7/An.D
{-'/usteče-.*
NO. 174
/Ime risk a Domovi m
C/^WV/a
SH o
ORIGAN IN SPIRIT N IN LANGUAGE ONLY
• %/:

Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Franclaco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 11, 1972
ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV
Izrael ponuja Arabcem mir m določene ceno
Predsednica vlade Izraela je v javni izjavi ponudila A-rabcem ra i r, toda brez vrnitve vsega zasedenega ozemlja.
Tel AVIV, Izr. — Za judov-sko novo leto je predsednica vlade Golda Meir govorila o odnosih z arabskimi sosedi. Jor-danijskemu kralju je ponudila “pod velikodušnimi pogoji’’, tt^d drugim prosto pristanišče v Gazi in Hajfi in prost prelet jor-danijskih letal preko Izraela, pa povedala tudi, da si bo Izrael za-^žal del jordanijskega ozemlja, ki ga je zasedel junija 1967. j ‘Mi se ne bomo nikdar vrnili meje pred vojno leta 1967,’ ie rekla Golda Meir in dodala, se morajo Arabci s tem dej-£tvom sprijazniti. Ozemlje bo ^oral odstopiti ne le Husein. urnpak tudi Sadat in sirijski A-sad.	' j
Arabci morajo plačati za mir. se nekdo dvigne enkrat in 31 ato zopet k moritvi in uničevanih, mu za to ne smejo dati No--e.ovo nagrado. Vsakdo mora Plačati za to,” je izjavila pred-^dnica vlade Izraela.	I
Pokazala je velik zemljevid Pr(M seboj na steni v svojem u-1 radu in poudarila, da se Izrael e ko nikdar umaknil z Golanskega višavja, ki ga je junija vzel Siriji, obdržal bo del ^asedenega jordanijskega za-odnega brega reke Jordan ter karm-El-Sheikh na južnem '°hcu Sinajskega polotoka z de-toga polotoka. Vse ostalo je ael voljan vrniti, če so seve-a njegovi arabski sosedje pri-ravljeni skleniti z njim mir. Za eilkrat z izjemo Jordanije še ni
Ce
^ihč,
iru
hiir
e pokazal take volje. V Ka-s° ponovno poudarili, da je
2 Izraelom možen le, če ta e “poslednjo ped” zasedene-arabskega ozemlja.
kajenje za ženske bolj nevarno
diLOs ANGELES, Calif. — Štu-je^a na University of California k izkazala, da imajo ženske, ki r u1J°’ 9-krat več verjetnosti za a v ustih kot nekadilke. Pri ■ Leih je za ustnega raka 6-
n at Ve'č verjetnosti kot pri ne-^dilcih.
Post1 ^a^^kah je torej nevar-Pr' uZa 6n° tretjino večja kot Vu v a^kcih. Vzroka temu poja-Se niso ugotovili.
Novi grobovi
John Centrih
V	Ashtabula negovališču je umrl v četrtek 89 let stari John Centrik s 5588 S. Ridge Road-West v Genevi, Ohio, preje z E. 177 St. v Clevelandu, rojen v Žužemberku v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1910, zaposlen do upokojitve 43 let pri Brown Fence & Wire Co., vdovec po 1. 1943 umrli ženi Frances, oče Johna A., brat pok. Josephine Golobic. Pogreb je iz Želetovega pogrebnega zavoda danes zjutraj ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Frank Baraga
V	soboto zjutraj je umrl 78 let stari Frank Baraga s 331 E. 195 St., zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil rojen na Blokah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1910. Bil je mož Frances, roj. Mesec, oče Alvine Spalding in Virginie Sherman, 4-krat stari oče, po pol brat Josepha Modica. Do svoje upokojitve je bil zaposlen pri Acme Co. Bil je član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri ob 9.15, v cerkev sv. Križa ob 10., nato na All Souls pokopališče.
Antoinette Briar
V	soboto je umrla v Ivy House Nursing Home v Painesvillu Antoinette (Nettie) Briar, stara 65 let, rojena v Trstu, posvojena hčerka pokojnih Jakoba in Alice (roj. Grdina) Vidmar, sestra pok. Jacka Vidmarja, Eleanor Morris, Alice Vidmar, Arlene dayman (Calif.), Vero-nice Saitz in Johna Vidmarja. Pred upokojitvijo je bila zaposlena kot šivilja pri Richman Bros. Co. Pogreb bo v sredo ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Roberta ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
John Lipoglavsek
V	soboto je umrl v Alliance mestni bolnišnici 62 let stari John Lipoglavsek, samski, živeč pri svoji sestri na 18116 Water-bury Avenue, Maple Heights, rojen v Newburghu, zaposlen pri Arcrod Welding Co.,
ZDA in SZ v jedrskem orolju v ravnovesju
Mednarodni institut za strateške študije sodi v svojem letnem poročilu, da so ZDA in ZSSR v jedrskem orožju približno enake.
LONDON, Vel. Brit. — Združene države in -Sovjetska zveza so v jedrskem orožju približno enako močne. Vsaka ima toliko uničujočega orožja, da lahko pokonča drugo, četudi bi bila prva napadena. To je ugotovitev Instituta za strateške študije tu, ki uživa velik ugled po vsem svetu.
rnMm
Earl Butz __
BO OSTALO PRI NAPOVEDI?
ZDA ODKLONILE OBSODBO IZRAELSKEGA ODGOVORA
i
I
Iz Clevelanda in okolice
Združene države so včeraj vetirale resolucijo v Varnost- Opozorilo upokojencem — nem svetu Združenihh narodov, ki je zahtevala takojšnji konec izraelskih vojaških nastopov proti Siriji in Libanonu, ne da bi kaj omenila nastop arabskih teroristov, ki je bil vzrok za nje.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-
Tajnik Kluba slov. upokojencev za senklersko okrožje opozarja vse, ki so se prijavili za izlet v Ennon Valley, naj bodo 13. septembra zjutraj pravočasno skih teroristov in je Izrael od- ; na mestu pred SND, ker avto-
bus bo odpeljal točno ob 8. uri.
