DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 89 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 15, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Oče dolži lojaliste, da so mu umorili sina na Španskem Sin je odšel z drugimi k lojalistom v Španijo. Toda ko se je hotel vrniti, so ga lastni lojalisti umorili, da ne bi povedal v Ameriki, kaj počno v Španiji komunisti. Washington, D. C. — Maxwell M. Walach iz Detroita, je obdolžil pred Diesovim preiskovalnim odborom nekega Tony Di Maio iz New Yorka, ' ki je služil v španski lojalistični armadi, da je umoril njegovega sina in šest drugih ameriških fantov, ki so tudi služili v lojalistični armadi. Walach pravi, da je imel Di Maio poveljstvo nad nekim gradom v Španiji, kjer je bil njegov sin Albert, star 23 let, obenem z drugimi ameriškimi fanti zaprt. Ti so bili odšli leta 1987 v Španijo, da se bodo borili na strani lojalistov. "Kolikor razumem," je rekel Wallach, "je ta Di Maio morilec mojega sina in drugih ameriških fantov, katerih trupla so dobili na dvorišču tistega gradu. Ameriški fantje so bili umorjeni od lojalistov samih, da ne bi mogli pripovedovati o "lojalističnem raketirstvu." Di Maio je bil navzoč, ko ga je NAJNOVEJŠE VOJNE VESTI LONDON, 14. apr. —Angleške čete so na potu v Norveško. Angleška mornarica je položila mine v Baltiku, ravno pred nosom Nemčije. S tem je odrezana pot nemškim ladjam do Švedske. Mine so posejane v Baltiku na vsem severnem obrežju Nemčije prav do Litve. LONDON, 15. apr, —Nemška bojna ladja 'Admiral Scheer,' ponos nemške mornarice, je bila torpedirana. Angleži so potopili ali zajeli 22 nemških transportnih in provijantnih ladij. STOCKHOLM, 14. apr. —Na norveški fronti so stopili danes prvič v akcijo švedski in finski prostovoljci, ki bodo skupno z Norvežani skušali ustaviti prodiranje nemških čet v notranjost Norveške. -^o- železniška nesreča V soboto zjutraj se je zgodila na železniškem križišču Babbitt Rd., nesreča, v kateri je izgubil življenje John Ho-gan, star,28 let, stanujoč na 642 E. 240th St. Hogan je zavozil z avtom v lokomotivo Nickel Plate vlaka, ki je vi^gla avto v zrak. Deli avta so razbili šipe pri vlaku in ranili par oseb v vlaku. Kakor se je videlo v snegu na cesti, se je Hoganov avto drsal 20 čevljev, predno predno je zadel v lokomotivb. Najbrže , . , , . , * je hotel avto ustaviti, pa ga na dolzitvi so se naglo posvetovali do, so večkrat Pp*ušah mojega ^ nj ' g. ,ne s svojim odvetnikom. j sina umoriti. Ni so hoteli, da br Wallach je pripovedoval, da' se fantje vrnili domov, da bi tuje šel njegov sin leta 1937 z dru-'kaj povedali, kaj so počenjali gimi lojalističnimi novinci ' v komunisti v Španiji." o španjio. Ker ni dlje časa slišal od njega, je naprosil ameriški državni oddelek, naj bi mu pomagal najti sina. Končno ga je 6. marca 1938 državni oddelek obvestil, da je bil njegov sin Albert odpuščen iz lojalistične armade in da bo kmalu odšel iz Španije. Toda ni se vrnil zato je oče poizvedoval dalje za njim. Zvedel je, da je bil zaprt v gradu Defells zunaj Barcelone in poveljnik gradu je bil Tony Di Maio. Wallach je zatem prebral pismo, ki ga je pisal nek drug ameriški fant, ki je bil istočasno zaprt na omenjenem gradu. V pismu pravi, da so mladega Wal-lacha strahovito pretepli in ga neke noči odpeljali. "Bojim se, da so ga umorili," se je končalo pismo. Wallach pravi, da je bil njegov sin z drugimi pridržan v Španiji, da se ne bi mogel vrniti v Ameriko, da bi povedal o svo Wallach pred odborom obdolžili jih doživljajih, umora. On in trije drugi bivši j "Z rekruti so slabše postopali lojalistični veterani so čakali na:kot;a -psi.' Tisti, ki so imeli po-pričevanje. Po Wallachovi ob- veljstvo nad Lincolnovo briga- Nemčija trdi, da ima popolnoma v oblasti Norveško in da prihajajo vedno nove čete - Nemčija staniščih. kljubovala Berlin, 14. apr. pravi, da bo lahko vsej zavezniški sili v Skandinaviji, odkoder je ne morejo več pregnati. Nemške pozicije v Skandinaviji so nezavzetne tudi pri naj silne j šem napadu sovražnika, trdi nemška vlada. Nemška vlada je izdala sledeče uradno poročilo: "Bojna letala so v Severnem morju presenetila dve angleški podmornici, ki sta se dvignili iz vode in obe hkrati potopili. Nemška letala so potopila tudi angleško križar-ko York. Nemško vojaštvo je zaplenilo vse norveške bojne ladje, ki jih je našlo v raznih norveških pri- luči na križišču so delovale. Izid kegljaške tekme Včeraj se je vršil kegljaški turnir Slovenske ženske zveze v SDD na Waterloo Rd., ki je vsestransko sijajno uspel. Tekmovalo je 14 skupin in na prvem mestu je ostala skupina podruž-Iz Nemčije vozijo le-'nice št. 25, pri kateri so keglja-tala neprestano vojaštvo v Nor-j le Ann Burdelik, Albina Novak, veško. Nemške čete so zasedle; Margaret Klaus, Angela Pozel-norveško železnico, ki vozi v nik in Alice Meglich. Več o raz-Narvik, po kateri so vozili že-j deljenih nagradah še poročamo, lezno rudo iz švedske v Narvik. Pri včerajšnjem spopadu med letali so Angleži izgubili 12 letal, Nemci pa samo pet. Poročilo, da so Angleži posejali mine v Se- pariz> u aprila.-Francosko vernem morju ter v ožini med hovno poveljstvo poroča, da Dansko m švedsko ne odgovar-^ nemška infanterija napravijo resnici, trdijo Nemci, Iter an-|la yeč izpadoy na francoske po_ gleške ladje ne morejo v te kra- st 67th gt ni. Prvega maja bo odprta pogreb se bo vršil pod vodstvom fronta že zunaj na Močilnikar- j Frank Zakrajška. Podrobnosti V Budimpešti so se sešli k posvetovanju poslaniki Jugoslavije, Romunske, Grške in Turške. Posvetovali so se radi zbiranja nemških čet na ogrski in jugoslovanski meji. Poslaniki so mnenja, da bo Nemčija udarila preko Ogrske v Romunsko in preko Jugoslavije na Grško ter tako v dveh sunkih zavojevala ves Balkan, da si tako zagotovi dobavo olja in žita iz teh krajev. Medtem, ko so razmere med Nemčijo in Romunsko jako napete, ker se Romunska ne poda nemškim zahtevam, da ji pošlje vse olje in vse žito, kar ga ima, pa se tudi poroča, da je ruski čil romunskemu poslaniku v Mos- č}ane) da pridejo jutri večer zunanji minister Molotov izro- jeVem strelišču. Zato se prosi poročamo jutri. Zadnji dan registracije Kdor hoče voliti v primarnih kvi pritožbo radi nekaterih ind- , Qsmih y dvorano> da se do dentov na romunsko-ruski mejJ volitvah 14. maja in še ni regi Ker romunska vlada ne ve o tem; J zPnovaIo z štajerskim -tnran, more to stonti še danes mČ, hoče Sovjetija najbrze naj-i . , , , j ,, r, | azem m kar spada zraven, ti kak vzrok, da bi vpadla v Ro-' 1 . ... , . , (Vsak naj pripelje s seboj tudi m V Jugoslaviji in Grčiji je zbuJ|Svojo boljšo polovico, da bo podilo veliko pozornost poročilo, da' nos,tl Tbnd*°st sl0Ve*,a ■ v, Aiu •• i ocAAA.od dvorane.—Jim Sepic, pred-je prišlo v Albanijo okrog 25,000 , ^ sednik. italijanskih "kolonistov." Enako število jih je prišlo v glavno mesto Albanije, Tirano, tudi pred 14 dnevi. V Jugoslaviji so prepričani, da to niso nobeni kolonisti, ampak preoblečeni italijanski vojaki. Važna seja Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja mlad. pev, zbora SDD na Waterloo Rd. Starši so prošeni, da se udeleže seje v polnem številu. pri volivnem odboru v City Hall, ki bo odprt do devetih zvečer. ' Vseh registriranih volivcev do sobote večer je bilo 481,000, kar je rekordno število. Nov župnik v Ribnici Iz stare domovine se nam poroča, da je bil imenovan za župnika v Ribnici na Dolenjskem g. Viktor Demšar, dozdaj rektor v Škof j i Loki. G. Demšar je brat slovenskega stavbenika Mr. Joseph Demsharja iz Clevelanda. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 lor 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 lor 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ••£.>••83 No. 89 Mon., April 15, 1940 Slovenski demokratski klub v 28. vardi Izza skandinavskih kulis Topovi z bojnih ladij ob norveškem obrežju so v globo kem basu privabljali pozornost vsega sveta v ta kraj. Mor da so hoteli, obrniti pozornost sveta v te kraje samo radi te ga, da bi ne videl, kaj se namerava kje drugje, v kakem dru gem delu sveta. Morda je ta Hitlerjev sunek v Skandinavijo mala poteza v velikem načrtu, ki ga'ima nemški diktator pripravljenega. Kajti kljub temu, da se dogajajo veliki prizori v Skandinaviji, pa se je ob istem času z.ačutilo ta potres v Rimu, v Belgradu, v Bukarešti, v Moskvi! Na finski meji, kjer ima Mannerheim linijo v oblasti Stalin, radi česar je Finska popolnoma brez moči, je začel zbirati Stalin .številne divizije. Vsakdo ve, da se Rusiji ni treba bati Fincev, niti koga drugega od te strani. Nikogar ni, ki bi mogel napasti Rusijo na Mannerheim liniji. Če se torej zbirajo tam ruske divizije, se jih ne zbira za obrambo, ampak za napad. Napad proti komu? Proti Švedski! Ob istem času je Hitler pripravljen, da bo zahteval od Švedske dovoljenje, da bo prevažal svoje čete preko švedskega ozemlja na Norveško. To bi pomenilo toliko, kot da bi bila Švedska v nemški malhi. Ali je Stalin pripravljen, da začne prodirati proti Švedski, da pomaga Hitlerju in da dobi svoj obljubljeni del Skandinavije, kot je dobil lansko leto del Poljske? Če udarita na Švedsko Hitler in Stalin obenem, bi ji niti zavezniki ne mogli več pomagati. Hitler in Stalin sta se dalje obrnila na romunskega kralja'Kiarla, da bi se izjavil naravnost in brez ovinkov, kaj misli o Hitlerjevi potezi v Skandinaviji. Kari lahko reče tako ali tako, toda če bo rekel, da se mu Hitlerjevo početje gabi in da bo radi tega pretrgal vsako trgovino z Nemčijo, ga bosta dala Stalin in Hitler klečat. Ob istem času je poslal Hitler v Budimpešto, v Belgrad in Zofijo zahtevo, da se mu dovoli patruljirati Donavo v vsem njenem teku. To se pravi, da Hitler zahteva od Ogrske, Jugoslavije in Bolgarske, da se sme vsesti na njih prag s svojim vojaštvom. Kdor misli, da bodo nemški vojaki samo sedeli na bregu Donave in pljuval« v vodo, ne pozna Hitlerja. In če ga ne pozna, ga bo še spoznal. Tri nemške tovorne barke so se razpočile in potopile na Donavi, ki so vozile žito in olje v Nemčijo. Seve, to je vse'pripisati angleški sabotaži. Anglija ima pri tem toliko svoje prste vmes, kot jih je imela lansko leto, ko se je razpočila bomba v znani pivnici v Monakovem, ki naj bi ubila Hitlerja in njegove pajdaše, da niso o pravem času odnesli pete. In vendar ni tisto bombo podtaknil nihče drugi kot nemška tajna policija, ki je hotela Hitlerju dokazati, kako strašno potrebuje Dolfe njenega varstva. Seve, krivdo se je pa naglo zvalilo na Angleže. \ Nekaj podobnega bo tudi s potopljenimi barkami na Donavi, da dobi Hitler vzrok poslati tje svoje vojaštvo, ki bo stražilo nemško plovbo. Upamo, da bodo Ogrska, Jugosla-cija in Bolgarija uvidele nastavljeno past o pravem času. Prav ob tem času je zbral Hitler kakih 100,000 vojakov ob ogrski meji. Pravi, da jih je poslal tje na "oddih." Toda vojaki bi se veliko bolje oddahnili, če bi jih Hitler poslal, domov k njih staršem, bratom in sestram, da bi jim zdaj na pomlad pomagali orati in sejati. Za vsen? tem ni pa nič drugega kot n*črt, da bi prodirala nemška armada doli ob Donavi. Da bi pa ne bilo kake pomote, bi začel ob istem času prodirati preko Besarabije na Balkan Jože Stalin. Pa bi bil Balkan v kleščah prav na tak način, kot je bila Poljska, ko sta jo prijela vsak od ene strani rdeči in rujavi diktator. Torej iz gornjega sta videti dva načrta. Eden, da gresta Stalin in Hitler vsak po svoji poti v Skandinavijo in si jo razdelita. Dpg načrt je ta, da gresta vsak od ene strani na Balkan in si ga po bratsko razdelita. Pa je še en načrt pri rokah in ta je, da si diktatorja Stalin in Hitler pritegneta še Mussolinija. Italijansko fašistično časopisje je že zagnalo krik, da ni treba.misliti, da bo Italija lepo od strani stala in gledala, kako se spreminja zemljevid Evrope. Laška armada je pripravljena, da udari in si pribori svoj del. Če bi kaj takega zapisal kak ameriški časopis, bi bilo to nazadnje samo mnenje urednika. Kadar pa zapiše kaj takega laško časopisje in še fašistično vrhu tega, je to glas Mussolinija. Kam bi udarila Italija? Nikamor drugam, ker nikamor drugam ne more, kot iz Albanije v Jugoslavijo in na Grško. Tako bi bil Balkan strt od treh strani: od severa in zapada od nemške armade, od severovzhodno od ruske, od juga od italijanske. Zavezniki bi prišli lahko na pomoč skozi Turško, toda vprašanje je, če dovolj hitro. Morda bi že sama grožnja takega načrta spravila balkanske države na kolena in bi se pokorile diktatorjem. Če je Hitler udaril v Skandinavijo samo z namenom, da čitev datuma za redne mesečne zakrije načrt v Balkanu, potem je bil to fin načrt in bivši'seje, in več drugih važnih točk. avstrijski kaprol je potegnil stare angleške državnike pošte- Namen navzočih je bil, da bi se no za nos. Ce pa ni šel Hitler v Skandinavijo radi balkan- seje vršile en mesec v Slovenski skega manevra, potem je ustrelil strategičnega kozla, ki. ga delavski dvorani na Prince Ave, bo stal glavo. Toda Hitler ni dozdaj še nikdar potegnil iz in drugi mesec v Slovenskem ognja klešč, da ni imel v žerjavici še par drugih prinravlje- narodnem domu na E. 80. cesti, nih. Ne bo dolgo, ko bo svet zvedel prave načrte Hitlerja Tako bi se vsak mesec vršila se-in Stalina. Čas je prišel, da se tudi mi Slovenci v 28. vardi organiziramo in pokažemo svojo moč na političnem polju. Zadnje izredne volitve za dodatek k mestnemu čarterju so nam jasno pokazale, da je treba nekaj ukreniti, ako hočemo, da ne bomo delali samo za očeta Burtona in njegove pristaše. Pri zadnjih volitvah smo lahko videli, s ko-lik*o večino se odglasovali proti davkom v 23. in 32. vardi naši Slovenci. Zato delo se mora dati priznanje slovenskim demokratskim klubom v omenjenih vardah za njih veliko prizadevanje, d a bi se dodatek čartar-ju ne odobril, toda manjkalo je nekaj okoli 300 glasov, kakor je razvidno in ponovnega štetja do zmage. Mi Slovenci v 28. vardi, katerih je mnogo nad 300, ki se niso udeležili glasovanja, bi lahko preprečili ta dodatek k čartar-ju in davki se ne bi zvišali na $3.19*4 na vsakih $100 vrednosti zemljišča, katero davčno mero bodo morali posestniki plačevati. Najemniki naj pa nikar ne mislijo, da so izvzeti, ker čim večji bodo davki za posestnika, tem večji bodo tudi najemnine in končno bodo ravno tako plačevali indirektno te davke najemniki kakor posestniki. Star pregovor pravi, "V slogi je moč." Ta pregovor se je že dostikrat izkazal, -da