Leto LXXI Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, es inozemstvo 65 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.34» Inserate, Podrutalea) Novo mesto. Izključna pooblaščeni?« za oglaSevanje Italijanskega hi lujega Izvora: llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Spedizlone in alibonamento postale Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. § Uredništvo in uprava: Kopitarjeva 6, LJubljana, a s Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva t, Lubiana. i Š Telefon 1001—4005, Abbonamenti: Me.e 18 Lire. Estero, me-■e 31 50 Lire. Edi-tione domenica, nuno 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli abbonamenti, 10.349 per I« in-terzionL FiUalal Novo mejto. Conccssionaria eselusiva per la pnbblleitJ "di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Bollettino No 1003 Altre posizioni eonqaistate in Tunisia Decine di carri armati distrutti e nu-merosi nuovi prigionieri. Un piroscafo nemioo affondato, 3 aerei distrutti 11 Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: ln Tunisia le forze delPAsse hanno ron-quislato nel settoro centrale altro posizioni. Al-cune di carri armati risultano distrutte, sono stati presi nuinerosi prigionieri. L'aviazione italo-gernianira hn inteusamento ngito sulic retrovio avversaric ed abbattuto in cnmbattimento tre aeri, un altro apparecchio e stalo distrutto dalle artiglierie contro-aerep. Dallo operazioni degli ultimi due giorni tre nostri velivoli non hanno fatto ritorno. Su varie loralita delle S i c i I i a , deli« Calabria e del salernitano aerei nemiri lian no ieri sgauciato bombe, un treno ospedale tra ti a b e 11 a e A t r o n g o I i (C a t a n z a r o) ed altri convogli fcrroviari c stazioni sono stati pure mitragliati: segnalati complessivamcnte un morto e undici feriti, danili non riievanti. Dal tiro delle batterie della difesa venivano abhattuti quattro velivoli tre su Trapani, uno raduto nei pressi di V i 11 a Nasi, uno presso Levanzo ed uno a levante di Kavignana; uno a Ca t a n za ro Marina, inabissatosi in maro in virinanza della costa. (Juesta notte nostri aero-siluranti hanno attac-catto un convoglio ncmico, a nord della costa n 1 g o r i n a , ntfondamlo un pirnscafo e eolpendo con siluro altri due mercantili. Vojno poročilo št. 1003 Nadaljnje postojanke zavzete v Tunisu Uničeni so bili mnogi tanki in prijeti številni ujetniki — Sovražni parnik potopljen, 8 letal sestreljenih Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil javlja: V Tunisu so osne sile na srednjem obseku zavojevale nadaljnje postojanke. Nekaj desetin oklepnikov je bilo uničenih zajeti so bili številni ujetniki. Italijansko-nemško letalstvo je živahno delovalo nad nasprotnim zaledjem ter je v boju zbilo 3 letala, neko nadaljnje letalo pa so uničili protiletalski topovi. Zadnja dva dni se tri naša letala niso vrnila. Na različne kraje v Siciliji, Kalabriji in v pokrajini S a I e r n e so včeraj sovražna letala metala bombe; obstreljevala so tudi bolniški vlak med Gabello in Atrongolijem (Catanzaro) ter druge vlake in postaje: skupno je bil 1 mrtev, 11 ranjenih, škoda pa je neznatna. Obrambno topništvo je sestrelilo 4 letala nad Trapanijem, eno je treščilo na tla blizu V i 11 a Nasi, eno blizu Levanza in eno vzhodno od Favignane; eno pa je padlo v morje ter se je potopilo blizu obale pri Catanzaro Marina. To noč so torpedna letala severno od alžirske obale napadla sovražno spremljavo, potopila en parnik ter s torpedi zadela še dve drugi trgovski ladji. , i|«MBBnannaBBaaaBBnnB Nov udarec sovražnemu ladjevju Nemške podmornice so potopile 15 ladij s 103.000 tonami — Sovjetski napadi v Dončevem ozemlju ter med Doncem in Dnjeprom razbiti — Tudi vsi ostali sovjetski napadi odbiti Hitlerjev glavni stan, 22. februarja: Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje posebno vojno poročilo: Navzlic najhujšim viharjem in slabemu vremenu so nemške podmornice nadaljevale boj proti sovražnemu ladjevju ter so v Atlantskem m o r -j u in pred severnoafriškimi sredozemskimi pristanišči potopile iz močno zavarovanih spremljav 15 ladij s 103.000 tonami, eno korveto, en hitri čoln, en stražni čoln ter štiri prevozne jadrnice. Neka nadaljnja tovorna ladja je bila torpedi-rana. PALERMO ^m i NISI —linosa- Tebessa \ r y JšZrif- / ' > s f'Kassennn i ' JI MjS — f-- S t / I i. - L^mS^Lr^ m —i-r~' \ ~v\ s- ~ TO? —»—----,-"( iSc/rometi . - km ° M I > J V""-' ^ 0 50 103 j Hitlerjev glavnf stan, 22. febr. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Sovražni napadi proti severnem odseku kubanskega mostišča so bili od nemških in romunskih čet razbiti. Sovražnik je bil v proti-napadu vržen s hudimi krvavimi izgubami nazaj. V Dončevem ozemlju in sevrrno-zapdno odtod so poskusili Sovjeti poleg številnih krajevnih napadov na več točkah z združenimi močmi razbiti našo obrambno fronto. V težkih borbah so bili z izgubami odbiti. Sovražni oddelek, ki je z obsežnim obkolje-valnim manevrom hotel med Doncem in Djeprom odrezati zvezo k naši fronti ob Doncu, je bil od nemških čet, vojske in SS prijet v hrbet in l>ok ter razbit. V tem odseku so skupine bojnih lotal in letal za bližnje polete izločile iz borbe 25 sovražnih oklepnih vozil, uničile več težkih topov in mnogo orožja. Sovražnik je imel tukaj posebno težko krvave izgube. V prostoru zapadno in severnozapadno od Harkova je sovražnik tudi včeraj brezuspešno napadel naše postojanke. Močni sovražni napadi južno in severnovzhod-no od O r e 1 a so bili v težkih bojih v velikem snežnem metežu odbiti. Nemška bojna skupina je v protinapadu uničila glavnino neke sovjetske smučarske brigade. Na severnem delu vzhodnega bojišča so bili včeraj samo boji krajevnega pomena. Pri našem napadalnem podjetju je izgubil sovražnik razen mnogo mrtvih več sto ujetnikov, 12 oklepnih vozil in mnogo orožja. Letalstvo je izkoristilo lepše Vreme in ie z velikimi salimi poseglo v boje na kopnem. Na severnem odseku so včeraj lovska letala sestrelila 31 sovjetskih letal. Dve lastni letali pogrešamo. Pristaniško področje Murmanska in važne razkladalne postaje murmanske železnice so bile zopet bombardirane z dobrini uspehom. V Tunisu so se napadi nadaljevali in jc hil vzhodno od Te bo se uničujoče razbit velik del neko angleške oklepne divizije. Strmoglava letala so razbijala oklepna vozila in sovražne pripravljene postojanke. Nočni napad nn T o b r u k jo povzročil v pristanišču in mestu veliko razdejanje. Britanska letala so v pretekli noči metala rušilno in zažigalne bombo na nekaj krajev se-vornozapadnega nemškega obalnega ozemlja. Berlin, 22. febr. AS. Izvedelo se je, da so snoči pozno zvečer angleški bombniki metali razdiralne in zažigalne bombe na obalne krajo sever noža hodne Nemčije. Gmotna škoda je nc-pomeinbna. Berlin, 22. febr. AS. Kakor poroča nemška poročevalska agencija, jc Hitler s svojim nc-|x>*rednim poveljem imenoval armadnega generala Guderiaiua zu vrhovnega inšpektorja oklepne armade. Povečanje madžarske vojne industrije Budimpešta, 22. lebr. AS. Industrijski in trgovinski minister Varga je izrazil zastopnikom tiska, da jo treba do skrajnosti pospešiti vojno industrijo. V ta namen bodo ustavljena vsa industrijska podjetja, ki niso v zvezi z vojno izdelavo, da ne bo manjkalo gradiva in premoga za vojno industrijo. Poleg tega jn minister tudi izjavil, da so na Madžarskem odkrili nova petrolejska ležišča, ki jih bodo izrabili in tako bistveno izboljšali pridobivanje madžarske nafte. Nov napor bo posvečen izključno povečanju madžarske vojno sile. Ka vzbdnem bjišču se že tali led Sodelovanje ruskih prostovoljcev v boju proti Sovjetom Berlin, 22. februarja. Kakor poročajo zadnja vojna poročila, potekajo trdi boji na nekaterih mestih južno od Ladoškega jezera. Borba je postala težka zaradi taljenja ledu, ki je spremenil bojišče v veliko močvirje. Kljub temu Sovjeti niso mogli zavzeti niti ene pedi zemlje. Samo v zadnjih treh dneh so izgubili 149 tankov in nad 1000 mrtvih boljševikov leži pred nemškimi postojankami. Iz pooblaščenega vira 6e je izvedelo, da so nemške čete južno od Novorosijska odbile močne sovražne napade. V doneski kotlini potekajo žilavi obrambni boji. Zahodno od Harkova so nemške čete, ki jim pbmaga letalstvo, odbile celo vreto boljševiških napadov, ki so nastopali z mogočnimi oklepnimi in tankovskimi silami. Tudi severno od Kureka 60 se izjalovili sovražni ofenzivni poskusi 6 težkimi izgubami za Sovjcte. Berlinski tisk poroča zanimive podrobnosti o delovanju ruskih prostovoljskih skupin na vzhodnem bojišču. Ti so se borili kakor levi, mnogi so bili odlikovani z nemškim železnim križcem. Neki bataljona iz Rukestana se je boril pri Stalingradu s Paulusovimi armadami do zadnjega moža in do zadnje krogle. V legionarskih skupinah je mnogo pravih Rusov, Rutenov, Ukrajincev. Georgijcv, Armencev, Kozakov, Talarov in Turknicnov ki žive v Turkestanu. Imajo nemško unitormo s posebnim narodnim znakom ter uživajo iste ugodnosti kakor nemški vojaki tudi kar se tiče preskrbe družin padlih vojakov. Prostovoljske skupine ki so sestavljene deloma iz bivših vojnih ujetnikov, imajo pomožno 6lužbo: dobava preskrbe, policija itd. p m General Galbiati v Bariju Bari, 22. febr. AS. Semkaj je prispel načelnik glavnega stana milice in doživel tople manifestacije, Sprejele so ga pokrajinske oblasti. Po sprejemu se je general Galbiati podal najprej na fašistično zvezo, kjer je položil lovor-jev venec na svetišče padlih za revolucijo in v monunn en talno baziliko sv. Nikolaja, kjer je položil drugi venec na oltar padlih za domovino. Nato se je podal na poveljstvo 12. okrožja, črnih srajc, kjer je prisostvoval posvetitvi svetišča v čast legionarjev, padlih v zmagovitih vojnah fašizma. Na trgu Preporoda je nato general Galbiati pregledal nekaj oddelkov črnih srajc, sestavljenih iz veteranov in najmlajših ter zastopnikov tamkajšnjih Oboroženih Sil. Ko je izročil novo ustanovljenim oddelkom bojne zastave ter razdelil vojaška odlikovanja legionarjem ter svojcem pogumnili črnili srajc, padlih na bojišču, je poveljnik glavnega stana milice naslovil na legionarje ognjevite besede vere in vzpodbude: »Sprejemam krik, ki ga je to ponosno mesto danes zjutraj zagnalo, da bo vztrajalo do zmage. Čudovita življenjska sila naše rase in skrivnost naše sile je poroštvo naše Odprava meje med zasedeno in nezasedeno Francijo Pariz, 22. febr. AS. Listi objavljajo uradno izjavo nemške in francoske vlade in poročajo, da bo s 1. marcem odpravljena »demarkacijska črtat ter bo uvedena redna poštna služba med doslej ločeno zasedeno in nezasedeno Francijo. Iiedne zveze bodo tudi vzpostavljene z okraji pri Calaisu in na francoskem severu ter z drugimi francoskimi okraji. V zvezi s to objavo poudarjajo listi, da je zaradi plemenitosti nemške vlade za vedno končano razkosanje Francije. Tokio, 22. febr. AS. Poročilo japonskega glavnega stan pravi, da so včeraj oddelki japonske vojske in mornarice stopili v francoske koncesije v zalivu Kuangčiu v popolnem soglasju s francosko vlado bodočnost. Besede generala Galbiafija so bile pozdravljene z vnetim vzklikanjem Duceju. Nato so peli himne vojne in revolucije. General Galbiati je za tem odredil pozdrav Kralju in Duceju, nakar se je podal v Dom pohabljencev, kjer je sprejel poročilo častnikov 12. okrožja črnih srajc. Težak položaj v Indiji Stockholm, 22. febr. AS. Dopisniki angleških listov poročajo iz Novih Delhov, da je položaj v Indiji težak. Gandijevo stanje se je občutno poslabšalo. Člani kongresa so na koncu štiriurnega zborovanja sklenili poslati Churchillu brzojavko z zahtevo po takojšnji osvoboditvi Mahatme. Množice brzojavk so bile poslane tudi Greenvvoodu, siru Percyju, indijskemu podkralju ter Roosevel-tovemu osebnemu zastopniku v Indiji \Villiamu Phillipsu. Člani kongresa so izjavili, da bi imela Gandijeva smrt strahotne posledice. V Novih Del-hih so bili posveti pri podkralju in ameriškemu zastopniku, na katerih so se posvetovali o položaju, ker pričakujejo povečanih neredom. O Ma-hatmovem zdravju pa se je zvedelo, da se je zelo poslabšalo in da so ga morali spraviti v neko sobo v notranjosti palače Aga Khana, ker no more prenesti nikakega šuma. Zdavniki vztrajajo, da so je bati slabih komplikacij, če ne bo takoj prekinjena gladovna stavka. Majski protestiral zaradi delovanja Mihajlovičevih tolp v Srbiji Stockholm, 18. febr, AS. Sovjetska zveza, zaslepljena po položaju na vzhodnem bojišču, je začela odkrivati svojo igro ter s tem mnogim pre-varancem, ki jih najdemo domala še povsod, kazati prave težnje boljševiške Rusije. Zavlačevalna in pasivna taktika, ki jo je Krcmel zasledoval nasproti Poljske, general Sikorskega, je vzbudila velik strah, ko Molotov navzlic vsem pritiskom ni \\ lovo politično razdobje vojne Anglija stoji pred novimi usodnimi vprašanji - Usoda je naložila Nemčiji in zaveznikom obrambo evropske