McGovern v mestu —
Demokratski predsedniški kandidat sen. McGovern in sen.
Moskovska sporazuma o omejitvi protiraketne obrambe in o-mejitvi ofenzivnih raket za pet in je dejansko najnižja v let, položaja nista spremenila.
Sovjetska zveza ima še vedno več m e d c e li n skih raket kot ZDA, toda te imajo prednost v veobombnih glavah in v kakovosti medcelinskih raket.
Sirija je pozvala predsednika klonil arabsko zahtevo po izpu-Varnostnega sveta ZN, naj tega stitvi 200 arabskih gverilcev v nujno skliče na izredno sejo, ko izraelskih ječah, so izraelska letala napadla po- V Muenchen je priletel sam |
stojanke in oporišča arabskih izraelski obrambni minister! E.M. KKennedy bosta jutri zve-gverilcev v	Siriji in	Libanonu	Moshe	Dayan	in pomagal iskati ] čer ob 8. govorila na političnem
preteklo	soboto	in pri	tem	po-	rešitev	za ujete Izraelce. On je shodu v Areni,
končala 66 Arabcev, med njimi, hotel, da nemške varnostne ob- Neobičajna šola —
Poljedelski tajnik Earl Butz j tudi nekaj otrok in žensk. Izra-'Msti puste, da gredo arabski te- Organizacija “Črnih muslima-je dejal da je cena živini padla elska letala so sestrelila tudi tri | roristi s svojimi izraelskimi tal- nov” je odprla pretekli teden
sirijska letala. Varnostni svet se'ci v letalo, s katerim so hoteli j “University of Islam” na 2813
iz Nemčije,	pa skušajo nato j E. 92 St., na kateri	naj bi bilo
v	samem letalu na j vpisanih okoli 500	črnih otrok
Na morju ima Sovjetska zveza v atomskih podmornicah 560 medcelinskih raket, 245 pa jih je še v gradnji. ZDA imajo 656 medcelinskih raket v svojih a-temskih podmornicah šnjo uporabo.
Na kopnem razpolaga Sovjet
zadnjih 10 mesecih. Nujno morajo biti znižane tudi cene mesa. Za enkrat v tem pogledu ni kaj prida opaziti.
je včeraj sestal in razpravljal o resoluciji, ki so jo predložile’ talce rešiti
Trenj v iciovernovem kampanjskem vodstvu m ne kenea na kraja
WASHINGTON, D.C. - Meža takoj- Govern se po vsem sodeč ne more odločiti za trdno in jasno vodstvo svoje volivne kampanje. U-ska zveza trenutno z okoli 1,530 radni vodnik kampanje, bivši medcelinskimi raketami, 90 pa jih je v gradnji, ZDA jih imajo pa le 1054. Toda ZDA imajo na njih nameščenih 1,260. več jedrskih bomb kot ZSSR. ZDA so razvile uspešne večbombne raketne glave, med tem ko ZSSR v tem pogledu ni uspela in se šele trudi, da bi ZDA ujela na tem področju oboroževanja.
Moštvo v oboroženih silah ZDA se je tekom leta zmanjšalo za 300,000 mož na skupno
strankin glavni načelnik L. O’Brien je grozil s svojim odstopom pred Delavskim dnem, pa ostal na svojem mestu, kar naj bi pomenilo, da ir;? vodstvo trdno v rokah.
Zdi se, da temu vendar ni tako in da ima Gary Hart, Mc-Governov 34 let stari'upravnik ’	zveze_
kampanje, še vedno najvažnejšo vlogo in nemara Judi besedo.
Tako se je kong. Frank Thompson iz New
Jugoslavija, Somalija in Gvineja. Resolucija je zahtevala ustavitev izraelskih napadov, nič pa ni obsodila vzroka za nje — napad arabskih teroristov v Muen-chenu.
Britanija, Belgija, Francija in Italija so predlagale dopolnilo resolucije, ki je obsodilo terorizem, proti čemur pa je nastopil sovjetski zastopnik Jakob Malik. Trdil je, da muenchenski pokol nima nobene,zveze z Var-' nostnim svetom ZN, ki je bil! sklican na sejo na zahtevo Si-! rije in Libanona v protest proti j izraelskim napadom.
Ameriški zastonnik George:
Bush je vprašal, če je v xesnici i izraelske talce.
kdo, ki misli, da med izraei- j	______o___
skimi napadi in nastopom arabskih teroristov v Muenchenu ni
sličen način, kot so to storili1 razdeljenih na otroški vrtec in Izraelci s letalom Sebene na 1 9 razredov osnovne šole. Ta “u-letališču Tel Aviva v letošnjem niverza” nima nobenega držav-
maju. Muenchenski policisti, ki so bili določeni, da to nalogo iz vrše, so jo odklonili češ, da za kaj takega niso izvežbani in da bi to pomenilo za nje dejansko samomor.
šele potem, ko Dayanovega načrta ni bilo možno izvesti, so se odločili za napad na teroriste, ko so bili še talci v helikopterjih. Pri tem so imeli nesrečo, j da niso takoj zadeli in pokon- i čali vodnika teroristične skupine, ki je imel nato priložnost, da je izvedel grožnjo in pokom
' i
Mir na Srednjem vzhodu je v nerazrešljivi zvezi s pomororh v Muenchenu. Mi smo na zelo nevarni poti, ko Jerseyja naveličal mo^jmo 0 terorizmu. S svojim
FiSiiag za sporazum pidi ugraMJaiji; Seta! koufereis] propadel
2.4 milijone, kolikor so jih imele večnega pregovarjanja s Har- moikom 0 strahoti v Muenchenu pod oorožjem v času pred korej-; torn o denarju, ki ga je potre- privabljam0 samo nove Muen_ sko vojno pred več kot 21 leti.'boval za kampanjo za vpisova- chene» je Uo0tovil Bush Sovjetska zveza ima v svojih o- nje volivnih upravičencev v vo-j Gla;ovanje& proti resoluciji, boroženih silah skupno 3,375,000 livne imenike, na katere čelo ga M pomeni avtomatično veto> je mož.	je McGovern postavil, in je pre-jbilo d ZDA_ prvič
tekli četrtek odstopil.