je resničen in pri zadnjih volitvah nam je pokazal, da v vardah, kjer prebivajo naši Slovenci in imajo slovenske demokratske klube, je dodatek k čartarju dobil grozen udarec. V drugih vardah, kjer niso državljani organizirani, bi se pa lahko dosti več napravilo, ako bi bilo zanimanje zato. Vzemimo našo 28. vardo in ako vzamemo glasove naših slovenskih volivcev, kateri so doma sedeli in se ustrašili dežja na volivni dan, namesto da bi glasovali, pa sem gotov, da jih je bilo toliko doma za pečjo, da bi prav izlahka dodatek k čarterju propadel za 200 glasov, namesto obratno, kakor se je zgodilo. Čas teče in davki so vsako leto večji, in sedaj se je pa dalo očetu Burtonu pravico, da bo lahko vsako leto ponovno obdavčil posestnike, brez da bi se dalo na glasovanje in* brez da bi volivci imeli kaj besede pri tem. Ker nas je veliko slovenskih volivcev v 28. vardi, se je zavzela akcija, da se ustanovi v naselbini slovenski demokratski klub. Prva seja se je vršila v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. zadnji pondeljek. Namen seje je bil, da se prične akcijo, da se organizira vse slovenske demokrate v 28. vardi v eno grupo in da se pri volitvah nastopa solidno. Seje so se udeležili John Rožanc, John Centa, John Tomažič in Anthony J. Tomše, člani kluba iz 32. varde. Izvoljen je bil začasni odbor in sicer: Max Traven, predjed-j nik; John Tauchar, podpredsednik Frank Silbitzer, tajnik; John Grill, blagajnik, in Anton Miklavčuč, zapisnikar. Prihodnja seja se vrši v pondeljek, dne 22. aprila, 1940 v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. glo vsem članom kluba. Na prihodnjo sejo, v pondeljek, 22. aprila se vabi vse slovenske demokrate v 28 vardi. Ako vam je za prostost in pravice, katere so vam dane v tej deželi, se gotovo udeležite prihodnje seje in pomagajte sami sebi in svojemu bližnjemu s tem, da stopite v akcijo, da se organiziramo in nastopimo kot eden, kadar so pred nami volitve za davke ali druge važne zadeve. Vselej pa volimo za može, kateri zastopajo naše interese pri mestu, državi, v kongresu ali senatu Zedinjenih držav. • Torej ne pozabite 22. aprila, 1940 ob 8. uri zvečer. Vsi slovenski demokratje 28. varde, pridite v Slovensko delavsko dvorano na 10814 Prince Ave., da se pogovorimo za nadaljno akcijo. Max. F. Traven. za pirhe dobila," se odreže tetka in jo zadovoljno maha naprej. -o- Math Tekavec: Slika katoliške cerkve Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Naši bolniki. — V zdravilišče na Mount Vernon se je moral podati za nedoločen čas rojak, Matija Ostanek. Žte precej časa se nahaja na bolniški postelji rojak, John Kragelj, st. in ravno tako je že nekaj tednov v zdravniški oskrbi rojak Joseph Zgonc, st. ter rojak, Štefan Kos na 33. cesti mora tudi ubogati, kar zdravniki ukaže j o. Da se pa. ne bodo samo moški "cartali," so se pa tudi Mrs. Ana Tomažič iz 32. ceste in Angela Kozjan zapisale med bolnike. Veste pa tudi vaša poročevalka se že zadnjih par tednov nekam kislo drži. Tudi njo je obiskala bolezen še za Veliko noč, menda je bila prišla po pirhe tista, tako nezaželjena teta "Fluza" kakor jo nekateri imenujejo. Branila se jo je na vse mile viže, z vsemi štirimi in ji dopovedovala, da zanjo nima jerperg in ne strehe in da naj jo koklja brcne in vso njeno žlahto, pa ne in ne, ni je bilo mogoče odgnati, kar lepo se je vsidrala kakor v starem kraju kakna sitna teta v zapeček in od tam koma'ndirala vse okoli sebe. Seveda ti pa moraš, hočeš nočeš moraš, kar lepo. ubogati in potrpežljivo poslušati njeno trmasto komando. No, končno se je pa vendar obotavljaje se poslovila, ker je menda videla, da je noben nič ne upošteva in jo je kar lepo odku-rila po svetu. Bog ve kam, le naj jo zlomek pocitra in pesjak odnese, da bi jo miši zglodale. Take in tem podobne vzdihljaje se je pošiljalo zanjo s srčno prošnjo, da bi je nikdar več ne bilo nazaj. Upamo, da bo sedaj mir za en čas. Vsaj za eno leto in da nas bo vse toplo sončece s svojo gor-koto in božajočo žarkostjo ogrelo in pregnalo vso čmeriko in grenkobo z naših obrazov in naših src. Vsem prizadetim bolnikom p,a želimo že skorajšnega okrevanja. "Kdo bi zmiram tužen bil, tako ne more biti . . .", tako poje naredna pesem in zato naj vam povem eno prigodo. Oni dan enkrat je precej padal dež, pa sreča ongavi rojak ongavo teto, ki na vso moč hiti proti svojemu precej oddaljenemu ,domu. Pa kaj -mislite, kako si je znala pomagati brez mare- Na dnevnem redu bodo vo-kar lepo je zavihala kikljo in litve odbora za leto 1940. Dolo- *» z nJ° Pokflla SV°J novl kl°buk> da je bil tako na varnem. Seveda jo naš dragi rojak ustavi in jo pobara: "Joj, tetka, kam pa tako hitro, pa brez marele, saj boste imeli vse noge premočene." — "E, kaj čejo noge, saj so že 65 let stare, jih ni prav nič škoda, da veš. Meni je več za ja v drugi dvorani in bi aeustre- nu j novi klobuk, ki sem ga šele II. (V popravek k prvemu dopi-supod tem naslovem z dne 11. aprila bi se moralo v prvi koloni drugi odstvek glasiti: ". . . da je vredna Molkove 'doslednosti' in ne 'dostojnosti' kakor je bilo natisnjeno." V drugi koloni, drugi odstvek : če bi bila kakšna doslednost pri Molku bi moral še to. kar je v Cerkvi slabega na vso moč podpirati — ne podčrtati.) Nadalje nam (urednik Pro-svete) poda nekaj poslovenjenih izčrpkov iz Fetterljjevega članka. (Jaz pripomnim, da ni jedro, pač pa lupina.) "Cerkev je tako trmasta, da raje riskira klerikalizem (kulturni boj) kakor da bi dovolila svojim vernikom svobodo izražanja, da je očitno, da je stvarna kritika potrebna napredku vsake organizacije. . . . Cerkev obstoji iz ljudi ,ki imajo iste slabosti kakor ostali ljudje in stremijo po vplivu, moči in oblasti. Starinski, absolutistični ustroj Cerkev vztraja pri življenju očitno z namenom, da zavaruje oblast in bogastvo cerkve, dejstvo pa je, da cerkev v onih deželah v katerih si ustvari največjo oblast in imetje, najprej izgubi oboje ... če se av-tokratične metode cerkve niso obnesle drugod, se gotovo ne bo do v Združenih državah, kjer so močne demokratične tradicije. Če bi duhovščina slišala godrnjanje med lajiki te dežele, bi morda zasledila nevarnost, ki ji preti. . . .'I Odmev: Dobro, da sta se spomnila na cerkveno trmo. Ako ji omehčata njeno trdno voljo, da izstopi iz tira po katerem gre že približno dva tisoč let, če se vama to jfbsreči znata še zemljo premakniti s tečajev. — Ne vem kaj neki razumete pod izrazom "klerikalizem" (kulturni boj) ? Če to, da se Cerkev bori z nasprotnimi nazori, zmotami, ki posegajo na vseh poljih, da uničijo sledove krščanstva. Smatra katoličan, da je to njena dolžnost. . Bav, bav klerikalizma na povprečnega človeka ne napravi nobenega strahu. Ko urednik Pro-svete ponavlja: ". . . da ne dovoli vernikom svobode izražanja . . ." Bi za Molka zgledalo lepše, da bi ta tekst (če je v ori ginalu), prezrl. Pri nekih svo-bodomislecih, ki odpirajo na stežaj usta — kot senena vrata pri skednju — o svobodi izražanja, svobodi mišljenja; pa izgine kot rosa v soncu — svoboda izražanja in mišljenja, če se hoče katoličan poslužiti teh privilegijev. Jaz imam v tem izkušnje! Potem se ni treba pohujševati nad cerkvijo, če ima svoje meje kritike kot jo imate brčz