Na]ve2ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za r*e leto • . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * I The Tke largest Slovenian Daily in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki limit evety day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 W0. 97. — STEV. 97. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, FRIDAY, APRIL 26, 1935. — PETEK, 26. APRILA 1935 VOLUME XI.ni. — LETNIK XLIII. GLAVNA POZORNOST JE POSVEČENA AVSTRIJI DRŽAVE MALE ANTANTE NE BODO POD NOBENIM POGOJEM DOVOLILE OBNOVO MONARHIJE Med državami bo sklenjenih več pogodb, po katerih bo zajamčena neodvisnost Avstrije. — Poljska noče biti udeležena. — Udeležba Nemčije se dvomljiva. — Francosko-ruska zveza odvisna od Rusije.—Rimska konferenca se bo vršila 3. junija PARIZ, Francija, 25. aprila. — Podonavska zveza, po kateri se bodo države zavezale, da se ne vrne-, savajo v notranje zadeve drugih držav s posebnim ozirom na Avstrijo, bo sestojala iz več pogodb med posameznimi državami, ki meje na Avstrijo ter bo sestavljena po vzorcu nameravane francosko-ruske zveze. Francija in Italija, ki največ delujeta na to, da se sklene podonavska zveza, bosta na konferenco 3. junija povabili Avstrijo, Nemčijo, Jugoslavijo, Ce-hoslovaško in Madžarsko. V Rimu bodo vse te države povabljene, da se pridružijo Franciji in Italiji ter podpišejo pogodbo, ki bo vsebovala in določevala med drugim tudi kazen za ono državo, ki se bo v nasprotju z določbami te pogodbe vmešavala v notranje zadeve Avstrije, s čemur bo Avstriji zajamčena neodvisnost. RIM, Italija, 25. aprila. —Rimska konferenca, ki bo razpravljala o podonavskem problemu, bo naj-brže sklicana 3. junija. Glede držav, ki bodo povabljene na to konferenco, pa je potrebna izprememba. Prvotno je bil namen povabiti vse države, ki imajo kak interes v o-srednji Evropi. Pri tem pridejo v prvi vrsti vpoštev države, ki meje na Avstrijo — Nemčija, Cehoslo-vaška, Madžarska, Jugoslavija in Italija — poleg tega pa še Francija, Romunska in Poljska, Anglija pa bi bila samo kot opazovalka. Sedaj pa je gotovo, da Poljska in Romunska ne boste povabljeni. To izpremembo je bilo treba napraviti na prošnjo Poljske, ki predvsem želi živeti v prijateljstvu z Nemčijo in želi storiti vse, kar Nemčije ne bi žalilo. Da zaradi tega Poljska ne bi prišla v preveč oči-vidno zadrego, je bilo sklenjeno, da tudi Romunska ne bo povabljena. Gotovo je, da se povabilu ne bodo odzvale vse države. Z isto gotovostjo se more tudi pričakovati, da Nemčija ne bo šla na konferenco. Francija, Avstrija in Madžarska bodo prav gotovo na konferenci, druge države pa so še dvomljive. BEOGRAD, Jugoshavija, 25. aprila. — Zelo važno izjavo glede bodoče konference v Rimu je podal zagrebški list "Novosti", ki pogosto zastopa stališče ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bogoljuba Jeftiča. * Novosti" namreč pravijo, da Jugoslavija in ostali dve državi Male antante pod nobenim pogojem ne bodo dovolile, da bi se, kot nameravajo gotovi krogi v inozemstvu, zopet obnovila avstro-ogrska mo-nartyja. PARIZ, Francija, 25. aprila. —Četudi je zunanji minister Pierre Laval po utrudljivem diplomatič-nem delu zadnjih tednov odšel na kratke počitnice, vendar so francoski zunanji urad, francosko poslaništvo v Moskvi in sovjetsko poslaništvo v Parizu na delu, da odstranijo zapreke, vsled katerih so bila prekinjena pogajanja med Francijo in Rusijo za medsebojno vojaško zvezo. Nekateri diplomatski krogi pa so prepričani, da bo prihodnji teden poravnano vse, kar ovira to zvezo in da bo pogodba podpisana, ko bo Laval obiskal Moskvo. To je skoro gotova stvar, vendar pa je vse odvisno od Rusije, ki do sedaj še ni odgovorila. Francija želi, da bi bila pogodba takega značaja, da ne bi nasprotovala dosedanjim obveznostim Francije. Rooseveltov načrt za javno pomoč ZAGOVORNIKI HAUPTMANNA NIMAJO DOVOLJ Za njegovo obrambo je treba še več denarja.— Zagovorništvo računa ze na priziv na najvišje J»y * socusce. Trenton, N. J., 25. aprila. — Ker javno nabiranje za Haupt-Riannov priziv ni imelo zaže-1 j enega uspoha, so zagovorniki izdali na javnost j>oziv. erghovcga sina. ROPARJI SE POSLUŽUJEJO NOVIH METOD Drzen rop na zelo prometnem kraju. — Dva roparja sta vdrla v urad zračne proge. Prometni vodja Transcontinental & Western Air Lines v New Yorku, Frank J. Macklin, se je |>o kosilu vrnil v svoj u-rad .nasproti G ran d Central železniške postajo, in se mu je imeli 1 nenavaden prizor. Trije popolnoma nagi moški so s kupa oblek in perila vlekli vsak svoje stvari. In ko je Macklin vstopil, je ravno eden rekel: "f'akaj, ta nogavica je moja' . Malo prej sta v urad zračne družbe vdrla dva roparja ter sta prodajalca voznih listkov Jamesa M. Keefe, urednika In-ternaionul News Service Barry Farisa in uslužbenca v trgovini Lemer Miltona Friedmana z revolverjem prisilila, da so se v zadnji sobi popolnoma slekli. To je star trik. katerega se poslužujejo roparji, da preprečijo zasledovanje. Roparja sta se nato polasti- BONUS POMENI VIŠJE DAVŠČINE Po katerikoli predlogi bi morala zvezna vlada izplačati od 558 do 1,622 miljonov dolarjev. — Samo novi davki bi zmagali take izdatke. Washington, D. C., 25. apr. Vladni upravitelj zadev veteranov, Frank T. Ilines je pred senatnim finančnim odborom podal natančen pregled velikega bremena, katero bi ameriški narod prevzel na svoje rame, ako bi izplačal vojaški bonus. Hines je rekel, da bi vlada, ako bo tudi senat sprejel slično predlogo, kot jo je že poslanska zbornica, morala od kongresa zahtevati od 558 milijonov dolarjev do 1 bilijona 622,112,000 dolarjev, kar bi mogli prinesti samo novi davki. V ušesih članov finančnega odbora je še šumelo svarilo zveznega zakladničarja Mor-geirthana: večja izplačila, večji davki! Hin«*s je v visoko tehničnih računih, katerim so mogli poslušalci le težko slediti, rekel, da bi kompromisna predloga senatorja Harrisona zahtevala $558,000,000 več izdatkov kot pa določa dosedanja tozadevna postava. Ako pa bo sprejeta Patina nova ali Vinsonova predloga, pa ho treba izdati še eno milijardo več. To je bil že tretji dan, ko je moral finančni odbor poslušati take račune. Kakšno poročilo bo (»odano o tem senatni zbornici, sedaj še ni mogoče vedeti. Washington, D. C., 25. apr. Zvezni zakladničar Morgen-tliau je nepričakovano senatnemu finančnemu odboru ]h»-vedal. da bo bonus veteranom zahteval zvišanje davkov na dedščine. Morgenthau je rekel, da bi vsako izplačilo vojaškega bo-nusa pomenilo veliko breme za zvezno blagajno, ki bo morala dobiti nadomestilo za te izdatke iz drugih virov in to so novi davki. la $(>85 v gotovini, sta vzela še nekaj obleke svojih žrtev ter sta se nato izgubila v množici ljudi. Pri ropu pa sta imela smolo, kajti, ko bi bila prišla malo prej, bi dobila še $3000, katera vsota je bila malo prej naložena na banki. Nič ni pomagalo, dff je Mackii-n takoj poklical policista, kajti o roparjih ni bilo ni-kakega sledu. Komaj sta bila roparja na cesti, so trije moški previdno, da jih kdo ne bi videl z ulice, prilezli iz kupa