McGovern
skušal pregovoriti, toda ta je bil da je vztrajal
(veto uporabile 17. __ je F. Thompsona v vprašanju RodeZije.
Mark
^arka Spitza čaka k°gata bodočnost
SpSjLvWOOD’ Calif'
jadi ’ kl ^ na letošnji olimpi-bied ^•^Uenekenu dobil 7 zlatih Toti rj^’ ^ma ce^° vrst° raznih ejm ’ ki so vredne skupno za jev a^ °koli 5 milijonov dolar-in švp?1 'I® delal njegov učitelj Pjj »valeč Sherm Chavoor. TfejU h •igralec Kirk Douglas daj g6 U''e razne možnosti za se-HollyV;tovno znanega plavalca v
Vremenski
prerok
pravi:
dežja^0 °k^akno z možnostjo okoli 75 Naivišia temperatura
Slabe ceste so drage
Proučevalci prometa v ZDA trdijo, da stanejo slabe ceste v Itako nejevoljen, brat j ZDA voznike avtomobilov v za- pri odstopu.
Anne Belle Coco, Mary Simko i mudah časa in popravilih avta! Demokratskemu kandidatu in Josepha. Pokojnik je bil član letno okoli 5 bilijonov dolarjev.1 med tem primanjkuje finančnih
ADZ št. 20. Pogreb bo iz Fer- gI-	——-----—:-------sredstev in poziva na vseh zbo- jansko ni bilo
folia pogrebnega zavoda na 8.15 zjutraj, v cerkev sv. Lov-, rovanjih svoje pristaše za pod- z-a ugrabljene 5386 Lee Road jutri, v torek, ob renca ob 9., nato na Kalvarijo.
marca
svoj
1970
poro. Vsak dolar je dobrodošel.1
V Muenchenu ni bilo rešitve za Izraelce? Podrobna proučitev vseh okoliščin kaže, da v Muenchenu de-nobene rešitve Izraelce, kakor hitro so bili ti v oblasti arab-
Aliende in nasprolniki v Čilu se izognili odpriemu boju
S A N T I AGO, Čile. — Po treh tednih skoraj dnevnih spopadov so se predsednik Salvador Aliende Gossens in njegovi nasprotniki odločili, da ne kaže preiti v odprt boj, ki bi se lahko naglo sprevrgel v državljansko vojno. Obe strani sta popustili in se odmaknili od splošnega merjenja sil v odprtem boju. Ta je pridržan za volitve, ki se bodo vršile v prihodnjem marcu.
Predsednik Aliende je ob priložnosti dvoletnice svoje izvolitve pretekli teden v obsežnem govoru ponovno izjavil, da bo izvedel predvidene volitve in se držal njihovih izidov. Dejal je, da je politična rešitev edina možna pot iz krize. Državljansko vojno je odklonil.
Allendejevi nasprotniki so že prej odklonili odprt boj na mestnih cestah in trgih, ko so se zadnji ponedeljek držali doma, ko so korakali po mestu pristaši Allendeja.
Napetost in trenja so ostala, čilenska družba je skoraj strogo ločena med marksistične pristaše Allendeja in njegove nasprotnike. To se kaže vsak dan znova. Tako so sredi tedna korakali v sprevodu po Santiagu v jutranjem soncu tisoči srednješolcev in vzklikali proti vladi, med tem ko so skrajni levičarji, ki tudi niso zadovoljni z AUendejem, stali ob straneh, pa se zato popoldne spopadli s policijo.
Pristaši Rev olucionarnega levega gibanja so se polastili osrednjega upravnega poslopja univerze in trdo protestirali proti Allen de ju, ker je v svojem govoru odklonil državljansko vojno, za katero se oni zavzemajo in jo skušajo sprožiti.
Dr. Aliende je v govoru vodnikom svoje politične koalicije, ki jo sestavljajo njegovi socialisti, komunisti in radikali, izjavljal, da zavrača soočenja, da hoče Čile varova-
ti pred padcem v splošno nasilje ali celo v državljansko vojno. Zatrjeval je, da vlada ne bo dala orožja Revolucionarnemu levičarskemu gibanju, da bi izvedlo nasilno revolucijo, ki jo zahteva. Svoje nasprotnike na desni je svaril, da bi odstranitev njegove vlade pomenila splošen nered in nasilje.
Svojim pristašem je dejal, da je prva njihova naloga zmagati pri volitvah v prihodnjem marcu, nato pa bo sestavljena in uzakonjena nova ustava, ki ne bo ne meščanska in ne socialistična, bo pa zavarovala pravice delavstva in odprla pot v socializem.
V sedanjem Kongresu ima večino opozicija, ki je odobrila zakon, kateri onemogoča vladi zasego novih podjetij brez posebne odobritve Kongresa samega. Allendeja to jezi, pa si ne more pomagati, če se hoče držati zakonov. Če
bi poskušal ustavo in zakone očitno kršiti, bi naletel brez dvoma na odpor vojske, ki je še vedno trdni čuvar zakonitosti v Čilski republiki.
Glavne težave so gospodarske. Čile nima sredstev, da bi kupil vsakdanje potrebščine, stroje in nadomestne dele v tujini. Devize, ki jih je dobil Aliende ob nastopu vlade, so že davno vse porabljene, država je zadolžena v tujini čez glavo in ni sposobna plačevati niti obresti, kaj šele zapadle obroke posojil. Tujina nima pri takem položaju nobene volje, da bi dajala Čilu nova posojila Položaj je poslabšal hud padec cen bakra, ki je prinašal Čilu največ deviz.
Pri gospodarskem stanju, kot je sedaj, Aliende ne more upati na zmago pri volitvah. Da bi se do pomladi gospodarski položaj izboljšal, v to ne verjame nihče, tudi sam Al-lende ne.
nega dovoljenja za poslovanje. Njen vodnik Theodore 3 X je dejal: Mi imamo božjo avtoriteto za ustanovitev šole v imenu A-laha!”