svobodne misli, po laži imenovani — svobodomisleci. Napredka njenega (katoliškega) pač ne želite, tako je zopet voda na vaš mlin, da se ne posluži: ". . . stvarne kritike, ki je potrebna napredku vsake organizacije." Da — "Cerkev obstoji iz ljudi ,ki imajo iste slabosti kot ostali ljudje . . ." To je pač vidno znamenje po katerem sodita cerkev Fetterlyja in Molek. Toda katoličan pa ve, da je Kristus zato ustanovil Cerkev, da bi nadaljevala njegovo poslanstvo na zemlji, oznanjala in ohranjala razodeto vero, nadaljevala delo za posvečen je in zveličanje človeštva. Dal ji je vsa potrebna sredstva, verski nauk in. oblast učiteljstva, sredstva in oblast posvečenja. Cerkve ni izročil državnim ali svetnim oblastem, ampak apostolom in njih naslednikom ter ji dal vso oblast neodvisno od vsake svetne -družbe in oblasti. Skliceval se je na svoje božje poslan- stvo, katero naj apostoli nadaljujejo. Apostolom je ukazal naj uče in po Njegovih zapovedih, vladajo vse narode do konca sveta. Tako vesoljna božjepravna oblast je brez dvoma neodvisna od vsake svetne oblasti; vzvišena nad vse narode in države. Kristus" je svojim apostolom napovedal, da bodo radi božje besede preganjani po raznih kraljih, oblastnikih in sodiščih. A ni jim ukazal, da naj bodo v izvrševanju vzvišene službe pokorni svetnim oblastem, marveč jim je naročal, naj kljub prepovedi in preganjanju od strani svetnih oblasti neustrašeno oznanjajo evangelij. Nikakor pa ni učil upornosti proti državi, marveč je naravnost poudarjal razliko med posvetnim in božjim: "Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega." Cerkev pa ureja odnos do Boga, torej neodvisna od vladarjev. (Primerjaj Dr. Fran Grivec: "Kristus v Cerkvi." Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1936, str. 71.) Kjer, pa kjerkoli so se v svetu pojavili, da so dobili oblast idejni somišljeniki urednika Prosvete, so vkovali v verige svobodq Cerkve, to so sodobne priče: Rusija, Meksika, Španija in danes posestrima Marksizma, Hitlerjeva Nemčija. Iz tega vidika, če se bori po "vplivu, moči in oblasti," ni nikako zlo. pač pa dolžnost, da si obvaruje svojo prostost. Pa Molek lahko smatra to za "klerikalizem." V besedičenju pri bogastvu, bi svetoval Fetterlyju in Molku naj pronajdeta koliko katoliških župnij je v Zed. državah brez dolga? če se pa že sline cede po katoliških inštitucijah, upajmo, da če bodo katoličan: čuječi, jih v tej svobodni deželi ne boste še rekvirirali. Logične bo bilo pa najbolje za ljudi Fet-terlyja-Molkove baže, da si hitro "... ustvari največjo oblast in imetje, najprej izgubi oboje." Potem bosta najhitreje doživa-la njen konec, da se sesuje v zemlje prah. Ker se mi zdi, da vidita nasprotje med katolicizmom in državljanom te dežele, bi si želel vedeti kaj je tista stena, ki loči, da po veri živeči katoličani ne morejo biti dobri državljani Združenih držav? laz ne vem vzroka. Storila bo sta veliko uslugo duhovščini, če bi inkorporirala Fetterlyja & Molek Co. (urad za informacije, kaj se med lajiki o duhovnikih govori). In če bosta znala biti spretna, bosta lahko še bogata. Komišen gotovo ne bo slab Fanta na delo! "Katoliki so naučeni od otroških let, da brezpogojno sprejmejo za sveto resnico vse ver ske nauke duhovnikov. Katolik kot vernik nikoli ne zraste kot vernik mora ostati otrok vše svoje življenje, slepo mora verjeti in ubogati vse, kar mu pove duhovnik. . . . Cerkev noče, da ipi vernik razumel, kar veruje; ona hoče, da vernik nekritično ponavlja za njo besedo, ki mu jih narekuje. . . .- Mnogo odraslih katolikov dvomi o naukih in doktrinah, ki jih dobe kot otroci in ko spoznajo, da se take doktrine na dajo ugotoviti z znanstvenimi metodami; posledica je, da ti katoliki zavržejo vero, ko zamanj iščejo pojasni-a pri svojih duhovnikih. Na ta način je Cerkev izgubila že nešteto svojih vernikov . . ." V pojasnilo Molku (Fetterlyju pa lahko on sporoči). Da, kdor še ni pozabil katekizma, bo vedel, da stoji tam zapisano na vprašanje: Kaj se pravi katoliško verovati? Odgovor je:,"Katoliško verovati se pravi, vse za resnico imeti, kar nam je Bog razodel in nam po katoliški cerkvi zapoveduje verovati." Torej, kdor hoče biti ud Cerkve, je obvezan sprejeti vse, kar uči Cerkev za dejstvo resnice. Katekizem je knjiga, ki smo jo dobili kot otroci v roke, žal pa, da smo jo s končano šolsko dobo tudi odložili. Kot otroci smo znali odgovarjati besede na pamet, marsikdo pa vsebine takrat ni doumel. Zato pa tavanje v nejasnosti, zmotah in dvomih. Prominentna slovenska pisateljica, Marija Kmetova, nam je v svoji knjigi "Moja pota," opisala svojo pot iskanja in zmot. In prizna: "Da bi bila tedaj pogledala v katekizem, bi bila našla odgovor na vse to iskanje in tavanje (str. 52)." In če jo je življenje pripeljalo tako daleč '. . . da je neke noči že zgrabila za vrvico, da bi si končala to bedno življenje ... a tedaj, kaj je bilo? Neka tajna sila me je potisnila, da sem se nehote zgrudila na kolena in iz vsega srca in globine vse duše ihteč zaprosila: "Oče naš, kateri si v nebe-ih . . ." In dalje izmolila sem očenaš do konca in tako do dna občutila vsako besedo, da sem vstala vsa pomirjena in prenovljena ... K spovedi pojdem sem klenila s tako lahkoto kot bi ne imela nikoli drugih misli. Sedeč na vrtu in zroč z mirnim pogle-iom na vse blodnje zadnjih let, sem si tri dni izpraševala vest. . . še se je trla v meni, tista prevzetnost, da je poniževalno, ze klečim pred oltarji in svetnici, kot navadna druhal, mi sko-ro ni dala da bi pokleknila. A oilo je vse tako naravno in preprosto ! Preprosto tudi to, ko mi je p. Placid dejal: "Pa kaj ste •/endar mislili, da boste zmaga-i brez Boga? Saj človek brez Boga nikamor ne more! Te skromne in priproste besede so ni odprle vrata v nov svet, v svet Boga in vere vanj kakor ne-coč, ko sem bila še otrok, sem ia mah vse verovala in z lahkoto molila. Ah, s kakšno vseob-sežno radostjo sem šla tedaj domov. Na ves glas bi bila pela, da >i bili zvedeli krog mene vsi, ka-to lepo mi je v duši." (Str. 100-101.) (Dalje prihodnjič.) -0- Bencin se dobiva v naravi tudi čist Spošno je znano, da se pridobiva bencin iz sirovega petroleja ali nafte. V nekaterih podjetjih imajo velike naprave, v katerih se pridobiva iz nafte do 50 odstotkov bencina. Sirovi petrolej se pojavlja v naravi dokaj pogosto, o bencinu samem pa tega ne moremo trditi. Da bi se ben-jin pojavljal kje v naravi čist, je velika redkost. Edini tak primer je na otoku Kubi. Tam so naleteli na vrelce, ki dajejo čist oencin, poraben za pogon motorjev takoj, ko pride iz zemlje. Z bencinom prepojene zemske plasti leže 60 do 400 metrov globoko. Bencin črpajo iz zemlje s črpalkami, ki jih goni zemski plin, uhajajoč iz zemlje z bencinom. V dveh letih so izčrpali tu iz zemlje okrog 20,000 ton čistega bencina. Stara novotarija ' Da se živila delijo na nakaznice, ni nobena iznajdba sedanje dobe. že Babilonci so delili živila po merah, če so imeli slabo letino. Nakaznice pa so bile iz opeke, v katerih je bila zaznamovana količina živil. V starem Rimu so vsako leto razdelili 20,000 revežem uvoženo pšenico, a ker so nekateri začeli z njo kupčevati, je vlada dala žito zmleti in tako so vratar-ji^premožnih hiš delili