenega vodstva nihče ne more ogroziti. Podpredsednik je postal Matjaž Klemenčič. Dosedanji predsednik je bil dr. Anton Bebler. Nova predsednica zagotavlja povrnitev zaupanja v Slovensko izseljensko matico ter oživitev njenih podružnic. Programsko delovanje matice bo poizkušala oplemeniti z zbiranjem donatorskih sredstev ter večjo skrb posvetiti ohranjanju arhivske kulturne dediščine izseljencev.
Na sejmu si lahko ogledate privlačno modno revijo z najnovejšimi kolekcijami
Kmalu nova univerza
|k I ajkasneje čez leto dni bo v IV Sloveniji zaživela tretja univerza z enakovrednima središčema v Kopru in Novi Gorici. Primorska univerza naj bi bial drugačna od tiste v Ljubljani in Mariboru. Razprave in mnenja o tem projektu že dlje časa burijo duhove v slovenski
znanosti in šolstvu. Njenemu nastanku pravzaprav nihče resneje ne nasprotuje. Na srečanju primorskih županov z ministrico za šolstvo dr. Lucijo Čok in predsednikom slovenske gospodarske zbornice Jožkom Čukom je prevladalo enotno mnenje, da se temu delu Slovenije obeta visoko kvalitetna, če
ne najboljša slovenska univerza, saj so jo gradili povsem na novo. Mnoge podružnice nekaterih visokošolskih ustanov oz. fakultet, kot tudi znanstvenih inštitucij, ki že sedaj delujejo na Primorskem, naj bi se pridružilo novi univerzi. Primorska univerza naj bi vrata uradno odprla najkasneje 1. oktobra 2002.
Velik zabaviščni park je odprt od 10. ure do 2. ure.
' V četrtek, 20. septembra, bo dan seniorjev z raznimi prireditvami in žegnanjem. Letošnji jesenski sejem traja še do 23. septembra, od 9. do 18. ure.
Vstopnina za odrasle je 75 šil., otroci in mladina do 15. leta plača 15 šil., mladina do 18. leta pa 35 šil., seniorji 50 šil. Vstop od 16. ure dalje pa je 35 šil.	M. Š.
IZLET ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV
V znamenju dveh pomembnih obletnic
Skupinska slika izletnikov pred odhodom domov
Q voj vsakoletni izlet je Zveza J koroških partizanov letos usmerila proti Štajerski, točneje na Pohorje. Tam je pri Treh kraljih bil osrednji, partizanski miting v spomin na 60-letnico ustanovitve OF (Osvobodilne fronte) in 10-letnico osamosvojitve Republike Slovenije. Izlet je bil minulo soboto, 15. septembra, udeležba je bila zelo dobra.
Poklon padlima borcema
Udeleženci so na predlog prireditelja povezali prijetno s spoštljivim. Na poti na Pohorje, ki ne slovi le kot svetovno znano smučarsko središče in kot »zelena pljuča Štajerske«, ampak tudi kot pokrajina, ki je v drugi svetovni vojni dajala zavetišče slovenskim partizanom, kjer se je boril in padel legendami Pohorski bataljon, so se izletniki ustavili v Mežici. Na tamkajšnjem starem pokopališču so položili venec na skupni grob, v katerem sta pokopana Franc Visočnik-Valent iz Šmarjete pri Pliberku in Tonči Blajs, Av-prišev iz Lepene.
Lik Franca Visočnika-Valenta je predstavil podpredsednik ZKP Lipej Kolenik. »Prizadevajmo se, da njegov spomin rešimo pozabe in da se Valenta spominjamo v dostojni obliki«, je dejal. Franc Visočnik-Valent se je rodil L oktobra 1910 pri Muhoboru v Šmarjeti pri Pliberku in bil že leta 1938 vpoklican v nemško
vojsko. Aprila 1943 je prišel na dopust, ki ga je izrabil za odhod v partizane, med drugim tudi zato, ker mu je gestapo bil za petami. Franc Visočnik - Valent je bil izkušen borec, ki je znal voditi svoje soborce. Zato je aprila 1944 bil imenovan za komandanta 3. bataljona vzhodnokoroške-ga odreda. 5. septembra 1944 je padel pri Najberžu v Podpeci. Pokopan je v skupnem partizanskem grobu na starem pokopa-liščuu v Mežici. Tam počiva tudi Tonči Blajs, Avprišev v Lepeni. O njem je spregovoril predsed-
nik ZKP inž. Peter Kuhar. Tonči Blajs je v medvojnem času bil tajnik SPD »Zarja«, vnet cerkveni in društveni pevec. V zborih in v društvu je sodeloval s Karlom Prušnikom-Gašperjem, s Tavčmanovimi fanti in drugimi. Mnogi od njih so, enako kot Tonči Blajs, padli za svobodo.
Tonči Blajs je v bojih z nacisti bil težko ranjen. Nemci so ga, privezanega za avtomobil, vlekli v Mežico, kjer je umrl in je tudi pokopan skupno s Francem Pas-terkom-Lenartom, narodnim herojem in legendarnim prvim
komandantom koroških partizanov. Franca Pasterka-Lenarta so po vojni prekopali v Železno Kaplo. V Mežici pa njemu v spomin stoji doprsni kip.
Po pesmi, ki so jo zapeli Ka-pelčani, so se izletniki nagnili proti Pohorju. Pot jih je vodila skozi Maribor do Treh kraljev na vrhu Pohorja. Tik ob impozantni in skromni cerkvi je bil miting. Med drugim so ga oblikovali or-hester Slovenske vojske, Partizanski zbor »Pinko Tomažič« iz Trsta ter krajevni zbori. Pokrovitelj mitinga je bil RTV Maribor.
EU in solidarnost z ZDA
Slavnostni govornik je bil Bogo Gorjan. Pozdravil je vključevanje Slovenije v EU, ker ta zveza raste na temeljih antifašističnega boja. In v tem boju »smo Slovenci skupno z ZDA in drugimi zavezniki doprinesli pomemben delež k zmagi nad nacizmom in fašizmom ter njunimi kolaboraterji«. Govornik je izrazil globoko solidarnost z ZDA v njihovem boju proti mednarodnemu terorju. To še toliko bolj, ker smo Slovenci sami bili žrtve državnega terorizmu. Gorjan je ostro obsodil najnovejše uradno pogrevanje vindišarske teorije na Koroškem. »Vindišarji« so samo instrument nemškonacionale politike,« je poudaril.
Udeležence mitinga je pozdravil tudi predsednik ZKP Peter Kuhar.
Od Treh kraljev so se izletniki podali visoko nad Žreče v gostilno Smogavc, kjer jih je čakalo okusno okrepčilo. Polni prijetnih vtisov so se preko Dravograda vračali domov.
Frone Wakounig
SPREMEMBA VOLILNEGA REDA IN MAJHNE STRANKE
Dežela zavestno zamuja pri demokratičnih reformah
l^roroška ima enega najbolj J\.strogih, če ne celo najstrožji volilni red vseh avstrijskih zveznih dežel. Za vstop v deželni zbor je potrebnih skoraj 10 odstotkov glasov - in to za osnovni mandat v enem od štirih volilnih okrožij. Ta restriktivni model je deželni zbor sprejel po volitvah leta 1975, ko je Koroška enotna lista (KEL) z glavnim kandidatom dr. Pavlom Apovni-kom le za las zgrešila sedež v deželnem zboru. Ta uspeh slovenske stranke je tako šokiral tedanjo koroško politično elito, da je takoj zaostrila volilni red, ki naj za večne čase zagotavlja, da Slovenci z lastno stranko ne pridejo v deželni zbor.
Volilni red je tedaj oviro za mandat dvignil na 10 % in jo pogojil z osnovnim mandatom. Za majhne stranke, kot so to EL, Zeleni oziroma Liberalni forum in druge, je ta ovira enostavno previsoka. Zato prav EL že vrsto let zahteva, da je treba v smislu razvoja demokracije spremeniti obstoječi volilni red, predvsem pa je treba znižati prag za vstop v deželni zbor, da bo tudi slovenska narodna skupnost s svojim predstavnikom zastopana v deželnem parlamentu.