Slabi načrti —
Umetniški posvetovalni odbor Mestne načrtne komisije je predložil spremembo v načrtih zunanjosti Mestno-okrajnega pravosodnega središča, ker da so ti načrti precej revni. Pročelje in ostalo zunanjost skuša sedaj spremeniti Pietro Bellu-ochi, častni dekan arhitekturne šole na Massachusetts Institute of Techonology. Stroški za .grad-I njo novega sodnega središča so j predvideni na preko 91 milijo-I nov dolarjev.
! “Dan enega sveta”
J je lepo uspel—
i V nedeljo popoldne se je kar WASHINGTON, D-C. ZDA.jepo g^gyjjQ ]judi udeležilo pro-m Kanada so predložile na kon-^ sjave ‘-Dneva enega sveta” v ferenci 17 držav načrt za spora- j Madžarskem kulturnem vrtu. zum proti ugrabljanju letal, ki .Navzoč je bil tudi državni gu-naj bi uzakonil bojkot vseh dr- ygj-ngr j j Gilligan.
žav, ki bi nudile zatočišče ugra- ^
....	. , ,	Republikanci so se
biteljem letal.	,	r .
i zbrali v Gippewa Lake—
Odpor proti amerisko-kanad-1 Rxa republikanski shod v Cip-skemu predlogu sta vodili Bii-jpewa Lake, kjer je bila navzoča tanija in Francija, podpirala pa j beerka predsednika R. M. Nix-sta jo Sovjetija in Egipt. Skle- on Lricia Cox-Nixon, se je zbra-njeno je bilo, naj se izdela nov j0 okoij 35,000 ljudi. Predsedni-načrt, za katerega pa niso bila kova hčerka je bila navdušeno določena še niti temeljna nače-1 Spreje^a jn pozdravljana s klici la-	j “Tricia, Tricia!”
Sovjetska zveza hoče vključiti | gtjrje ui)jti_
sankcije proti državam, ki bi j Konec tega tedna so bile dale zatočišče ugrabiteljem Ie_ j ustreljene štiri osebe v različ-tal, v okvir Združenih narodov, j njb delih mesta. Doslej je bilo pa zahteva, da veljajo za vse u-;je^QS veliko več umorov in ubo-grabitelje brez izjem. .Britanija; jev v našem mestu kot lani.
in Francija sta ameriško-kanad-]	______0______
ski predlog odklonili največ zaradi svojih lastnih koristi.
Pri takem položaju je malo upanja, da bi kmalu prišlo do kakega mednarodnega dogovora, ki naj bi napravil konec u-grabljanju letal ali to vsaj primerno omejil.
Arabske gverilce so pokopali na skrivaj
Spassky razume Fischerja
MUENCHEN, Nem. - Nemške oblasti so odredile, da so pet ubitih arabskih gverilcev pokopali skrivaj nekje v Zahodni Nemčiji. Nihče namreč ni vprašal za njihova trupla in so tako ostali “neznani”.
Tunizijska vlada je Nemčiji sicer predložila iz “humanih razlogov”, naj pošlje trupla ubitih v Tunizijo ali v kako drugo a-rabsko državo, toda Nemčija predloga ni sprejela, ker se ni javil nihče od sorodnikov ubitih
REJKJAVIK, Island. — Ruski šahovski prvak Boris Spassky, ki je v boju za svetovno šahovsko prvenstvo tu podlegel Amerikancu Fischerju, je dejal o tem: “Fischer je mož umetno-! gverjicev sti, toda redek človek v vsakdanjem življenju tega stoletja. Jaz imam Fischerja rad in mislim, da ga razumem . ..”
Boris Spassky je priznal, da ATENE, Gr. — Pretekli torek je bil Fischer boljši in je zato je prišla sem prva skupina 300 zmagal, pa bi se rad znova po- družin ameriških mornarjev Še-meril z njim, ker pravi, da je od- ste flote, ki je dobila tu svoje kril “skrivnost” Fischerjeve ša- domače pristanišče. V petek ji hovske igre in je prepričan, da je sledila druga skupina 200 ga bo prihodnjič premagal. J družin.
Družine posadk Šeste flote ZDA v Atenah
6117 St Ci&ir Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
*	$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES;
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
83
No. 174 Monday, Sept. 11, 1972
Zgodovinska dogajanja v Evropi
Daši je Zahodna Evropa v svojem političnem razvoju bistveno neodvisna, je ta njen razvoj bil doslej zaradi posledic druge svetovne vojne tako navezan na politični razvoj ZDA, da tudi še letos najprej pričakuje konca severnoameriške volivne kampanje in izvolitev novega severnoameriškega predsednika, predno bo storila največji korak v svoji bogati zgodovini: predno se bo prihodnje leto v celoti gospodarsko povezala z vstopom Anglije in še treh drugih držav v razširjeni Skupni evropski trg. Leto 1973 bo tako izredne važnosti za evropsko in svetovno zgodovino.
Deset zahodnoevropskih držav, združenih v Skupnem evropskem trgu, bo od prihodnjega leta dalje kontroliralo v tej organizaciji približno polovico celotne svetovne trgovine. To ima nepreračunljive posledice, saj bo ta Evropska skupnost največja gospodarska velesila na svetu.
Po formalizaciji tega dogodka je pričakovati končnega poziva na evropsko varnostno konferenco, ki naj potrdi obstoječe de facto meje, ki delijo kontinent na nekomunistični Zahod in komunistični Vzhod. Nihče te varnostne konference ne označuje tako, toda vsi vedo, da je to eden glavnih namenov, ki se skrivajo za vztrajnim sovjetskim pozivanjem na to konferenco.
Ko bo prihodnje leto ta drugi korak storjen, se bo Zahodna Evropa znašla pred dvema problemoma. Prvi bo iznajti način, kako se povezati še tesneje v finančno celoto nasproti ostalemu svetu, drugi pa, kako premostiti potrebo po tesnejši narodni povezavi, ki jo ovira tradicija nacionalizmov, ki so doslej ločili evropske države med seboj.