revežem blebce kruha. Celo bogato mesto Florenca je v dobi najbujnejšega razcvita poznale krušne karte, kakor poročata v svojih zapiskih Leonardo da Vinci in Michelangelo. Francija je imela prve krušne karte v dobi revolucije leta 1794. Navzlic krušnim kartam je tedaj Francija vendarle zmagovala. -o-— PODPIRAJTE SLOVANSKE TRGOVCE WINNET0 H rt nercuUcem Urtralka K. M»y» Zunaj na zvezdnatem obzorju se je zasvetila nova zvezda, čisto nizko pri tleh je visela. Pa čudna zvezda —. Naraščala je, zdelo se je da prihaja bliže. Razcepila se je v dve zvezdi. Tisti dve zv-ezdi sta bili luči žarometa na lokomotivi. Vlak je prihajal. Moj čas je prišel. Ukresal sem ogenj in zažgal grmado. Visoko je zaplamtela, gotovo so jo videli že tudi z vlaka. Bobnenje je prihajalo vse bliže, že se je videl tudi svetli stožec, ki sta ga sekala žarometa v temno noč. Le še minuto pa bo vlak pridrvel. Prižgal sem baklo ob grmadi, kolobaril z njo krog glave in hitel vlaku naproti. Strojnik je opazil znamenje, presunljivo je zažvižgal stroj, zavore so za-hreščale in se oprijemale kolesja, oglušujoče ropotanje, sikanje, bobnenje in šumenje— in vlak se je ustavil tip pred grmado. Pohitel sem za njim, pustil me je zadaj. Strojnik se je sklonil z visokega pločnika. "Halloo, mož —! Kaj se je zgodilo? Čemu dajate znamenja? Želite z nami potovati?" "Ne, sir! Še vam bi svetoval, da izstopite." "Kaj še! Nam na misel ne prihaja! Čemu pa bi naj izstopili tule sredi puste prerije?" "Pa bodete le!" "Ali se je kaj pripetilo? Kdo ste?" /: "Tamle spredaj, kakih šest milj odtod, prežijo na vlak Indijanci. Progo so razdrli, napasti vas mislijo." "Kaj pravite —!? Indijanci —? 'sdeath —! Ali je res, mož, ali se šajite?" "Ne vem, čemu bi se naj šalil!" Vlakovodja je izstopil in prišel bliže. "Kaj bi radi?" "Rdečkarji so baje tamle spredaj, pravi," je odgovoril strojnik in kazal na mene. "Rdečkarji — ? Res — ? Ste jih videli?" "Videl in zalezoval." "Katerega rodu?" "Ogellaile." "Najdivjejši izmed vseh! Koliko?" "Približno šestdeset." "Vraga —! Tretjikrat je že letos, da ti lopovi napadejo vlak! Ampak topot jim bomo posvetili! Sem si že davno želel prilike, da bi jim pošteno zagodel. Kako daleč so odtod?" "Šest milj." "Tkko blizu —? Zagrnite žaromete, strojnik! Lopovi imajo ostre oči. "Čujte, master, zelo smo vam hvaležni, da ste nas posvarili! Prerijski lovec ste, kakor vidim na vaši obleki —?" "Približno nekaj takega, da." "Ste sami?" "Ne. Tovariša imam, pri rde-čkarjih je ostal, opazuje jih in čaka na 'nas." "Jako pametno ste ukrenili! Sicer pa vsa stvar ni prav nič nevarna, še celo zelo prijetno zabavo nam obeta." Nisem prav razumel, ali mi sli mož resno ali govori v šali. Da bi bilo šestdeset Ogellall "prijetna zabava," tega še nisem čul. vlak in da ga tudi sam pripravlja, Ogellaile pa si je najel za pomoč. Vlak mislijo izropati, zlato in srebro bo dobil beli izdajalec, drugo blago pa Indijanci. In vaše skalpe seveda tudi!" sem hudomušno pridjal. % Preslišal je opombo in se jezil: "Odkod pa lopov ve, kaj smo natovorili?" "Menda mu je neki železniški uradnik povedal." "Uradnik —? Niste zvedeli za njegovo ime?" "Žal ne. In tudi tega nisem zvedel, ali je uradnik tajnost prostovoljno izdal, ali pa mu jo je beli zločinec kakorkoli izvabil." "Mu bomo že prišli na sled, da le zločinca dobimo, ki nam je napad pripravil! In upam, da ga dobimo! Ampak, povejte, master, kako vam je ime, da bomo vedeli, kako naj vas kličemo!" "Mojemu tovarišu je ime Sans ear. Meni pa —." "Sans ear —? Vsi vragi —! Vrl deček, ki bo pri napadu za-legel za tri druge! j In vi?" "Meni pa pravijo na preriji Old Shatterhand." '"Old Shatterhand —? Tisti, ki so ga pred tremi meseci Siou-xi gonili gori v Montani in ki je vso dolgo pot ob Yellow Sto-nu od Snežnika do Fort Uniona v treh dneh na smučeh prevozil —V' "Da." "Sir, mnogo sem že čul o vas in res vesel sem, da vas vidim! Ampak, poslušajte! Ali niste pred nedavnim časom tudi rešili neki vlak nesreče?" "Da." "In Parrano, beli poglavar Siouxov, je vlak napadel?" "Da. Tistikrat sem bil v družbi Winnetoua, poglavarja A-pačev, najslavnejšega Indijanca prerije in gorovja. Toda, sir, prosim, ukrenite nekaj! Rdečkarji vejo čisto natančno, kedaj mora vlak tod mimo privoziti, pa bi zasumili izdajstvo, če se bomo predolgo obotavljali." "Čisto prav ste povedali! Toda preden kaj ukrenem, moram vedeti, kak je položaj tamle spredaj pri sovražniku. Kdor misli sovražnika s pridom napasti, mora predvsem vedeti za njegove, postojanke." "Govorite kakor kak vojskovodja, sir, pa žal vam na vaše vprašanje ne morem nič točnega odgovoriti. Kar vem, sem vam že povedal. Na lastna ušesa sem slišal, da pripravljajo napad in da mislijo vlak izropati, sam sem videl, da so se priplazili na nasip in da trgajo tračnice. Prišel sem, da vas posvarim. Ne čakajte, da bodo rdeči pripravljeni! O sovraž nikovih postojankah in drugih takih vprašanjih ne vem ničesar, ker sem odšel, preden so si sovražniki postojanke izbrali Moj tovariš Sans ear bo vede več poročati. Ko sem dejal, da nekaj ukrenite, sem hotel le zvedeti, ali vobče mislite napa sti Indijanae ali ne." "Seveda jih mislimo napasti se razume, seveda!" je vneto hitel odgovarjati. "Odgovoren sem za vlak, dolžnost mi veleva da tem zločincem enkrat in za vselej zagrenim poželenje po naših tovorih. Vi in vaš tovariš Pa najbrž je hotel le popotni-j vidva vendar ne moreta sama ke pomiriti. Prihiteli so seveda t napasti Indijancev, preslaba iz vseh vozov, popraševali, j sta za —." vzklikali in se drenjali krog j "Pshaw —! Kaj smeva m nas. Miril jih je, utihnili so pa ; moreva, to že sama veva in bo Poslušali. ; Ije veva ko vsi drugi. Sans ear "Zalogo zlata in srebra imate j je danes ob belem-dnevu napa "atovorjeno?" sem vprašal via- del štiri Ogellaile in jih v dve kovodjo. i minutah upihnil in povem vam "Kdo pravi?" j da beva čisto sariia nekaj tuca "Rdečarji. Njihov vod ja je j tov Ogellall poslala v večna lo-neki belokožec. Zdi se vobče, da | višča, pa vas niti ne potrebuje-Jlm je on nasvetoval napad naj va. Ne gre pri takem napadu KOLEDAR DRUŠTVENIH . PRIREDITEV APRIL 19.—M. L. 0'Donnell (šerif) ples v avditoriju SND. 20—St. Joseph Cadets, št. 169 KSKJ priredi ples v Slov. domu na Holmes Ave. 20.—Rainbow Frolic, Y.L.S. Club v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 21.—Predstava Svetovidske-ga odra, šolska dvorana sv. Vida. 21.—Mladinski pevski zbor Slovenski dom na Holmes Ave. priredi spomladanski koncert. 21.—Spomladanski koncert samostojne Zarje. 27.—Podružnica št. 50 SŽZ plesna veselica v SND. 28.—Dramsko dr. Ivan Cankar predstava in ples v avditoriju SND. 28.—Pevski zbor Cvet priredi koncert v SDD na Prince Ave. 28.—Pevski zbor Adria priredi koncert in ples v Društvenem domu na Recher Ave. MAJ 2.—Cuyahoga County Opera Ass'n opera v avditoriju SND. 4.—častna straža SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 4.—Skupna društva fare sv. Vida prirede plesno veselico v Twilight Ballroom (Grdinova dvoraija) 5.—Pevsko društvo Planina priredi koncert v SND, Maple Heights. 5.—Samostojno društvo sv. Alojzija praznuje 40 letnico v SND na 80. cesti z lepim programom. 5.