obleke ravno v trenutku, ko je -Macklin vstopil v urad. NAČRT SE JIM JE POSREČIL V Warren, O. so roparji iz poštnega avtomobila odnesli $72,000. — Za roparji ni nikakega sledu. Warren, O., 25. aprila. — Trije roparji, katerih eden je bil oborožen s strojno puško, so •napadli ]>oštui avtomobil, so prisilili šoferja, da je avtomobil zajN'ljal v neko prazno garažo na državni meji ter so tam odnesli tri poštne vreče, v katerih se je med drugim nahajalo $7.2,000 v gotovini. Šofer Burt Villers je sicer imel pri sebi revolver, toda trdi. da proti premoči ni mogel ničesar storiti. Roparji so ga pustili v avtomobilu in ga niso niti zaklenili. Rop je takoj naznanil policiji, ki pa za zločinci ni mogla najti nikakega sledu. Dve mladi dekleti, ki sta videli napad, sta tudi naznanili policiji, še pr«>diio so roparji izpustili Villersa, toda to ni nič koristilo, kajti roparji so naglo pobegnili. Denar es je nahajal v priporočenem pismu na podružnico Republic Steel Corporation v Warren n in je bil določen za izplačilo delavcem. Roparji so poštni avtomobil ustavili, ko je z železniške | m »staje odpeljal pošto ter je bil na potu na poštni urad. Roparji so morali natančno vedeti, da se v poštnem- jivtomobilu nahaja denar. ff*ro«te m am, 0LAB if A&ODA «ajT*Sji demald dmOt » Sdrnfenih drimk OBRAČUN __ZV ST A ŠI Gen. Papoulas in K i -missis sta bila ustreljena. — Bila sta voditelja zadnje grške revolucije-__ Atene, Grška, 25. aprila. — Kratko vojaško j>oročiIo je na-zanilo. da sta bila ustreljena brigad n i general Pajmulas in generalni major Kimissis, katera je vojaško sodišče obsodilo na smrt, ker sta bila udeležena pri zadnji grški revoluciji kot voditelja republikanske obrambne zveze, katere predsednik je bil Papoulos. Ustreljena sta bila ob 5.20 zjutraj. Pre«!no sta morala u-mreti, sta oba sprejela cerkvene zakramente in navzoči so bili samo častniki. yAtene, Grška, 25. aprila. — General Papoulos, ki je bil u-strcljen skupno z generalom Kimissisom, je bil nekoč poveljnik grške armade v Mali Aziji ter je bil že vpokojen, ko se je pričela revolucija. Smrtna obsodba je bila izvršena na polju za otroško bolnišnico. Paris, Francija, 25. aprila. Bivši grški ministrsik predsednik in voditelj grške revo- PREDSEDNIK BO OSEBNO NADZOROVAL VSE IZDATKE WASHINGTON, D. C., 25. aprila. — Roosevel-tova vlada bo šla po osmih potih v svojem prizadevanju, da deželi vrne prosperiteto s tem, da bo izdala za razna dela $4,880,000,000. Predsednik Roosevelt je rekel, da 1k> osebno nadzoroval te izdatke. Eno uro je predsednik sedel pri svoji mizi s 150 časniškimi poročevalci, ki sa v )H»lkrogu sedeli njemu nasproti ter jim je (»ovedal* na kak način ho izdan denar, ki mu ga je dovolil kongres za pobijanje brezposelnosti. Osem poglavitnih točk Roo-serveltovega načrta je: 1. Ciradba cest in odstranitev železniških križišč; 2. pomoč farmer jem, ki so bili prizadeti zaradi suše in peščenih viharjev; .'i. elektrifikacija farm; 4. zgradba hiš v mestih in po deželi z nizko najemnino; 5. pomoč delavcem z belim ovratnikom; f». razširjenje (X'C. 7. posojila državam, okrajem in mestom, in H. |K>gozdovanje iti pi »setev opustošenih farm. Roosevelt je poročevalcem povedal, da je ta načrt tako obsežen in zapleten, da ga ni mogoče v eni uri razložiti ter jili je odslovil. Rekel pa jim j«\ da jim bo mogel v 24 lirah podati nadaljnja pojasnila o svojem načrtu. Kot pravi predsednik Roosevelt, je njegov poglavitni namen odpraviti javno podporo in mesto tega brezposelnim preskrbeti delo. PREDSEDNIK BO GOVORIL PO RADIO Washington, D. C., 25. apr. V nedeljo zvečer ob desetih (Eastern Standard Time) bo govoril predsednik Roosevelt pol ure po radio ter pri tej priliki pojasnil svoje načrte za javne gradnje. Zadnjič je govoril dne 30. septembra. PASTIRSKO PISMO PROTI KOMUNIZMU V nedeljo bo prečitano v vseh cerkvah ne\vyorške nadškofi je pastirsko pismo kardinala Havesa, v katerem bo priporočil potrebo odločnega boja med krščanstvom in komunizmom. lueije Eleutherios Veni zel os je rekel, da je bila Italija v prvi vrsti kriva, da se je grška revolucija izjalovila. "Ubiti želim nespametno misel, da sem bil kdaj v zvezi z Italijo ali Bolgarsko", je rekel Venizelos, ki sc nahaja v prostovoljnem izgnanstvu v Parizu. "Italija me je vrgla ob tla. Ako Italija ne bi bila preprečila mojemu prijatelju generalu Nikolaju Plastirasu, da bi dospel k meni, bi bil jaz danes gospodar Grške". OČETA IN MATER _JE USMRTIL Sodnikov sin je usmrtil očeta in mater v namenu, da bi se polastil $17,000 zavarovalnine. Austin, Texas, 25. aprila. — V namenu, da se polasti zava rovalnine v znesku $17,000, je dvajsetletni študent Howard Pierson usmrtil svojo mater in svojega očeta sodni1",: Willia-ma A. Pierson. Šerifu Lee Allenu je priznal svoj grozni čin. Fant se je sam ustrelil v roko ter najprej zatrjeval, da s » družino napadli roparji, ki so usmrtili njegovega očeta ia mater, njega pa ranili. Tekom zasliševanja se je p.i začel zapletati v nesoglasja in je slednjič vse priznal. Da je storil svoje dejanje premišljeno, je razvidno iz dejstva. ker je že pred tednom dni kupil revolver v Galvestonu ter pri tem povedal prodajalcu napačno ime. SeVif Allen je izvedel, da je Howard rekel nekemu svojemu prijatelju, da bo usmrtil o-četa v namenu, da se polasti zavarovalnine. Na vprašanje časni škili poročevalcev, čemu je to storil, je odvrnil, da je imel dovolj vzroka. Zdravniki, ki so ga preiskali, izjavljajo, da ni popolnoma normalen. Včeraj je očeta in mater odpeljal z avtomobilom v bližnjo okolico. Petnajst milj izven mesta je ustavil. Rekel jima j<-, naj stopita v grmovje, češ, da jima bo pokazal neko znamenitost. Najprej je oddal strel na mater, potem pa še na očeta, in ko sta se vila v krvi pred njim, jo oddal na oba še par strelov. Očetu je vzel iz žepa denar in uro fer se odpeljal tri milje daleč. Nato si je ranil roko ter zakopal denar, uro in revolver v pesku. Za tem se je odpela! v mesto naravnost na policijsko stražnico, kjer je izjavil, da so družino napadli roparji. TAJFUN V MANDŽURIJI London, Anglija, 22. aprila. Vroč tajfun, ki je napolnil o-zračje s prahom in ki je najbr-že prišel iz japonskega vulkana Assocavama na otoku Hon-šip, 850 milj daleč in je porušil nekaj hiš, je povzročil med prebivalstvom Harbina v Mandžuriji mnogo strahu. Kakor hitro pa je pri hrumel vihar, tako naglo se je polegel, nenadoma je postalo hladno in( pričela je padati toča. "OLA8 NARODA' HEW YORK, FRIDAY, APRIL 26,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda 9f Owned sad Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakaer. President L Benedik, Trees. If W. 18th Street. i W the corporation and addraaMa of above officers: •f Manhattan, New lark City. N. Y. "6LA8 CValee < NARODA" ) T ti Ml liwi Day Except Snadayn aad Holidays Bi fflrio letn nlja aa lanftt ta Za New York aa wilff leto ...... $7.00 iiil. -žL^litt® O mm ••teaeeaaaaaeeaae« f6.00 Za pol leta . 