Dolga leta je ta zahteva bila podobna kriku vpijočega v puščavi. Predvsem ljudska stranka je odločno odbijala vse zahteve po znižanju praga, ker jo je bilo in jo je strah dodatnega osipa glasov. Socialdemo-
krati so vso zadevo opazovali zviška, le svobodnjaki so kazali določen interes in simpatije za spremembe, ker so pač tudi oni imeli svoje računice.
Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je prišlo do volilne koalicije med malimi strankami. Njen cilj je bil vstop v deželni zbor. Poskus je spodletel, predvolilna koalicija se je po volitvah razbila. Morda tudi zato, ker je medtem Liberalni forum izginil iz političnega dogajanja. Vsaka stranka je šla na svoje, volje po nadaljevanju volilne koalicije ni bilo več.
Zadnje mesece je vprašanje reforme volilnega reda skorajda izginilo iz javne razprave, morda tudi zato, ker je poseben pododbor deželnega zbora zadolžen, da izdela in predloži predloge. Do kakšnih izsledkov in zaključkov se bo ta pododbor prikopal, še ni jasno. Vse pa kaže na to, da znižanja praga ne bo. To vsekakor potrjuje najnovejša izjava deželnega glavarja, ki je po utečeni taktiki »deli in vladaj« dejal, da sicer zagovarja slovenski sedež v deželnem zboru, da pa ne bo reforme, kot jo zahtevajo Zeleni. Kaj naj to odmerjanje pravice z dvema merama pomeni, si lahko vsakdo sam izračuna. S to izjavo namreč je deželni glavar krivdo za spodletelo reformo virtuozno zvalil na Zelene, obenem pa dal vedeti, da reforme ne bo.
Resnici na ljubo je seveda treba reči, da deželnozborske
stranke kljub mili odjugi zadnjih mesecev v tem vprašanju očitno nikoli niso nameravale resne reforme volilnega reda. Paleta zastopstvenih modelov za Slovence v deželnem zboru je segala od virilnega mandata do punktualnega svetovanja, od polnovrednega sedeža do zastopstva, ki naj bi bilo omejeno zgolj na manjšinska vprašanja.
Poleg tega pa si očitno tudi slovenske politične elite, ki zagovarjajo zastopstvo v deželnem zboru, niso bile povsem na jasnem, kaj sploh hočejo oz. se daljnosežnosti in usodnosti posledic določenih predlogov očitni niso zavedale. Tu mislim na predlog etničnega katastra. Tudi iz njihovih vrst je prihajala zamisel virilnega mandata. Obenem pa te elite dolgo časa niso hotele dojeti ali priznati, da so mandati v deželnem zboru podvrženi splošnemu volilnemu redu. To in pa seveda neusklajenost ter neenotnost majhnih političnih strank je olajševalo ravnanje in argumentiranje ti-stih, ki nočejo reforme volilnega reda.
Vse to pa ne zmanjšuje odgovornosti in krivde deželnozborskih strank za dejstvo, da s svojo togostjo in v strahu za stolčke v deželnem zboru ovirajo razvoj demokracije v deželi .Koroška bo še naprej ostala oaza politične restrikcije in zamujenih priložnosti za krepitev direktne demokracije
Franc Wakounig
PLANINSTVO
Mrzla gora iz Matkovega kota
II JI rzla gora šteje med naj-IVImanj obiskane vrhove Savinjskih Alp in se nahaja na slovensko-avstrijski meji. Nanj se da priti po treh različnih uradnih dostopih, od teh sta dva markirana dostopa iz Slovenije ter nemarkira-no brezpotje iz severne avstrijske strani. Najenostavnejši dostop je preko Okrešlja in zahodnega grebena. Tokrat bi vam pa rad predstavil zahtevnejši in zanimivejši dostop iz Matkovega kota.
Matkov kot je zahodna vzporedna dolina Logarske doline in je iz Avstrije najhitreje dosegljiv preko Pavličevega sedla. Še pred križiščem za Logarsko dolino zavijemo na desno v Matkov kot in se nato zapeljemo po makadamski cesti do odcepa planinske poti za Matkov škaf (tablica), kjer pustimo avto. Ob robu hudourniške struge nas lepo markirana pot popelje najprej skozi bukov gozd in nato po kamnitem svetu v poldrugi uri do naravne znamenitosti Matkovega škafa. Zadnji vzpon po strmem melišču pred škafom, ki je bil konec maja še ves zasnežen, je kar naporen. Imenovani škaf se nahaja tik pod visoko skalnato steno, kjer se v teku zime in pomladi nabere velika količina snega. Ko se sneg topi, pada preko stene slap, ki tako v
veliki snežni gmoti izstruži škaf, ki ima več metrov premera in je lahko globok do 15 metrov. Škaf je viden do zgodnjega poletja. Ker je pot do škafa lahko dostopna, se do tu napotijo velike množice planincev. Nadaljnja pot do vrha Mrzle gore pa je kar zahtevna in zato ni ravno priporočljiva za začetnike.
Zaradi večjih snežnih polj, ki so na poti od škafa do zadnje velike krnice Latvice, je do zgodnjega poletja priporočljiva uporaba derez in cepina. Od škafa do vrha Mrzle gore imamo še 2 do 3 ure hoje. Deloma je na izpostavljenih delih zavarovana s klini in jeklenimi vrvmi in zato moramo tu in tam tudi malo poplezati. Zadnje pol ure pa hodimo po skalnatem kopnem vzhodnem grebenu. Ko pridemo na vrh 2203 m visoke Mrzle gore, je naš trud poplačan s čudovitimi pogledi na sosednje vrhove Grintovcev, Peco, Olševo, Obir in Košuto. Da bi se vrnili spet na izhodišče naše ture, nas čaka spet ista pot nazaj. Če pa imamo možnost prevoza iz Logarske doline, je priporočljiv sestop preko zahodnega grebena in Okrešlja v Logarsko dolino.
Vsem bralcem pa želim še lepe jesenske gorske ture!
mami
Q 20. september 2001
roOTflM / KO mm
SLOVENSKI VESTNIK
NE ZAMUDITE - NE ZAMUDITE - NE ZAMUDITE
Simfoniki Radia-televizije Slovenija ali Big Band
T j petek, 21. septembra, bo V veliki orkester RTV Slovenija nastopil v Domu glasbe s posebno poslastico: znano v neznani obleki, narodne in umetne, prirejene na sodoben način, ki gre v uho.
Glasba treh komponistov, znanih ne le v Sloveniji, temveč tudi po svetu - predvsem filmskem - privablja na tisoče ljudi po vsej Evropi. V sklopu svojih potovanj po inozemstvu prihaja ta orkester, nekdaj znan pod imenom Veliki plesni orkester RTV Ljubljana,‘v Celovec, kjer je že večkrat gostoval na povabila Glasbenega društva (Musikverein), oziroma lahko rečemo, da je vsako leto vsaj enkrat v Celovcu.
Tokrat sta prireditelja koncerta tako Slovenska prosvetna zveza skupaj z Glasbenim gledališčem Gabriel kot tudi Musikverein.
I til
-1
Jr

£m*šMW***-‘
ti •	^
pfU
Z leve: predstavnica Musikvereina g. Goess, direktor kulturnega programa RTV Slovenija Venier, tajnik SPZ dr. Janko Malle, pevec in komponist Gabrijel Lipuš ter skladatelj Janez Gregorc
skih pesmi in koračnic in ni čudno, da je dobil tudi najvišje kulturno odlikovanje, ki ga podeljuje Slovenija: Prešernovo nagrado.