civilizacije Ni naloga Nemčije, vmeševati se v te nesporazume treh velikih tekmecev, toda kadar gre za njene in evropske meje, ima pravico ter dolžnost govoriti. Naj Angleži hočejo ali ne, je usoda naložila Nemčiji ter njenim zaveznikom poslanstvo, rešiti zahodno civilizacijo pred boljševiško nevarnostjo. Načrti, ki si jih je izmislila Anglija proti boljševiški nevarnosti, so 6mešni. Nekateri angleški politiki nameravajo zgraditi novo evropsko gospodarstvo, kar pa boljševiške nevarnosti no bo odstranilo. Neizpodbitno dejstvo je — nadaljuje list — da je vojna spremenila svoj obraz. Zadnje angleške manifestacije potrjujejo, da 6e onstran Rokava zavedajo svojega dramatičnega položaja. Na eni strani se 6kuša Anglija zahvaljevati Moskvi in praznuje 25 letnico rdeče armade, na drugi strani pa v upanju, da bi rešila nekaj postojank, usmerja sovjetske težnje na določene evropske odseke, kakor je Finska ali Bolgarija in Romunija, glede katerih so Angleži v celoti sprejeli moskovske zahteve. Evropa 6e dobro zaveda boljševiške nevarnosti in Nemčija, kakor tudi prijateljske in zavezniške države, so danes bolj kakor kdaj v skupni fronti proti skupnemu sovražniku. Nemški tisk je povzel glavno vsebino evropskih, zlasti italijanskih člankov, ki se izraža iz naslovov kakor: »Svet je razumel voljo nemškega ljudstva«, »Svet jc slišal nemški da«, Os 'n nov vojni duh«. Berlin, 22. febr. Diplomatski sodelavec lista »Borsen Zeitung« takole izraža misel nemškega zunanjega ministrstva o novem političnem razdobju 6edanje vojne: Vojna je stopila v novo politično razdobje. Istočasno z naraščajočo poplavo ameriških teženj so rdeče armade pokazale svojo moč, tako da stoji Anglija naenkrat pred absolutno nasprotujočimi si in nerešljivimi vprašanji. Angleške želje, zmagati v tej vojni tako, da bi Anglija izvajala odločilni vpliv na novo svetovno ravnotežje, so enkrat za vselej pokopane. Nemčija si ne dela utvar, da hočejo Angleži uničiti Nemčijo in da so se zato združili z dvema velikima silama, s katerima se glede tega cilja popolnoma strinjajo. To pa ne izključuje novih zapletljajev in novih velikih sporov. Ti 6por iniso izmišljotina nemške propagande, marveč nesporna stvarnost. Življenjske koristi treh članic protiosne zveze so nezdružljive. Vsak ima svoje težnje in svet je premajhen, da bi se dalo vsem zadostiti. Med Londonom in VVashing-tonom je tekma v kolonijalnih, političnih, gospodarskih in strateških vprašanjih, glede Evrope pa se londonske koristi križajo z boljševiškimi, kjer naj bi se London umaknil Moskvi. Dilema je za Angleže kaj dramatičen: ali priznati. da boljševiki gospodarijo v Evropi, ali pa jim jutri napovedati vojno (vse to seveda le v primeru, če bi bila os poražena). Tretje rešitve ni. hotel izreči jasne besede glede usode, ki jo fe hranil za neodvisno Poljsko. Zdaj pa je Kremcl pokazal drugo karto, ki potrjuje hude skrbi med številnimi pobeglimi vladami v Londonu. Poslanik Majski je namreč predložil tako imenovani jugoslovanski vladi v Londonu protestno noto, v kateri ugovarja proti delovanju, ki ga razvijajo tolpe generala Mihajloviča po srbskih gorah. Sovjetski ugovor prikazuje tega pustolovskega generala kot orodje v rokah sil Osi ter zahteva, naj bi tako imenovana jugoslovanska vlada to odkrito izpovedala, in namesto tega priznala komunistične tolpe, ki živijo po savskih gorah ter kradejo in ropajo. Diplomatski urednik lista »Daily Herald« je omenil to sovjetsko protestno noto ter izjavil, da je »povzročila najhujšo napetost, ki je kdaj bila med zavezniki.« Japonci potopili dva rušilca in eno prevozno ladjo Tokio, 22. febr. Poročilo glavnega japonskega stana javlja, da je skupina japonskih pomorskih letal 17. februarja vzhodno od otoka San Cristo-bal (Salomonski otoki) napadla nek konvoj ter potopila dva rušilca in eno prevozno ladjo. Tri japonska letala 6e niso vrnila. Hitler odlikoval finskega poslanika Berlin, 22. febr. AS. Zunanji minister von lubbentropp je sprejel opolnomočenega finskega ministra Kivimanska in mu je izročil veliki križec nemškega orla, katerega mu je podelil Ilitler. Zgrešeni računi Angloamerikancev Stockholm, 22. febr. AS. Iz London« poročajo: Londonski tisk omenja nove poraze ameriških sil v Tunisu ter poudarja, da je ta neuspeh _ težak. Vojaški strokovnjak pri listu »Lvening Standard« piše, da se jo zavezniško povel jstvo zmotilo v svojih računih, ker ni pričakovalo, da bo mogla os zbrati v Tunisu tolikšno količino tankov. Ameriški načrt za gospodarsko izkoriščanje sveta Lizbona, 22. febr. AS. Parlamentarna komisija vvashingtonskega kongresa, ki nadzira delovanje sistema >o posojilu in najemuc po bivšem finančnem ministru Doweyu, je sprožila predlog, naj se ustanovi mednarodni nadzorstveni bančni zavod, ki bi po vojni nadzoroval surovine na vseli zemeljskih celinah. Po tem predlogu za gospodarsko izkoriščanje sveta naj bi imele Združene države 51% delnic velikanskega bančnega zavoda, vsi drugi narodi pa naj bi bili skupno udeleženi z 49% delnic. Predlog je naletel ne nejevoljo v Angliji. »News Cro-nic!e< na p>rimer pravi, dn je to >nadaljni znak znak vznemirja jočili oblik angleškega stališča do povojnih vprašanj.« Pogodba med Turčijo in Madžarsko Ankara. 22. febr. AS. Med Turčijo in Madžarsko je bila sklenjena nova pogodba, na podlagi katere bo Madžarska dobavljala Turčiji sladkor, v zameno pa bo dobivala bombaž. Pomožne križarke v napadu na sovražno brodovje Berlin, 22. februarja: Mogoče je, da je edinstven primer, da bi bila potopljena podmornica zaradi 6trela 3 kopnega, kakor 6e je to zgodilo ob tuniški obali. Kljub temu, da je bilo ob času deževja, ki v teh predelih traja dolgo, je za nekaj ur prenehalo liti in je bil zrak či6t in jasen, 60 oprezovali naši vojaki ob obali in so bil budni, dobro vedoč, da 6ovražnik, ki cika na Dieppe, ne bo dal miru. Kak kilometer od obale je krožil italijanski rušilec. Naenkrat je dal znamenje, da se bliža sovražna podmornica. Da-li je bila angleška ali ameriška, raz obrežja ni bilo moči razločiti. Ako bi ne bili opazili nevarnosti, bi bil italijanski rušilec v nevarnosti, da ga podmornica torpedira. Podmornica je sprožila osem strelov na rušilec, a naše ladje ni zadela. Streli 60 napravili v morju velikanske lijake, toda rušilec je nepoškodovan odphd v varne vode. Toda italijansko topništvo je z obal streljalo na podmornico, še preden je podmornica pričela streljati na nas. S kopnega je topništvo zadelo podmornico na krov, neki vojak je bil zadet in je padel v morje, naslednji strel je zadel stolpič, dve drugi granati 6ta zadeli v rezervoar stisnjenega zraka. Branilci, kar jih je ostalo, so pobegnili na stolp. Tedaj je iz podmornice udaril oblak dima. To je pomenilo, da je podmornica zadeta v živo. Komaj osem minut je preteklo, ko so topničar-ji opazili na morju, ki je bilo sicer mirno, da 6e dviga iznad vode stolpič podmornice. Ponovno so streljali in zadeli stolp podmornice. Stolp se je za-gugal in vse skupaj se je potopilo. Na obali pa so italijanski vojaki ugibali, kakšne narodnosti je bil sovražnik potopljene podmornice. Na podoben način se je izkazala nemška ladja, ki je v mirnem ča- su uživala v Prusiji velik sloves kot potniška ladja, ki je prevažala na izlete dopolavori6te iz Berlina. Posadka te ladje je dala viden dokaz svojega junaštva in dela čast nemškim ladjam. Družba Lomann je imela v mirnem času 460 edinic s 4,400.000 tonami, čigar jiolovica j« krožila po V6eh svetovnih morjih. Lomann 6i je nadela nalogo, da ograža ladje, ki se nahajajo daleč od svoje zemlje. Križarki »Atlantis« in »Pinguin«. 2e v prvih šestih mesecih se je velikanka predala na razpolago za vojaške namene. Vožnja te ladje iz Bremena v Murmansk in končno v Altmark je znana. Nemške trgovske ladje 60 bile preurejene v bojne ladje že takoi v začetku vojne in sicer kot f>omožne bojne ladje in ladje za prevoz vojnega materiala. Na vseh jx>dročjih se je izkazalo trgovsko brodovje s svojo jxisadko kot vzorno. Tako je, na primer, pomožna vojna ladja »Atlantis«, ki je zdržala na morju 665 dni, potopila 50 tisoč ton sovražnega vojnega materiala. Ladja »Pingvin« pa je v 12 mesecih svoje vojne službe potopila okrog 200 tisoč ton sovražnikovega brodovja. Tako je jasno, da tako zvano civilno brodovje ni niti malo zastajalo za poklicnim vojnim bro-dovjem. Poleg »civilnih« križark sodeluje v vojni še veliko število pomožnih patruljnih ladij, ladij za ranjence in tovornih ladij, ki prevažajo vojaštvo, živila, strelivo in orožje. Pred nekaj meseci je bil poveljnik trgovske hike v Hamburgu, Kaufmann, celo imenovan za državnega komisarja trgovskega brodovja in mu je bila poverjena naloga, da naj izkoristi vse ladje v vojne namene, in 6icer do konca vojne. Tako vse nemške ladje opravljajo vojno službo, da 6e doseže zmaga. (Corriere della Sera), Uvedba rabe taksnega pspirja z vodnim tiskom (Nadaljevanje) Izprememba taks na vstopnice. Člen 32. Državna taksa na vstopnice k javnim prireditvam po tar. post. 99 veljajoče taksno tarife bivše Jugoslavije se spreminja takole: a) celotni kosmati dohodek od predstav in zabav za občinstvo proti plačilu v gledališčih in drugih zaprtih prostorih z opernimi deli, dramatičnimi deli, operetami, pevskimi in glasbenimi koncerti, revijami, plesnimi veselicami, cirkuškimi predstavami, varie-teji vsake vrete je zavezan državni taksi v višini 10%. To takso morajo plačati pristojnemu davčnemu uradu podjetnik, zakupnik ali kdor koLi je dobil po zakonu predpisano dovolilo obiastva javne varnosti, in sicer v dopoldanskih urah na dan po vsaki zgoraj navedenih predstav ali zabav. Vstopnine, ki so zahtevajo za obisk gori omenjenih prireditev, po odbitku državne tak6e ne 6mejo izkazovati ulomkov po 5 centezimov. Celotni kosmati dohodek 6estojl iz zneska vstopnic ter prostorov vseh vrst in lož, prodanih za predstavo ali zabavo, b) Na vstopnino za kinematografe in varieteje, na katerih sporedu je vsaj ena fjlmska točka, se plačuje državna taksa v višini 15%, pobira pa se z državnimi žigosanimi vstopnicami, ki jih dobavljajo neposredno davčni uradL Za vsako vstopnico se plačuje nadalje stalna pristojbina 10 centezimov za povračilo stroškov natiska in nadzorstva. Doklade na državno takso, ki se morda pobirajo v prid občin in državnega gledališča, ostanejo nespremenjene. Člen 33. Državna taksa iz črk a) in b) prednjega člena se mora pobirati tudi od dobrodelnih prireditev in od prireditev, katerih dohodek je določen za posebne namene kot neposredni dobiček organizatorjev. Člen 34. Prireditveni podjetniki in osebje iz črke a) člena 32. morajo imeti pri 6ebi vstopnice z matico in juksto z zaporednimi številkami na matici in na vsakem delu jukste za dan predstave ali predstavne dobe, v ločenih serijah, različne oblike ali barve za posamezne vrste prostorov, ki so v dvorani. Na bloke teh vetopnic mora pritisniti davčni urad poseben pečat ali znak. Jukste vstopnic morajo imeti po dva dela: ob vstopu vsakega po-setnika v dvorano, kjer je prireditev, se morata ta dva dela ločiti: eden se vrne posetniku, drugi pa se vrže v zaklenjeno skrinjico. Ključ ostane pri podjetniku ali prired-telju; na zahtevo davčnega urada pa dobi skrinjica lahko tudi žabico, katere ključ obdrži nameščenec urada, tako da ee more skrinjica odpreti samo vpričo njega. Posetnik je dolžan hraniti njemu izročeni odrezek ves čas, dokler se mudi v prireditveni dvorani, in mora znova plačati vstopnino, če bi bil brez odrezka ob pregledovanju po katerem koli funkcionarju ali organu, ki opravlja nadzorstvo pri javnih predstavah ali zabavah. Na to dolžnost je treba posetnike opozarjati z napisom v velikih črkah, izobešenim pri vhodu v dvorano. Člen 35. Za vsak dan prireditev se mora, takoj ko se prostori zapro, napraviti obračun o pobranih vstopnicah in sestaviti izkaz, da se ugotovi celotni iztržek. V izkazu je treba navesti tudi, ločeno po raznih vrstah vstopnin, število prodanih vstopnic za vsako 6erijo, pri čemer je treba za vsako serijo navesti tudi številko, s katero ee je tisti dan začela prodaja, in številko, e katero se je prodaja končala. Dnevni izkaz iztržka se mora enakoglasno zapisati na matico in na juksto. Pri sestavljanju imajo vselej pravico prisostvovati nameščenci davčnega urada in V6ak drug funkeionar ali organ, ki opravlja nadzorstvo pri javnih prireditvah, in imajo te osebe pol no pravico, pregledati matice prodanih vstopnic kakor tudi odrezke vetopnic, vložene v skrinjico po prednjem členu. Izkaze morata podpisati podjetnik ali prireditelj in nameščenec davčnega urada, juksto pa odtržo od matice izključno le ta nameščenec v trenutku, ko se uveri o pobrani državni taksi. Bloke matic in izkazov morajo hraniti prireditelji ali upravitelji eno leto in jih morajo dati vladnim funkcionarjem ali organom na vpogled, kadar pridejo zaradi preskusa ali pregleda. Člen 3G. V izjemnih primerih, Če zaradi majhnega pomena ali zaradi nastanitve prostorov ali zaradi vrete prireditve ali zaradi vrele prireditvenih prostorov ni mogoče ali bi bilo pretežavno sestaviti in nadzirati izkaz iztržka po prednjem členu, davčni urad lahko dovoli, da se državna taksa plačuje počez, glede na ugotovljeno število v prostorih razpoložljivih mest, s popustom 25% do 50%. Taksa po tem določilu ee inora plačati pristojnemu davčnemu uradu do dvanajsto ure dneva po vsaki prireditvi Dogovor za tako dovolitev se mora predložiti finančnemu ravnateljstvu v odobritev. Člen 37. Državne takse so proste: stalne imenske vstopnice, ki jih razdajo podjetniki ali prireditelji javnih prireditev brezplačno; toda njih število ne sme presegati 3% števila mest, razpoložljivih v prostorih. Seznam brezplačnih vstopnic se mora priohčiti finančnemu ravnateljstvu in Inšpektoratu ljudske prosvete konec vsakega tretjega meseca, če gre za predstave ali zabave v skupinah ali serijah, v vsakem drugem primeru pa pred pričetkom predstave ali zabave. Člen 38. Obiastva javile varnosti ne smejo izdajati dovolil za otvoritev prostorov, določenih za gledališke predstave, kinematografe ali varieteje in dovolil za v6e druge javne predstave ali zabave, če prosilec ne dokaže, da je pristojnemu davčnemu uradu pismeno izjavil, da se zavezuje plačevati državne takse v predpisanih oblikah in rokih. To 6e mora dokazati s predložitvijo duplikata omenjene pismene izjave z vizumom davčnega urada. Na zahtevo navedenega urada se izdaja dovolitve tudi veže na položitev varščine. Člen 3!