9&00 Ar pol teti ••••••aeeee««eee*a»e $3410 Za Inoaeaucvo aa eelo lato • • • • $7.00 teti •••••••••••aee (L00 Za pol leta .. ..............MM $U» SafcecrlptioD Yearly $6.00 "Glas Naroda" labaja reakl dan lsrsemW nedelj la pramlkoe. ttapisl bres podpisa In osebnosti se ne priobCoJejo. Denar naj ss blagovoli •omjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss aam tudi prejinje blvslidče naaaanl, da hitreje najdemo naslovnika. -ULAtt NARODA", XI« W. 1M Street New Ysrtu N. X. SKRAJNO PEREČE VPRAŠANJE "TF" TRINERJEVO GRENKO VINO odpravlja zaprtje, napihujenost, nervoznost, nespečnost. Ali zamorejo v slučaju vojne ostati Združene »h-žave nevtralne? To je nad vse važno vprašanje, s katerim se peča večina ameriškega naroda in na katerega so odgovorili najuglednejši možje: — V slučaju vojne morajo Združeno države ostati absolutno nevtralne- Vodilni možje v kongresu sestavljajo zakonske predloge, ki bodo zajamčile neMtJ*alnost s pomočjo enibarga na vojni materija 1 in živila ter s pomočjo prepovedi vsake finančne pcnuoči. Naj na tem mestu navedemo mnenja samo nekaterih: Zvezni senator Pope iz Idaho zavzema stališče, da nevtralnost, ki smo jo izvajali v svetovni vojni do leta 1917-ni uspešna in da bi prepove*;!' izvoza povzročila depresijo, proti kaiteri bi vstal ves narod in se -slednjič vendarle zapletel v vojno. Waiter Mills, urednik Herald Tribune in avtor knjige o vstopu Amerike v svetovno vojno, poudarja, tla Združene države do leta 1917 niso bile nikdar resnično nevtralne ter da so sentimentalni in gospodarski momenti vezali in zvezali »deželo z zavezniki. John T. F1 vini. gospodarski izvedenec ter svetovalec senatnega odbora, ki preiskuje immicijwko industrijo je mnenja, da Združene države niso vstopile v svetovno vojno iz idealnih nagibov, pač pa zato, da so ohranile svoje trgovino- Pliilipp C. Jessup, ki poučuje na Columbia univerzi mednarodno pravo, zastopa stališče, da je Amerika vstopila v svetovno vojno, ne da bi branila nevtralnost in svojo normalno trgovino, pač pa zaradi dobičkov, ki so se ji obetali od vojne. Odvetnik Frederick Cmidert je pa odočno nastopil proti zgoraj nevedenlm, iki si prizadevajo preprečiti Ameriki vstop v vojno. — Po mojem mnenju ni vojna tako nekaj strašnega kot pridigujejo nekaUieri, — pravi Coudert. — Ameriški narod hoče predvsem vedeti, če je prizadeto kakšno moralieno vprašanje. Ameriški narod se bo udeležil vojne, če bo napovedana brutalnemu napadalcu. Ti možje so s presei let j ivo ddkritosrenostjo razkrinkali ameriško nevtralnost. Amerika ni bila pred letom 1917 nikdar pošteno nevtralna in se ni vmešala v vojno iz idealnih nagibov. Amerika je 126,000 mladih in cvetočih človeških živ-1 Ijenj ter milijarde dolarjev brez vsakega najmanjšega lia-ska žrtvovala sebičnim interesom. Dandanes ni življenje na svetu boljše, kiemokracija ni utrjena, pač pa oslabljena, in začasni milijonski ddbički so šli rakom žvižgat v temnih oktoberskili dueh leta 1929. Propagandist i in agitatorji so tudi danes na delu kot so bili prdd osemnajstimi leti, toda ti ljudje se najbrž ne zavedajo dejstva, da ameriški narod ni pozabil nauka svetovne vojne, da ameriški narod ni tako slep in tako bedast, da bi še enkrat storil tako napako kot jo je storil leta 1917. Dopisi. Chicago, HI. Veliki teden je teden žalosti in tak je res bil tukaj v Chi-cagu, kjer smo imeli kar dva mrliča na en dan. Prvi je bil rojak Frank Fe-rančak, star 40 let, doma nekje iz Štajerskega. Tukaj zapušča soprogo in malo hčerko. Druga jo bila rojakinja Zora Cerjunc, rojena Janež, stara šele let in dobro poznana tukaj v Chieagu. Tukaj je živela celili 23 let in je večkrat igrala na odru. Doma je bila iz Gorice na Primorskem. Tukaj zapušča užaloščenega soproga, .'i sinove, dve sestri in eno sestro v starem kraju. Vsem prizadetim sorodnikom moje soža-lje! Na velikonočni . ponedeljek sem šla v tukajšnji Garfield park. Tam je pomladna razstava cvetlic. V tem parku imajo najlepše cvetlice, zato pa tudi prihajajo ljudje iz vseli krajev, da si ogledajo lejmto cvetlic. Razstava je odprta od S. ure zjutraj do 10. ur«» zvečer. — Vstopnina je prosta za vsakega. Torej rojaki, oglejte si to razstavo. Pred kratkim smo imeli malo domačo zabavo pri naročniku Petru Majerle. Ker je pa bilo še več drugih naročnikov Glasa Naroda zraven, je prišla tudi Zgagova kolona v po#o-vor. Moški so odobravali, češ, tla dobro po ženskah udari; ženske so bile seveda nasprotne. Jaz sem pa rekla: — Seveda, kdor bolj zasluži, ta jih bolj dobi. Potem smo pa vsak en-ga pili na zdravje Petra Zgage in zapeli: 44Prej [»a ne gremo dam', da se 1m> delal dan . . Pozdravljeni vsi čitatelji in Zgaga! Frances Lukanicli. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga koče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane 57. — V Italijo lista ne pošiljamo. Vladar, ki ne zna citati. Sultanat Maldiveških otokov, ležečih južno od Indije, je bil več mesecev brez vladarja. To se pri oas nikomur ne bo zdelo važno, kajti težko da je komu znano, da gre za imenitnega vladarja, ki nosi ponosen naslov "Vladar tisočerih otokov". Nedavno je bila pa novi sultan končno izvoljen. Sedein pretendentov se je potegovalo za prestol. Šest je visoko izobraženih, obvladajo več hindn-staifelrih hi evropskih jezikov, poznajo vse wfenne in tudi za- padna civilizacija jim ni tuja. In vendar ni bil nobeden izmed njih izvoljen. Prednost so dali knezu Ag-ganžu Malfsalu, ki ne zna ne citati ne pisati. Ta sklep je vreden premisleka. Prebivalci Maldivečkih otok so najbrž mislili, da mora biti 501etni knez, ki je dosegel uspeh v življenju, ne da bi si pomagal s sredstvi kultivi ranih ljudi, mod rej si in apretnejei od njih. Ali je bila njihova izbira re* paapetnaf Joliet, 111. Do sedaj sem le še malo dopisov čital, da bi se ne havili z delavskimi razmerami. (Vnm pa ne. saj je vendar večina nas Slovencev v Ameriki, ki smo odvisni od vsakdanjega zaslužka. Od vsepovsod pa prihajajo delavska poročila zelo ne-povoljna. Jaz pa se moram ponašati s tem, da |K»ročam o najneugodnejših razmerah iz vseli mest Združenih držav. Vsaj tako je bilo čitati v nekem tna-gazinu in tudi v lokalnem listu. Ne da bi to čitali, moramo vedeti to sami. Mesto šteje 43,000 prebivalcev pod mestno mejo, izven mestne meje pa le nekaj tisoč manj. Res je, da je nekaj to-vari, ki zaposlujejo po nekaj sto delavcev, pa kaj bo to, ko pa je zaprla vrata ena največjih tovarn, to je Illinois Steel Co. in sicer 15. marca 1931. S tem je izgubilo skoro 3 tiso« mož zaslužek. Menda ne bodo nikdar pozvani nazaj. Tudi Chicago Belt Line železnica, ki spada isti korporaciji, je odpustila nad 2 tisoč delavcev, nazaj pa je pozvala samo dvesto mož. Vsi ti morajo sedaj čakati na ugodnejše čase in se potem podati kamor si že hodi s trebuhom za kruhom. Minulo nas je, ki smo izgubili delo, lastujemo pa svoje domove. t'j»anja ni nič, da nas zaposlijo k j«' drugje v našemu mestu. Iz tega je razvidno, kaj nam preostaja, posel m o pa o-nim, ki smo že prekoračili štirideseto leto. Da ne bo tovarna, ki pripada 111. Steel Co. obratovala, imamo precej dober dokaz v tem, da je kandidiral za mest-iie.ua župana mehanik iz omenjene