Drugi je Janez Gregorc, danes profesor glasbe na več akademijah, mdr. v Ljubljani in Gradcu je avtor številnih skladb za orkester
Dečo Zgur, vnuk skladatelja Vasilija Mirka in v mladih letih vnet glasbenik pri pop-skupi-nah je sodeloval tudi pri Grand Prix Eurovision, kjer se je odlično odrezal.
Solojrevca Garijela Lipuša in Mio Žnidarič smo predstavili v prejšnji številki, prav tako ni treba posebej predstavljati saksofonista s Koroškega Michaela Eriana.
Pridite na koncert,
ne bo vam žal!
Ljudska glasba
Ni vsak Slak ali Avsenik že tudi avtor avtentične ljudske glasbe. Ker so komponisti mnenja, da je zares dobra le stara narodna, ljudska glasba, so pač segli večinoma po njej, jo »prekomponirali« za današnja ušesa, a tako, da ji niso nič odvzeli, kvečjemu dodali oziroma jo obogatili. Prav v glasbi, klasični in ljudski, na splošno
ni prave volje do inovacij, do novih izrazov. Ta koncert je velika izjema in kar je še posebej pozitivno, gradi na novih izrazih in prijemih.
Big Band je v svoji bogati zgodovini menjala že precej znanih in priznanih dirigentov, ustanovil pa jo je - tedaj še pod imenom Plesni orkester - med drugim dirigent Marko Munih, danes pa ga vodi Anton Nanut.
SPZ in KKZ zavračata očitke in trditve glavarja
W deželni kulturni politiki se V očitno odpira nova konfliktna linija. Te dni je deželni kulturni referent, glavar Haider, zavrnil kritiko, ki sta jo na račun uradne kulturne politike dežele formulirali obe slovenski kulturni centrali, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza. Zastopniki obeh organizacij so se prejšnji teden sestali s slovensko ministrico za kulturo Andrejo Rihterjevo in jo informirali o delovanju ter o dialogu s koroško deželno politiko v vprašanjih kulture.
Deželni kulturni referent je ta informativni sestanek izrabil zato, da je informacije obeh kulturnih central zavrnil kot napačne, obenem pa je govoril o močni podpori dežele kulturni dejavnost koroških Slovencev.
Haider je trdil, da je dežela samo v tem letu z dvema milijonoma šilingov subvencionirala akcije slovenskih društev, SPZ in KKZ pa da sta dobili po 110.000 šilingov. Mimo tega da dežela z akcijami kot sta Kulturni teden koroških Slovencev ali pa Evropski manjšinski kongres na Osojah podpira koroške Slovence. Kot dodatne primere podpore kulturni dejavnosti koroških Slovencev navaja Haider še Glasbeno šolo, kooperacijo med ORF in privatni-
ma radiema, pa tudi iz plebiscitnega daru da so Slovenci dobili pet milijonov šilingov .
Ta prikaz sta SPZ in KKZ odločno zavrnili kot enostranskega.
Poslovodja Slovenske prosvetne zveze Janko Malle je dejal, da Haider ne razlikuje med kulturo, šolstvom in drugimi ustanovami, za katere je treba skrbeti v okviru slovenske narodne skupnosti. Njegov način, zmešati različne stvari in s tem pod črto ustvariti pozitivno sliko, je »zlonameren« z jasno strategijo. Ta slika namreč sploh ne odgovarja dejstvom.
Tako Malle kot tudi tajnik KKZ Nužej Tolmajer ugotavljata, da je v pogovoru z Rihterjevo šlo izključno za odnos dežele do koroških Slovencev na področju kulture. Obe organizaciji sta Rihterjevo podrobno informirali o podpori, ki jo dežela nudi Glasbeni šoli, radiu in privatnim dvojezičnim vrtcem, povedali sta, da dežela za kulturno dejavnost Slovencev letno daje okoli pol milijona šilingov, vendar je to seveda premalo. Kajti proračun za obe kulturni organizaciji znaša okoli 15 milijonov šilingov letno. Glavnina sredstev prihaja iz Slovenije, Avstrija in Koroška skupno prispevata le okoli tri milijone šilingov.
Trije komponisti
Prvega in najstarejšega pozna domala vsak: Bojan Adamič, rojen leta 1921 in umrl leta 1995, legenda slovenske zabavne in filmske glasbe, je ustvaril nešteto kompozicij, ki jih ljudje prepevajo še danes. Glasbeno je opremil čez 200 filmov doma in v tujini, kot komponist pa se je lotil vsega: njegova je vrsta evergreenov, pa tudi partizan-
Malle in Tolmajer sta v odgovoru Haiderju spomnila tudi na problem vzdrževanja celotne infrastrukture kulturnega delovanja, kamor sodijo tudi kulturni domovi in dvorane, za katere izključno skrbijo slovenska društva. Vsa ta društva, tako Malle, so registrirana v Asvstri-ji. Zategadelj bi lahko pričakovali, da bi tudi Avstrija in Koroška v dovoljšnji meri skrbeli za vzdrževanje teh ustanov.
Malle je napovedal, da bosta SPZ in KKZ deželnega glavarja in deželno vlado obširno informirali o položaju slovenske kulture na Koroškem in dokazali, da dežela Koroška doslej ni bila pripravljena financirati vsega tistega, kar Haider navaja v svoji izjavi. Sploh pa njegov najnovejši napad ne služi oblikam dialoga, o katerih se na Koroškem v zadnjem času veliko govori in piše, je poudaril Malle.
Franc Wakounig
ZAHOMC
ETNOLOŠKA RAZSTAVA
Petnajsta postavitev razstave »Ko bo cvetel lan«
1 / soboto zvečer so v večna-V menski hiši v Zahomcu odprli dvojezično etnološko razstavo z naslovom »Ko bo cvetel lan«, ki jo je za Slovensko prosvetno zvezo v
k & k centru v Šentjanžu v Rožu pred šestimi leti prvič predstavila etnologinja Irena Destovnik iz Ljubljane.
Na odprtju - med številnimi obiskovalci je bil tudi župan občine - je avtorica povedala, da je prav v Zahomcu, v Dolah in na Ziljski Bistrici v času raziskave zbrala največ pripovedi o gojenju lanu in ovčereji, pa tudi velik del razstavljenih predmetov, ki so del narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze, izhaja iz ziljskih vasi. Prav zato si tudi za čas postavitve razstave, ki bo odprta do 14. oktobra, v vasi ni bilo težko sposoditi različnih izdelkov iz lanu in volne.
20. september 2001 Ü)
Umetnica Simona Šuc in galerist Niko Vavti
ŠMIHEL-GALERIJA 'ANIN
Trenutki
življenja
alerija ’anin v Šmihelu VJ zaključuje letošnjo sezono z razstavo del Simone Šuc iz Maribora. Mlada umetnica je študirala pri prof. Berniku in Gnamušu v Ljubljani, s svojimi pretežno maloformatanimi deli pa se prvič predstavlja
občinstvu na Koroškem. Cikel slik »Lom trenutka« je nastal letos in simbolizira stično točko med poloma lebdenja in gravitacije. Zavest, zavedanje nastaja sproti in je direktno vpleteno v delovni in miselni svet njenega umetniškega ustvarjanja. Značilna za njene slike - olje na papir - je prosojnost nanosa samega s pomočjo gobe ali krpe. Črte s svinčnikom simbolizirajo človeške gibe, lebdenje in posredujejo
Foto: Štukelj
transparenco skozi prizmo trenutka, ki se izvržejo, vsrkajo, soočajo ali izmaknejo. Umetnica uporablja predvsem čiste barve.
Na odprtju razstave je spregovoril tudi predsednik kulturnega odbora občine Bistrica Andrej Wakounig.
Razstava je na ogled do 5. oktobra, dnevno od 16. do 19. ure v galeriji ’anin v hiši družine Vavti (poleg cerkve).