>. Nadzorstvo o pobiranju državne takse v gledališčih in drugih zabaviščih je poverjeno uradnikom finančne uprave ter spodaj naštetim častnikom in organom: — pregledniško osebje za davčno izsledovalno policijo; — častniki, podčastniki in prostaki Kr. finančne straže, Kr. karabinjerjev in obiastva javne varnosti. Podjetniki ali organizatorji morajo dati za vsako gledališče, kinematograf ali zabavišče dve brezplačni vstopnici za funkcionarje inšpektorata in finančnega ravnateljstva, ki opravljajo nadzorstvo o državni prireditveni taksi. Vstopnice, ki se oddajo tem funkcionarjem in druge, morebiti po Visokem komtsariatu določene zaradi službe ali reprezen-tiranja, ee ne vštevajo v število brezplačnih vstopnic po določbah prednjega (lena. Člen 40. Ce se državna taksa ne plača ali se ugotovi prevara ali popačba pri sestavitvi izkaza o iztržku, predpisanega po členu 35., se izreče globa L. 00.— za vsako vstopnico oziroma obračun, za katero se državna taksa ni plačala oziroma za katerega se je ugotovila prevara ali popačba pri sestavitvi izkaza. Enako se izreče globa L. 60.— zoper upravitelje kinematografov za vsako vstopnico, ki b: se ne izdala ali se izdala brez takse ali nezadostno taksirana. Za zamudo pri plačevanju državne takse po členu 37. se plača zvišana taksa 12% zneska takse, ki so je prekasno plačala. Člen 41. Prepovedano je: 1. prodajati taksirane vstopnice, ki niso cele ali ki so zložene iz delov ene ali več taksiranih vstopnic, ali uporabljati taksirano vstopnice, katerim se pozna, da so bile že uj>orabljene; 2. uporabljati nezadostno taksirane vstopnice. Taksne kazni. Člen 42. Nekvarno kaznim na prostosti po ve-ljajočih kazenskih zakonih se, kdor ponareja s to uaredbo predpisane vtisnjene kolke ali izdeluje vodni tisk, kolke, punce, klišeje ali druge priprave, s katerimi se dajo ponarejati papir z vodnim tiskom, vtisnjeni kolki, kolki ali druge taksne vred-notnice, ali kdor vedoma razpečava ali uporablja papir z vodnim tiskom, vtisnjenim kolkom, punce, klišeje ali drugo ponarejene priprave, se kaznuje z globo od L. 2000.— do L. 5000,—. Z globo od L. 1000,— do L. 2000,— se kaznuje, kdor si priskrbi pravi papir z vodnim tiskom, pristne vtisnjene kolke, punce ali klišeje in jih uporablja na škodo državnega zaklada. Globi od L. 300.— do L. 1000.— zapade, kdor vedoma ima ponarejen papir z vodnim tiskom, punce, vtisnjene kolke ali klišeje ali za ponarejanje namenjene priprave ali papir, kolke ali druge taksne vrednotnice, izdelane ali vtisnjene, s ponarejenim vodnim tiskom, vtisnjenim kolkom ali klišejem, ali kdor uporablja že rabljeni taksni papir, kolke ali druge taksne vrednotnice ali jih razpečava. Člen 43. Kolkovina na boletah in listinah za carinarnice se določa s priloženo razpredelnico, priloga B, ki je sestavni del te naredbe. Takse na vloge itd. člen 44. Prošnje, vloge, pritožbe, navedene v tar. post. 206/1, 206/2, 206/3, 206/4, 206/5, 208, 209, 211, 213, 215, 216, 217, 218, 220, 221 in 222 veljajoče bivše jugoslovanske taksne tarife, se morajo pisati na taksni papir po L. 6.— za polo, če so naslovljene na carinarnice, in po L. 8,— za polo, če so naslovljene na Visoki komisariat, ne plačujejo pa nikakršne druge takse in pristojbine. Člen 45. Pristojbine za dovolitve po tar. post. 214 in 225 omenjene tarifo se morajo plačati pristojnemu davčnemu uradu pavšalno, ne glede na kolkovino na prošnji v višini, kakor jo določa prednji člen. Člen 46. Kolkovino za vloge ln odredbe glede predhodnega pregleda blaga po tar. post. 219 isle tarife pobirajo neposredno carinarnice, in sicer po odmeri na zadevnih deklaracijah, dodatno k drugim pristojbinam. Člen 47. Niso zavezane kolkovini prošnje za naknadni carinski pregled in za popravo pomot-nega izračuna v deklaraciji po tar. post. 2C23 in 228 taksne tarife bivše Jugoslavije. Člen 48. Vsaka stalna taksa ali davščina po predpisih bivše jugoslovanske države v dinarjih, ki se ob prevedbi v italijansko veljavo po tečaju, določenem 6 členom 3. kr. ukaza z dne 11. junija 1941-XIX št. 498, končuje na ulomek pod petdeset centezimov, ee zaokroža na petdeset centezimov, če pa nad petdeset, se zaokroža na celo liro. Postopne takse so določene za vsakih tisoč lir in šteje pri njih uporabljanju ulomek obdačljive vrednosti pod tisoč lir za celih tisoč. Ce pa osnova presega tisoč lir, se ulomek tisoča, ki je manjši od sto lir, ne upošteva. Ce se končna v6ota odmerjenih postopnih ali sorazmernih taks končuje na ulomek pod eno liro, ee računa ta ulomek za celo liro. Člen 49. Zahtevek davčnega zavezanca za povračilo taks in davščin ali drugih pristojbin kakršne koli vršite, vštevši fa/riinske, nepredpisno plačanih pred IL aprilom 194t-XIX, se lahko uveljavlja, če še ni zastaran, najdalj do 30. junija 1943-XXI. Z morebitnim povračilom pa se bo ravnalo kakor z drugimi terjatvami proti bivši jugoslov. državi. Člen 50. Razveljavljajo so vse kakršne koli določbe, nasprotujoče tej naredbi, ki stopi v veljavo dne 1. marca 1943-XXI. Njene določbe in taksiranje po njej veljajo tudi za zasebne pogodbe z zgodnejšim datumom, ki ee predlože finančnim uradom ali sodnim uradom zaradi kasnejšega uveljavljanja. Javni, civilno-pravni in upravni 6pisi, ki so določno datirani z dnem pred objavo te naredbe, so zavezani taksi po veljajoči tarifi bivše Jugoslavije, ako je bila taksa plačana v rokih po ve-ljajočib predpisih. Ce nieo bile plačane v teh rokih, so zavezani taksam in zvišanim taksam po tej naredbi (Dalje prihodnjič) Obvezno navajanje odlokov, ki dovoljujejo spremembe cen, v računih Člen 1. Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci, ki so po členu 1. naredbe z dne 9. maja 1941-XIX št. 17 s predpisi glede cen blaga, storitev in rabokupov dolžni prositi za posebno pooblastitev za vsako spremembo cen, veljajočih dne 15. marca 1941-XIX, morajo navesti v računih, izdanih po členu 5. uredbe z dne 12. marca 1941 in na pridržanih kopijah podatke odloka Visokega komisarja, dovoljujočega tako spremembo. Člen 2. Določbe prednjega člena ne veljajo pri oddaji blaga, glede katerega se določajo najvišje cene v uradnih cenikih ali jih javno oblastvo drugače ureja, kakor tudi ne za blago, pri katerem je določen maksimalni pribitek, dovoljen za nabavno ceno po naredbah z dne 9. julija 1941-XIX št. 63 in z dne 27. novembra 1941-XX št. 165. Člen 3. Kršitelji določb te naredbe se. kaznujejo, če ni dejanje drugače ali huje kaznivo, po naredbah z dne 26. januarja 1941-XIX št. 17 in z dne 25. novembra 1942-XXI št. 215. Odbitnost prostovoljnih dajatev pooblaščenim podpornim ustanovam pri dolačanju davčne osnove neposrednih davkov Člen 1. V št. 4 člena 55. in za prvim odstavkom številke 7 člena 82. zakona o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Od davčne osnove se odbijajo dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu v Ljubljani in vsem morebitnim drugim, po Visokem komisarju v Ljubljanski pokrajini izrečno pooblaščenim podpornim akcijam.< Člen 2. V št. 7 člena 82. in v št. 4, predzadnjem odstavku člena 120., A ad I. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih se dodaje naslednji odstavek: »Kot 6troški, kt se odbijajo od davčne osnove, ee priznavajo dokazane prostovoljne dajatve Pokrajinskemu podpornemu zavodu in vsem morebitnim drugim, po Visokem komisarju v Ljubljanski pokrajini izrečno pooblaščenim podpornim akcijam.« Sprememba predpisov o potniškem prometu na mestnem tramvaju Člen 5. naredbe z dne 28. novembra 1942-XX1 št. 217 s predpisi o potniškem prometu na mestnem tramvaju se nadoinestuje z naslednjim: »Kdor vstopi v voz ali izstopi iz njega na nasprotni strani, nego je določena v členu 1. te naredbe, ali kdor vstopi ali izstopi med vožnjo, kdor 6e vozi na stopnicah vhoda ali ee kakor koli obeša na zunanji strani, se kaznuje v denarju s petdesetimi lirami. Kdor se pelje brez vozovnice ali z neveljavno vozovnico, ker se je kakor koli poskušal izogniti plačilu ustrezne voznine, zapade denarni knzni dveh lir. Znesek je plačati sprevodniku takoj poleg cene za obvezno vozovnico; sicer se kršitelj kaznuje v denarju do petdeset lir.« Sprememba ustave Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito Pokrajinskemu odboru za protiletalsko zaščito predseduje podprefekt-namestnik in sestavljajo ga: a) Zvezni tajnik P. N. F. ali njegov odposlanec, b) predstavnik posadke v Ljubljani, c) kvestor, d) ljubljanski župan, e) poveljnik gasilcev, f) vodja delegacije vzhodnih železnic, g) predstavnik ljubljanskega odseka Italijanskega rdečega križa, h) pokrajinski inšpektor zdravstvene službe, i) pokrajinski inšpektor tehnične službe, 1) predstavnik Združenja industrijcev in obrtnikov, m) predstavnik sindikata hišnih lastnikov, n) pokrajinski inšpektor za protiletalsko zaščito. Odbor sme kdaj pa kdaj zahtevati, da se njegovih sestankov udeleže izvedenci in predstavniki drugih ustanov. Posle tajnika odbora opravlja predstojnik od-borovega tajništva. GOSPODARSTVO Ljubljanska kreditna banka bo izplačevala si. marcem 1943 stara dobroiinetja kakor sledi: 1. vsem storim vlagateljem do lir 50.000 se izplača nadaljnja 5% kvota na kapital; 2. vsem starkn vlagateljem nad lir 50.000 se izplača nadaljnja 3% kvota na kapital. Izplačila kvot se izvršilo od sedanjega salda po stanju vlog na dan 26. maja 1932, pri čemer se predčasno izvršena izplačila odbijejo. Po 31. marcu 1943 ne-dvignjene kvote se prenesejo na nove, vsak čas razpoložljive račune. Gospodarske banke v Ukrajini. Nemški listi pišejo, da obstoja trenutno v Ukrajini 21 gospodarskih t. j. zasebnih bank, ki imajo 330 po-podružnic in izplačilnih mest. 33 lz vzrokov mim nastala mcite mira POT P0LITI0NE M0CI PETROLEJA Toda, vojna za Gran Chaco le ni bila tako hitro pozabljena. Ta boj za petrolej je bil odločilnega pomena za Južno Ameriko. Iz njega se je naučila veliko, napravil je konec tujim iskalcem dobička in denarnim mogotcem, prinesel je zmago pametno mislečih nad tistimi, ki so za svoj žep delali in služili tujemu kapitalu in napravil konec tujomu denarnemu gospodstvu. Vojaki, ki so preživeli vojno za Gran Chaco, so preganjali politike. Bojevniki Paraguaya so izročili vlado polkovniku Francu, v Boliviji pa je prevzel vodstvo države maja meseca 1936 polkovnik Toro, njemu ob strani pa je bil 33-letni podpolkovnik Busch Bacerra kot predsednik republike. Dionisio Foia-nini je bil minister za rudnike in petrolej. Foianini je reorganiziral bolivijsko gospodarstvo, Busch pa vojsko. Izboljšali so plače rudniškim delavcem, istočasno pa so uvedli tudi obvezno delovno službo. Skrbeli so za blaginjo dežele in predvsem za pravilno izkoriščanje naravnih bogastev v korist ljudstva in ne več v korist tujih denarnih mogotcev. V decembru leta 1936 je ustanovil Foianini državno petrolejsko družbo Yacimientos Patroliferos Fiscales Bolivianos in malo pozneje je razlastil ameriške petrolejske mogotce, zaradi katerih je bila tako usodna vojna. Že jeseni leta 1937 pa je bila sklenjena med bolivijsko vlado in Argentino pogodba, na podlagi katere naj hi gradili to železnico od Santa Cruz do Yaeuibe, zadnje postaje argentinske železnice. V mesecu septembru leta 1938 so ratilicirali v brazilskem zunanjem ministrstvu dve pogodbi: ena uravnava skupno otvoritev hrazilijan-skih petrolejskih vrelcev, druga pa gradnjo železnice od Santa Cruz, središča bodočega petrolejskega okraja oh