Ves ta razvoj bo zahteval dolgo dobo, toda prihodnje leto bo Zahodna Evropa vsekakor postavila temelje za ta razvoj. Vsi člani Evropske skupnosti priznavajo nujnost boljše koordinacije gospodarskih in finančnih zadev. Sanje o enotni evropski valuti so vedno realnejše.
Nova zahodna Evropa bo morala tudi temeljito preučiti problem svoje obrambe, kakor tega še ni storila doslej. Že sama varnostna konferenca, če bo kakor koli zrahljala napetost med Zahodno in Vzhodno Evropo, bo imela neposreden vpliv na nadaljnji razvoj v NATO, prav tako kakor v Varšavskem paktu.
Daši vsi pričakujejo, da bo Nixon izvoljen na letošnjih novembrskih volitvah in bo tako zagotovljena nadaljnja prisotnost severnoameriških oddelkov v Zahodni Evropi, kakor je to sam ponovno potrdil, pa vsi tudi računajo, da se bo njihovo število po varnostni konferenci znova skrčilo.
Evropska skupnost bo morala hote ali nehote prevzeti nase večje breme svoje obrambe, kar ZDA zahtevajo že več let. Ni kazno, da bi Zahodna Evropa povečala svojo o-brambno silo z običajnim orožjem. Nasprotno vse kaže. da v Zahodni Evropi mislijo na skupno atomsko udarno silo, ki naj bi bila sicer koordinirana s spreminjajočo se strukturo NATO-a, toda prilagojena vojaškim potrebam Zahodne Evrope.
Doslej je severnoameriške atomske tajnosti delila samo Anglija, kar je povzročalo veliko nezadovoljstvo v francoski vojski. DeGaullova protibritanska in tako posredno protiameriška politika je tudi slonela na tej užaljenosti nad anglo-ameriškim samoljubjem.
Kljub temu je zadnja leta prihajalo do razgovorov med Francijo in Anglijo o teoretični možnosti združitve atomskih sil obeh držav za blaginjo celotne Zahodne Evrope. Anglija je na teh razgovorih vezala povezavo svoje atomske sile s francosko na svoj predhoden vstop v zahodnoevropsko skupnost.
Francija čaka na prihodnje leto, ko bo v ZDA zakon ki prepoveduje ameriškim oboroženim silam posredovati a-tomske izsledke drugim zaveznikom razen Angliji, prenehal veljati. V Parizu menijo, da bo takrat Anglija avtomatično bolj pripravljena deliti svoje atomsko znanje s Francijo in z ostalo Zahodno Evropo in tako ustvariti nov koncept zahodnoevropske obrambe.
Ker je politični razvoj držav tesno povezan z njihovim vojaškim razvojem, se pojavlja vrsta vprašanj, ki jih bo Zahodna Evropa morala rešiti v zvezi z novim britansko-fran-coskim atomskim sodelovanjem. Nastaja vprašanje severnoameriškega atomskega sodelovanja z Zahodno Evropo in novega francoskega odnosa z NATO. Doslej je Francha skušala NATO puščati čim bolj ob strani.
Nastaja tudi vprašanje odnosa Zahodne Evrope do nedavno sklenjene pogodbe o omejevanju atomskega oboroževanja med ZDA in ZSSR. Po tej pogodbi morajo omejit^ svojo atomsko oborožitev ne samo ZDA in ZSSR, temveč tudi NATO in Varšavski pakt kot celoti.
Vse to so veliki in zapleteni problemi, toda življenjsko važni. K tem je treba prišteti še vprašanje v svet stopajoče
Kitajske, ki, čeprav daleč od Zahodne Evrope, skoro neposredno vpliva na njen razvoj. Kitajska namreč čuti silo sovjetskega vojaškega pritiska na svoje meje bolj takrat, kadar se v Kremlju počutijo varne v Evropi. Zato v Pekingu nasprotujejo slehernemu rahljanju napetosti na evropskem kontinentu.
Iz te zgodovinske graditve zahodno-evropske svobodne skupnosti ostaja izključena Slovenija in to zaradi zaslepljene navezanosti slovenskih in jugoslovanskih komunistov na zastarelo protinaravno marksistično ideologijo iz 19. stoletja. Ustavili so naraven razvoj slovenskega naroda za dolga desetletja in kdo ve, kdaj bo mogel — če bo sploh mogel — dohiteti zamujeno zgodovino. To je njihov največji zločin.
S. S.
1
I
I
iL«.«
SESEDA IZ NARODA
slabša, kakor so bila pota nekdanjosti. V iskanju novih potov v sedanjosti dela napake, v iskanju teh jo razna navdušenja za slepujejo. Te napake ji bo odkrila bodočnost, kakor jih doslej je še vedno odkrivala “stari teti nekdanjosti. Grehe, katere zemljani tako radi obešamo na V naši “A- hrbet gori omenjenima “teta-(v Waukega-1 ma”, po povzročamo ljudje, vsi
Pismo
Vrhenškega
Tineta
Waukegan, 111 meriški Vrhniki” nu), kakor so jo “krstili” in ji dali ime naši pionirji, še vedno diha in deluje precej Slovencev.
Seveda ne več tako glasno in šumno, kakor pred nekaj desetletji, ko je bilo nas več, to pionirjev, ki so prišli za kruhom v ta kraj še pred prvo in za tem pred drugo svetovno vojno. V letih tistih časov smo se pa res gibali in delali, kakor da bo naša “Ameriška Vrhnika” živela še stoletja. No, kar vse so Slovenci za ta kraj in tukajšnjo okolico naredili, bo pa časten spomin na to našo “Vrhniko” in vse njene pionirje in pionirke še dolgo živel in pričal prihodnjim našim rodovom in vsem, ki bodo tu bivali, kaj so za napredek tega kraja slovenski priseljenci naredili, za ta kraj trpeli, itd., da se sedanjim ljudem tod bolje godi.