—Podružnica št. 10 SŽZ Materinsko .proslavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 5.—Podružnica št. 14 SŽZ proslavlja Materinski dan v Slov. društv. domu na Recher Ave. 11.—Clev. Slovenci št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 12.—Spomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. 12.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi Materinsko proslavo v Jugoslovanskem narodnem domu v W. Parku. 12.—Mladinska šola SND spomladanska prireditev v avditoriju SND. 12.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 12.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja 10 letnico obstoja v SDD na Waterloo Road. 18.-—Dr. sv. Ane št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju 5.—Mlad. zbor Slavčki prire- i SND di koncert v Ave. SND na St. Clair toliko za "število sovražnika, ampak za to, kaj ima človek v pesti in v glavi. Če oddam v temi sam petindvajset strelov s svojo repetirko, ne da bi mi bilo treba nabijati, se bodo Indijanci prestrašili in se najbrž umaknili, ker ne bodo vedeli, koliko je sovražnika. Pa čujte, možje, ali ima kateri orožje pri sebi?" (Dalje prihodnjič) 19.—Materinska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 26.—Jugosl. narodni dom v West Parku praznuje 20 letnico s popoldanskim programom, zvečer ples. JUNIJ 2.—Proslava 125. obletnice slovenskega pesnika Valentin Vodnika in volitve ljubljanskega župana za leto 1941. 2.—Društvo sv. Križa, št. 2lk KSKJ ima piknik v Slovenskem | domu na 6818 Denison Ave. 2.—Društvo sv. Vida št. 25 piknik na Pintarjevi farmi. 9.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ prirede piknik na Močilnikarjevi farmi. 9.—Društvo Doslužencev priredi piknik na Stuškovih farmah. 15.—O četovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Očetovska proslava Svetovidske mladine, šolska dvorana sv. Vida. 16.—Pevsko društvo Jadran priredi piknik na Pintarjevi farmi. 23.—Piknik Slovenske šole SND na Močilnikarjevi farmi. 23.—Dom zapadnih Slovencev proslavlja prvo obletnico s piknikom na 6818 Denison Ave. 23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na Pintarjevi farmi; bogat program in nagrade za stare in mlade. 30.—Piknik mlad. pev. zbora Slovenskega doma na Stu-škovi farmi. JULIJ 4.—Four Points Tavern ima piknik na Stuškovih farmah. 7.—Piknik društva Napredek št. 132 JSKJ na Stuškovi farmi. 14.—Piknik Slovenske zadružne zveze na Močilnikarjevi farmi. 14.—Skupna društva fare sv. Vida piknik na Pintarjevi farmi; 21.—Social .Club ima piknik na Stuškovih farmah. 21.—Klub slovenskih groce-ristoy in mesarjev v Collin-woodu priredi običajni piknik na Pintarjevi farmi. 28—Piknik mlad. pev. zbora Kanarčki na prostorih Slovenskega doma na Denison Ave. AVGUST 4.-^-Piknik fare Marije Vne-bovzete na Pintarjevi farmi. 4.—Pevski zbor Sloga ima piknik na Štuškovih farmah. 11.—Dvor Marije Pomagaj, Reda Kat. Borštnarjev, št. 1640 priredi banket v Sloven* skem domu na Holmes Ave. ob nrililri CK-ldtrnVp nhsftinlra 18. — Federacija Slovenskih narodnih domov priredi pevski program z sodelovanjem vseh pevskih zborov. 25.—Zveza društev Najsv. Imena priredi slovenski Baragov dan v Brae Burn Garden, 25000 Euclid Ave. 25.—Društvo Soča, št. 26 SDZ priredi piknik v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. SEPTEMBER 8__Podružnica št. 32 SŽZ obhaja 11. obletnico ustanovitve. 22. -r- Društvo "Tabor" št. 139 SNPJ proslava 30 letnice v SDD na Prince Ave. OKTOBER 6.—Mladinski zbor Slavčki imajo prireditev v SND na St. Clair Ave. 12.—Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 12.—Društvo Martha Washington št. 38, SDZ, prireja ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Igra Johnny Pecon in njegova godba. 26.—Slov. zadružna zveza priredi zabavni večer v Slov. domu na Holmes Ave. NOVEMBER 3.—Društvo sv: Jožefa št. 169 KSKJ priredi pestro izbran program v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 17.—Slov. pevsko društvo Lira priredi koncert v SND. DECEMBER 22.—Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v Društvenem domu na Recher Ave. IZ PRIM0RJA Povodenj na zapadu. Vedno deževje in hitro tajanje snega jo povzročilo povodnji v Napa Valley, California, kjer so številni domovi pod vodo. Na sliki vidimo dve deklici, ki sta šli klub povodnji na svoj dom,, da rešita vsaj, nekaj svojih igrač in drugih stvari. Morilci, za denar, — Trije gangsterji, ki sd bili prijeti v Brooldynu, Ni Y. Od leve in desno so: Harry (Pittsburgh Phil) Strauss, (Happy) Maine in Frank (the Dasher) Ab-badando. Vsi trije pa zanikajo udeležbo pri umoru policijskega poročevalca George Rudniška, —Podgraje, februarja 1940. — Iz neznanih vzrokov so odpeljali v reške zapore tukajšnega domačina in rezervnega oficirja Ivana Potočnika. A)retiranee ima učiteljsko diplomo, a je bil že dalj časa brez posla. Še pred nedavnim se je poročil v upanju, da mu bo kot poročenemu lažje dobiti službo učitelja ali pa kako drugo primerno mesto. —Rek,a, marca 1940. — Dne 26 februarja je reški prefekt obiskal v spremstvu drugih predstavnikov oblasti premogovnike lignita v okolici Ilirske Bistrice. V njegovom spremstvu so bili tudi odličniki krajevnih fašističnih organizacij ter kon-cesionar premogovnikov ing. Leonardo D'Acquista, ki že pet let raziskuje okolišni teren s svojimi sredstvi, da bi našel bogatejše sklade premoga. Prefekt se je tudi podal v rove nekaterih premogovnikov in se je uveril o izvršenem delu na tem področju ter prav tako o kakovosti izkopanega premoga in o daljnih možnostih razvoja. Daf je tudi navodila, kako naj delo napreduje in kako naj bi se dosegla najvišja količina premoga, ki ga Italija v sedanjem času tako krvavo potrebuje. Prav tako se je prefekt zanimal za, poiožaj kmetovalcev ter je obiskal tudi kmetijsko zadrugo. —Trnovo pri II. Bistrici, februarja 1940. — Kakor vsemu je tudi lesu in lesnim proizvodom cena izredno poskočila. Če ne bi bili naši kmetje takoj po svetovni vojni izsekali svojih gozdov, bi danes našli v njih "zlato Ameriko," saj dobi danes naš kmet za voz jelovih hlodov cca 600. — Lir. Povpraševanje po rastočem, sekanem in rezanem lesu je iz dneva v dan večje. — Pred kratkim je uprava veleposestva princa Waldenbur-ga priredila dražbo za prodajo velikega kompleksa jelovega rastočega lesa. Zanimanje za dražbo je bilo izredno veliko, tako tudi število interesentov zato nič čudnega, če je uprava prodala kubični'meter jelovine na panju po 280. — Lir! Les je izdražil lastnik tovarne za predelovanje lesa v Koritnicah, ki je tudi takoj pričel z izseka van jem gozda. Nekako istočasno je domačin, industrijalec Viktor Tomšič iz II. Bistrice kupil v državnih gozdovih večjo količno lesa na panju, in sicer jelovega, ki ga je plačal celo po 290.