tovarne, ki je bil tudi izvoljen. Njegova plača je znašala osem tisoč Štiri sto letno, županova plača pa je letno blizu štiri tisoč in pet sto. O kulturnemu napredku med nami raje ne govorim. Tu se sedaj dovršuje vodna pot. katera se je započela leta lota 1891, ki pa je počivala že mnoiro let. Vodna pot sedaj veže Micliigansko jezero z Mehiškim zalivom. Vodno strugo so poglobili na 9 čevljev med Jo-lietoiu in Starvvrack. Vse drugo je bilo dogotovljeno pred več leti. Sedaj dovršujejo na zadnji postojanki, to je Rubv most. Dolg je 300 in širok (»0 čevljev. Dogotovljen bo v* juniju. Pri tej gradbi je še mnogo drugih zanimivosti, ki bi morebiti zanimale nekdaj bivajoče Slovence v Jolietu. Pozdrav! Fred Ferlin. Harrietta, Mich. Gospa Štorklja se je oglasila pri Mr. & Mrs. John < Meoren, J- 22. aprila in pustila prvorojenca. Mrs. Okoren je bila poprej'Miss Julia Krzen in učiteljica po poklicu. Mati in o-trok sta zdrava. Naročnik. Povratek Franceta Klemena. France Klemen je javnosti dobro znano ime, saj so ga v zadnjih desetih letih listi za-bežili skoro vsakokrat, kadar so poročali o kakem drznejem vlomu v Ljubljani, v okolici in drugod. Med drugim je pred leti s svojo itolpo do kraja izpraznil znano trgovino pri Dolgem mostu. Nazadnje je Klemen vzbudil pozornost tiska in policije leta 1932, ko je poizkusil vlomiti v šolo v Št. Jakobu jhmI Ljubljano. Takrat ga je Šentjakob iki šolski upravitelj zasačil pri delu in ga iz revolverja ranil v nogo, da so ga morali prepeljati na kirurški oddelek obče bolnišnice, odkoder pa je skušal vkljub težki rani jwibegniti. Takrat je dobil Klemen 2 in pol leta ječe, ki jo je odsedel v mariborski kaznilnici. Januarja mu je kazen ]m>-tekla, in ker je italijanski državljan — po rodu jei z Zagona pri Postojni — ga je jug. policija kot obče nevarnega vlomilca za trajno izgnala preko meje. France Klemen, ki je bil svojčas mizarski pomočnik in je zdaj okrog ."»() let star, pa v domačin krajih nikakor ni mogel najti primernega torišča za svoje delo. Pred dnevi se je na skrivaj vrnil v Jugoslavijo, da bi tu nadaljeval svoje posle, ki so mu prejšnja leta tako lepo cveteli. A tokrat ni imel dobre sreče. 10. aprila okrog polnoči so ga prijeli v St. J lir ju pri Grosupljem, kjer se je pri nekem posestniku smukal o-krog hleva. Pri njem so našli celo garnituro vlomilskega o-rodja. Grosupeljski orožniki so ga prepeljali v Ljubljano, kjer so ga na polici.il najprej dodobra izprašali, nato pa izročili sodišču, kjer ga čaka predvsem kazen zaradi nedovoljenega povratka. Smrtni streli na mariborskem magistratu. Mariborski rotovž je bil 13. aprila dopoldne okoli 11. ure v velikem razburjenju. Hipoma se je raznesla po magistratu vse t o dogodku, ki se je odigral v sobi magistratuega direktorja Rodoška. Ob tem času je prosil za sprejem pri direktorju Rodošku inbalid Klemen t Jesenko. Popolnoma mirno je pozdravil direktorja in mu s prisrčnimi besedami zahvalil za vse, kar mu je dobrega storil. Nato psi je z izrazom obupa na obrazu pristavil, da je življenja sit in da se bo list relil. Peter Zgaga Zoper nevralgične bolečine zahtevajte svetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Expeller vedno prežene bolečine ■t«*. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled nase dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato te zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnila Mi preskrbimo vse, bodiši prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje in tplok vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, kot predno se dobi it Washingiona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila i« enaotavljamo Vam, da boste poceni t* udobno potovaU SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Direktor Rodošek ni posvetil tem Jesenkovim besedam nikakšne pozornosti, ker hodi po svetu toliko ljudi, ki pravijo, da bodo napravili konec svojem življenju, pa se vendar obvladajo. Toda že v misled njeni hipu je Jesenko stopil za par korakov nazaj, — in preden se je direktor sploh mogel zavedeti, da misli Jesenko grožnjo resno, je že imel Jesenko na prsih nastavljen samokres in je sprožil. V mlaki krvi je obležal Jesenko na tleh, kri mu je udarila iz prsi in ust, kamor je bil tudi naperil samokres, Jesen-ka-so reševalci prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu potem umrl. Točen vzrok samomora ni znan, pač pa se ve, da je imel Jesenko pri sodišču neko pravdo in je najbrž v trenutku obupa in živčne strtosti izvršil svoj poslednji sklep. Krvav zaključek gostilniškega prepira. 14. aprila je sedela v gostilni v Snahovem jfri Tržiču večja družba. V družbi sta bila tudi 30-letni občinski odbornik Janez Perko in 271etni Jože Močnik iz Soben j. Razgovor je nanesel tudi na dekleta in je Perko Močniku očital, da ni pravilno ravnai, ko je zapustil svoje dekle. Močnik je še precej mirno zavračal očitanja, češ, da to nikogar nič ne briga, in je bila zadeva na videz s tem poravnana. Okrog polnoči so se pivci razhajali in sta imela Perko in Močnik isto pot. Prepir med njima se je sj>et začel in naposled sta se spopadla. Za Perka je bil ta spopad usodepoln — obležal je namreč mrtev, zadet v srce od revolverskega strela. Močnik se je takoj po krvavem dogodku ves zbegan javil orožnikom v Tržiču ter izpovedal to le: — Perko me je med ruvanjem vrgel na tla in ko sem se pobral, se je hoj začel znova. Potem pa je Perko potegnil nož, jaz pa v svojo obrambo revolver. Med ruvanjem sem spet padel in ko sem ležal na tleh, sem sprožil. Nasprotnika sem nameraval samo prestrašiti, obležal pa je mrtev. DELO DOBI Slovenec na farmi v starosti od 35 do 50 let, ki zna delati pri živini, kravah in konjih. Plača po dogovoru. — Joe Cendon, R. D. 4, Cooperstown, N. Y. Advertise in "Glas Naroda" |————.....- DENARNE POSiLJATVE | Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- j vo po dnevnem kurzu. V JDQ08LAVU0 Za $ 2.75 ____________________ Din. 100 % 5.25 ................. Din. 200 $ 7.30 .................... Din. 300 $11.75 ___________________ Din. 500 $23.50 ________________ Din. 1000 $47.00 __________________ Din. 2000 ▼ ITALIJO $ 9.35 ....................Lir 100 $1&25 ____________________________Lir 200 $44.40......................Lir 500 $88.20 .......... Lir 1000 $17$.— ....................Lir 2000 $203.