M. Š.

ALPE-JADRAN
IO
PRAZNI*
20. do 22. septembra
Klagenfurt/Celovec, Novi trg
BÜU i'.'i-viu EBI
Franc Merkač bo predstavil umetniške izdelke iz svoje delavnice. Poleg tega se bodo predstavili tudi svetovno znani kovači iz Krope, idrijske klekljarice, tkalci in lončarji. Vrstili pa se bodo tudi nastopi folklornih skupin, klasične jazz glasbe, kabareta in modne revije.
Da pa si bodo starši manjših otrok lahko vso to ponudbo ogledali vsaj nekoliko v miru, so prirediteljji poskrbeli tudi za otroško varstvo.
S. W.
Qočasi se med ljudmi vendar-I le utrjuje zavest, da je treba na okolje paziti, da ni vseeno, če so zrak, voda in zemlja zastrupljeni z vse mogočimi kemikalijami. Tudi ljudje smo del narave in se z onesnaževanjem okolja zastrupljamo tudi sami. Ni vseeno, kakšno hrano jemo; tisoče in tisoče let so ljudje prebili brez kemičnih dodatkov, v zadnjih petdesetih letih pa so kmetom in konzumentom vbi-jali v glavo, da je umetno vzgojena zelenjava brezpogojno potrebna za napredek in preživetje na zemeljski obli.
Kot rečeno, prepričanje te vrste se vztrajno umika in zdrava pamet naj poskrbi tudi za zdravo telo. Bio kmetje na Koroškem so se povezali v svojem združenju, ki ima vsako leto večje aktivnosti in ki nenehno širi svojo prodajno mrežo. Tako bo v Celovcu med 20. in 22. septembrom na Novem trgu okoli celovškega zmaja »Bio praznik Alpe Jadran«, kjer bodo bio kmetje ponujali svoje specialitete in prepričevali še zadnje neverne Tomaže, da so naravno pridelani kmetijski produkti ravno tako okusni kot vsi drugi (če ne še bolj), na vsak način pa veliko bolj zdravi.
Predsednik združenja bio kmetov Johannes Tomič je poudaril, da želi združenje v prvi vrsti služiti kot servis kmetom, da jim pomaga ustanavljati prodajne mreže, da opravlja zanje poti na urade, skrbi za imidž in reklamo in tako dalje.
Od pomladi naprej je pri prodaji naravnih izdelkov in pridelkov pravi »boom« in trend gre še vedno navzgor. Ljudje so za dobro in zdravo
RAVNE NA KOROŠKEM
Likovna razstava:
A ledavna otvoritev samostoj-IVne razstave likovnih del domačina, likovnega pedagoga Stojana Brezočnika, v tamkajšnjem razstavišču, je popestrila kulturni utrip v tem železarskem mestu, nekdaj bolj naklonjenemu likovnemu ustvarjanju. Slike so narejene bodisi v kombinaciji tuš risbe ali v akrilu. Poleg dopadljivosti gledalce soočijo s problemi minevanja in neprestanih sprememb v bivalnem okolju, torej
Gledati in videti
tudi v odnosih med ljudmi. Avtor je vnesel še nekatera besedila filozofa Friedricha Nietzscheja, in pesnikov Franceta Prešerna in Dragotina Ketteja. V nagovoru udeležencem otvoritve je Stojan Bre-zočnik med drugim menil, da se vse premalo ljudi potrudi videti dogajanja, čeprav jih gledajo, ter povabil k razmišljanju ob slikah. Te pa je zasnoval že leta 1996. Razstava bo odprta do konca septembra. S. Š.
Z razstave likovnih del Stojana Brezočnika na Ravnah
prehrano pripravljeni plačati tudi nekoliko veö kot običajno. Kot pravi predsednik združenja, je treba kmetom, ki kmetujejo še vedno po konvencionalnem načinu, vzeti strah pred »skokom v vodo«, da bi kmetovali biološko. Pridelki niso nič manjši, pravijo, na vsak način
Znani televizijski kuhar Alois Mat-tersberger bo nastopil na bio prazniku
pa so bolj kakovostni. Na Koroškem načrtujejo trgovine, ki bodo prodajale izključno biološko pridelana živila, na Dunaju taka trgovina že obstaja - to je celo veletrgovina, kjer
20.-22. SEPTEMBRA: BIO PRAZNIK ALPE JADRAN
Iz leta v leto več ekološke zavesti
dobiš biološko celo mačjo in pasjo hrano!
Na tem sejmu bio kmetov bodo sodelovali tudi kmetje iz Italije in Slovenije. Prav sodelovanje iz Slovenije pa spremljajo težave, saj je znano, da ne sme brez posebnih dovoljenj čez mejo nobena pokvarljiva hrana. Vendar je organizatorjem - izjemoma - uspelo, da bomo lahko primerjali pridelke iz treh dežel.
Na Novem trgu pa se bodo predstavili tudi bio kuharji iz treh dežel, v restavracijah ali gostilnah pa bodo pomagali dijaki iz turistične šole v Beljaku. Pripravljen je tudi jedilni list v treh jezikih.
Sploh pa je večjezičnost pri združenju bio kmetov očitno samoumevna, saj ni prvič, da so vabila in obvestila tudi v slovenščini (in to v »normalni«, kar ni tako samoumevno na Koroškem).
Tako bodo imeli obiskovalci tega praznika na voljo seveda tržnico z izključno biološkimi pridelki, kjer bo 40 kmetov razstavljalo in prodajalo mesne izdelke, močnate jedi, sadje in zelenjavo, pa tudi sokove in alkoholne pijače.
Kogar zanima, če je voda, ki jo pije doma, zdrava in dobra, jo bo lahko dal na trgu tudi preiskati!
Kmetje vabijo tudi v tri gostilne in sicer v Bio-Gasthaus, v Bio-gostilno in v Bio-trattorio -torej ponudba treh dežel, kjer boste imeli na izbiro več vrst zajtrka, majhne prigrizke, obilna kosila, lahke obroke in celo večerje.
Na tem prazniku pa bo tudi umetnost imela svoj prostor.
T
1FRAN
5TRUGARSTVO
novo
novo
novo
IZLOŽBENA OKNA V CELOVCU
na vogalu Kolodvorska - Mežiška Bahnhofstr. - Mießtaler Str. nasproti deželne vlade
Stalna prodajna razstava v Šmihelu nad Pliberkom je odprta v ponedeljkih in torkih
9.oo - 12.oo / 13.oo - 18.oo in po dogovoru
Franc Merkač
A-9143 St. Michael/Šmihel 3 TEL. 0 42 35 / 44 1 22 e-mail: homeOfran.at
www.fran.at
PRIREDITVE
ČETRTEK, 20. 9.________________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Gledališki abonma »Markiza de Sade«. Gostuje: SLG Celje
PETEK, 21. 9.__________________
BILČOVS, v kulturni delavnici Gasser
19.00	Odprtje razstave Gustava Januša
CELOVEC, koncertna hiša, velika dvorana - SPZ, Glasbeno gledališče Gabriel
20.00	Koncert slovenskih Ljudskih pesmi. Izvajalci: simfonični orkester RTV-Slovenija,
Mia Žnidarič-sopran;
Gabriel Lipuš-bariton
PLIBERK, Cafe »PAZZO«
20.00	Vernisaža: Hanzi-Jani Mlečnik -Telesa. Pozdrav: Eda Velik, kitara: Janez Gregorič
SOBOTA, 22. 9._________________
OBIRSKO-KORTE, gostilna Srienc
10.30	Doživljanje narave
v Karavankah - Korške peči. Prezentacija prvega dela projekta
BLATOGRAD (Možberk), farna cerkev - SNI Urban Jarnik, KA, K KZ
16.00	Odkritje spominske plošče Urbanu Jarniku; spored oblikujejo: Bernarda Fink-Inzko in Spela Filipič ter recitator Martin Dovjak. Govornik dr. Teodor Domej. Okvirni spored: Pohod v spomin na obisk F. Prešerna in A. M. Slomška pri Urbanu Jarniku v Možberku. Prevoz z ladjo iz Celovca v Poreče, nato poldrugo uro prijetne pešhoje v Možberk; odhod ladje iz celovškega kopališča ob 12. uri.