— Lir za kubični meter! Toda kljub dobri konjunkturi je bil industrijalec Tomšič primoran pred časom odsloviti večje število delavcev, ker je radi izrednega mraza nastal v vsem prometu velik zastoj, ki je oviral tudi delo v gozdovih in po tovarnah. —Reka. — Poročali smo da je bil med drugimi aretiran Skok Jože, po domače Blažev, doma iz Topolca pri Trnovem. Pred dnevi je bil radi mladoletnosti izpuščen iz zaporov in poslan domov s policijskim nadzorstvom za dobo dveh let. —Smrtna kosa. V Gorici je po kratki bolezni nepričakovano umrla gdč. Lojzika Kranjc, lastnica dobro znane "Kranjčeve gostilne" na Senenskem trgu. —Žrtev zime. Krojaški mojster Vincencij Kogoj, star 33 let, ki je že dolgo let sam izvrševal svojo obrt v Batah na Banj ski planoti, se je v pondeljek 29. januarja vračal s svojega rojstnega doma v Zg. Lokovcu, kamor je bil šel k domačim na obisk, na svoje stanovanje v Bate. Na poti ga je zajela divja letošnja zima in ga zmešala. Ko so njegovi domači po treh dneh zvedeli, da se ni vrnil v Bate, so to naznanili oblastvu. Vse iskanje je bilo pa zaman, šele četf teden dni, na predpustni pondeljek, se je Vincencij sam privlekel ves izčrpan do neke hiše v Avšku. Bil je v vročici in se mu je bledlo. Zmedeno je povedal, da je ve-dril štiri dni v nekem seniku, neko noč je pa prespal pod snegom. V teh groznih dneh je nekje tudi padel in se močno ranil na srčni strani oprsja. Ko se je nekoliko okrepčal, je krenil ves bolan proti Koprivišču k sorodnikom. Tam se mu je na pustni dan zdravstveno stanje precej zboljšalo, na pepelnico ga je pa bolezen zopet napadla in je moral v posteljo. Kljub skrbni negi je postajal njegov položaj vedno nevarnejši, zato so ga v nedeljo, 11. februarja pripeljali v goriško bolnišnico, kjer je pa že v pondeljek izdihnil svojo pretrpinČeno dušo. če pomislimo, da je šel pokojni iz Bat. v Lokovec po slovo od rojstne hiše, ker se je imel v soboto 27. januarja poročiti in ga je zadela smrtna nesreča na poti v Bate, kjer je doma njegova nevesta, potem je njegova smrt res pomilovanja vredna, žalostna. MALI OGLASI Hiša naprodaj Se nahaja na 965 E. 77th St. 5 sob spodaj, 4zgorej, klet pod vso hišo.furnez, rent «$45. Hitremu kupcu gre za $3,500. Takoj plačate $2,000. Vprašajte pri Fulton Tavern, 3336 Fulton Road. (89) John Glach kovač 13408 St. Clair Ave. Brusimo in popravljamo kose in stroje za rezanje trave. Tel. GL-3963. (x) Hiša poceni v Collinwoodu Hiša za eno družino,se proda prav poceni. 7 sob, furnez, 2 garaži. Se mora prodati. Vpraša se na 21700 Tracy Ave., Euclid, Ohio. (89) Dve sobi v najem * Odda se dve veliki gobi v najem, nanovo dekorirani, vse udobnosti. Pripravni za moža in žene brez otrok. Sobe so na 1001 E. 63 r d St., vpraša se pa na 1007 E. 68rd St. (Apr. 12,15.17) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Člair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. Kongresnih B. Franu IVhechel % 9. distriMa v Georgia je bil poklican precl zvezno poroto pod obtožbo zarote proti: državi, kar pa on zanika. /7^/SAF ETY\J OF YOUR isT/ INVESTMENT UP TO $5000 mm: Društva imajo izjemne cene na oglasih Oliver Twist C. Dickens-O. Župančič "Tukaj nekje bi moralo biti," je menil Bumble in pogledal na košček papirja, ki ga je držal v roki. "Hej, kdo je?" je zaklical glas od zgoraj. Gospod Bumble je obrnil glavo za glasom in zagledal moža, skočil, "slišite? Kako bobni in treska, kakor bi odmevalo od tisoč votlin, po katerih se skrivajo hudiči pred gromom. Zoprno mi je to treskanje." Nekaj trenutkov je molčal, a potem, ko je hipoma potegnil roke od obraza, je gospod Bumble ki se je z životom nagibal skozi z grozo zapazil, da je ves spačen neka vrata v drugem nadstrop- in bled. "Potrpite minuto," je zaklical glas. "Takoj pridem." Glava je izginila in vrata so se zaprla. "Ali je ta tisti?" je vprašala gospoda Bumbla vrla gospa. Gospod Bumble je prikimal. "Potem pomni, kaj sem ti rekla," je dejala matrona, "in govori čim manj moreš, če ne, naju boš takoj izdal." Gospod Bumble si je s kaj kislim obrazom ogledal p6slopje, nato je očividno hotel izraziti svoje pqmisleke, ali res kaže zdaj nadaljevati to podvzetje, ko ga prehiti Monks, ki je že odprl ozka vrata blizu poleg in jima namignil noter. "Hitro!" je zavpil nepočaklji-vo in zateptal z nogo. "Ne zadržujte me tukaj." žena, ki se je odkraja obotavljala, je stopila pogumno naprej brez nadaljnjega povabila. Gospod Bumble, ki ga je bilo sram ali pa strah ostati zadaj, je stopil za njo, a bilo je videti, da mu ni nič kaj prav pri srcu. In tista posebna dostojanst-venos-t, sicer njegova najznačilnejša poteza, ga je skoraj docela minila. "Kaj vraga ste se pa obirali na dežju?" se je obrnil Monks do Bumbla, ko je zapahnil vrata za njim. "Samo — samo ohladiti sva se hotela," "je zajecljal Bumble in se boječe ozrl. "Ohladiti!" je zavrnil Monks. "Ves dež, kar ga je padlo in kar ga bo še kdaj padlo, ne ugasi toliko peklenskega ognja,' kakor ga more človek v prsih nositi. Tako kmalu se ne boste ohladili, brez skrbi." S tem ljubeznivim nagovorom se je Monks naglo okrenil proti ženi in uprl vanjo prodirljive o Či, da je morala še ona, ki se ni dala zlepa zastrašiti, oči u-makniti in jih povesiti. "To je tista ženska — to?" je vprašal Monks. "Hm! To je ženska," je odgovoril Bumble, ko se je spomnil ženinega opomina. "Nemara mislite, da ženske ne znajo hraniti skrivnosti?" je segla gospodinja v pomenek in vrnila Monksu ostri pogled. "Eno vem ,da varujejo, dokler ne pride na dan," je dejal Monks zaničljivo. "Katero pa?" je vprašala matrona v istem tonu. "Izgubo svojega dobrega i-mena," je odgovoril Monks. "In ravno tako me ni strah, če ve ženska skrivnost, ki ji obeta vrv okrog vratu ali izgon, da bi jo izdala komurkoli, mene že ne! Ali me razumete?" "Ne," je odgovorila gospa in lahno zardela. "Seveda ne," je rekel Monks, "kaly> neki!" ©šinil je svoja tovariša z na pol porogljivim, na pol zaničlji-vim pogledom ter jima zopet namignil, naj gresta za njim. Hitel je preko sobe, ki je bila pri-lično prostorna, toda nizka. Hotel je ravno po strmih stopnicah, ali rajši po lestvi, ki je šla v drugo nadstropje v nekaka skladišča ka-li, kar sine svetel blisk skozi odprtino, nato pa trešči, da se strese trhlo poslopje od vrha do tal. "Slišite?" je kriknil in od- "Tako me popade včasih," je rekel Monks, ko je zapazil njegovo prepadenost, "posebno, kadar grmi. Nič ne mara j te, zdaj je zopet vse dobro." S temi besedami je šel naprej po lestvi, pozaprl naglo obokni-ce v izbi, do katere je držala, potegnit niže svetilko, visečo na vrvi od škripca, pritrjenega na debel tram na stropu. Medla luč se je razlila po stari mizi in treh stolih poleg nje. "No," je rekel Monks, ko so vsi trije sedli, "čim prej pridemo do svoje zadeve, tem bolje za vse. ženska ve, za kaj gre, ali ne?" Vprašanje je veljalo Bumblu. An jegova žena mu je prevzela odgovor z zatrdilom, da je o stvari popolnoma poučena. Ali je res, da ste bili pri ba-buri tisto noč, ko je umirala, in da vam je nekaj povedala —" "O materi tistega fanta, ki ste ga imenovali," mu je segla matrona v besedo. "Je." "Prvo vprašanje je, kaj vam je povedala," je rekel Monks. To je drugo," je pripomni zelo premišljeno matrona. šal, kakšno vsoto zahteva žena za svoje odkritje. "Koliko je vredno za vas?" je vprašala žena tako mirno kakor prej. "Mogoče nič, mogoče dvajset funtov," je odgovoril Monks. "Govorite, da bom videl, kaj je." "Pet funtov primaknite. Dajte mi pet dvajset funtov v zlatu," je rekla žena, "pa vam povem vse, kar vem. Prej pa ne." "Pet in dvajset funtov!" je vzkliknil Monks ter stopil nazaj. "Govorila sem kar moči razločno," je odgovorila gospa Bum-blova. "Niti dosti ni." "Ni dosti za revno skrivnost, ki se