vzhodnem pobočju And do Corumbe oh rek Paraguav, zadnj točki hrazilijanske železniške proge, ki vodi iz Sao Paolo. Pri delih je bil soudeležen tudi nemški kaoitaL Odnrli so stalno zračno zvezo med Bolivijo in Nemčijo. Istočasno pa je bila sklenjena pogodba med Italijo in Bolivijo.. Po tej fiogodbi pošilja Bolivija Italiji cin, Italija pa Boliviji umetno svilo in stroje. Bolivija ni ostala Izolirana. Vztrajala je in napredovala. Leta 1939 ji je sledila Mexiko. Tudi Brazilija je proglasila petrolej za državno last, leta 1939 pa so tudi Chile proglasile svoj državni petrolejski monopol. Bolivija je gospodarsko napredovala in izšla kot zmagovalka iz boja proti tujemu kapitalu. Predsednik bolivijske vlade Busch ni dolgo preživel svoje zmage. V avgustu leta 1939 se je »ponesrečile na nek skrivnosten način in umrl na posledicah rane, ki jo je dobil. Toda njegov naslednik, general Quintanilla .je nadaljeval njegovo politiko. Petrolejska podjetja in lastniki podjetij cina niso imeli samo gmotne škode. Zgled Bolivije je segel daleč. Ce je zmagala proti Standard Oil Bolivija, tako revna dežela in vrhu tega še tako močno prizadela v nedavni vojni, zakaj ne bi zmagala Mexiko? Da, tudi Mexiko je napravila konec prepirom, ki so trajali desetletja: meseca marca leta 1938 je predsednik Cardenas spet uveljavil zakon, s katerim razlašča tuje petrolejske družbe. Cardenas razlasti petrolejske koncernt To petrolejskem miru leta 1922 so Amerikanci in Angleži prepustili Mexiko njeni usodi. Pri tem pa so seveda skrbeli, da mexiška vlada ni mogla ničesar delati, kar bi škodovalo njihovim petrolejskim koristm. Po sporazumu v mesecu septembru leta 1923 je trajal dve leti mir, vse dotlej, dokler ni pričel Calles Obregonov naslednik zopet vznemirjati tujih petrolejskih mogotcev. Washington je pro-tostiral in državni sekretar Kellog je izjavil, da »je Mexiko sojena pred vsem svetom«. Calles je popustil. Toda, ne za dolgo. Calles je določil za svojega naslednika generala Lazaro Cardenasa. Aprila leta 1936 je moral Calles bežati v Združene ameriške države in Cardenas je pričel s svojo politiko, ki nikakor ni bila naklonjena petrolejskim trustom. Bil je resen človek, molčeč, puritanec in si je znal pridobivati dovolj prijateljev v vojski in v raznih podjetjih, j javno se jo potegoval za delavce in ob vse"i tem znal spretno iz-| igravati Angleže proti Amerikancem. Odkar je Deterding nadzoroval Mexican Eagle, je skušal zagotoviti svoje pozicije z razumevanjem za mexiške koristi. Mexiko ni imela do povojne nobene lastne rafinerije, njen petrolej so čistili v ameriških rafinerijah, odkoder je dobivala bencin za fantastične cene. Mexiške železnice, zgrajene največ z ameriškim denarjem so imele skoraj same take lokomotive na pogon s petrolejem, a tudi ta petrolej so tuji trusti državi težko zaračunali, saj so do leta 1937 odplačevali svoje obveznosti državi samo in natura. Mexiški petrolej je veljal v Mexiki 34% več kakor v Zedinjenih državah. Deterding je pričel z gradnjo rafinerij v Mexiko-City, Minatitlanu in Tampico in leta 1936 je Mexican Eagle že predelovala dnevno 106.000 sodov. Od 73 milijonov sodov je imela Mexican Eagle 20 milijonov in od 4974 kilometrov petrolejskih vodov, je bilo v njeni lasti 1000 kilometrov. Tedaj je kontrolirala 61.3% mexiške petrolejske proizvodnje proti 22.4% v letu 1919. Družba si je utrdila svojo pozicijo, zaslužila je veliko denarja in njene delnice so v Londonu resno upoštevali. Sredi leta 1937 pa so delnice padle od 32.4 šilinga na 11.9, kajti v mesecu maju je stopilo v stavko 18.000 delavcev, ki so zahtevali zvišanje plač, bolnišnice in stanovanjske hiše. Tudi če bi se Angleži trudili ustreči kakšnim zahtevam remodernizacije, bi to ne uspelo zaradi nasprotij med posameznimi petrolejskimi podjetji. Vrtalni stolpi, tanki in druge naprave, vse je bilo še »staromodno«. Skupnega sodelovanja ni bilo, ker niso zaupali drug drugemu. Namesto enega petrolejskega voda za vse, je bilo potno vodov drug poleg drugega. Ceste so bile skrajno slabe in niti toliko niso hoteli delati skupno, da bi v splošno korist napravili nekaj dobrih cest. Tako pa se je večkrat zgodilo, da je moral težki tovorni avtomobil obstati na razrvani cesti. Zacamixtle, nedaleč od Tampico je bilo leta 1930 središče najbolj bogatega mexiškega petrolejskega okraja, pa je imelo skoraj same bambusove koče, nekaj trgovin in veliko zabavišč, v katerih so plesali v oblekah zamazanih od petroleja in zavihanih rokavov Amerikanci z mešankaini v pariških večernih oblekah. Denarja so imeli petrolejski gospodje dovolj, a za modernizacijo petrolejskih naprav in prometa ter za deželo niso storili ničosar. Ob stavki nikakor niso hoteli zvišali plač. Kako se bore požigalci šol in prosvetnih domov Hud partizanski poraz pri Pleterju pod Gorjanci - V Dobrovi so komunisti streljali s strojnicami na pogrebni sprevod, pri Semiču pa so zažgali poslopje gospodinjske šole Ljubljan, 22. februarja. Prejšnji teden v torek so komunisti pridrli nn Ogulinov grad v Vrtači pri Semiču, ga oro-pailt ter zažgali. Grad je bil prej last pokojnega g. Oguiina, ki je umrl predlanskim božičem. Pred kratkim je umrla tudi Ognlinova žena. Grad je bil po oporoki pokojnikov določen za gospodinjsko šolo. Prav na dan pogreba Ogu-iinove žene, to je prejšnji torek ponoči, je pri-drla tolpa komunističnih partizanov ter grod zažgala. Tako uničuje Osvobodilna fronta slovenske kulturne ustanove. Prejšnjo soboto pa so Logarjevi komunisti v Dobrovi pri Ljubljani s strojnicami napadli pogrebni sprevod ter ranili nekaj pogrebcev. Višek barbarstva! Da se komunisti znajo boriti le proti neobo- roženim ljudem in da znajo napadati k večjemu pogrebne sprevode, dokazuje hud poraz, ki so ga doživele tako imenovane komunistične udarne brigade v Pleterju pod Gorjanci. Te brigade so najprej doživele hud poraz onstran Gorjancev pri Jastrebarskem. On tum so se potem poražene umaknile spet na Gorjance. Očitno so se zaradi hudega poraza hotele znesti nad kar-tuzijanskim samostanom v Pleterju ter ga po-žgati. Naletele pa to na nepričakovano trd odpor. Pleterska posadka je odbila vse besne napade komunistov; ko pa je prišla pomoč, so bili komunisti pognani v paničen beg. Ob hudih izgubah so se porazgubili po podgorskih gozdovih, znsledovani in preganjani. Od tako zvanih komunističnih udarnih brigad so zdaj ostale le še zdesetkane tolpe, zapisane poginu od krogel ali pa od bolezni in lakote. študent, kandidat in njegova posetnica Zimski semester, ki jeseni prinese novo življenje in nov zalet med akademsko mladino, je končan. Vsakomur, ki po poletnih počitnicah spet — 6topa po naši univerzi, ni lahko pri 6rcu. Nekateri so zanemarili prejšnje izpitne termine ter so si res v dobesednem pomenu besede razlagali pojem akademske svobode; za take pomeni zopetno odprtje univerze in začetek predavanj novo dobo težkega in napornega dela. Letošnji zimski semester se je akademska mladina s polno paro in zagrizenostjo vrgla v študij, zavedala se je, da gesla, ki so jih prejšnje leto metali med njo gotovi akademiki, niso prav nič koristna, čeprav so vabljiva, ampak da si je treba izživljati v študiju. Zato so predavanja v danih možnostih precej obiskovali in s profesorji pri vajah in seminarijih pridno sodelovali. Seveda so se tudi kolokviji in izpiti vršili v redu; veliko jih je v tem semestru zaključilo svoje študije, druge čaka še diplomsko delo ali disertacija, mlajši pa so se iunaško b ''i za dosedn prvega akademskega naslova kanu. ata. Pravijo, da študent šele po prvem, srečno prestanem izpitu, odloži svojo nesrečno in z zaničevanjem obdano brutovstvo. Zato toliko dajo na tak podvig. Prvo srečanje z izpitnim navodom (komisijo) ni za vsakogar lahko. Mnogi že na pripravo za izpit začno globlje dihati in jim srce močneje utripa, ko se spomnijo, da bo ta in ta dan treba stopiti — prav za prav sesti — pred stroge profesorje in podati račun o svojem gospodarstvu. Umevno je, da so pota za dosego »častnega« naslova »candidatus« različna; tehniki se pehajo za njim od posameznega izpita do izpita, zato je tudi njihov kandidat več vreden kot pa kandidat pravne ali filozofske fakultete. Po- nosno vam zagotavljajo, da je že fizika sama težja kot ves prvi pravni diplomski izpit in da je ista fizika le eden izmed mnogih preizkusnih kamnov njihovega znanja. Tovariši z drugih fakultet popolnoma razumevajo njihovo jadikovanje in z njimi sočustvujejo, hkrati pa se njihovega kandidatskega naslova vesele. Starejši kandidatje sicer z bolj posmehljivimi očmi gledajo na njihove novo-pečene vrstnike, obenem pa se tolažijo, da bo tudi izmed teh vsaj kateri zašel v spoštovani stan »starih bajt«. Kakor se družabni položaj kandidatov veča in pridobiva na ugledu, tako tudi družabni oziri zahtevajo od njih novih obveznosti. Mislijo, da so za utrditev njihovega novega naslova in s tem oo-ložaja v družbi nujno potrebne posetnice. Zato si jih dajo natisniti — nekateri 50, drugi, podjetenejši pa sto izvodov. Če jih podrezate, češ da se napihujejo, da so domišljavi in da izrekov starih modrecev sploh ne upoštevajo, bodo sicer zardeli; zatrjevali pa vam bodo, da )e posetnica v ovojnici najprimernejša oblika pisma, zlasti pri izražanju različnih čestitk, kratkih sporočil in nujnih navodil. Če imaš posetnico, odpade tudi konvcncionalno predstavljanje v gotovih primerih, predstavljanje, ki ie po Urbanusovih predložkih morasikomu težko doumljivo, še težje izvedljivo, in ki pogosto dovede do nerodnih zaplctljajev. Sicer pa priznamo prav radi, da ima »candidatus« pravico do posetnice, čeprav je pri tem prevladujoča nota — neka mera »visokoletečnosti«. Sprijaznimo se s temi njegovimi pomisleki in mu dajmo prav, kajti čast, komur čast. Postali so doktorji, inženirji, diplomatje, postali pa tudi kandidatje. Mi jim čestitamo. Naj nam pa ne zamerijo, če jim ne pošljemo — posetnice. Kdor je bral »Slovenčeve« članke s podpisom —d.—, ta bo z velikim zanimanjem segel po knjigi KOMUNIZEM — Njegov pravi obraz Cena knjigi je 4 lire. - Dobi se v knjigarnah in pri prodajalcih listov. Zanimiva doživetja v stoletja starem arhivu Šo enkrat nameravam pripovedovati o obisku v Turjaški palači, kjer ima mestni kulturni odsek svoje uradne prostore. Tu je poleg muzeja, o katerem sem že poročal, in poleg mestne knjižnice tudi znamenit arhiv z več tisoč svežnji 6tarega, deloma zelo zanimivega gradiva. Arhiv 6e zdi človeku na prvi pogled nekaj dolgočasnega in suhoparnega. Ničesar drugega ne vidiš kakor skladovnice starega, na pol prepere-lega in obledelega papirja, ki ima 6voj značilni vonj po davnini. Preden 6em se podal v II. nadstropje Turjaške palače, kjer je spravljen ljubljanski mestni arhiv v treh sobah vzhodnega trakta, sem potrkal v kulturnem oddelku, kjer sem naletel na prof. dr. Karlina. Ko sem mu razodel željo, da bi si rad ogledal znamenitosti, ki jih hranijo v tej palači, me je ljubeznivo 6premil nadstropje više in pripovedoval o skrivnostih molčečega papirja. Ko zveš, da gre za dragocene listine iz preteklih stoletij, tedaj te zamika, da bi sedel k enemu teh obsežnih svežnjev papirja in začel brati. Kdo neki ga je popisal in kdaj? Za časa Napoleona, za časa Valvazorja, ali pa celo 200, 300 let prej? Hodiš od skladovnice do skladovnice navidezno dolgočasnih in enako opremljenih svežnjev in se vedno Mestni zelenjadarski tečaj Lansko obdelovanje vojnib vrtov je po vsej-Ljubljani pokazalo najboljšo voljo prebivalstva, da bi pridelali čimveč zelenjave in sploh vrtnin ter si z lastnimi pridelki pomagali v sedanjih razmerah. 