Morda bi kdo zunanjih, ki mu ni znana preteklost teh krajev,1 li, tudi skušali napraviti, da jih vprašal: Kaj so pa storili? j bodo odpoklicali, bi bilo druga-
Deseta cesta, ki deli Wauke-!če. Taka določila bi morala biti gan in North Chicago, daje na uveljavljena in ker jih ni, delate odgovor. Tam stoji slovenska'jo potem politikarji, kakor so cerkev Matere božje in velika1 navajeni po vsakih volitvah. Ne-farna šola. Malo naprej proti je-1 kateri so pošteni in dobri, am-
in vsak. Oni na vrhovih, na naj-višjih položajih, in od njih doli vsi nekaj. Oni na vrhovih, ki jih povzroče, mi pa, ki jim poverja-mo prilike za take slučaje. Brez neke odgovornosti ni nihče pri tem.	' i	i
O1 tem bi morali temeljito razmišljati zlasti mi vsi v Ameriki letos, ko se nam ponujajo poii-tikarji od vseh strani, da naj na volivni dan volimo za nje. Zabavljati po volitvah čez to in ono je prepozno. Zdaj je čas, da javnost pove, kaj želi in to objavi kandidatom in strankam in zahteva od istih, da naj se po volitvah tega, kar obljubljajo, držijo in izpolnjujejo. Če bi javnost bolj pazila, kako politikarji po volitvah vozijo in izvršujejo ono, kar pred volitvami obljubljajo, da bodo od njih zahtevali, da ne bodo tega, kar so obljubi-
“Kaj neki?” ga vpraša stari oče.
“Rasti znam!”
*
— Pregovor. — “Veš,” je Cene rekel Gašperju, “Vida mi je rekla sinoči, ko sva se pogovarjala pod okencem, da edino mene ljubi.”
“Hm,” odvrne Gašper, “potem pa dobro pazi na svoje stvari. Saj veš, da pravi pregovor: Kdor laže, ta tudi krade.”
*
* PAR UGANK:
— Kdaj zajca zobje bolijo?
(Kadar ga pes popade.)
— Kakšnega krompirja se v Ribnici največ poje avgusta meseca?	(Kuhanega.)
— Ko je kutar, pa vendar ni menih?	(Nemš-kutar.)
Vsem čitateljem A.D. lep pozdrav!
Vrhenšk Tine
pak veliko pa je tudi takih, kakor dnevna poročila govore, kako ravnajo, kakor da so vse blagajne mest, okrajev in držav “pojerbali’ in da lahko z njimi ravnajo, kakor ravnajo marsikje. Ko so pa blagajne prazne, pa nam navijejo nove davke.
To ni nobeno obrekovanje. Kakor že omenjeno, dnevna poročila povedo, še več povedo razprave na sodiščih, o raznih uradnikih na naj višjih državnih in drugih položajih, kako nekateri sprejemajo podkupnine, dajejo nekaterim take in take ugodnosti, drugim pa ne. Zakaj? Politična prijateljstva! Velike korporacije dobijo nekatere vrste ugodnosti pri tem in onem. Mali podjetniki, posebno pa še mali posestniki pa ne. Ti pa le vsako leto višje račune za davke. In koliko še drugega.
Javnost na vse take slučaje premalo pazi, zato je tako, kakor je, in jih bo več in več, dokler bo tako. Javnost vsakega pričali našim potomcem in naši j kraja bi morala biti organizira-
zeru na Deseti cesti Slovenski dom. Vse naokrog pa številni domovi, ki jih posedajo slovenske družine na obeh straneh Desete ceste, daleč v ozadja obeh strani Desete ceste, to je v Waukegan in North Chicago. Doli pri Park avenue na North Chicago strani ceste pa velika “North Shore” hranilnica in posojilnica. Poleg tega je tu lepo število sloven skih podpornih društev in klubov. Slednji so bili nekdaj bolj živi, obstoje pa še mnogi in delujejo naprej. Vse te ustanove in vse to so “slovenski grunti”, ki so jih zapustili svojim potomcem in rodovom slovenski pionirji v tem našem kraju in okolici.tTo so spomeniki, ki govoreVnaših pionirjih.
In kaj ti spomeniki naših pionirjev govore nam vsem?
Zelo glasno govore in opominjajo nas vse: Slovenci ne pozabite važnosti vsega tega. Storite vse, kar morete, da bomo čim dalj obstali in še dolgo, dolgo
Ameriki, kaj so slovenski pionirji napravili in storili za ta hraj — da je tak, kakršen je. In ti Amerika pa ne pozabi dati priznanja tistim, ki so te kraje s svojimi pridnimi rokami napravili, da so, kakršni so!
* NEKDANJOST IN SEDANJOST sta dve “teti” časa. Prva je “stara teta”, ker je starejša — druga šele postaja “teta” po zaslugah, kar prinaša v sedanjih časih ljudem in svetu. Sedanjost je mlajša, hitrejša in močnejša in bolj okretna od nekdanjosti. Slednja peša in v marsičem je ze čisto opešala. Sedanjost pa jo odriva v pokoj in vozi po svoje, kakor se njej zdi. Sedanjost nekdanjosti ne upošteva, kar iz njenih dni njej služi, kar ne, opušča in išče nova pota, ki so tu in tam nekatera boljša. Nekatera pa
na in taka njena organizacija naj bi imela nalogo čuvati in pa-1 žiti na vse, kako se troši njeK denar, ki ga prispeva za davke' in drugo. Itd. itd. je še mngo takih zadev, na katere bi morala ’ javnost bolj gledati, kakor gle-j da. Čas je, da bi se javnosti odprle oči.
Pa še drugič kaj o tem in drugem.
IM slov. opokojesicev m Waterloo Id. okrožje
CLEVELAND, O. - Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima jutri, v torek svojo redno sejo v običajnih prostorih ob dveh popoldne. Na sejo je vse članstvo vljudno vabljeno.
Na dnevnem redu imamo vrsto važnih točk, ki jih je treba pretresti, premisliti in nato o njih odločiti.