izkaže lahko, da ni sploh nič vredna!"je vzkliknil Monks nestrpno; "in ki je ležala že dvanajst let ali več pokopana." "Take stvari se dobro drže, in kakor staremu vinu se jim Monks, ki je zapazil nejevoljni petajočimi ustnicami in se ozrl nie je prjjela za obleko z eno'slim, da je dragotino nekaj ča- pogled, s katerim je ošinila pri teh besedah .svojega soproga. "Tem bolje torej! Manj si po-mišljam govoriti z dvema člove- preko rame. "Vraga! Kako se stvari pleto!" "Otrok je bil tisti, ki si mu ga sinoči omenil," je dejala go-koma, ako vidim, da sta oba ene'spa in mignila malomarno pro-volje. R'esno mislim. Poglejte!", ti syojemuj možu, "strežnica je roko, ki je bila na pol stisnjena. |sa hranila, ker seje nadejala, da Ko sem videla, da je mrtva, sem1 jo speča boljši kup, potem jo je njega platneno na mizo pet in ter jih porinil Vtaknil je roko v stranski žep in potegnil iz vrečico, naštel dvajset zlatov ženski. "Nate," je rekel, "poberite si jih! In kadar preneha ta pro-kieti grom, ki čutim, da hoče treščiti zdaj zdaj nad hišo, mi razložite svojo povest." Ko je prenehal grom — zdelo se je, da je res mnogo bliže in kakor da hoče skoraj prav skoraj prav nad njihovimi glavami vse polomiti in raztreska-ti — je dvignil Monks obraz od mize in se sklonil, da bi poslušal, kaj mu bo povedala ženska. Glave so se vsem trem skorajda stikale: moža sta se nagnila v radovednosti preko male mize vrednost sčasoma podvoji," je odgovorila gospodinja v trdovratni malobrižnosti, ki jo je kaza-'in ženska se je tudi sklonila, da la takoj spočetka. "Pokopana! bi se njeno šepetanje razločneje Kar se tega tiče, lahko bodo le-]slišalo. Medli žarki viseče sve-žale dvanajst tisoč ali dvanajst tilke, padajoči naravnost nanje, milijonov let, pa bodo le nazad-^,0 še večali bledoto in plahi izlije pravile čudne zgodbe." j raz njihovih obličij, ki so, ob-"Kaj, ko bi plačal za nič?" je krožena z najtemnejšim mra vprašal Monks omahuje. "Lahko mi denar zopet vzamete," je odgovorila žena. "Samo ženska sem — sama tukaj, brez vsakega varstva." "Ne sama, draga moja, niti brez varstva ne," je pripomnil j je vprašal Monks takisto zamol gospod Bumble. Glas se mu je y0 gepetaje. %ikake revne kom, pošastno sijala iz noči. "Ko je umirala tista ženska, ki smo jo klicali staro Sally," je začela gospa, "sva bili jaz in o na sami." 'Nikogar drugega ni bilo?" okradla njegovo mater." "Ko je še živela?" je vprašal Monks. "Ko je bila že mrtva," je odgovorila žena. "Mrtvi je ukradla, toliko da je izdihnila, tisto, kar je prosila mrtva mati s svojim zadnjim dihljajem, naj ji shrani za dete." "Pa je prodala?" je vzkliknil Monks silno radovedno. "Je prodala? Kje? Kedaj? Komu? — Kako dolgo je že tega?" , "Ko mi je to z veliko težavo povedala," je dejala žena, "je omahnila in izdihnila." "Ne da bi bila še kaj rekla?" je vzkliknil Monks z glasom, ki je bil tem srditejši, čim bolj ga je skušal- pridrževati. "To je až! S tem se ne dam odpraviti. še več je povedala. Dušo iztrgam iz vaju obeh, ako ne izvem, kaj je bilo." "Druge besede ni izustila," je dejala ženska, ki je tujčeva raz kačenost po vsej priliki ni vznemirila (česar o gospodu Bumblu ne moremo reči); "a krepko roko šiloma odstranila in zapazila, da je imela v njej košček umazanega papirja." "In v njem?" ji je segel v besedo Monks ter se iztegnil naprej. "Nič," je odgovorila žena. "Pobotnica iz zastavljalnice." "Za . . ," je vprašal Monks. '•'Ob svojem času vam bom že povedala," je rekla ženska. "Mi- zastavila, hranila ali grabila denar, da je plačevala zastavne obresti od leta do leta, da ji ne zapade in da jo lahko reši, ko bi tako kazalo. Kakor sem rekla, umrla je s koščkom papirja, vsega zmečkanega in odrg-n j enega, v roki. V dveh dneh je potekel rok. Mislila sem, kedaj še lahko prav pride, in tako sem zastavo rešila." la 'Prvo je, koliko je to odkritje vredno." "Kdo hudiča more to povedati, dokler ne ve,-kakšno je?" je vprašal Monks. "Nobeden prej kot vi, o tem sem prepričana," je odgovorila gospa Bumblova, ki ji ni manjkalo poguma, kakor bi bil lahko krepko podpričal njen tovariš pod jarmom. "Hm," je dejal Monks pomembno in z željno vprašujo-čim pogledom-. "Ali bi vrglo kaj denarja — e?" "Mogoče že," se je glasil premišljeni odgovor.- "Nekaj ji je bilo vzeto," je rekel Monks. "Nekaj, kar je nosila pri sebi — nekaj —" "Recite rajši, koliko daste," mu je pretrgala besedo gospa Bumblova. "Dovolj sem že slišala, prepričala sem se, da ste mož, ki smem z njim govoriti." Gospod Bumble, ki mu njegova boljša polovica doslej ni ra-zodela več skrivnosti, kot je je od kraja vedel, je ta razgovor poslušal zj iztegnjenim vratom in široko odprtimi očmi, ki jih je obračal v neprikrivanem ču-iu zdaj na svojo ženo, zdaj na Monksa. To čudo je, če mogoče, se naraslo, ko je ta resno vpra- tresel od straha. "Jaz sem tukaj, draga moja. In vrhutega —" je nadaljeval s šklepetaj očim i zobmi, ""je gospod Monks preveč gentleman, da bi poskusil nasilje proti občinskim uradnim 0-sebam. Gospod Monks ve, da nisem več mladič, in tudi, da nisem več prav v cvetu, kakor bi dejal; ampak slišal je, to menda lahko rečem, da je gospod Monks slišal, draga moja, da sem zelo odločen uradnik, prav nenavadno oster, kadar sem razdražen. Samo razdražiti me je treba — pa je!" Pri teh besedah je poskusil gospod Bumble zgrabiti z divjo odločnostjo svojo svetilko; klavrno se mu je obnesel ta poskus, zakaj bojazljivi izraz sleherne njegove poteze je jasno kazal, da ga je res treba razdražiti, in sicer ne malo razdražiti, preden bi mogel pokazati svojo bojevi-tost — razen, seveda, nasproti ubožcem ali nalašč v ta namen izučenim osebam. "Ti si norček," ga je zavrnila gospa Bumblova, "in bolje, da držiš jezik za zobmi." "Naj bi si ga bil rajši odrezal, preden je prišel semkaj, če ne more bolj tiho govoriti," je dejal Monks srdito. "Torej — je vaš mož, e?" "On — moj mož!" se je zahe-hetala matrona in se izognila odgovoru. "Saj sem si takoj mislil, ko sta stopila v hišo," je dejal bolnice ali blaznice na drugi postelji? Nikogar, ki bi bil poslušal in nemara razumel?" "žive duše ne," je odgovorila ženska, "sami; sva bili. Jaz edina sem stala poleg nje, ko je pri šla smrt čeznjo." "Dobro," je dejal Monks in jo pazno motril. "Naprej!" "Govorila je o nekem mladem bitju," "je nadaljevala go spa Bumblova, "ki je spravilo pred nekaj leti otroka na sve ne le v isti sobi, ampak celo v isti; postelji, v kateri je ležala starka v smrtnih bolečinah." "A?" je dejal Monks s tre- HRANILNE VLOGE TEKOČE OBRESTI PO 3% ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO. 6235 ST. CLAIR AVENUE Wang Ching-ivei, ki stqji na, čelu nove kitajske vlade, katero so postavili Jdponci v Nankingu. Anglija je že povedala, da te vlade ne prizna. Angleški kralj George, ki je tudi oblečen v močno in. toplo mornariško uniformo odlikuje mornarje za junaško zadržanje v bojih z Nemci. Britski cenzurni urad ni izdal imena kraja, kjer se je to vršilo. Huda zima, najhujši snežni viharji od leta 1888 so bih letos v severnem delu države New York. Ta slika nam kaže mestece Po?npey, kjer so bili snežni zameti nad 20 čevljev visoki. ŽENINI IN NEVESTE! i Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628