— ............................Lir 3000 V malo restavracijo je prišel agent — saj veste, kakšni so nekateri agent je: več jim je za žensko, ki jim streže, nego za jed. Stregla mu je lepa, mlada natakarica. Ko se je približala njegovi mizi, jo je s strokovnjaškim pogledom premeril od vrha do taJ ter sladko rekel: — Danes je lep dan, kaj ne, gospodična ? — Da, — je oil vrnila pikro — pa tudi včeraj je bilo lepo. Ime mi je Helen, in vem da moji le-7>oti ni prav nič škoda, ker sem tukaj. Zaslužim toliko, da se prav pošteno preživim. Ne vem, če je nocoj v mestu kakšen ples. pa tudi če bi vedela, bi ne šla tja. Moj brat je kuhar v tem restavrantu. Tehta nad dvesto funtov in je močan kot bivol. Baš zadnji teden je skoro pretopel nekega agenta, ki me je hotel objeti. Torej, kaj "boste jedli, gospod f Drugo leto po poroki jo je nekega lepega večera prisrčno objel in vprašal: — No, kako si se odločila, draga moja ? Ali bova šla tudi letos na deželo? Oh, kako prijetno je bilo lani! Ce mi verjameš ali ne, kar zahrepenel sem po kravah, konjih, prašičih in goseh. — ()h, dragi moj — je vzdili-nila — saj imaš vendar mene. Rojaka so vprašali, če ima < otroke. Odvrnil je, da tri hčere. Najmlajša je stara sedemnajst, najstarejša pa dvaindvajset let. — Ali žive pri vas? — so hoteli vedeti. — Ah, kaj še — je odvrnil — saj še niso poročene. Sam Bog ve, kod se klatijo. Dandanes je Itako, da pride hči šele takrat k sta rišem živet, ko je že poročena. * — Zapomni si, sinko — je našteval oče svojemu sinu — sedaj je tako. da kupuje siromak za gotov denar; ljudje srednjega stanu kupujejo na obroke, boljši ljudje pa enostavno dolžni ostanejo. * Smej se in raduj, predno si srečen! (•e si sklenil, da se boš šele tedaj smejal, ko boš srečen, ti smeh ne bo nikdar razjasnil obraza. * Zakonski mož, ki želi, da bi se njegova žena naučila voziti avtomobil, ima dva namena: bodisi da bi dobil nov avtomobil ali pa da bi dobil novo ženo. * Z žensko starostjo je velik križ. Pri ženski je treba namreč troje vpoštevati: koliko sama pravi, da je stara; koliko se zdi, da je stara in koliko je zares stara. KER 8E CENE BEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMB1 PORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih aneakov kot sgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali llvah dovoljujemo Se boljo pogoje. (STLAČILA T AMKRlSKlH DOLAKJIH I 1 Ca faplaHlo $ 5— ■•rate podati..........$5.79 $10— " ..........$10.88 $15— " " ...... ... $10— f»0— - " ..... ..... $21— •40— " " ..........$41.2$ •••••••••• f51>5l Nujna Prejemnik dobi v starem kraja liplaSUo v dolarjih. pe Cztte Letter sa prisUjMna $1— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Gin Naroda" SI« WB8T lttfr STUSET NIV IQBK, JN. S. — Koliko? — je vprašal star jetnik novinca na jutranjem sprehodit. — Pet let. — Zakaj? — Oropal sem banko. In ti? — Deset let. — Jaz sem pa to banko ustanovil. * Dosti se govori in piše o modernih materah. Kakšne matere so to? Po mojem mnenju je modema mati tista, ki potrpežljivo čaka do treh zjutraj svojo hčerko, da jo poljubi za lahko noč. * Kdor se ne sramuje prizna-iti, da se je zmotil, priznava, da je sedaj pametnejši, nego je bil prej. mtsimšM — - -t— mQLAS NARODA" NEW YORK. FRIDAY, APRIL 26,1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. JL TRINERJEVO GRENKO VINO ▼raca tek, očisti kožo mozoljev in peg. JOSIP SUCHY: MODERNI POSLI NEWYORSKIPABERKI V New Yorku smo to leto veselo praznovali velikonočne praznike. Kakor na velikonočno soboto pri Vstajenju, tako je bila* cerkev pri obeli mašah na nedeljo zelo dobro obiskana. Ko sem zadnji rate pred vsem slišati vpraša-— Bog obvaruj! — toda tej . nja. Tu je vprašalna pola, ki hočem pokazati^ kaj se pravi; je bila sprejeta na zadnji pose! sprejemati. To sem dolžna vsem drugim gospodinjam. — Jutri med 8. in 12. uro pojdem k njej." 44Nikar ne! Rajša prespi za- kl ,ia» gospodinje vestno iz-j devo. Se boš preveč razvnela.'* ^lilijo. Neresnični podatki se 44Vse eno, tja pojdem. No, le kaznujejo * takojšnjim izsto- veseli se naj te' sprejemne P«m posla in z bojkotom gospo- 1 dinje v vsem ljubljanskem po- 551 Je besnt> razvijala 18. nov. licijskem rajonu ure!—" ski seji. Dobro pazite!" VPRAŠALNA POLA, no lice in se sopihala rala naokrog. 1 I 44Bila 'sem v sprejemni uri, je rekla potem in se nalahno zgrozila, 44v sprejemni uri pri tem gosposkem poslu, veš... Imaš prav, rajši ne grem tja. Sanje so bile pregrozne!" Pri Kozamurnikovih so bili boljše dekle samozevstno seglo | 8. Katere sprejemne ure doze nekaj dni brez dekle. v besedo. "Odgovorite samo; volj ujete za obisk sorodnikov Ker je bila čez dan zaposle- | na moja vprašanje, madame!", in za druge pOsete pri začasna z gospodinjstvom, je gospa ".Madame?" je vzkipela Ko- j nem pridržku, da ima morebu-Koz&murnica šele pod večer u- zamurnica. 4'Kako se drznete ni ljubček ali ženin samo ob se-tegnila prebirati dnevnike. To me imenovati madame?" j bi vsako uro prost dostop? pot se je posebno zanimala za Ta naziv se sedaj pri nas u-1 9. Imate 1 i odrasle sinove in j kako smo v starem kraju na male oglase. jdomačuje. Ze davno je povsod . kakega mišljenja so glede na j Cvetno nedeljo nesli butare k Mahoma se je zdrznila, su-jv rabi naslov: madame ali pa j lepi spol v iposelski sobi? blagoslavljanju, je to dalo polila svojega moža pod rebra in gospa ta m ta. Naziva "mi-j 10. Va's li muči ljubosmn- vod govorici, da ne pišem jaz ja vprašala: 44Ti, slišiš, kaj lostljiva" srno že davno otre-jnost? ?paberkov, ampak nekdo drugi, češ, kako bom pa jaz vedel za sta rok rajski običaj na. Cvetno nedeljo, ko pa sem v Ameriki rojen! Toda, jaz nisem rojen tukaj, marveč sem prišel v Ameriko leta 1920, torej kmalu po vojni, in sicer iz Št. Ož-balta ali kakor tudi pravijo, iz Ornega Grabna pod Trojanami, od koder prihaja tudi Mr. Joe Skrabe iz Ridgewooda. Dobro se še spominjam, kako so nam med vojno vojaki kradli mrvo s kozolca, kako so nam vzeli zvonove iz zvonika naše cerkve, ki so jih baje prelili v kanone. V četrtek nas je na Osmi obiskal brat Anton in iz Lemonta za nekaj Časa. Kegljanje preteklo sredo v Ridgewood Grove med mladimi 44Knights of Trinity" in 44Domovino", je bilo zelo zanimivo. 4 4 K. of T. "-fantje so zmagali 44Domovino" za 457 točk v treh igrah. Stanley Er-hatič je dosegel največ točk v eni igri, namreč 224; drugi najbližji pa je bil Anthony Bur-gar, ki je zaostal za Erhatičeni le za eno točko. Oba ta keg-ljavca sta člana 4 4Knights of Trinity". Drugo sredo, 1. maja, bo pa kegljal proti 4 4Domovini" 44St. Cyril's Bowling Club" in sicer na ravnoistem prostoru. Ta večer, 1. maja, pa se začno v cerkvi šmamice ob 8. uri zvečer skozi celi mesec. Kakor se spominjam, je imela tudi 4'Danica" svoj kegljaški klub in se želimo »tudi z njim 44udariti" na kegljišču. To nedeljo se začne služba božja po letnem času. Ne pozabile 'torej v soboto zvečer potisniti kazalca za eno uro naprej. V cerkvi Sv. Alozija v Brooklynu so imeli pretekli teden en dan dva pogreba. Ko je minula prva maša, je imel organist Mr. Tribic orglati tudi pri drugi maši, ki je sledila prvi. Toda, bilo je na koru vse tiho, orgle se niso oglasile. Ko pride cerkveni mož pogledat na kor, kaj bi utonilo biti, je našel organ ista mrtvega pri orglah. Tragičen konec! Koncem tega tedna se nobenemu Newyorcauu ne bo treba dolgočasiti, ker bo na soboto zvečer lahko šel na "Slovano-vo" prireditev v Slovenski Dom, v nedeljo popoldne pa na koncert 11 Domovine" isto-tam ; zvečer pa v cerkveno dvorano na Osmi na <4Bledovo" prireditev. Škoda, da imata 44Bled" in 44Domovina" na isti dan svojo prireditev! Go tovo ni bilo mogoče drugače ukreniti, ker je prireditev v resniei toliko, da so zaradi tega "Knights of Trinity" pre ložili svojo igro do meseca septembra. 