Poskrbeti moramo za pridobivanje novega članstva. Čim več nas namreč bo v klubu, tem lažje in uspešnejše bo naše delo. To velja posebno sedaj, ko se prizadevamo za zmanjšanje davka na naše domove. Državni zakon v Ohiu je to že uvedel, o tem vprašanju pa bo razpravljal tudi Kongres. Pri političnih zadevah šteje število! Čim več volivcev, tem močnejši in glasnejši je njihov glas!
Ker nismo imeli letošnje poletje ne piknika in ne veselice, smo že razpravljali o tem, da priredimo v oktobru ali vsaj v novembru nekako veselico s plesom in večerjo v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. Odbor se bo potrudil za dobro organizacijo postrežbe, pa tudi za zabavo in razvedrilo. Mora pa seveda sodelovati tudi vse članstvo, če naj bo naša prireditev res uspeh!
Po seji jutri bomo imeli tudi prigrizek za članstvo.
Misliti moramo tudi že na prihodnje leto 1973. Letos smo imeli spremembo v odboru, ko nam je umrl predsednik Ažman, spremenilo se je tudi vodstvo tajništva. Spremembe bo treba v novem letu potrditi ali pa izvoliti nov odbor. Sanjamo tudi, da bi prihodnje leto v marcu ali aprilu priredili kako veselico, ki bi naj kaj prinesla v klubovo blagajno. Ne mislimo na kak večji denar, toda s suho blagajno se tudi ne more daleč. Lepo in privlačno je s prostimi prigrizki, toda s samo članarino si jih ne moremo kaj prida privoščiti.
Imamo pisarniške stroške in včasih je treba tudi kakemu članu pomagati, če je seveda možno.
Pridite vsi jutri ob dveh popoldne na klubovo sejo.
Matthew Penko, zapisnikar
Slovenskih srenj čanov ni bilo, enovitost. In oče Richard nam
čeprav bi morala biti obhajilna nedelja mož in fantov, ker je bila to nedelja pred Delavskim dnem. Vse je bilo nekje na cesti ali pa že na prostorih, kjer naši ljudje preživljajo zadnje dneve počitnic.
Del srenjske mladine je bil te dni v severnem koncu naše nju-jorške države. Že v petek zvečer so odšli v Fosterdeal, nekaj milj izven znanega naselja Mon-ticella. V Fosterdealu je znana organizacija SAVA imela letos svojo konvencijo. Okoli 40 se jih je ’V bralo iz~New Yorka, Clevelanda, Chicaga, Minneapolisa. ena članica pa je prišla iz Montreala, dočim letos ni bilo nobenega Savana iz Toronta.
Konvencija se je začela v soboto. Povedali so mi, da je bila
je govoril, da le v pravi svoji globini duha bomo prav razumeli stvari, ki so v stvarstvu m veselju. Med to mašo sem ob nekaterih trenutkih občutil, kako včasih postane tišina še tišja.
Po maši so bili prijetni razgovori v gručah tu in tam. Midva z župnikom sva imela dokaj dol go prijetno kramljanje z bivšo glavno predsednico Angelo Vla-sic, ki je prišla iz San Francisca, kamor je morala iti iz Chicaga, ker je uslužbena pri Pan-Am letalski k družbi.
Nekako ob treh sva z župni kom zapustila savansko drušči no in se po prijetni cesti 17 o peljala nazaj v njujorško mesto, kjer je naša slovenska srenja.^
In ta se bo. spet začela lepše zbirati. Pasji dnevi so pri kraju.
reševali. Opravili so samo nujni organizacijski “business”. K temu spada seveda razrešitev starega in volitev novega odbora.
letos povsem drugačna. Nobene-■ Zlata jesen je v liste dreves z ga odprtega problema si niso! ujeta. In prijetno bo priti tudi postavili, da bi ga brezplodno: na Osmo k Sv. Cirilu.
Ni več dolgo od tretje nedelje v septembru. Srenj čani naj vS1 vedo, zato med seboj še ma o
------ -----&------- pomenite se o tem, da bo v ne
Novi predsednik je Tine Med- deljo, 17. septembra, po dese i ved iz Minnesote. Je eden od~u-'maši spet srenjska prosvetna Stanovnikov SAVE, organizacij e j ura.
mladih slovenskih študentov v Zanimiva bo. Peli nam bodo Ameriki. Sprva je bilo mišljeno, “Fantje z Osme” in g. Zdravko da boTTtrpredvsem organizacija Kalan nam bo pripovedoval, kaj akademikov.	I je videl in kaj je občutil, ko je
Letošnja konvencija je bila v letošnjem maju hodil po sveti predvsem skoraj tridnevno pri-! zemlji naši... jateljsko srečanje in kramljanje| Njujorški slovenski srenjčani in medsebojne povezave ter! _	in ilyoungtime-
vključitve onih, ki so komaj ;arji„; v nedelj0; 17. septembra, vstopili v to organizacijo ali pa napolnimo našo cerkvico pri de' so prvič prišli na to organizacij-] seti maši in dvorano po majsko skupščino. Njujorški Savani] Po pr0lgramu'(boste lahko dobih so imeli v gosteh dve mladi obi-] kosilo in še nekaj uric se bomo skovalki iz Slovenije. Ena je žej lepo pomenkovali. kar precej znana_Jožica Crepin- p dnev. so šli. Mi sek 1Z Celja, ki se bo vrnila do-	In pokažimo tudx
mrvir nar, rlxro w-> o o TYr«n rfo m °	x	x	„ wi D
mov čez dva meseca. Druga je komaj došla Marička Stojan iz Ljubljane, ki je na obisku pri svojem stricu Lovrotu Stojanu. Med nami bo do konca tega leta.
V soboto zvečer, tja do zgodnjih ur nedelje so imeli plesno
na narodni skupnosti, da siri jih...
Tone Osovnik
llas \i Ljubljane
LJUBLJANA, Slov.