2e lani se je pa tudi pokazalo, da skoraj povsod manjka za vrtnarska dela potrebne strokovne izobrazbe in izkušenj, ter zato tudi ni bilo takega uspeha in tako bogatih pridelkov, kakršne bi želeli in smeli pričakovati pri ljudeh, ki že dolgo obdelujejo vrtove. Mestna občina je tudi letos še pomnožila razsežnost za obdelovanje manj premožnim slojem oddanih zemljišč, razen tega je pa župan general Leon Rupnik, ukazal prireditev cele vrste predavanj, ki bodo na raznih krajih mesta. V torek, 23. t. m. bodo predavanja v Krekovi gospodinjski šoli v Šiški. V sredo, 24. t. m. bodo predavanja v ljudski Soli na Barju. V četrtek, 25. t. m. bodo predavanja v telovadnici ljudske šole na Viču. V petek, 26. t. m. bodo predavanja v deškem vzgajališču Selo v Mostah. V soboto, 27. t. m. bodo predavanja v dvorani na magistratu. ^ Dragi četrtek, 4. marca bodo pa predavanja V ljudski šoli za Bežigradom. Vse te dni bodo predavanja o zelenjadarstvu trajala od 8 do 11 in popoldne od 14 do 17. Predavatelji bodo obravnavali vsa vprašanja, ki so najbolj važna za uspešno pridelovanje zelenjave. Na vseh navedenih krajih in vse dni bo od 8 do 9 predavala mestna kmetijska referentka ga. inž. Angela Mahkota o važnosti zelenjave v vojnem času, o obdelovanju zemlje in njeni pripravi za pomladno setev in saditev, o raznih načinih izboljšanja zemlje z obdelovanjem, o zalivanju in vrtnarskem orodju. Drugo uro, torej od 9 do 10 bo povsod pre- daval mestni kmetijski referent inž. Josip Maček o smotrnem gnojenju s hlevskim gnojem, o pomenu komposta in o polnem gnojenju z različnimi umetnimi gnojili, nadalje pa tudi o važnosti poznavanja onih zelenjadnih vrst, ki zahtevajo posebno gnojenje. Tretjo uro, torej od 10 do 11 bo povsod predaval mestni vrtnarski oficial France Pirnat o setvi, saditvi, o razdelitvi gredic, okopavanju ter o vseh delih, ki so med letom potrebna za umno zelen jadarstvo. Popoldne od 14 do 17 bo vsakokrat predaval naš znani strokovnjak, viš. vrtnarski nadzornik Josip Štrekelj, o kulturi in vrstah ter tudi o obrambi raznih kapusnic, stročnic ter čebulnic proti škodljivcem. Poleg njega bo pa predaval o solatnicah, raznih špinačah, paradižnikih, korenju in o raznih dišavnicah, nadzornik mestnih nasadov Anton Lap. Slehernemu je s temi predavanji dana prav lepa prilika, da se nauči najpotrebnejšega, kar mora znati in vedeti, če hoče s pridom obdelovati svoj vrlič ali vojni vrt. Tudi najbolj izkušeni vrtnar se bo pri teh predavanjih še marsikaj naučil in izpopolnil svoje dosedanje znanje in izkušnje. Večina predavateljev je našim prijateljem vrtov že znana, saj imamo med njimi prve strokovnjake in najbolj priljubljene predavatelje v tej stroki, zato pa še posebno opozarjamo vse začetnice in začetnike, naj žrtvujejo vsaj en dan za prepotrebni pouk, da njih delo na vrtovih ne bo neplodno in jim jesen ne bo prinesla prevelikih razočaranj. Če bodo vsaj en dan pazljivo poslušali predavanja in si beležili najvažnejša navodila, bodo imeli veliko korist in tudi veliko veselje z letino. Prepričani smo, da bodo predavanja vzgojila dolgo vrsto zelenjadarjev, ki bodo tudi še v mirnih časih 7. veseljem in s pridom izkoriščali pri teh predavanjih pridobljene in preizkušene nauke. bolj zavedaš, da gre za dragoceno zgodovinsko gradivo. Če bi bil romanopisec, bi zaprosil za zapiske o družabnem življenju Ljubljančanov pred stoletji. Spisi o mestni strahovainici, o dvorskih potovanjih skozi Ljubljano, razglasi z bobnarji, mestni sodni spisi (od 1. 1521. do 1785.) in svežnji podobnega gradiva bi gotovo nudili mnogotere podrobnosti za zgodovinski roman o nekdanjem življenju v našem mestu. Sodobni arhivi so pusti, iz starih, zaprašenih 1 in obledelih spisov pa veje kolikor nosijo letnice iz 14. stoletja. Takrat je bilo pisanje še prava redkost, katero so obvladali »strokovnjaki« ali poklicni pisarji. Koliko neznanih avtorjev je namakalo gosja peresa v črnilo in popisalo grmade v muzeju shranjenih spisov, zapisnikov, pogodb in podobnega gradiva! Od arhivarjev, ki so urejevali ljubljanski mestni arhiv, je zlasti znan Anton Aškerc, ki ga je postavil župan Hribar, ko se je na svoji življenjski prekretnici preselil v Ljubljano. V življenjepisu Aškerca beremo, da je uredil cele skladovnice listin v snopiče in fascikle, katerim je podal značilno arhivske povzetke. Tu pa tam bi sc morda še poznali odtisi njegovih prstov. Aškerc je uredil tudi knjižnico, katere vetili del pa je odstopila mestna občina univerzitetni knjižnici v soseščini. Med dragocenosti mestnega arhiva spada 170 izvirnih listin o mestnih svoboščinah ter o kupnih in prodajnih pogodbah. Najstarejša listina je čez 600 let stara in nosi letnico 1320. Med drugim gradivom naletimo na neštete podrobnosti zgodovine mestnega življenja, ki jih je mogoče v tem članku samo našteti Tu hranijo tako imenovano mestno priivilegijsko knjigo, mestne 6ejne in sodne zapisnike, knjige o mestnih prejemkih in izdatkih s pri- Eadajočimi pobotnicami, mestne davčne urbarje od 1600. do 1849., dva urbarja meščanskega špitala (od 1. 1659. do 1729.), urbarje mestnih posesti: komendske, kapiteljske, Kozarij, Dobrove itd., protokole 6trahovalnice in prisilne delavnice, ukrepe »gradbene, gasilske in olepševalne komisije«, policijski dnevnik, register o porokah in razporokah in še 90 raznih drugih zapisnikov, urbarjev, računskih knjig itd. (Našteto po dr. Malovem Vodniku po ljubljanskem mestnem muzeju.) Zelo obsežno je tudi gradivo aktoviskega arhiva. Glavni del obsega gradivo od 1. 1364. do 1890. in je urejen v 2231 svežnjib. Posebno zanimivo je bilo zvedeti, kaj hranijo v devetih 6\-ežnjih pod »razno«. Tu so spisi ljubljanskega privilegiranega trgovskega stanu, dalje akti, ki se tičejo mestne razsvetljave, opekarne, osuševanja barja, dvorskih potovanj skozi Ljubljano, rokodelskih polnih listov ki podobnega. Skladovnice molčečega papirja v ljubljanskem mestnem muzeju je nemogoče pregledati v kratkem času, možno je samo našteti še nekaj zanimivih podrobnosti. Med drugim hranijo tukaj tudi razglase z bobnarji, besedilo meščanske prisege, prisege opekarskih mojstrov in podobne dokumente preteklih časov. Brez dvoma je skritega v tem arhivu veliko gradiva, ki ni samo zgodovinskega pomena, marveč bi bilo vredno, da bi 6e ga lotil tudi literat, ki bi našel morda snov ali pa samo značilne družabne i.n druge podrobnosti za meščanski roman, v katerem bi začutili utrip življenja v stari Ljubljani. Go s podarstvo Pokojninsko zavarovanje nameščencev na Hrvatskem. Hrvatski listi prinašujo podatke o pokojninskem zavarovanju zasebnih nameščencev na Hrvatskem, iz katerih je razvidno, da jo znašlo v zadnjih letih število zavarovancev: 1958 12.664. 1939 15.955, 1941) 18.099, 1941 18.021 in lani 18.035, dočim so v istih letih znašale predpisane premije: 32.15, 54.1)', 45.24, 60.87 in 68.925 milij. kun, skupno 242.16 milij. kuu.^ Romunski državni dolg in premoženje. Po stanju z. dne 31. marca 1941 je znašal romunski zunanji in notranji državni dolg 98 5 milijardo lejev kateremu pa stoji nasproti 2S4.6S milj-jarde lejev drža vnega premoženja, od lega predvsem nepremičnin vključno državne železnico za 125.86 milijarde lejev. Krediti za industrijo v Rački. Madžarska l. > c/ a uMozorila nase mestno prebivalstvo. Ogledaili so si razvaline gradu in muzej. Nato so obiskali prehranjevalni urad. Zanimiv je bil ogled mlekarne in strojnih naprav v njej. S posebnim zanimanjem so si ogledali valilno postajo. Tam električna naprava nadomešča 2000 kokoši. Zanimiv je bil tudi ogled izdelovalnice sladkega mošta, ki je 'lani začela iz spodnješta jerskega sadja izdelovati dobr eenprevret mošt. Žensko zborovanje v Mariboru. V dvorani tvrdke Rotex v Mariboru je bil sklican zbor ženske posadke tvrdk Rotex, Jugotextil in Jugo-Ekta. Predavateljice so obravnavale kuhinjsko tečaje, v katerih se delavke uče pripravljati zdravo in izdatno hrano s preprostimi sredstvi. Nadalje so govorile o oblikovanju dnevnega življenja in o vzgoji otrok, ki so poverjeni posebnim negovalkam, s katerimi se igraje nauče nemščine. Dekletom, ki niso preveč obremenjena z delom in skrbmi, je bilo naročeno, naj širijo vedro in prijetno razpoloženje. Podobna zlx>rovanja so bila tudi v drugih večjih mariborskih podjetjih, kjer so večiuoma zaposlene žene in dekleta. Obratno zborovanje v Trbovljah. Pred nedavnim je bilo obratno zborovanje v Trbovljah. Priredila ga je štajerska domovinska zveza in je govorila okrožna voditeljica za socialno skrbstvo Ma-scher o nalogah žena v tovarniških obratih.^ Skupno kosilo, in sicer enoten obed, je pri-iredila krajevna skupina v Apačah. Pri tej priliki so zbrali 5426 mark za zimsko pomoč. Razen tega so zbrali nekatera živila za ranjence v Gradcu. Mladinsko socialno skrbstvo na Spodnjem Štajerskem. Po zadnji statistiki ie na Spodnjem Štajerskem 2052 otrok v reji. 857 mest pa je še na razpolago za nove rejenčke. Iz Hrvaške Italijanske oborožene sile uničile partizanska središča. Zagrebško časopisje poroča, da se akcija italijanskih, nemških in hrvatskih čet proti partizanom v Bosni nadaljuje. Dosedanji nastopi omenjenih vojaških formacij so prizadejali partizanom hude izgube v ljudstvu in materialu. Hrvatsko časopisje zadnjih dni posebno omenja nastope italijanskih zbranih čet, ki so prodirale posebno v gorovje Male kapele in Vrbave ter so na več mestih potolkle posamezne uporniške edinice. Nastop italijanskih čet v omenjenem predelu je imel za posledico osvoboditev Korenice in Udbine. Z zavzetjem teh krajev so italijanske čete prišle že v stik z nemškimi edinicami in hrvatskimi oddelki, ki so čistili hrvatske kraje pred partizani z nasprotne strani. Nastopi združenih vojaških oddelkov se nadaljujejo, Italijanski vicekonzulat v Metkoviču. Hrvatsko časopisje poroča, da bodo v Metkoviču kmalu odprli italijanski vicekonzulat. Vodil ga bo vicekonzul Emilio Camadeca. Poslovanje zagrebške elektrarne. Poleg plinarne zavzema v zagrebškem mestnem gospodarstvu važno mesto tudi zagrebška elektrarna, v kateri je V četrtek bo Izšel eden najbolj branih romanov LORNA DOONE Spisal R. Blackmoore. Vsebina romana je iz 1?. stoletja, ko je v nekaterih krajih Anglije zaradi neurejenih razmer še cvetelo razbojništvo, ki ga je v naši povesti opravljala propadla grofovska rodbina. Roman je poln opisov junaških podvigov — zlasti pa zveste, nežne ljubezni plemenitega Exmoorskega viteza junaka Johna Ridda do grofice Lorne Doone — ki mu postane kljub težkim zaprekam razbojniških Doonov življenjska družica! — Roman nam lepo osvetljuje razmere 17. veka, pa tudi čudovito dviga človeka v prizadevanju za prave človeške vrline, ki edine vodijo k večni zmagi v življenjskih borbah. Ni čuda, da je zaradi tega ta roman postal najbolj priljubljen, najbolj brana knjiga v svetovni književnosti. Knjigo boste dobili po vseh knjigarnah in trafikah v dveh delih, vezanih v eno knjigo. sedanja mestna uprava modernizirala upravo ter jo tudi finančno postavila na zdravo podlago. Zagrebška mestna elektrarna je proizvedli električnega toka v letu 1940 62,661.582 kilovadnih ur, leta 1941 pa 62,717.230 kilovatnih ur. Leta 1940 je bilo prodanih 51,311.402 kilovatnih ur, 1. 1941 pa 53,381.314. Lani pa je elektrarna proizvedla 67,885.860 kilovatnih ur električnega toka, prodala ga je pa 53,792.521 kilovatnih ur. Iz prednjih podatkov je razvidno, da je proizvodnja električnega toka v zadnjih letih stalno naraščala, medtem, ko je poraba elektrike ostala skoro vedno na isti višini. Dohodkov je imela zagrebška elektrarna lani 248,321.332 kun. Podpis trgovinskega sporazuma z Romunijo. V Zagrebu je bil pred kratkim podpisan sporazum o blagovnem in plačilnem sporazumu med NDH in Romunijo. S hrvatske strani je podpisal sporazum minister za narodno gospodarstvo inž. dr. Josip Balen. Dr. Krasnik umrl. Dne 7. februarja je umrl v Zagrebu po krajši bolezni, biv. predsednik zagrebške Trgovsko-industrijske zbornice dr, Stjepan Krasnik. NDH sodeluje na plovdivskem velesejmu. V Sofijo in dalje v Plovdiv sta odpotovala iz Zagreba šei odseka za velesejme v ministrstvu za narodno gospodarstvo inž. Oton Frangeš in inž. arh. Seiss, ki bosta v Plovdivu uredila hrvatski razstavni paviljon za tamošnjo letošnjo velesejmsko prireditev, na kateri bo sodelovala tudi NDH. Nov most v Sarajevu. Gradbeni oddelek mestnega načelstva v Sarajevu je izdelal načrt za gradnjo betonskega mostu čez reko Miljacko. Most, ki bo imel en lok in 42 m razpona, bo vezal mestna dela Marijin dvor in Kovačice. Z deli bodo začeli spomladi. Iz Srbije Preosnova vzgoje srbske mladine. Poročali smo že, da je srbski ministrski predsednik Nedič v 6vojcm obnovitvenem načrtu Srbije pričel z vso odločnostjo odstranjevati vse škodljive vplive, katerim je bila dodej izpostavljena srbska šoloobvezna mladina. V tem pogledu je dal prosvetnemu ministru Veliborju Joniču široka pooblastila. Ta jih jih 6edaj v polni meri izkorišča ter postavlja vzgojo 6rbske mladine na čisto nove osnove. Da bi pa samo prosvetno ministrstvo moglo odgovarjati svojim nalogam, je bila te dni izdana jx)6ebna zakonska uredba o novi ureditvi srbskega prosvetnega ministrstva. Po novi uredbi je delokrog prosvetnega ministrstva v Srbiji znatno razširjen. V njegov delokrog bodo n. pr. 6padala v bodoče tudi vsa verska in cerkvena vprašanja, za katera je bilo dosedaj pristojno pravosodno ministrstvo. V prosvetnem ministrstvu 60 zatem osredotočena vsa kulturna vprašanja, ki so dosedaj spadala v pristojnost več ministrstev. Tudi za vsa športna vprašanja je v bodoče merodajno samo prosvetno ministrstvo, ki bo poskrbelo za njegov pravilni razvoj ter bo delovanje posameznih klubov in športnih panog nadziralo. V60 vzgojo mladine je pa srbsko prosvetno ministrstvo jMstavilo na to podlago, da je. s potrebnimi ukrepi predvsem depolitiziralo šolo ter je vzgojo mladine usmerilo v delo ter v izobraževanje v 6trogo narodnem duhu. Vzgojo mladine je je srbska prosvetna uprava zaupala samo v vsakem oziru neoporečnim učiteljem in profesorjem. V6e ostale je ministrstvo odstranilo tako z univerze kakor tudi 6 srednjih in ljudskih šol. Uspeh srbske zimske pomoči. Na pobudo srbske vlade je 6rbska zimska pomoč tudi to zimo organizirala veliko nabiralno