4'Bled" nas bode počastil z igro "Pri belem konjič ku". Po igri bo ples, ki se bo vrtel po taktu Vesel-Lovšinove godbe. Klet je tudi olepšana in povečana, da «e boste bolj ko^ modno kretali okoli bare. "Domovina" ima na svojem programu zelo umetne pesmi, ki bodo zadovoljevale tudi najbolj razvajene ljubitelje petja. Ce greste sem ali tja, sem gotov, da boste povsod zadovoljni. Jmrj W. KoprtvM, Jr. EPILOG FANTOVSKE BITKE Velika fantovska bitka, ki Boljše dekle prav nič ni bilo presenečeno, ko jo je prišla obiskat gospa Kozam urn i ca. Damo je »sprejela v lično c-premljenem kabinetu, kjer je stal umivahiik z marmornato ploščo in koketno toaleta. Nosilo Ijo — lroljšo, kakor pa gospa, Kozainurnica — in je obiskovalki ponudila sedež na počival niči. Go^pa Koza m urnica je iz ne-volje samo napol sedla in z 1. Koliko časa jo bil zadnji posel pri va's? 2. S čim ste si nakopali njegovo nezadovoljstvo? 3. Kako je s prehrano, po- lani v Jablani pri Zagorju, je našla svoj epilog pred malim senatom. Bojevalo se je kakih 40 fantov, tako vsaj trdijo nekatere priče. Polde Jerman je s kolom potolkel na tla Franceta Rogliča, ki se ni udeleževal bitke, marveč je celo bežal scbno z večerjo, ki se naj ta-coket.no drapirana ' krat deli in natura, če je mor-j pred ,njira. Jerman mu je pre-silo je domačo ha- da odkupnina za večerjo obi- l»il lohnnid^^nnvni^ čajna? bil lobanjsko osnovnicb. Zdravnik dr. Leopold Ukmar je iz- hod Ij ivim pogledom začela mo- J strežbo poslov, moško ali žeu-triti to neobičajno pohištvo, jskof 44Nimam besed..." 17. Imate sami vajete v rokah "Tudi ni potrebno," ji je'al: pa ima tudi soprog besedo? 4. Ste li kdaj zaradi posla javil, da je bilo poškodba ab- slutno smrtnonevarna, le golemu naključju je pripisati, da je Roklič ostal pri življenju. Jerman se je pred sodniki zagovarjal s silobranom, češ da ga je 8 fantov napadlo. Bil je obsojen na 8 mesecev strogega zapora. imeli opraviti s policijo? 5. Ali ste sicer dostojna stranka? 6. Kako pomoč imate za po SLIKA IZ NAJBOGATEJŠEGA MESTA SVETA Iz slike razvid i te, kako v New Yorku žive nekateri nezaposleni. Za stanovanje jim služi prodor pod . železniškim tirom. KNJIGARNA '1GLAŠ NARODA" 216 WEST 18th STREET - NEW YORK, N. Y. Znanstveni in • . . . . .. . Poučni Spisi BODOČI DRŽAVLJANI naj naroče knjižico — "How to become a citizen of the United States". Cena .......................... .50 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ .35 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičar. 155 strani. Cena ...................75 Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kuba j. Trda vez. 75 strani. Cenn ......L20 V knjigi je -1 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. strani. Cena ........................ .80 I>enarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI inogoče storiti vsakomur jasnopa. Pisatelj, ki je znan Češki narodno-guspodar-sld strokovnjak, je razširit svoje delo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK. Spisal Franjo I>o- lar. S slikami. -TS strani. Cena ..........1.23 domaČi VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje; kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 1(12 sliki. domaČi zdravnik, spisal s. Kueipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1j»0 lirnš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejši1 bolezni z navadnimi prii>omočki. Opis bolezni. Slike. •• do orhida do bitolja. 1«! strani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistih krajev nase stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami. Cenn ..........................1.50 gospodinjstvo. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 2!H> strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI * 51 strani. Cena .......................... .00 Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......L— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. S3 strani. Cena---- .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Ona .................90 Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 vez. 1.10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80____II. Del .80 Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........30 KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1.2-5 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. .50 KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena .75 Navodila za izračuuauje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. Cena...... .70 IjEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse književno dylo našega velikega kritiku, pesnika, pisatelja in jezikoslovca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................1*— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 100 strani. Cena ..........1.35 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................1.— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva-sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD. KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege In navade. največji spisovnik. 150 Strani. Cena---- .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. naša prva knjiga. Spisal Pavel Flere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcn ameriških učnih knjig. s slikami. Primerno n otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. nova velika arabska sanjska knjiga 201 strani. Cena ........................L39 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slika mL * OJAČEN BETON. 121 strani. Vezano. Ona.. M Cčna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. ob »-letnici ml janeza ev. _ M strani. Cena .........................% 3 Napisano v spomin mota. U Je prti med na-profwgiral veliko idejo jugo- 2» strani. Vex... IN v prvi tisti rm ittTtao, ključavničarstvo ter .50 .60 .80 .75 .65 .70 .75 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ AR. Trije deli: 1G2, 141, 133 strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se fita kakor zanimiva povest ter jč sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krasc jo krasne slike naših najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji ]K>trebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je tr«ba obua.ša-^ ti v družbi. 1 PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. V«-I>er. .*U1 strani. Cena ____ Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena Strokovnjaška razprava o posledicah preobi-lega za uživanja alkoholu. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 41?. strani. Cena ..........................jjjq V knjijri so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 1T44 strani. Cena ....................1,75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige* pogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. strani. Vezano. Cena .........75 S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunati obresti esnika. zgodovinarja, govornika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRAT1KA za leta 1927. 128 str. Cena.........50 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena____ .