VOGRČE, farna dvorana -KKD Vogrče
19.30	Premiera komedije: »Velikaška norost«. Nastopa gledališka skupina KKD Vogrče,
Režija: Franci Končan
NEDELJA, 23. 9.
ŠENTJANŽ, k & k
10.30	Otroški program »Mali rimski cirkus«. Gostuje Andrej Rozman-Roza
ŠMIHEL, na Davidovem travniku
14.00	Vaški praznik
ŠENTJAKOB, farna dvorana -Društvo upokojencev Šentjakob
14.00	Kulturna prireditev. Nastopajo: ženska vokalna instrumentalna skupina »STRUNE« iz Zasipa
v Sloveniji, predstavitev knjige »Tako smo živeli 9«, nato družabno srečanje.
PONEDELJEK, 24. 9.
ŠENTJAKOB, Višja šola
19.00	Slovenščina za začetnike: vodi mag. Monika Kelih
SREDA, 26. 9.__________________
VETRINJ, samostan Vetrinj, dvorana fresk
19.30	Klavirski recital -Anton Kernjak
LEDINCE, pri Borovcu (Hotel Mittagskogel): Otroški vrtec Ringa raja
9.00	- 13.00 Dan odprtih vrat ob
evropskem dnevu jezikov________
ČETRTEK, 27. 9.________________
ŠENTJANŽ, k & k
19.00	Nemško vodenje skozi razstavo »Jeseniški plavži«;
vodi Adolf Branž
CELOVEC, kavarna Sever,
Villacher Straße 6
19.30 Etiopija - sakralna umetnost in etnična raznolikost, dia-preda-vanje ddr. Wilhelma Bau m a in razstava ikon, rokopisov in predmetov iz Etiopije
PETEK, 28. 9.__________________
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v cerkvi - SPD Rož 19.30 Koncert »Pesem zbledele zemelje«. Nastopa zbor Rož. Zborovodja: Lajko Milisavljevič
CELOVEC, Interkulturni center ljudski dom (IKUC)
20.00	koža-com, media-performance. Nastopajoči: Zvonka Simčič, Helmut Schäfer, Herbert Amreich, Karl Jenšac
SOBOTA, 29. 9._________________
DUNAJ 1010, Minoritenkirche -Tamburaški ansambel Slovenk in Slovencev na Dunaju, FERMATA
17.00	KONCERT. Sodelujejo: Tamburaška skupina TAMIKA, tamburaški sastav TAMBEČARI, Tamburaški ansambel FERMATA
BILČOVS, pri Miklavžu -SPD Bilka
19.30 Igra: »0 debelem pradedku in razbojnikih« (Josef Čapek). Nastopa mlajša mladinska skupina SPD Bilka
ŠENTKANDOLF PRI KOTMARI VASI, pri Pušniku -SPD Goijanci
20.00	Veselica Goijancev. Igra ansambel Podjunski muzikantje
ŠENTJANŽ, k & k
20.00 Kabaret »So was dummes«. Gostujejo Die Niederträchtigen iz Nižje Avstrije
SUHA, ljudska šola
20.00	»20 let Okteta Suha«, predstavitev nove CD. Sodelujejo: Glasbena skupina Čalata -Češka, Gern. Chor Heimatklang Bach/Potoče, MePZ Podjuna -Pliberk, Pevsko-instr. skupina KPD Drava
NEDELJA, 30. 9.________________
ŠMIHEL, farna dvorana -KPD Šmihel
11.00	Premiera igre »Zgodba iz nekdanjih dni« (Breda Pugelj). Nastopa otroška gledališka skupina KPD Šmihel
CELOVEC, v stolnici -Dušnopastirski urad, Mohorjeva družba
15.00	Slomškova nedelja. Ob 16. uri sv. maša, nato pa agapa
, BILČOVS, pri Miklavžu -SPD Bilka
19.00	Igra: »0 debelem pradedku
in razbojnikih« (Josef Čapek). Nastopa mlajša mladinska skupina SPD Bilka
ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU, v cerkvi - SPD Rož 19.30 Koncert »Pesem zbledele zemelje«. Nastopa zbor Rož. Zborovodja: Lajko Milisavljevič
SREDA, 3. 10.__________________
LJUBLJANA, Cankarjev dom -Gallusova dvorana
19.30 Slavnostni koncert Slovenskega okteta ob 50. letnici obstoja
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 21.09. I 18.00 Zrcalo kultura: Razstava Jože Tisnikar 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Teen Beat Attack 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Ed Wood 01.00 Zrcalo kultura (pon.) 02.00 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan_____________________________________
SO 22.09. I 18.00 Svet je vas 18.45 Poročila 19.00 Special: Europa von unten
20.00	BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Siesta 01.00 - 06.00 Glasba - jazz/world
05.45	- 05.50 Na današnji dan___________
NE 23.09.1 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba- jazz/world 01.00 Nedelja drugače
02.00	- 06.00 Glasba - jazz/world 05.45
- 05.50 Na današnji dan_________________
PO 24.09. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Inzko
18.45	Poročila 19.00 Ta mera/ ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Glasba
21.00	Take the Jazz Train 23.00 Context XXI 24.00 Forum: Symposion »Reisen«: Gerald Bast 01.30 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
TO 25.09. I 18.00 V pogovoru: Pepica Prelog - portret 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon) 22.00 Special (pon.): Europa von unten 23.00 Vešča/ Nachtfalter 00.30 Glasba 01.00 V pogovoru (pon.) 01.45 - 06.00 Glasba -jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
SR 26.09.1 18.00 Literarna kavarna: Christine Lavant Lyrikpreis 18.45 Poročila
19.00	Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio/ Hip Hop 22.00 Mad Force/ Hip Hop 00.00- 06.00 Glasba - jazz/world
05.45	- 05.50 Na današnji dan___________
ČE 27.09.1 18.00 Po koroškem: Ženske iz Ravensbriicka 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona
22.00	Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.): Christine Lavant Lyrikpreis 24.00 Glasba - jazz/world 01.00 Po Koroškem (pon.) 01.45 - 06.00 Glasba - jazz/world 05.45 - 05.50 Na današnji dan
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 20. 9. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja
PE 21, 9. | 18.10 Utrip kulture
SO 22. 9.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 23. 9.1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena
PO 24. 9. | 18.10 Kratki stik
TO 25. 9.1 18.00 Otroški spored
SR 26. 9.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored____________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00 Dobro jutro 9.00 Sol in poper 12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.0Q Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Zurnal 17,30 Naša pesem_________________________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure - poročila Radia dva v slovenščini
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske po-pevke 15.00 Parant_____________________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend______
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 23. 9. | 13.30 ORF 2 • Privatni otroški vrtec Škofiče pod okriljem Slovenskega šolskega društva skrbi za dvojezično predšolsko vzgojo. Letos pa so v tej zgledno dvojezični izobraževalni ustanovi prijavljeni samo otroci iz enojezičnih družin • Pesem zbledele zemlje: Ekološka zavest »civilizacije« na sramotilnem stebru - stilni koncert Mešanega pevskega zbora »ROŽ« • »Naučila nas je Milka Hartman«: Moški pevski zbor »Kralj Matjaž« je vabil - češpljevo juho in oparjene rezance so kuhale libuške ženske • Hanzi Jani Mlečnik: »Telesa - Körper« • Sedmeroboj južnokoroških vasi: Predzad-nji tekmovalni dan v Zahomcu_____________
PO 24. 9.14.00 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekstu, stran 299._______________
Internet: http://voIksgruppen.orf.at
PRAZNUJEJO! Miha Zunder iz Kokij - 70. rojstni dan;
Milica Golavčnik iz Šent-lipša - dvojni praznik; Lili Dovjak s Sajde - osebni praznik; Mili Schaunig iz Potoka pri Bilčovsu - dvojni praznik; Rozi Golavčnik iz Sinče vasi - osebni praznik; člani društva upokojencev Šentjakob: Marica Koren, Mici Sima, Urši Kajžnik in Mili Kavčič - rojstne dneve; Cornelia in Jurij Perč iz Celovca - 10. obletnico poroke;
Slovenski vestnik - usmerjenost (ista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks -71
UREDNICA
Sonja Wakounig...............,............(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo ................... Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba..............Milka Kokot (-40)
Prireditve ..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Irma Božič iz Borovelj - 75. rojstni dan; Fridi Osojnik iz Lepene - 40. rojstni dan; Jožef Eržen in Ljudmila Rutar iz Lovank - rojstni dan, Miha Bajec iz Podjune - rojstni dan; Justa Sadnikar iz Nagelč - rojstni dan; Matija Hribernik iz Gluhega lesa - rojstni dan; Barbara Hirm iz Apač - rojstni dan; Hanzi Thaler iz Holbič - 38. rojstni dan; Franc Ambroš iz Štebna - rojstni dan; Ljudmila Sticker iz Šempetra - rojstni dan; Terezija Pachtev iz Pliberka - rojstni dan; Angela Sedelšek iz Dolinčič -75. rojstni dan; Pep Oitzl s Polane - 89. rojstni dan; mag. Vladimir Polzer iz Šentprimoža - 30. rojstni dan; Hanzi Millonig iz Svetne vasi - rojstni dan; Milan Kežar s Horc - rojstni dan; Milko Lepuschitz iz Šentjakoba - rojstni dan; Martina Ogris s Pugrada pri Bilčovsu -rojstni dan; Tonč Feinig iz Sveč - rojstni dan; Olga Messner iz Celovca - rojstni dan; Lipej Kolenik iz Čirkovč - rojstni dan; Hanzi Kežar st. s Horc - rojstni dan; Franc Zanki iz Male vasi - rojstni dan.