akcijo, ki je dala lepe rezultate. Tako v Belgradu, kakor tudi v ostalih jih 6rb6kih mestih in krajih so dosedaj nabrali za podpiranje siromašnejših 6lojev 11.3 milijonov dinarjev. Del nabranega zneska bodo porabili tudi za J vzdrževanje raznih socialnih ustanov. Nekaj tak-: šnih zavodov bodo tudi nanovo postavili. Tako ; predvsem dve otroški zavetišči, za kar je vodstvo 1 zimske pomoči odobrilo znesek pol drug milijon dinarjev. Drobna ljubljanska kronika Vokalno-lnstrumentalnl koncert Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, dne 1. marca ob pol 7 v veliki unionski dvorani, bo imel naslednji spored: godalni orkester Orkestralnega društva Glashone Matice bo zaigral pod vodstvom dirigenta L. M. Skerjanca njegovo Ciakono na slovensko narodno pesem in Grogorčov Preludij; nato ho zapela sopranistka, operna pevka Valerija Heyba-lova ari.io Katjuše iz Alfanijeve opere »Vstajenje«, llichcard Straussovo pesem: »O kam naj naju srečo Bkrijem« in Lajovčevo »Kal bi le gledal«. Pri klavirju M. Lipovšek. — Violinist Karlo Rupel bo izvajal s spremljo-vnnjem Zoro Zarnikovo, Pugniatijev Preludij in Allegro, Kogojev Andnnte in Chopinov Valček op. 64 St. 2. — Dalje ho nastopil basist Julij Betetto ter zapel Lajovčev samospev »Iskal som svojih mladih dni«; Pon-cohielli.ievo arijo in romanco iz opere »Zaročenca« ter znano Gorbičcvo pesem »Pojdem na prejo«. Pri klavirju Marijan Lipovšek. — Pianist Anton Trost bo zaigral arijo z variacijami iz Suite v starem stogu, ki jo je napisat Longo, dalje Skerjančevo Štiri klavirske skladbo in Mirce Sancinove Fantastično kn]n _ Vokalno-instrumentalni koncert ho zaključil godalni orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice z Dnlbacovim Cerkvenim koncertom v a-molu in Vivnldijevo Simfonijo v C-duru. — Vstopnice so od danes naprej v predprodajl v Knjigarni Glasbene Matice. V Ljubljani umrli od 1!. febrnnnrj« do 18. februarja 19(3. Vičič Ivan, 85 let, dela-VOC, Japljeva ul. 2: Ogrin Ivan, 71 let, kovač, Japlievn ul. 2: Plrnnt Frančiška, roj. Franko, «7 let, vdova pekovskega mojstra. Poljanska o. 41; Kolnik Lovrenc, 74 let, po- sestnik, Dolenjska e. 17; Bobnar Uršula, ro,i. Marinko, 85 let, vdova monterja. Levstikova ul. 22; Cunta Marija, roj. l'ivk, 55 let, vdova župani, Vidovdanska C. 9; Firsov Viktor, 73 let, drž. uradnik v p., Jegličeva ul. 1»; Ogrino Janez, 7fi let, vpokoj. drž. žel., Sv. Jerneja e. 43; Humek Martin, 73 let, višji sadjarski nadzornik v p., Groharjeva ul. 26: Kozamernik Albin, 57 let, zasebnik. Japljeva ul. 2; Kovač Marija, roj. Drašlor. 86 lot, po-sestnica, Rakovniška ul. 1; Seemann Hans, 71 let, zasebnik. Mestni trg 19-111; Šimio Elizabeta, roj. Lisec. 74 let, vdova delavca, Japljeva ul. 2; Novak Frančiška, roj. Knr-ne, 79 lot. užitknrica. Zaloška c. 141; Ur.šič Darinka, 25 let, hči vpok. nndstrnžnika, Vi-dovdsnska e. 9; Simončlč Frnne, 86 lot, vpok. drž. žel., Pred škofijo 20; Sircelj Vinko, 96 let, vpok. dr. žel., Bleiweisova c. 66; Videnič Marija, roj. Zupančič. 82 let, vdova posestnika. Vidovdanska c. 9; Brus Ivan, 82 lot, poštni vpok., Svotogorska ul. 23; Strickher-ger Marita. 19 lot, dijakinja. Podmitščnkova ul. 44; Jeras Minka, roj. Svoljšak, 77 let, zasebnica. Društvena ul. 14; Leskoveo Ma-riia, 85 let. služkinja, Vidovdanska C. 9; Dožman Terezija, roj. Glohočnik. 76 let, vdova žel. preglednika. Vidovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Bračič Primož. 5 mesecev, sin dipl. inž., Trnovski pristan 4; Kolšok Andreja. 4 mesece hči učito-lja, Brejčeva ul. 16: Jordan Drago. 34 let, brivski pomočnik. Prevali 38; Zupančič Jože. 56 let posestnik, Mirna peč, št. Jurij 10; Preželj Elizabeta, 11 let, Kočevjo 53; Zn-vodnlk Terezija. 19 let, hči posestnika, Trch-nia gorica 12. Krkn: Omnlien Frnnc, 47 let. posestnik. Mala Dobrova 2, ohč. Stična; Vu-jadinovič Mirko. 57 let, kapotan biv. jugosl. vojske, Sketova ul. 5; Pajzer Teter, 14 mo-l secev, sin vratarja, Črna vas, n. h.; Unger I Jurij, 52 lot, delavec, Hranilniška ul. 12; škerbic Kornelija, 4.1 let, trafikantinja, Medvedova nI. 8; Zalesky Marija, 27 let, uradnica, Zoleznikarjeva ul. 16; Blatnik .Tnnez, 66 let, posestnik, Prašča vas 25, ohč. Žužemberk; Cerk Marija, 73 let, tovarn, delavka v p„ Jonkova ul. 9. šišenske in barjanske zelenjadarje vabimo, naj se zancljtvo udeleže mestnih mestnih predavanj o zelenjadarstvu, ki bodo v torek 23. t m. v Krekovi gospodinjski šoli v Šiški, v sredo 24. t. m. pa v ljudski šoli na Barju. Predavanja se na obeh krajih prično oh 8 in trajajo dopoldne do 11, popoldne pa od 14 do 17. Prvo uro bo predavala mestna kmetijska reforentka ga. inž. Mahkota o važnosti zelenjave oh vojnem času, obdelo vonju zemlje in njeni pripravi za pomladno setev in saditev, o raznih načinih izboljšanja zemlje, o vrtnarskem orodju in o zalivanju. — Drugo uro ho mestni kmetijski referent inž. Josip Mnček govoril o smotrnem gnojenju s hlevskim gnojem, o pomenu komposta in o polnem gnojenju z raznimi umetnimi gnojili, prav tnko pa tudi o važnosti onih zelenjarinih vrst, ki zahtevajo posebno gnojenje. — Od 10 do 11 bo mestni vrtnarski oficial France Pirnnt predaval o setvi, saditvi, o razdelitvi gredio, okopavanju ter o vseh delih, ki so mod letom potrebna za umno zelenjadarstvo. — Popoldne od 14 do 17 ho višji vrtnarski nadzornik Josip fttrekel.i opisoval kulturo in vrste ter tudi obrambo raznih knpusnic, stročnic in čebulnic pred fikodljivcci. Poleg njega bo pa nadzornik mestnih nasadov Anton Lnp govoril o solat-nieah, raznih špinačah, paradižnikih, korenju in o raznih dlšavnicab. Predavanja so seveda popolnoma brezplačna ter nauioujona najširšim slojem prebivalstva, da sami pridelamo čim največ zdrave zelenjave m za prehrano prebivalstva najboljše povrtnine. Predavatelji so sami našim vrtnarjem ze znani izkušoni strokovnjaki, ki znajo brez učenosti na vsakomu razumljiv način razložiti vse potrebno, da bo letina dobra ter ne ho razočaranj. Vsi nauki so tudi prilagode-ni današnjim razmeram ter bodo zato ta predavanja v veliko korist vsem začetnikom in tudi žo izkušenim zelenjadarjem in prijateljem vrtov. Obdelajte Blehornt košček zemlje, vendar pa nikakor ne zamudite teh redavanj, saj vam predavatelji jamčijo, da o za pouk porabijoni dan poplačan z uspehom na vrtovih in z dobrim pridelkom, — Na Viču bodo predavanja v četrtek v telovadnici ljudske šole, v potek v deškem vzga-jallšču Selo v Mostah, v soboto v dvornni na mngistratu in drugi četrtek, 4. marca, v ljudski šoli za Bežigradom. Gledališče OPERA. Torek, 23. februarja oh 17: »Sestra Angellka — 7. simfonija«. Red B. — Sreda, 24. februarja oh 17: »Beg Iz seraja«. Red Sreda. — Četrtek. 25. februarja oh 17: »Zemlja smehljaja«. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. »Sprememba repertonrja«. Zaradi težko holelosti Elze Karlovčeve se mora premiera, ki 1e hila najavljena za danes (torekl do nndljnjega preložiti. Danes bodo peli namesto Janka In Metke« »Sestro Angeliko« in plesali 7. Beethovnovo simfonijo za red B. Abonente reda B n ato poseboj opozarjamo. DRAMA. Torek. 23. februarja: Zaprto. — Sreda, 24. februarja oh 17.30: »Vctlkl mož«. Tzven. Cene od 20 lir navzdol. — Cotrlck. 25. februarja ob 17.30; »Mlrandollna«. Rod Cotrtek. L. Prcnnerjeva: »Veliki mož«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Praznik — Cesar, Praznikova — Starčeva, Nada — Rasberger-jeva, Zorin — Brezigar. Vrhunec — VI. Skrbinšek, Kresnik — Nakerst, Votlina — Pe-ček. Močerad — Košuta, Pivnik — P. Kovič, Volk — Lipah, Lisjak— Košič, Modrijan — Raztresen, Skaza — Bratina, Grajšak — Blaž, Mogočnik — Drenovec. Milka — Sanci-nova, komisar — Gorinšek Režiser: M. Skr-binšols; scenograf: A. Gerlovičova. Naznanila RADIO. Torek, 23. februarja: 7.30 Pesmi in napevl. — 8 Napoved časa: poročila v italijanščini. — 12.20 Ploščo. — 12.30 Poročila v slovonščini. — 12.45 Operna glasba. — 13 Napoved časa: poročila v italijanščini, — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Potrnlia. — 13.45 Oporna glasbo na ploščah. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo. — Simfonična glasba. — 15 Poročila v slovenščini. — 17 Napoved čnsa; poročila v italijanščini. — 17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Glasba nnpolitanske šolo 17. stolteja. — 19 »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Lehen. — 19.30 Poročila v slovonščini. — 19.45 Polke, valčki ln mazurlce. — 20 Nnpovod čnsa: poročiln v italijanščini. — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Liričnn prireditev družbo EIAR: Verdi: Travi,itn. V odmorih: predavanje v slovenščini; zanimivosti v slovenščini Po končani operi: poročila v italijanščini. IiERARNE. Nočno službo Imajo lekarne: i mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanj-l šček, Oosposvctska o. 4; uir. Botiiuo ded., i Cesta 29. oktobra 31. Med morjem in puščavo Pogovori In opazovanja v afriškem Rifu* smejo tesno oklepati svojih starih šeg in življenja svojih pradedov. Mnenje preprostega človeka. Dopisnik lista »Neues Wiener Tagblatta« poroča iz Ksaucna, svetega mesta rifskih pokrajin, zanimive vtise, ki jih je nedavno sam doživel. Neznansko se je vse spremenilo, odkar sem bil poslednjikrat v pogorju Bif, dasi je odtlej minilo šele pol leta. Teh šest mesecev je zadostovalo, da je preplašilo ljudi, ki so doslej poznali samo življenje sanj in modrovanja, in jih potegnilo v vrvež dnevnih dogodkov. Zadostovalo je teh Šest mesecev, da so se razbičale vse tiste strasti, ki jih je brzdal prerok Mohamed v svoiih postavah. Čudovito gorsko »svetoc mesto Arabcev, slikoviti Ksauen, mesto gorske samote in nedotakljivosti, svetišče arabske čistoče in veličastja, je navidezno še isto, pa vendarle ni več nekdanji Ksauen. Kar osupnil sem, ko sera si v omnibusu, kjer je bilo polno Arabcev, prižgal cigareto, pa so me koj obstopili mladi fantje. Ali bi radi denarja? Pa se še zmenili niso za denar. Prosili pa so me vsaj ene cigarete. Kaj takega je bilo prej nemogoče doživeti. Ljudje v Ksaue-nu niso beračili, nikoli niso ti ponosni in samo-zavedni Arabci prosjačili, in še manj Berberci iz okoliških vasi. Čeprav so bili obuti v slamnate sandale ali so imeli cunje na nogah in so se preživljali s prgiščem fižola, pa so ostali zmeraj nedotakljivi gospodje, ki se jih ni prav nič prijela polovičarska civilizacija, ki so ostali v svoji revščini svobodni, a so mogli svoje ženske okrasiti z zlatim nakitom. Zdaj pa so beračili, pa ne denar, tega imajo sami, pač pa cigarete, ki jih zdaj ne dobijo za noben denar več. Afriška vojna jim jih je vzela. A vzela ji je še več, vzela jim je mir in nastrojenje za filozofiranje, tisti pokoj, s katerim so opazovali zvezde, in potrpljenje, ki so z njim po ves dan prebirali jagode na svojih molkih. Tega miru pa si ne morejo priberačiti. Noben tujec jim ga ne more dati. Rit ima novo obličje. Tudi pokrajina sama je podoba samega blaženega miru- Ze zdavnaj smo pozabili na to, da so še do leta 1927 trajali tu Krvavi upori in da so bojevita plemena nasprotovala španski vladi. Takrat je bilo jako nevarno iti na rifski gore, saj je bil skoraj sleherni hribovec pristaš slovitega upornika Abd el Krima. Španska, ki je prinesla na Rif mir in se je skrbno zavzela zanj, si je znala pridobiti ljudstvo. V bivši španski državljanski vojski je bilo to pri- Ž'ateljstvo najbolj preizkušeno. Zdaj ni bilo tre-a biti Madridu in visokemu komisarju nič več v skrbeh za varstvo dežele v španskem Maroku. Brezskrbno so pokrajino lahko izročili varstvu Marokancev in tujske legije. Njim je bila ob strani vladna četa kalifa in maroška policija. Tu v gorah ni bilo niti najmanj čutiti, da bi imela dežela vojaško upravo. Zdaj pa se je to povsem spremenilo. Ta skoraj nedotaknjena afriška rifska pokrajina, eden od najmanj raziskanih delov Afrike,»ki je še skoraj deviška zemlja za kulturne pionirje, je postala velika vojaška pokrajina. Le malokdaj je še slišati vreščanje opic in krike šakalov. Pesmi Arabcev, ki so se prej razlegale daleč od vasi do vasi, so umolknile, in zdaj se razlegajo drugačni glasovi. Zdai dvigajo prah po cestah policijske in vojaške iz-vidniške čete. Korakajoče čete in hrumeča vozila določajo odmeve med gorami. V samotnih gorskih kotlinah, kamor nemara po mesece in leta ni stopila nobena človeška noga, sti zdaj vojaška taborišča. Naprave utrdb se dvigajo nad nazobčanimi vrhunci Rifa. Nikoli ni bilo toliko kamenja razstreljenega in toliko zidanja in udarjanja ko v teh poslednjih mesecih. Rif-Atlas, ki so ga raziskovalci nazivali kos prazemlje s tisoč skrivnostmi, se spreminja v eno samo, veliko, naravno trdnjavo. V njej živijo ljudje, ki niso še nič spremenili svojih davnih berberskih šeg, ki se sami vpregajo v plug in zajemajo vodo iz tisoč let starin vodnjakov, ki razumejo sleherni glas tega afriškega dela sveta. Tu bivajo ljudje, ki prepevajo svoje davne pesmi in jih spremljajo z glasbili, ki so njih ženske vse zastrte v tančice in ki izdelujejo prekrasne preproge in ornamente. Ti ljudje odpirajo zdaj svoje hiše in čustva tistim, ki prihajajo k njim z modernim orožjem. Zavedajo se, da se v teh dneh ne * Rif (iz latinskega ripa = obrežje) je pogorje v severnem španskem Maroku med Ceuto in Rtom Tres Forcasom. Rif je dolg 300 km in širok 52 km. Najvišji vrh je Džebel Ta- saran (2500 m). Tukajšnji prebivalci so plavo-lasi Berberci ali Rifijoti, ki bivajo v majhnih kamnitnih vaseh in še zmeraj kot pirati napadajo ladje. To je zanje jako težavno in zahteva mnogo samozataje. Toda zakaj se vendar le tako ravnajo, pa je povedal gospodar neke arabske krčme takole: »Pojdite kdaj tjale na vrh Džebela Haussa in se ozrite na sever in na jug. Pred vami je morje in na koncu tega ie Evropa, za vami je puščava in širna Afrika. Tam zgoraj bi se moral človek prav za prav odločiti, kum naj bi preložil svoje življenje: ali v Evropo ali v Afriko.