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. J5 Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporočkih kosakov. ZDRAVILNA ŽEULSČA. 62 strani. Cena ...... M V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si ohrani* in popravid svoje zdravje. ZGODOVINA lTMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena____IN Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Maia. V knjigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........L25 Higijena doma in v SoIL Opis bolezni pri • mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠL spisal dr. Jnst Bačar. Ona .....................i ff Sestav, delovanje In 8 sllkuO. a ■ -- .■■ > ■ ft QLAB NARODA ti NEW YORK, FRIDAY, APRIL 26, 1935 Tffi LARGEST SLOVENE DAILY ip V. 8. A SAMOSTANSKI IOVFP U (ROMAN IZ 14. STOLETJA).AjV/ V JLixJ 85 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. r 7 / — Oj ti norica, ti! Pa sem vendar le vrgle! — se smeje TRINERJEVO GRENKO VINO odpravlja prebavne nerednosti, glavobol, pomanjkanje energije. NAJPRECIZNEJŠA URA Najtočnejšo uro ima baje fizikalno tehnični zavod v Berlinu. Ta ura gre ž« od leta j932. Druga točne astronomič- Ilajmo. — Največjo sem vrgel za majhen zakladček. In letela je, kot bi solnee padlo na zemljo. Objameta se in poljubita, kot bi se njune ustnice prvič srečale Nič čuda, da nista slišala korakov dveh mož in sope-' ^"ure *e regulirajo z nihalom, cega khca, ki je prihajal od roba gozda. I>erlinska pa s prožno kreme- Stojita objeta in gledata v zevajoco globino. Sladko in ^to paličico, ki zaniha 60,000 erno zeleno lezi jezero med skalnatimi bregovi, ki jih je že ob-. krat v sekundi. Energijo dobi-dajala temna senca. 1 °J — Poglej, Hajmo, zašepeče Gitli, — ali vidi? čoln na je zero? — Kje pat — Tam, kjer se gorski potok izliva kot bel trak. — Da, sedaj tudi jaz vidim. — To mora biti velik čoln, saj izgleda kot kak brod. — Tudi meni se zdi, da mora biti v njeni poglej, za njim pride še drugi čoln. — Majhen kot prav majhen hlod. Oba gledata komaj vidno premikajoča se čolna, ki sta izginila za strmo proti jezeru padajočo sklannto steno. — Pojdiva, Hajmo, — pravi Gitli, — sedaj mcrava poiskati Cenco. Zelo me že skrbi. Hočeta oditi in ko se hočeta obrniti od prepada, prešine ZDRAVNIK KI JE DEVETKRAT UMRL va od električnega obročka, ki' mu vsiljuje lastni ritem. Ker je nihijajev preveč, da bi jili j mogli točno šteti, se znižajo! postopoma na 10,000, na 1000' in končno na 333.3 v sekundi. .. .. I Tok tega nihalca goni sinkro-vec ljudi. Le nični motor, ki daje vsakih i) j sekund o^ter časovni znak in ta j se primerja z urami na zvez-1 damah. Na nihanje običajnih ur vpliva izpreminjajoča se toplota, gostota in vlažnost zraka, tresljaji in drugi činitelji. Na kre- strah njune u je ne iz-V.ustl; —Otrok! Otrok! — Ustnice skloni k njenim ušesom in ji zašepeče, da more le sama slišati: — Nikdo te noče iztrgati od njega! — Tedaj pa njen odpor omaga. Plaho in prestrašena ga pogled« in ko mu pogleda v oči, v te nežno blesteče oči, kane v njeno izmučeno srce oznanenje: tukaj je pomoč, tukaj je nekdo, ki prijateljsko misli. — Gospod, dobri gospod! — jeclja Gitli. — Stojte na moji strani v moji stiski. Saj s>te tudi vi imeli ljubo ženo in ljube otroke Poglejte tako rada ga imam, tako rada! Haj mo stoji z bledim obrazom. Njegovo dihanje lirope in nestalno gledajo njegove oči. Vidi, kako Desertusove roke o-k lepa jo Gitli in pritiska k sebi njeno vitko telo. Hajmove pesti se stisnejo. Da šiloma premaga, kar ga je razburjalo, se z rokami prime za prsi. Gospod Henrik stopi k njemu. — Jaz, gospod? — Ali nisi slišal, kaj jej-ckla? — Govorilo je pač njeno srce. kakor v meni moje. Ako vam to ne ugaja, gospod, se morate zaradi tega pomeniti z vašim gospodom Bogom. — Z mojim gospodom Bogom? Ali imaš ti dragega? Ali pa mogoče še nobenega ? — G, da, gospod imam svojega Boga. In ta je dober. To j«; »tisti, ki je v naju oba položil ono, česar nikdo ne more izvleči. (V pa mislite, da se vendar-le more zgoditi, potem imate drugega. — Tako? — se smeje gospod Henrik. Pptem pa se moj ne more nikdar sporazumeti z vašim. — Hajmov glas sei zgubi v votlo godrnjanje. — In tudi midva se ne moreva več razumeti. — Ali mi odpoveduješ službo? Hajmo skloni glavo, telo se mu strese, zopet pogleda navzgor in z zmedenimi očmi išče proštov obraz. Iz njegovega grla ne pride noben glas. — Dobro! Ne morem te siliti! — pravi gospod Henrik. — Ti nisi odvisen, svoboden človek si. Toda nerad te pustim I Bil sem ti dober, kajti zvesto si mi služil. In tako rad še nisem nikomur rekel, kot tebi: kdor ima zvesto srcg brez lilim-be. — Kaj pa ti je? Ali si hotel kaj reči? Hajmo se davi z besedami in zmaje z glavo. — Torej, dobro! ČV nočeš drugače. Ob sv. Mihaelu si odpuščen iz svoje službe. Kot samostanski lovec! Smeh spreleti proštove ustnice. ____ . (Dalje prihodnjič.) preminjajoča se toplota in še ta neznatno. Razlika ene stopinje C se pokaže na uri v razliki komaj milijontine sekunde. Da bi se pa zmanjšala še ta na paka, drže uro pri toploti, ki se izpreminja samo za tisočinkc stopinje. Mnogo poskusov je. bilo treba, predno so to najpre-ciznejso uro preizkusili. V.dveii dneh se je pokazala razlika za nekaj desettisočink sekund« i d očim se pokaže pri najboljši f astronomični uri v istem ča« tt razlika nekaj tisočink sekunde. O londonskem predmestnem ši Pri sebi je imel vedno od zdravniku dr. Maclvoru Tvn- prto pismo, v katerem je bilo daleu so doslej v širšem krogu . zapisano, naj ga ne smatrajo za vedeli le to, da ima obsežno mrtvega, če bi ga slučajno našli prakso, da je uspešen liipnoti- na cesti ali kjerkoli mrtvaško /er in virtuozen biljardist. Se-1otrdelega. Na vsak način naj daj pa vzbuja splošno pozor j počakajo sedem dni, preden b; nost po nekih posebnih doži- ga secirali, pokopali ali upepe-!vetjih, ki so njegovim tovari- lili. Ta previdnost ni bila od-šem medicincem prava uganka, več, kajti v teku zadnjih 12 me-Nekega dne je Tyndale od- (secevse je Tvndaleu primerilo kril, da ni zmožen samo drugih še sedemlkrat, da se je zgrudil | hipnotizirati, temveč da mu je v navidezni smrti in v nekem dana sposobnost, hipnotizirati primeru je trajal to stanje ce-|tudi samega sebe in zapasti v ie 4 dni in pol! kataleptično stanje, če opazuj.*1 To je stvar, ki se je zdravnine kol i ko minut kakšen bleščeč ki ne morejo razložiti, a naj se predmet, n. pr. briljant na bul J čudno je pri tem, da so ga svojem prstanu. To odkritje ga preiskale tudi že najpomemb-razveselilo, ker je menil, da r.ejše medicinske avtoritete in bo z lastnostjo, ki je dana drugače s posebnimi triki indijskim fakir jem, izvršil na sebi ] »omembne eksperimente. Toda nekega dne se je zgodilo, da je zdravnik pred hišo ne kega pacienta, katerega je hotel obiskati, zgrudil na tla. Odnesli so ga v najbližjo policijsko stanico, kjer je policijski zdravnik ugotovil po vseli znakih, da je mrtev. Dve uri pozneje so ga prepeljali v mrtvašnice SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 81« WUT nth STREET NEW IOU, IV. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, reZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA za POTOVANJI gniiuiiiiiiiimmu OTOK PIJANCEV so našle, da je drugače popolnoma normalen in zdrav! Niti v enem primeru se ni zgodilo, da bi mu navidezna smrt škodovala na zdravju. in ga položili na oder pok' drugih mrtvecev. Obvestili s MORSKI SVETILNIK BREZ ČUVAJA Eden najnevarnejših r> za vožnjo po morju je krajev obala 0! Bretonske kjer so med skalna-njegovo edino sorodnico mlado t() 0V>a]0 Vlada Novega Južnega Walesa v Avstraliji si je omislila za notorične pijance in ljubitelje mamil posebno krotilno metodo: dva otoka ob severnem Novem Zelandu jim je namenila kot poboljševalnico. Moški morajo tu izvrševati lažji? poljedelska dela,'ženske pa kuhati in šivati. Nadzorno službo vrši Armada spasa. Ker ne pride niti kaplja pijače ali prašek mamila do internirancev, se morajo teh reči po sili odvaditi. Internacija traja leto dni, nato pride vsak še pod petletno strogo nadzorstvo. Oe zapade znova svoji strasti, ga pošljejo enostavno spet na otok. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilc KNGLISH SLOVENE READER STANE 8AMO $2 NaroČite ga pri — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STBEE'* New York City. nečakinjo, ki je fjrišla v mrtvašnico. Dekle je jokalo samo nekoliko minut ob truplu svojega strica, ki ga ima rada, ko se je zgodilo nekaj nepričakovanega: mrtvec se je hipoma vzravnal in se zelo začudil nad grozotim krajem, v katerem je ležal. Takoj so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da mu prav nič ne manjka, še isti večer je bil spet doma. Vsem st je videl ta dogodek zelo ski •IV nos ten, le njemu samemu ne, ki je vedel, kako lahko z avtohipnozo zapade v smrti podobno spanje. Dogodka ni vzel preveč resno. Štiri mesece pzneje je obiskal neko gledališko predstavo in se mu je zgodilo, da se je zrušil v svoji loži. Dva zdravnika med občinstvom sta priskočila na pomoč in sta morala dognati Ie to, da je njiju tovariš mrtev. V njegovem stanovanju so ga položili na oder, nihče ni dvomil, da je res mrtev, tudi njegova nečakinja ne, navzlic nedavnemu primeru. Naročila je kovinasto krsto, katero so ga položili naslednji dan. Kakšno poldrugo uro je ležal v nji, ko se je nenadoma spet zbudil. Drugi dan je šel spet kakor običajno po poslih. Toda odtlej je bil previdnej- mnoginn pečinami in otočki, močni morski toki in vrtinci. Posebno spomladi in jeseni, ko divjajo tu strašni viharji, je včasih nemogoče priti z otoka na obalo ali z obale na otok. S tem trpi varnostna služba, skrbeča za svarilne o-^nje in morske svetilnike. Zadnje čase so uvedli posebne svetlobne signale, ki ponoči avtomatično razsvetle, podnevi pa ugasnejo luč oljnatega aH kakega drugega plina, ki s» dobavlja -na mesto stlačen v jeklenih ceveh.. Zdaj pa gradi francoska vlada na otoku Quessantu morski svetilnik, ki bo razsvetljen z električnim tokoin in ne bo ra-hil čuvarja, da bi luč prižigal in ugašal. Svetilnik bo stal na kraju, ki je skoraj vse leto nedostopen. O otoku Quessam pravi pregovor: "Kdor vidi Quessant, vidi 'svojo kri." Čuvaj svetilnika bo odpadel zato, ker bo imel svetilnik električen tok iz središča otoka, iz majhne elektrarne. Njegova svetlobnost znaša 100,000 sveč, kar je v primeri z drugimi morskimi svetilniki po 20 do -5,000,000 sveč zelo malo. T VA 2 N O ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račvne smo razpo slali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa katerem* izmed zastopnikov, kojih imeni »o tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. faročite se na '*G1jA8 1V ARO DA", največji slovenski dnevnik • Združenih državah. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lausfcta COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. SaftlO Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Banlcb ILLINOIS: Chicago. J. BevPlf, J. Lnknnlrfc Cicero, J. Fabian (Chicago, Cleers in Illinois* Jollet, Mary Bambicb, Joseph H» vat I .a Salle. J. Kf>elieh Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Jože Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmilier, Fr. Vodopivec Steyer, J. Čeme (za Penna*. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit, Frank Stular NAJNOVEJŠI REKORD V LETALSTVU ir m . Ameriško letalo trgovske zračne plovbe na poletu preko Pacifika. To letelo je porazilo vse dosedanje rekorde, ker je poletelo iz Calif orni je v. Honolulu v 18 urah in pol. 27. aprila: Lafayette v Havre Rex v Genoa t i. MAJA: \ r.4 3. Majestic v Cherbourg f 4. Cliamplain v Havre fe S. Washington v Havre * Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen ; Paris v Havre i Conte di Savoia v (leno i Aquitania v Cherbourg Euro]»a v Bremen Saturnia v Trst lie tie France v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Chainplain v Havre Hex v Genoa Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg ID. 11. t.-,. 17. IX. is. 2J». J JUNIJA: 1. Lafayette v Havre 5. Aquitania v Cherbourg Washington v Havre 7. Normattdie v Havre En ropa v Bremen Conte di Savoia v (ienoa. Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen Itex v Genoa Cbamiilain v Havre * Manhattan v Havre * Berengaria v Cherbourg Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 8. 12. 14. 15. 19. 26. 21). lie de France v Havre Majestic v Cherbourg Europe, v Bremen Conte di Savioa v Genoa JULIJA: 3. Berengaria v Cherbourg: Washington v Havre Saturnia v Trst f. 5. Bremen v Bremen Chainplain v Havre 1 Itex v (ienoa 10. Ifi. 17. 20. **"» 24. 26. 27. 31. Normandie v Havre Aquitania v CherlKturg Etiropa v Bremen Conte Hrande v Geona Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre l!e de France v Havre Conte 41 i Savoia v (ienoa Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Chainplain v Havre Washington v Havre Aquitania v Cherbourg Normaurlie v Havre f r MINNESOTA: Chi8holm, Frank GonSe i Ely. Jos. J. Peshei-Eveleth, Louis GonSe * ' Gilbert, Louis Vessel Hihbing. John PovBe - Virginia, Frank Hrvatlcb * MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa * ' NEBRASKA: * Omaha. P. Broderlck ' NEW YORK: * Gbwanda. Karl Strnisha Little Falls, Frank Masi« OHIO: Barberton. Frank Trotia Cleveland. Anton Bol>ek, ('has. ft*r> linger, Jacob Ilesnlk. John Klsuoik Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kum-še Warren, Mrs. F. Rachar . ' Toungstown. Anton Klkelj 1 OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Iparec - CI arid ge, Anton Jerlna Conemaugh. J. Brnom Export. Louis Supantit Farrel, Jerry Okoni Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Norak Johnstown, John Polants Kiayn.*Ant. TauielJ Luzerne, Frank Ballnch Manor. Frank ivmshar Midway, John 2ust Pittsburgh, J. Pogačar Presto. F. B. Demsbar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Schlfrer West Newton, Joeeob J oran WISCONSIN: Milwaukee. West Allla. Frank Skok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock 8prlngs. Louis Diamond vllie, Joe Rollch Vsak UPRAYA "QLAB NAROUA" Hf-niiiž ^- i-ilif liiilti"-" ii.i i- J . ... ». ". . w<