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
VESTNIK
cest«0
RAVNE NA KOROŠKEM
Razstava o ustvarjanju Mitje Sipka
l/oroška je ob 75-letnem živ-IVljenjskem jubileju Mitji Šipku posvetila pozornost z razstavo dogodkov iz njegovega življenja. Gre za osebnost, ki že več kot pol stoletja bodisi kot strokovnjak na metalurškem področju, bodisi kot ljubiteljski kulturni ustvarjalec in v novejšem času kritik družbenih razmer, sooblikuje družbeno živ-
ljenje celotne pokrajine. Postavili so jo na hodniku Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, panoji kot stenski časopis poročajo o Šipkovi navezanosti na rojstno vas Šentanel, ki ji je posvetil knjigo Šentanel, moje življenje. Od tam se je z očetovim soglasjem podal na šolanje, se 1944 leta pridružil NOB v boju za preživetje in po
ivm
Mitja Šipek - 75 let
Dežela Koroška / Biro za slovensko narodno skupnost, Carinthian Institute for Ethnic Minorities, Pedagoška akademija Celovec
XII. evropski kongres narodnih skupnosti
v samostanu v Osojah
ČETRTEK, 27. SEPTEMBRA
17.00	■ BAROČNA DVORANA
Pozdravne besede, otvoritev: deželni glavar dr. J. Haider
Otvoritveno predavanje: Jose-Maria Munoa Ganuza (prof., baskovska reg. vlada)
Glasbeni spored: Ženski kvartet Borovlje, harfistka Mojca Zlobko Vajgl
19.00	■ VITEŠKA DVORANA sprejem pri deželnem glavarju
PETEK, 28. SEPTEMBER
9.00 ■ BAROČNA DVORANA
dr. Majda Kaučič Baša, univ. Ljubljana, pedag. fakulteta, odd. za predšolsko vzgojo:
Dvojezičnost in ohranjanje manjšinskih jezikov
red. prof. dr. Albina Nečak-Liik, univ. Ljubljana, fil. fakulteta, Inštitut za narodnostna vprašanja Dvojezično izobraževanje iz sociolingvi-stičnega zornega kota
univ. doc. dr. Hans Reich, univ. Koblenz-Landau, Inštitut za medkulturno izobraževanje: Učenje jezikov in integracija - merjenje jezikovnega znanja pri otrocih priseljencev v Nemčiji
dr. Ingelore Oomen-Welke, pedag. visoka šola Freiburg:
Prvi in drugi jezik - kdaj se učiti koliko jezikov?
12.30-14.30
ODMOR
OPOLDANSKI
14.30-17.00 ■ DELAVNICE
Delavnica 1: Pravni in ekonomski okvirni pogoji za učenje jezikov (vodja A. univ. doc. dr. Albert F. Reiteter)
Delavnica 2: Alternativne metode pri učenju jezikov (voditeljica dr. Maria Wedenig, ped. akademija)
Delavnica 3: Dvojezičnost in identiteta (vodja prof. dr. Guus Extra)
17.00-18.00 ■ PREZENTACI-JA REZULTATOV DELAVNIC
19.30 ■ KONCERT Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije v osojski samostanski cerkvi
SOBOTA, 29. SEPTEMBER
9.00	■ BAROČNA DVORANA dr. Lucija Čok, ministrica za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije: Uvodno predavanje
10.00	■ P0DIJSKA DISKUSIJA: Dvojezično šolstvo na Koroškem - alibi ali joker, vodi dr. Josef Hieden, direktor Pädak v Celovcu
13.00	■ KONEC PRIREDITVE
vojni zaposlil v ravenski železarni, kjer je po dopolnilnem izobraževanju v ZDA in Franciji postal vrhunski strokovnjak odkrivanja napak v jeklu (de-fektoskopija) in še danes je dejaven v mednarodnem prostoru. Ljubiteljsko ustvarjanje gledališkega in filmskega igralca ter pisca dramskih tekstov kaže na močno prisotno potrebo po razširjanju Prežihove proze v druge medije, saj je zelo cenil Vor-ančeva dela. Še vedno pa čaka premiero Šipkova drama Med zakonom in vestjo. Na glasbenem področju ga predstavijo kot pisca besedil narečnih popevk in 35-letnega vodenja ljudskih pevcev Šentanelski pa-vri, ki pojejo »brez not... in iz srca«. Posebnost je prav tako monodrama Svetneči Gašper, ki jo je naredil iz novele Prežihovega Voranca Pot na klop in uprizoril čez 700 krat. Kdor obiskuje javne prireditve, pa ne more mimo govorov, ki so jedrnati, literarni in družbeno kritični.
Razstava omenja tudi številna priznanja kot: Kidričeva nagrada za izume in tehnološke izboljšave (1987), Severjeva nagrada za najboljšo igralsko stvaritev na amaterskem odru (1976), Srebrni častni znak svobode (1996) in Zlata plaketa za življenjsko delo v ljubiteljski kulturni dejavnosti (2001). S. Š.
KORTE
Pogreb Andreja Hribarja
NI a Veliko gospojnico je v IM Kortah umrl Andrej Hri-barj, po domače Točaj. Pokojni je bil v 82. letu starosti in je daleč naokoli bil znan in spoštovan kot trden kmet, kot zaveden Slovenec in kot u-strežljiv sosed.
Andrej Hribar je bil živa priča trpljenja, kije v 20. stoletju prizadelo slovenski narod na Koroškem, saj je Točajeva družina plačala velik krvni davek za svobodo. Med tem, ko je on kot po sili vojak moral služiti nemškemu vojaškemu stroju, so nacisti ob pomoči domačih kolaboraterjev doma preganjali Točajevo družino. Prvi val pregnanstva je bil 26. septembra 1943, ko so odgnali očeta Anzeljna in brata Jozija najprej v KZ Dachau, od tam pa v koncntracijsko taborišče Lublin na okupiranem Poljskem. Oba sta tam umrla: oče Anzelj 10. februarja 1944, brat Jozij pa 16. febnruarja 1944. 19. novembra 1944 pa so nacisti dokončno pregnali vse Točajeve, med njimi mater Elizabeto, domačijo pa zasegli kot nemško lastnino.