« »Ali Arabci sploh o tem kaj zdvajate?« sem mu pripomnil. »Ne bi zdvajali,« je povzel gospodar, »če bi ta zemljina ostala bivša Afrika. Pa le ozrite se samo na naš Ksauen I To je sveto arabsko mesto, zgradili so ga Arabci in prešinja ga le afriški duh. Toda oglejte si ga natančno!« Šele zdaj sem se domislil, da je Ksauen mesto, kakršno bi bilo lahko tudi v južni Španiji, da je povsem andaluzijsko, da ima koničaste strehe, balkone in čarobna notranja dvorišča. In zvedel sem, da so to mesto ustanovili Arabci v 15. stoletju, ko so bili prišli iz Andaluzije. »Na tisoče stvari jc,< je povzel spet Arabec, »ki nam kažejo v deželo onkraj morja, in je spet na tisoče bridkih dogodkov, ki nam odvračajo naše otožne poglede od puščave: izmozgavanje, podjarmljenje, preganjanje, za- sužnjenje in zdaj so tu še novi nasilniki. Brez dvoma nismo lahko prenašali španske oblasti, vendar se zavedamo, da ne bi mogli obstojati brez varstva in pomoči, brez kulturnih pionirjev, inženirjev in kmetovalcev iz Evrope. Razvoj svobodnega arabstva brez sodelovanja Ev-ropcev sploh ni mogoč — predvsem pa ne brez Špancev in Nemcev.« Tako mi je povedal ta človek iz ljudstva. Pa so skoraj vsi takega mnenja. In potem mi je še dejal ta mož, naj grem na višavje Rifa in si ogledam prebivalstvo, ki ondi že od pradavnih časov puse svoje črede. Neki mlad arabski učitelj mi je kazal pot skozi kamnitne soteske in razsušene čeri. Ob redkih studencih so ždeli prebivalci s svojimi kozami in ovcami. Ob jKiti je bilo več vojaških postojank. Z ve-Jikanskim naporom so tovorne živali prenašale bremena po grapah, soteskah in gorskih grebenih. Nikoli no bom pozabil pogleda z vrhuncev Rifa! Ondi je človek med morjem in puščavo; tam je špansko gorovje in tu višavje Atl asa. Skok čez morske ožine in z mnogih drugih točk ni težaven. Zato mora ostati Evropa vprav na svoji južni obali strnjena in se mora zavarovati na nevarnih točkah na afriški strani. Tu na teh grebenih človek razume, zakaj se je morala Španija zavarovati v Tanger-ju, zakaj se naši vojaki bojujejo v Tunisu in zakaj je bilo treba zavarovati sredozemsko obalo Francije. Tu človek spozna, kako je upravičena zahteva sredozemskih narodov, da spada severna Afrika njim in kako protina-ravne so težnje drugih narodov po njei di prebivalci Riti Italiji, Španiji in Sici Ska- Tega se zavedajo tudi prebivalci lovje, ki se pogreza v liji v morje, se dviga v Afriki spet v nebo. Pri tem postane človek zamišljen. Arabci molčijo. Nemara vedo več, kot mi slutimo. Šport Službena objava CONI-ja št. 8 V naslednjem se objavljajo določila glede poslovanja in ureditve zdravniške športne služibe: 1. Športni zdravnik vsakega društva je član upravnega odbora. Zaradi svoje funkcije lahko prisostvuje vsem sejam upravnega odliora in lahko sodeluje v svojem področju pri razpravah, pri čemer naj v vseh okoliščinah poudarja neobhodno potrebo zdravniškega nadzorstva v športu. 2. Pregleduje vse, ki se želijo udejstvovati v športu pod okriljem onega društva, pri katerem deduje. Za vsakega izmePrav gotovo,« je dodal Pečnik nekoliko zmedeno. Cisto na jasnem si ni bil o treba.« P ____________ Čisto na jasnem si ni bil o tem, kakšno delo ima bodoča tašča v mislih. Ali naj bi oral, žel ali črpal vodo? Ali bi naj brusil tudi v bodoče pete po obednicah, v črnem fraku z večnimi računi v mislih? Spomnil se je očeta. Tudi on je bil natakar in je dobil na stara leta ploske noge, da je komaj še hodil. Življenje s Katarino si je predstavljal drugače. Koleselj je drčal ob reki. Voda se je spokojno pretakala in se zrcalila v obrežnih slikah. V predmestni hiši. kjer je Pečnik stanoval, je izstopil, Pšeničnikovi pa sta se odpeljali naprej. V sobi se je urno preoblekel. Frak se mu ni kaj prida prilegal, hlače so bile prekratke in v ostalem, tudi nekaj mastnih madežev je bilo na oblnčilu- Vzel je usnjato denarnico za drobiž, si nadel dežni plošč in krenil proti hotelu. Tam sta že sedeli mnti Pšeničnikova in hčerka Katarina za mizo. Bilo je še zelo zgodaj, komaj se je začelo mračiti. V veliki ohed-nici so še posedali nekateri gostje, ki so pili popoldansko kavo. natakarji pa so že pripravljali mize za večerjo. PeČnik je pomahal iz kuhinje Katnrinci in spet izginil. Imel je polne roke dela. Moral je najprej pregledati jedilni list, potem je pregledal jedilni prilior in odredil mize novemu, pomožnemu natakarju. Ko je opravil, je bilo že čisto temno in na terasi do se zasvetile vrste pisanih lampiionov. Snet ve ie pojavil med kuhinjskimi nnrt-boji. Gospa Pšeničnikova jc držala v levici vilice. v desnici nož. Na večerjo je čakala polna pričakovanja in vtis je bil. knkor da bi bila oborožena zn boj. Preko krepkega oprsja je visel bel namizni prtič. Ko je zagledala Peč- S. S. Van Dine: 3 Umorjeni Kanarček Dosedanja vsehlnn: Kor »o mnof.e v New Torku zlaiMni, ki jih nI mogoče pojasniti, nnpniin Časopisje nnCuinikn uewyorSko okroz-ro uprave Johna Mnrklinnin. Ta bl> znto odloči, dn bo odslej sntn osebno vodil prolska-vvo. Ko pripoveduj« o tem prijatelju in detektivu Philu Vaueoju in S. S. Vnu Dineju. nnneso poirovor tudi nn vrednost stvarnih doknzov Mnrkhnui je ves vnet znnjo, Vnnee pn ni. Markhntn mu zato skuSn dopovedati, dn mora — če prizunva, dn sledovi rnee v snesru jasno prlčnjo, dn je tod hodila rnen — prav tako priznnli. dn inoSki sledovi v »neirti tudi doknzujojo, dn jc tod hodil moški. Vnncce ugovarja ... »Prav. Kaj dokazujejo torej stopinje v snegu po tvojem čudovito visoko razvitAi načinu raznio-trivanja? Jih je naredil moški ali ženska?« »Nujno niti eden niti drugi; ali holje lahko je hil eden kot drugi. Ker gre tu zn človeka, ki ima razum, ta dokaz pove le, da je šel tod neki moški z moškimi čevlji ali ženska v moških čevljih ali morda celo otrok. Moja pamet, malo izvežbana v pravnih vprašanjih bi mi povedala samo to, da je tod hodil človek, čigar spol in starost pa sta mi popolnoma neznana. Sledove raco pa morem soditi po njihovi vidni vrednosti.« »Veseli me,« je dejal Markham, >da vsaj ne postavljaš možnosti, da bi si raca obula vrtnarje ve čevlje!« Vance je nekaj časa molčal, nato pa je povzel besedo: Vidiš? Vaša napaka, moderni Soloni, je v tem, da spravljale človeško naravo v golo formulo, medtem ko je človek, kakor življenje samo, neskončno zamotan. Premeten in zvit je, ter se jo skozi vsa stoletja izučil v vseh najbolj satanskih umetnostih. Prevejano bitjo je, ki še v normalnem nespametnem boju za obstoj nagonsko in premišljeno izgovori devet in devedeset laži na eno samo resnico. Raca, ki ni imela čudovitih prednosti človeške civilizacijo, je izredno pošten ptič...« »Na kak način,« je vprašal Markham, »pa bi mogel dokazati spol in zunanjost osebe, ki je naredila to sledove v snegu, čo zametuješ vsa sredstva, ki se jih drugi navadno poslužujejo?« Vanco je puhnil velik oblak dima proti stropu. »Najprej bi položil na stran pričevanje tistih dvanajsterih, ki so slabo videli in dečka, ki je imel dobre oči. Nato pa bi prezrl tudi sledove. Potem pa bi z. glavo, ki bi bila prosta predsodkov dvomljivih pričevanj, določil z vso natančnostjo naravo zločina, ki ga je izvršila oseba, ki je potem zbežala. Ko hi proučil razne faktorje, bi ti mogel povedati brez, bojazni, da bi se zmotil, ne samo, čo je zločinec bil moški ali ženska, ampak bi ti lahko opisal tudi njene navade, njen značaj, celo njeno osebnost. Vse to bi ti mogel povedali v primeru, da bi stopinje v snegu izdajale moškega ali žensko ali celo kenguruja. Prav tako tudi, če bi se bila posluževala hodulj ali če bi bila zbežala s kolesom ali pa če bi splavala po zraku in ne pustila nikakih sledov!« Markham se je veselo zasmejal. »Bojim se, da bi Ti bil šo slabši kakor policija glede dokazov!« »Toda saj bi ti ne dal dokazov proti osebam, ki niso osumljene in čigar čevlje bi lahko bil vzel zločinec,« ga je zavrnil Vance. »Ti pa veš, Markham, da dokler stavljaš svoje zaupanje na odtise, boš brez dvoma aretiral osebe, katere je hotel zločinec, da bi bile aretirane; to so pravi | osebe, ki nimajo niti najmanjšo zveze a tem, kar iščeš.« Nenadoma pa je postal resen. »Veruj ini stari moj. Nekateri ljudje 60 neverjetno zviti in premeteni ter v zvezi s tistimi, ki jih teologi imenujejo moči temo, Zunanji videzi mnogih izmed teh zločinov, ki te tako razburjajo, so varljivi. Osebno 6e meni ne zdi zelo verjetna teorija, da bi skupina zločincev organizirala pravcato zločinsko družbo v Ameriki in uporabljala nočne lokale kot svoj glavni stan. Ta zamisel jo preveč romantična. Preveč je primerna časnikarski domišljiji. Zločin ni nagon mase, pač pa popolnoma individualen. Za izvršitev zločina se ne zberejo skupaj štirje kakor pri kartah. Dragi moj Markham, nikar ne dopusti, da bi te ta romantična pojmovanja glede zločinov speljala s pravo poti in nikar ne proučuj preveč od blizu sledov v snegu. Zmešali ti bodo glavo... Preveč v dobri veri 6i in preveč iskren za ta zblolmi svet. Bodi prepričan, da noben zločinec, ki je količkaj razumen, ne bo pustil sledov v snegu, da bi jih ti mogel zmeriii in primerjati.« Globoko jo vzdihnil in nekako pomilovalno pogledal prijatelja. »Morda nisi mislil na to, da bo prvi primer, ki so ga boš lotil, brez vsakršnihkoli sledov? Kaj boš storil tedaj?« »Lahko bom premagal to težavo s tem. da te vzamem s seboj, je nekoliko ironično dejal Markham.« »Ali bi te veselilo, da bi me spremljal med poizvedovanjem v prvem primeru, ki se bo pojavil?« »Ta predlog me zares navdušuje,« je odvrnil Vance. Dva dni pozneje so časopisi prinesli 'na , prvi strani prva poročila o umoru Marjete Odeli. III. Zločin. Torek, 11. septembra ob 8.30. Bilo je šele nekaj minut čez 8 tistega znamenitega jutra 11. septembra, ko jo Marltham prinesel novico o zločinu. To jutro 6em vstal zelo zgodaj in sem delal v knjižnici, ko mi je Currie naznanil, da je Markham v salonu. Bil sem presenečen zaradi tako zgodnjega obiska, kajti Markham je dobro vedel, da Vance, ki je le redkokdaj vstal pred poldne-vom, ni bil nič kaj zadovoljen, če ga je kdo motil tako zgodaj. Takoj se mi je zazdelo, da sc je moralo egoditi nekaj nenavadnega in zelo resnega. Našel sem prijatelja, ki ee je sprehajal po sobi ves nemiren. Njegove rokavice in klobuk so ležali na mizi. Ko sein vstopil, je obstal in me pogledal s široko razprtimi očmi. »Dobro jutro, Van,« mi je dejal kot v pozdrav. »Nov zločin se je zgodil v tako imenovanem veselem svetu, najgrši in najbolj odvraten...« Umolknil je za hip in me pogledal. »Ali se še spominjate onega razgovora z Vancejem v Stuy-vesantu pred dnevi?« Nekaj satansko preroškega je bilo v njegovih besedah. Bržkone se tudi spominjate, da sem mu skoraj obljubil, da ga sprejmem kot sodelavca v prvem pomembnejšem primeru, ki bi se zgodil. Dobro; primer je tukaj; pa še kakšen. Plesalka, znana pod imenom narček«. jo bila zadavljena v svojem stanovanju in kolikor sem izvedel po telefonu, gre t" r nov zločin, ki se je pripravil v nočnih lokalih. Pravkar sem namenjen v hišo, kjer je bila umorjena. Kaj bi dejal sibaritski prijatelj, če bi ga zbudil?« Tesna zmaga Livorna v Bologna Livorno vodi z 3! točkami — Bari odtrgal točko Ambrosiani! To nedeljo ni Šlo v državnem nogometnem prvenstvu vse tako, kot smo predvideli po računih na papirju. V vrstah Ambrosiane je začelo škripati. Že je bila na vrhu razpredelnice, ko je morala kloniti pred Bologno, včeraj pa je igrala doma proti novemu članu prvega razreda — Bariju. Izid je bil 0:0, kar pomeni za Bari sijajen uspeh, za Ambrosinno pa izguba dragocene točke. Najsrečnejše moštvo letošnjega prvenstva je brez dvoma enajstorica Livorna. Skoraj ves čas čitamo ^ali oglasi j SUižbe j Dobe: Gospodinjska pomočnica, ki bi se želela uveljaviti kot samostojna gospodinja, dobi dobro in stalno službo, 'onudbo v upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva« št. 1215. Spretno služkinjo (kuharico) sprejmem k družini 2 starejših oseb, stanujoflh v sredini mesta. Prišla bi tudi v poštev poštena postrežnlca za ves dan. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Značaj« št. 1214. Samostojno kuharico vajeno večjega gospodinjstva, Iščem. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod 1200. Sprejmem deklico kot donašalko za trgovino v starosti 16 let. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1199. Seno in slamo kupuje Gospodarska zvo-za, Ljubljana, Bleiwelso-va cesta št. 29. k Suhe gobe plačam najvišjo ceno M. čuček, Sv. Petra 13 Klavir ali pianino vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Navedite ceno« 1212. Gospodinjska pomočnica ki ima veselje do hišnega in event. gospodarskega dela ln vrta, dobi službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1211. Pomaranče in suhe gobe prodaja Gospodarska zveza, LJubljana, Blelweiso-va cesta št. 29. 1 Sadje in zelenjavo vedno sveže pošiljko nudi en gros ln en detall po najnižjih cenah Antonija Baloli, Kolodvorska ulica 18, dvorišče, 1 Šivalni stroj »JAX« prodam. Ogled od pol 12 naprej. Sv. Petra c. 62. ime tega obmorskega kluba nn vrhu razpredelnice. Včeraj je igral Livorno z Bologno in spet odnesel ves izkupiček v točkah. Izid je bil sicer tesen 1:0, točke pa so le točke in upoštevati jo treba, da jo Bologna trenutno v prav dobri formi. Livorno torej vodi po 21. kolu z 31 točkami. Med moštvi, ki bi utegnila že ogrožati prvenstvo Livorna, je brez dvoma Torino. Ta je gostoval včeraj v Firenzi proti tamošnji Fiorentini. Po zanimivi in borbeni igri je zmagal Torino z 2:3. Tako si je utrdil položaj na drugem mestu tabelo in zaostaja za Livornom za dvo točki. O Juven-tusu velja zapisati, da je imel slab dan. Na domačem igrišou je sprejel enajslorico l^azia iz Rima. Bila je očividno izvrstno razpoložena in je proti pričakovanju zmagala s 4:2. Lazio je žel dvojni uspeh: premagal je močnejše moštvo in to celo na tujem igrišču sredi Torina. Slab dan je imela včeraj benečanska nogometna družina. Sedaj je samo potrdila, da je tako opešala, da 60 bo morala za letos posloviti iz. prvega razreda. V Vicenzi so gledali tekmo med enajstoricama, ki sta na repku razpredelnice, med Venezio in Vicenzo. Slednja je zmagala in tako je sedaj Venezia na poslednjem ali šestnajstem mestu. Kakor znano, izpadeta poslednji dve moštvi po končanem prvenstvu iz tovarišijc najboljših in se preselita v drugi razred. I.ansko leto je doletela ta usoda Napoli in Modeno, letos pa je prišla na vrsto Venezia, Vincenza pa se bo samo vrnila nazaj. Vsaj trenutno stanje govori za to. Spored včerajšnjega obroka državnega prvenstva, katerega so je udeležilo IG moštev, je dal naslednje izide: Trieste: Milano : Triestina 1:0, Vicenza: Vicenza : Venezia 2:0, Firenca: Torino : Fiorentina 3:2, Rim: Roma : Liguria 5:1, Genova: Genova : Atalanta 1:0, Torino: Lazio : Juventus 4:2, Livorno: Livorno : Bologna 1:0, Milan: Ambrosiana : Bari 0:0. Livorno še vedno nosi zastavo in vodi z 31 točkami. Tesno pri vrhu se držita tudi Torino z 29 točkami in Ambrosiana z 28. Vrstni red naslednjih je tale: Juventus 26, Genova 24, Bologna 23, Milano 22, Lazio in Fiorentina po 21, Atalanta 20, Roma 18, Bari 17, Triestina 16, Liguria 15, Vicenza 13, Venezia 12. V drugem razredu vodi Pro Patria. Včeraj je nastopilo tudi v drugem razredu vseh 18 moštev, izidi pa so bili naslednji: Napoli: Napoli : Novara 2:1, Alessandria; Pro Patila : Alessandria 3:1, Modena; Modena : Pisa 3:0, Brescia: Brescia : Pe-scara 3:1, Ancona: Anconitana : Savona 4:0, La Spezia: Cremonese : La Spez.ia 3:0, Padova: Pa-dova : Udinese 2:0, Roma: Siena : Mater 2:1, Lo-di: Fanlulla : Palermo Juve 3:1. Vrstni red in točke v drugem razredu: Pro Patria 28, Modena 27, Napoli in Spezia po 26, Pisa 25, Padova 24, Brescia 23, Fanfulja in Cremonese po 22, Anconitana 20, Udinese in Novara po 19, Pescara 18, Alessandria 16, Siena in Savona po 15, Palermo Juve 14, Mater 13, Napoli in Pescara imata še po eno tekmo v dobrem, Palermo in Siena pa po dve. Boksarji hrvatske ustaške mladine bodo odpotovali 4. matca v Verono, kjer se bodo pomeriti z najboljšimi picdetavniki italijanske mladine. Hrvat-6ka reprezentanca bo štela 15 tekmovalcev. Hrvaška veslaška zveza je objavila 6voj letošnji tekmovalni spored. Tekom poletja bo priredila TKI, KINO UNION 11,1 Filmsko delo lz modernega življenja »Zapeljivka« V glavnih vlogah: Adrlano Rlmoldi, Dlna Sassoll, Carlo Romano ln drugI... PREDSTAVE: ob delavnikih ob 16 ln 18.15: ob nedeljah in praznikih ob 10.30, 14.30, 16 30 in ob 18.30 TEU KINO MATICA 82-41 Dva filma dnovno: Ob delavnikih ob 14.30 ln v nedeljo ob 10.30 »Pustolovci«. Ob delavnikih ob 16.30 ln v nodeljo ob 14.30, 16.30, 18.30: »Krvava obzorja« Dlicfnlnufi Napeta kriminalna zgodba e riiaiUIU»WI vnrljetejsklml točkami, glasbo In plesom. — Camllla Horn, Ita Kina. Ivan Petrovič. tfpuaua NajsenzaclonalneJSI film sezone I nrvdvd - Lulsa Ferlda v vlogi bolJSevl-.1,...;, ske komlsarke Darja I • Osvaldo ODZUlJa Vnlenti, Rolf Wanka, Valentina Cortesel — Režijska In Igralska umetnina I TEU KINO SLOGA ,,M Velika pustolovska drama »Zadnji klativitezi« • Po romanu Emilija Salgarija Nadaljevanje filma »Sin rdečega Korzarja«. Tredstave od 14.30 daljo. — Konec ob 20.15. zveza celo vrsto veslaških regat v Zagrebu, Zemu-nu, Osjeku in Dubrovniku. Hrv. veslaška zveza je objavila tudi koledar državnega prvenstva in drugih večjih prireditev. Umrla jc previdena s tolažili svete vere moja ljuba sestra, oziroma svakinja, gospa Marija Fasan poštna uradnica v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 23. februarja 1943, ob pol štirih popoldne z Žal, iz kapelice sv. Petra k Sv. Križu. Ljubljana. 22. februarja 1943. Ing. Fasan Vladislav, brat; Fasan Milica, svakinja. Umrla nam jc naša ljubljena sestra in teta, gospa Ana Velkavrh vdova po trgovcu Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 23. februarja 1943. ob 3 pop. z Zal. iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana. Mokronop. 21. februarja 1943. Žalujoči ostali. nika, se ji je obraz razvedril. Nemudoma je dregnila Katarino; Pečnik v tem hipu prav za prav ni vedel, katera ga ima bolj rada. To je vedel, da ga že težko čakata. Izbočil je prsa in ponosno je krenil naravnost k njuni mizi. »Kako vam ugaja?« Oči Pšeničnikove so razodevale zadovoljstvo. Ozrla se je po bleščeči dvorani: povsod so sedeli čedno oblečeni gostje, ugledni možje z bradami, nekateri v uniformah (o teh je sor dila, da so admirali), gospe v dolgih večernih oblekah in blesteče deklice, napram katerim se ji je zdela Katarina s svojim dežnim plaščem navadna reva. »Odlični ljudje!« je rekla in potrepljala Katarinco po roki. Ne, ponižane se ni čutila v tej druščini. Sklepala je, da je bilo precej jare gospode, ki je morda to ali ono zastavila, da bi se lahko pojavljala v družbi. Niti spodnjega krila ne bi dala za te večerne obleke. Samo dvakrat je treba sesti, pa so tako zmečkane, da jih tudi cestni valjarji ne morejo zgladiti. Ne, midve nisva revi. in tudi skromna Katarina nima razloga, da bi zardevala. Jaz sem kmečka žena in midve imava dovolj, da lahko živiva kakor gospoda, če bi hoteli. Pečnika so poklicali k sosedni mizi. Pogled Pšeničnikove ga je spremljal: opazila je, da je nekdo plačal čašo kisle vode. Motrila je svojega bodočega zeta: moj Bog, kako ubog je ta fant, si je mislila. Ko je dobila predjed na mizo, je vprašala Katarino: »Kaj misliš, koliko zasluži tvoj Pečnik?« »Ne vem, najbrž malo. Sezona jc slaba.« »Ali je vredno, da bi zaradi tega tekal tu okrog?« Katarina je skomignila z rameni in gledala za fantom- Njej je bilo vseeno, kaj je tu delal. zakaj je tekal okoli; naj hi bil natakar nli dvorski kočijaž, naj bi hodil v fraku ali kopul- nih hlačkah, to ji ni bilo mar. Rada ga je imela in to je bilo vse. Nikoli še ni mislila na to, da je njen fant poleti plačilni v hotelu v letoviškem delu predmestja, pozimi pa tam v središču mesta. »Gotovo je vredno truda. Od nečesa mora vendar živeti.« Obednica se je polagoma napolnila. Pečnik je tekal sem ter tja. Čutil je, da ga spremljajo pogledi njunih oči. Zaradi tega se je držal ponosno in čvrsto, kakor da bi jahal na konjskih dirkah, svojim podrejenim pa je poveljeval, kakor da bi bil na vojaškem manevru. Tu pa tam se je srečal s Katarininim pogledom, ali pa je ošvrknil bodočo taščo, ki se je poglobila v jedačo. Poklicali so ga k velikemu omizju. Skrbno je zapisoval, kar so narekovali, potem pa je vdano računal in se vedel ljubeznivo, kakor da bi bral pesmico. Starejši gospod hladnih oči je plačal, potem pa je častitljivo pregledoval račun. Nenadno se je razburil. Ostre oči Pšeničnikove so opazile, kako je Pečnik pritekel, slišala je godrnjanje gospoda in videla, kako je Pečnik zardel, sc poklonil in začel iznova seštevati. Stari mož je odšel, Pečnik pa se. je naslonil na steber in si z robcem brisal čelo. Gospe Pšeničnikovi prizor ni bil po volji. Da, ali je to prav, da se zadereš na človeka, ker je pet številk slnlio sešteli Tako nc bi ravnala doma z nobenim, pa tudi najmlajšim dninarjem! Zal ji je bilo Pečnika in zdelo se ji jc, da poklic gospoda plačilnega ne more biti prijeten. Čutila je, da nekaj ni v redu. Ko je rezala torto, je še vedno bdela z očmi nad hčerinim fantom. Nekdo je plosknil z rokami, Pečnik je pridrvel, se dvakrat poklonil in spet hitel dalje. Z dvema čašama piva se je vrnil in se spet klanjal. Zakaj neki se vedno klanja? Če se bo poročil z mojo Katarino in bo postal njen mož, bo imel ver v denarnici kakor onile gospod doma v blagajni. Ne, klan.janje ji ni bilo všeč. »Glej no,« je rekla nevoljno Katarini, »kako uslužno se vede tvoj fant. Kakor da bi stregel samemu škofu! Pokonci naj bi se držal, kadar govori s temi ljudmi, saj vendar ni sluga!« Katarina se je hrepeneče ozrla po njem, potem pa je pogledala mater: »To je njegov posel.« »Tudi jaz sem se pripogibala, dete moje, toda takrat, ko sem pobirala krompir. Ne pri-pogibam se pred ljudmi, temveč pred zemljo, pred božjim blagoslovom. Dobro vem, pred kom je treba pripogniti hrbet.« Z nožem je potrkala po čaši. Pečnik se je urno obrnil in prijadral k mizi. Gospe Mici Pšeničnikovi so žarele oči, ko ga je videla, kako hitro je prišel do nje. Kako dober, kako čeden in kako miren je ta mladenič, je pomislila. V teh kratkih minutah je dozorel njen načrt: »Povej, dragi sin, koliko stane tale restavracija?« »Sam ne vem tega. Najbrž je vredna zelo veliko.« »Kaj misliš, ali bi jo prodali? Hotela sem reči, kupila bi jo za te.« ' Pečnik jo je debelo pogledal, do besede pa ni mogel priti. »Mojemu zetu ne bo nikdo ukazoval. To bo zadeva Katarine... ali moja zadeva, če kaj ne bo v redu. Ne, mojega zeta nc bodo takole mučili, kakor da bi bili tile ljudje kdo ve kaj!« Mica Pšeničnikova je postala odločna. Udarila je z roko po mizi in Pečnik se je lahko prepričal, da misli zares. »Sedaj bom plačala.« Naštela je vse. kar je naročila za večerjo, nato pa je pregledala račun. Pisati je znala samo za silo, računati pa boljše od profesorja algebre.^ Za napitnino je odrinila cel pengii. Pečnik je postal spel nesiguren in ni prav ve- del, ali bi se smejal ali jokal. Pengo je spravil, njegov obraz pa je postal zaskrbljen. Med tem, ko jo je ogrnil z veliko svileno ruto, se je spet prepričal, da je Mica Pšeničnikova ženska svoje vrste. »Kdo je posestnik te restavracije — kje ga najdem?« »V drugem delu mesta stanuje. Šele jutri bo prišel sem.« _ »Potem prideva tudi s Katarino jutri semkaj. Tudi ti boš zraven, moj dragi zet. Sedaj pa odloži 6voj frak in pojdi z nama!« »Toda, draga teta. restavracija je polna...« 6e jc opravičeval plačilni natakar Pečnik. V njegovem obrazu pa je bilo videti, kako je veselo vznemirjen. »Požvižgaj se na to. Pojutrišnjem se boš brigal za goste, ko bo restavracija tvoja!« Prijela ga je za roko in ga potegnila za seboj. V kuhinji mu je dala samo toliko časa, da je odložil usnjato torbico z drobižem in da si je oblekel svoj dežni plašč. Porinila ga jo na koleselj. Voznik je utiaril z bičem in konjička sta potegnila. Ah, kako je bil večerni zrak dober in svež! Pečnik je globoko dihal in se zadovoljno oziral proti velikemu posestvu gospe Miee Pšeničnikove. Polagoma se je sprijaznil z mislijo, da sta ga odpeljali in da bo čez dan ali dva sam svoj gospodar. Srečen kakor v pravljici, je objel svojo Katarino. Zdela se mu je kakor zemlja, ki še pozno zvečer diši po sončnih žarkih. Poleg njiju je sedela Mica Pšeničnikova: mogočna kakor gora in ravna kakor smreka. Nocoj je držala glavo nenavadno pokonci. Ko se je Pečnik ozrl po njej in se zagledal v ponosno glavo z dvema bradama, je čutil, da tudi ona služi, toda samo sebi. »Gospa Mica Pšeničnikova lahko služi samo sebi in materi zemlji; in jaz, plačilni natakar Pečnik bom moral odslej tako živeti, da se bom klanjal samo božjemu blagoslovu in dobri zemlji. Da, tako bom živel v svoji restavraciji...« Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Cenčit