Po vrnitvi iz vojne je Andrej Hribar prevzel izropano domačijo in se vse do leta 1948 moral boriti, da so obla-
sti popravile storjeno krivico in končno vrnile zaseženo domačijo, ki je bila bivša »nemška lastnina« (»deutsches Eigentum«). Svojo življensko družico si je poiskal pri Jugu v Selah in skupno sta posest postavila na trdne temelje, svoje otroke pa vzgojila v zavedne in delavne člane naše narodne skupnosti. Vsem sta nudila temeljito izobrazbo, saj so obiskovali slovensko gimnazijo.
Andrej Hribar je kot malokdo poznal svoj rodni kraj in vedel za vsa ledinska in krajevna imena. Trpel je, ko je videl, kako jih namerno potujčujejo in kako izginjajo iz vsakdanjega življenja. Zato je svoje dragoceno znanje dajal naprej svojim otrokom in vnukom, da ne bi šlo v pozabo.
Andreja Hribarja smo k zadnjemu počitku položili v petek, 17. avgusta. Na njegovi zadnji zemeljski poti ga je pospremila velika množica pogrebcev in znancev. Pogrebne obrede je opravil župnik Tomaž Holmar, v slovo pa so mu zapeli domači pevci. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil, ženi, otrokom in vsemu sorodstvu pa velja naše iskreno sožalje.
DRAVOGRAD / RAZSTAVA BUČ
Rastline sonca in vlage
W sklopu tradicionalnih prire-V ditev Zlata jesen, ko se predstavijo pridelovalci hrane okoliških kmetij, je Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Koroške v sodelovanju z domačim turističnim društvom nedavno pripravilo razstavo jedilnih in okrasnih buč, ki so jih vzgojili ljubitelji in člani društva. Predsednica društva kmetijskih strokovnjakov Tatjana Krejan-Košan je udeležencem tudi povedala, da buče spadajo med najstarejše plodovke, ki potrebujejo sonce in vlago. Letošnji pridelek zato ni bil tako dober, narašča pa zanimanje, zato načrtujejo društvo ljubite-
ljev buč oz. bučmanov. Tisti, ki jih te zelo stare plodovke bolj zanimajo, pa so prisluhnili predavanju Ruth Podgornik-Reš z naslovom: Kaj vse še ne vemo o bučah? Prireditev o bučah so deseti dan razstave zaključili s pokušino jedi z dodanimi bučami.
Priložili so še nekatere recepte priprave gibanice, kolačkov, zavitkov, kompota in mariniranih bučk.	S. Š.
Razstava je Mileno Cigler Gregorin vzpodbudila, da je napisala pesem:
O BUČAH (takšnih in drugačnih)
bu-ča ni če bu la bu-ča ni če be la bu-ča je debela bu ča je vesela!
A koliko je sort in vrst ne našteješ jih na en prst:
spužvasta buča, ježkasta buča, stekleničasta buča, buča dolginka, buča debelinka, buča patišonka, buča amerikanka.
Buča za okras, buča z bradavico; buča kakor žoga, buča za pizzo s turbanom ali brez, hruška ali žoga, rožica odprta, zelenjava z vrta:
in buča velikanka, okrogla megalomanka, naša amerikanka, klonima uganka!
Dragi bučmani zagnani, pošljite naslov Tatjani!
Morda pa naslednjo sezono pridelali boste bučo melono, ali pa z mutacijo vam rata buča, ki bi imela semena zlata ...
Astronom Herman Mikuž
NOGOMET
Lendorf podaril SAK-u točko
I endorf, bivši nasprotnik iz L regionalne lige, se je za SAK v nedeljo skoraj izkazal kot kamen spotike. Domačini so bili v vsakem oziru močnejši in dominirali tekmo, nevarni napadi SAK so bili le bolj redki.
Kljub temu so slovenski atletiki šli v vodstvo v 28. minuti, ko je Roy po prostem strelu Pa-teja izkoristil možnost za zadetek iz kratke distance. Napadalci Lendorfa so na drugi strani
spravili obrambo SAK v velike težave, in so poleg neštetih neizkoriščenih »stoodstotnih« možnosti tudi trikrat zadeli prečko oziroma vratnico. V 78. minuti pa je le bilo tako daleč: Gritzner je iz prostega strela zasluženo izenačil na 1 : 1 in s tem svoji ekipi zagotovil točko. SAK pa je tekmo zaključil z le
Q uvereno razpoloženje v tej se-3 zoni kaže šmihelska ekipa pod novim trenerjem Christianom Wölblnom. 2 : 0 proti Vov-bram je bila konec tedna že šesta zmaga ekipe v tej sezoni, ki se smeje z vrha lestvice. Prvi zasledovalec je letos precej pomlajena ekipa Metlove, ki je pred lepo
desetimi igralci, saj je Wacher-nig v 75. minuti videl rumeno-rdeči karton.
Srečni remi proti Lendorfu pa SAK-u ni omogočil obstanka na vrhu lestvice, saj je Landskron z zmago 2 : 0 proti Welzeneggu popravil svoj konto na 18 točk. Že v naslednjem krogu pa ekipa Lojzeta Jagodiča to spet popravi: v vrhunski tekmi bo vodilni Landskron namreč v nedeljo ob 16.00 go-
stoval pri SAK-u. Izkazalo se bo, kdo je res številka ena v koroški ligi!
Rezultati: St. Andrä - Trg 2 :
0,	St. Michael/L. - Treibach 2 :
1,	Nußdorf - Magdalen 3:1, Lendorf - SAK 1:1, Landskron - Welzenegg 2 : 0, Friesach - Maria Gail 1 : 2, ATUS Borovlje - Wietersdorf 4 : 1
kuliso gledalcev premagala Globasnico kar s 4 : 0. Pri zmagi Kapelčanov z 2 : 0 nad Labotom je kar dvakrat zadel Klatzer. Ri-karja in Žitara vas pa sta z remijema obe popustili na poti navzgor - Rikarja vas je igrala le 0 : 0 proti Pokrčam, Žitrajčani pa so remizirali z 1 : 1 s Štebnom/L.
9. krog (22./23.9.): Magdalen -St. Andrä, Maria Gail - Nußdorf, SAK - Landskron, Treibach - ATUS Borovlje, Welzenegg - St. Michael/L., Wietersdorf - Friesach, Trg -Lendorf
LESTVICA
1. Landskron	8	6	0	2	21:8	18
2. SAK	8	5	2	1	135	17
J. Lendorf	8	5	2	1	10:5	17
4. Nußdorf	8	5	1	2	16:9	16
5. St. Michael	8	5	1	2	12:10	16
6. Trg	8	5	0	3	14:8	15
7. Treibach	8	4	1	3	8:7	13
8. Sentandraž	8	4	0	4	12:16	12
9. ATUS Borov.	8	3	1	4	17:10	10
10. Maria Cail	8	3	1	4	9:12	10
Tl. Welzenegg	8	2	1	5	6:14	7
12. Friesach	8	1	1	6	6:15	4
13. Wietersdorf	8	0	3	5	5:14	3
14. Magdalen	8	1	0	7	5:21	3
SAK - Landskron: mnogo atrakcij za navijače
Za nedeljsko tekmo na domačem terenu proti Lands-kronu ob 16.00 so funkcionarji SAK pripravili številne atrakcije za zveste navijače:
■	za VIP-člane bo v šotoru na razpolago kitajska hrana;
■	v VIP-šotoru bo odslej trener SAK Lojze Jagodič vedno pol ure pred pričetkom tekme članom napovedal taktiko in postavo svoje ekipe;
■	vrhunsko tekmo proti Landskronu si bo v nedeljo kot gost SAK ogledal tudi slovenski selektor Srečko Katanec.
Rezultati: Šmihel - Vovbre 2 : 0, Šentpavel - Šentlenart 1 : 2, Žitara vas - St. Stefan 1:1, Po-krče - Rikarja vas 0 : 0, Globasnica - Metlova 0 : 4, Eitweg - Tinje 1 : 3, Železna Kapla -Labot 2 :0
9. krog (22./23. 9.): Labot -Eitweg, Metlova - Šentpavel, Rikarja vas - Globasnica, Šentlenart - Šmihel, St. Stefan -Pokrče, Tinje - Žitara vas, Vovbre - Železna Kapla
Pate je kot eden od stebrov SAK tudi tokrat bistveno doprinesel k remiju proti Lendorfu
1. RAZRED D
Metlova in Šmihel v dvoboju
SUPER-TRIM-SEDMEROBOJ JUŽNOKOROŠKIH VASI
Predzadnji tekmovalni dan 22. septembra 2001 v Zahomcu!
Super-Trim-Sedmeroboj ■ južnokoroških vasi 2000/ 2001, ki ga prireja Slovenska športna zveza (SŠZ) v sodelovanju s krajevninim športnimi in kulturnimi društvi, stopa v zaključno fazo: po poletnem odmoru je v soboto, 22. septembra 2001, s pričetkom ob 13. uri, na sporedu 6. in predzadnji tekmovalni dan v Zahomcu. Prireditelj je ŠD Zahomc/SV Acho-mitz, tekmovanje pa bo potekalo pri skakalnici oz. pred novo »hišo športa in gasilcev«.
Aktivne udeležence čakajo zanimive športne panoge, po razglasitvi rezultatov pa je na sporedu še zabavni zaključek. Predvidena je tudi avtogramska ura mladega vrhunskega skakalca in dvakratnega juniorske-ga svetovnega prvaka v ekipi Stefana Kaiserja.
Po petih tekmovanjih vodi zmagovalec L Super-Trim-sed-meroboja Železna Kapla s 69 točkami pred Bilčovsom (59). Nadaljna razvrstitev: 3. Šent-primož 47, 4. Pliberk 32, 5.
Sele 30, 6. Loče ob Baškem jezeru/Podgorje 24, 7. Zahomc 20. Predvidene panoge 6. tekmovalnega dneva v soboto, 22. septembra 2001, ob 13. uri v nordijskem centru Zahomc: * moški: gorski tek od izteka skakalnice, do odskočne deske 70-metrske skakalnice (približno 200 m)* ženske: dviganje uteži na čas* fantje: dirka s kotaljka-mi (speed-roller-blades) na asfaltu - 1500 m* dekleta: spretnostni slalomski tek z ovirami -250 m
Veliki finale je na sporedu v soboto, 13. oktobra 2001, s pričetkom ob 13. uri v Vidri vasi pri Pliberku. Prireditelj je ŠD Pliberk.
OLIMPIJSKE IGRE 2010
Kandidature treh dežel
K
za ZOI 2010 ne bo ...
Qazprave o morebitni vno-l\vični kandidaturi treh dežel za Zimske olimpijske igre 2010 na tromeji Avstrija-Slo-venija-Italija je konec, preden da se je prav začela.Pristojni referent za šport pri koroški deželni vladi Gerhard Dörfler je na tiskovni konferenci v Celovcu poudaril, da zadeva vsaj za Koroško ni več aktualna, ker je Avstrijski olimpijski komite (ÖOC) že sklenil podpreti skupno kandidaturo Salzburga in Kitzbühla. Kandidatura treh dežel za leto
2010 zato ne bi imela podpore ne nacionalnega olimpijskega komiteja in tudi ne na mednarodni ravni.
Tudi na srečanju vladnih delegacij Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške prejšnji četrtek v Porečah ob Vrbskem jezeru je bilo že jasno, da iz kandidature ne bo nič. Na tiskovni konferenci je Dörfler še dodal, da si lahko predstavlja morebitno kandidaturo treh dežel za leto 2014. Pobudo za vnovično kandidaturo za leto 2010 sta pred nekaj dnevi aktualizirala deželni svetnik ljudske stranke (ÖVP) v koroški deželni vladi Georg Wurmitzer in celovški župan Harald Scheucher, pobudo pa so podprli tudi socialdemokrati (SPÖ). Celovški župan Scheucher je pri tem predlagal, da bi (po Trbižu in Celovcem) pri tretjem poskusu bila nositeljica skupne kandidature Kranjska gora oz. Slovenija.	I. L.
NOGOMET/SLOVENIJA
Goričani vse bližji drugi ligi
^^smi igralni dan v slovenski nogometni Si.mobil ligi je prinesel kar nekaj presenečenj. Petkratni državni prvaki, nogometaši Maribora, so izgubili doma proti Muri z 0 : 1, Domžale so proti novincem, ekipi Era Šmartno, klonile kar z 1 : 5, Publikum pa je gladko z 0 : 2 izgubil na gostovanju na Prevaljah. HiT Gorica po porazu z Olimpijo (1 : 2) ostaja na zadnjem mestu in ji. grozi izpad iz Si.mobil lige. Po porazu na domačem igrišču proti Osijeku (1 : 2), grozi Novogoričanom izpad tudi v prvem krogu pokala Uefa. Olimpija bo v tem pokalu gostila danski Brondby šele danes. Rezultati 8. igralnega dne lige Si.mobil: Maribor - Mura 0:1, Rudar (Velenje) - Triglav Kranj 3:1, Domžale - Šmartno
1	: 5, Korotan - Publikum Celje
2	: 0, Olimpija - HiT Gorica 2 : 1, Primorje Ajdovščina - Koper (zaradi dežja in burje preloženo na 26. september); vrstni red:
Primorje in Maribor po 16 točk, Koper 15, Olimpija 14, Šmartno 12, Publikum, Mura in Rudar po 11, Korotan 9, Triglav 7, Domžale 5, HiT Gorica 3.
Pari 9. igralnega dne, 22. septembra: Koper - Korotan, HiT Gorica - Rudar (16.30); 23. septembra: Publikum - Maribor, Šmartno - Primorje, Triglav - Domžale, Mura -Olimpija (vse ob 16.30).
Odbojka:
Slovenci se daleč od vrha
Moška odbojkarska reprezentanca je v minulih dneh v češki Ostravi prvič v zgodovini igrala na evropskem prvenstvu. Slovenci so bili v petih tekmah vselej poraženi, poleg pomanjkanja izkušenj je bila njihova hiba prenizka telesna višina. Proti Slovaški so izgubili z 2 : 3, proti Čehom 1 : 3, proti Rusiji, Nizozemski in Bolgariji pa z0:3; Y finalu je Jugoslavija s 3 : 0 premagala Italijo. D. T.
ŠAHOVSKI OREH Št. 1711	Silvo Kovač
Petrosjan - Pachman (Bled 1961)
Petrosjanove figure so v nastali poziciji zasedle središčna polja in so pripravljene za akcijo na obeh krilih. V trenutno slabost črne pozicije odločilno poseže bela dama. Tako je
nastala ena najbolj efektnih kombinacij nekdanjega svetovnega prvaka T. Petrosjana. Naloga pri trenju oreha se glasi: beli na potezi zmaga!
Rešitev št. 170
Za napad na belo damo, ki varuje točko g2, Keres najprej žrtvuje kmeta l...c6! 2.Dc6: Tc3! Črna trdnjava zasede c-linijo in beli jo zaradi mata na polju g2 ne sme vzeti. Po umiku 3.Dd5 sledi napad
3..	.Tc5 4.Dd2 (na 4.Db7 Tc2! s prednostjo črnega). Sedaj nastane zaključni razplet
4..	.Tcl:! in beli seje vdal! Na 5.Tcl: Sf3 šah - šeh; na 5.Del: Dg2: mat!