Iz pi'e'
zabavo, na kateri jim je igrali	T inbliane pošiljava
kvartet Franka Birka. Razgiba- ’	J . v nozdra-
& vsem znancem prisrčne
ve. Iz Amerike sva Pr^n^l0
mnogo lepih spominov, P°se. ^
ne bova zlahka pozabila
nih rojakov in rojakinj, s
nost in mladostna prešernost ter poskočni ples jih je menda dokaj utrudil. Legli so v postelje okoli treh in nekateri okoli štirih, zategadelj se — Father Richard in jaz — nisva čudila, ko sva nekaj po deseti uri nedeljskega dopoldneva našla, še precej zaspane, komaj prebudene Savanke in Savane.
Naš župnik je prišel, da bo na prostem bral za zbrane Savane nedeljsko mašo. Odbrali smo lep, primeren prostor. Pet minut po 12. uri so bili že vsi zbrani okoli preprostega oltarja, ki so ga malo poprej napravili in uredili z našim župnikom Richardom Roganom. In daroval je sv. daritev v naravi, na delcu vesoljstva, ki ga je ustvaril Gospod, kateremu smo s to daritvijo sv. maše izkazovali čast, ko nas je Njegovo vesolje obdajalo in vključevalo Vanj. Dvojni
rimi šva bila ponovno
skupal-
akl°'
Prisrčna hvala za vso n ^ njenost in prijaznost teti Je ^ Zagorc in Ani Rebol, FihPu ^ rehu in družini, Nadi ■^•an*ed^.u. družino, Krivčevi družini, zini Zagorc, g. in 'ge- e-e. Silviji Schaefer iz Loraina, AJ nemu možu in hčerki Tim-Vsem želiva vse dobro! ^ Jože in Milena Grošelj
Zdravila proti naduhi
Avstralska zdravnika sveV,aj0 ta astmatikom, naj redno i ^ na škotske dude. Po dolgi ^ ziskavah sodita, da to staro ^
sko glasbilo najučinkoviteje
reja in krepi dihala.
Priporočata tudi plavanje,
* ZA DOBRO VOLJO OKROGLIH:
PAR
— Navihani Jožek. — Stari Miklavščev oče je pod lipo razlagal vnuku Jožku, kaj vse je v svojih letih naredil in kaj vse zna. Jožek ga je vneto poslušal. Nato se pa je on pohvalil staremu očetu:
“Jaz pa nekaj znam, kar vi ne znate.”
lares - preobrnilo se Je
NEW YORK, N.Y. — Hladno] je že to jutro na dan pred Malo' mašo. Zares letošnji pasji dnevi,! ki so se vlekli kot povest o Jari! kači in steklem polžu, so dobili I svoj pravi konec v sobotnem; dežju. Čeprav ga ni bilo bogve kaj, je premaknil nekaj tam v ozračju. Vetrovi so na prvo septembrsko nedeljo razgnali oblake in imeli smo lep dan.
Vendar srenjska cerkvica sv. Cirila na Osmi je bila pri obeh slovenskih mašah dokaj prazna. Se župnik oče Richard jo je zapustil ta dan. Tudi jaz sem se ji izneveril.
misterij se je tako lepo zlival v jo in vožnjo s kolesom
----------o---------- ,,
Italijani še vedne ne priznaj® meje z Jugoslav!)0
Italijani še vedno niso pozabi- kot mejo med Italijo in li na Londonski pakt iz 1. 1915,! slavijo, kakor da bi še ^ ^ po katerem so dobili pod svojo1 eksistiralo Svobodno tržas oblast Trst, Istro, Primorsko, pa zemlje, ki ga seveda oni za še del Dalmacije. Čeprav so ve- vajo zase.	^jik
cino tega ozemlja izgubili po] Največji italijanski juH ^ g drugi svetovni vojni in je bila; Corriere della Sera je PlS ^ , potegnjena meja med Jugoslav!-! “cesti, ki vodi k	y[es'
jo in Italijo, še vedno izrabijo, hodu v cono B”, r^inS^^ ^ vsako priložnost, čeprav nimajsaggero pa je pisal ^ p^bliž'
nič opraviti o problemom med-marodnih meja, da privlečejo na dan svoje prikrite zahteve o bivši “coni B”, o kateri govore kot o italijanski še neodrešeni zem-iji.
Taka priložnost se jim je ponudila, ko je 4. avgusta v Trstu izbruhnil požar v naftovodu v industrijskem pristanišču. Slučajno se je to zgodilo en kilometer od jugoslovansko-italijanske meje. In da so označili to dejstvo, so v veliki večini italijanski dnevniki omenjali to mejo
kacijski liniji s cono ^	~	ge
no enako označujejo to	kj
Corriere di Napoli, desnic	^
Roma in neofašistični I
dTtalia.	„	,, 11
Drugi časopisi, desnicars* Tempo, Corriere del. Inf°r	fla.
one, kakor tudi desničars	je
sik, H Popolo,.pa
.goslov®*"
bil kraj nesreče blizu
linije z jugos- ^ da
kar vse kaže,
kacijske
cono B Istre”, Kar	^
še vedno žive v preteklosti ^ roma, da ne sprejemajo ^ ^ končne meje med Italijo i
vedno
na razne načine kot mejo med goslavijo, in da imajo se cono A in cono B, nikakor pa ne poželjenje po slovenski
F- S. FINŽGAR;
SILVESTER
Zato moja pot ni bila nič več h°ja, to je bil beg, Kajnov beg v grozni temi, ki je bila polna strahov. Pred menoj so rasla iz tal črna debla, za vsakim deb-lom je stala skrita temna senca, ^ se mi je pripogibala in iztekla roke po meni. Če sem pla-obstal, so obstale tudi črne Sence in me čakale. Kakor sko-zi šibe sem bežal, znoj mi je lil curkoma po licu. Želel sem dne-Va> želel ven iz tega žleba, na Piano, k ljudem.
Toda noč se je vlekla, z njo Se je vlekla globel; noči ni bilo konec — in ni bilo konec pretečih senc.
Pia pol iz obupa, na pol zaradi utrujenosti sem se sesedel pod VeJe stare smreke, se sključil v ^Ve gube, naslonil glavo na sve-Zenj ter zaspal.
Tlan me je prebudil. Strahovi 80 izginili, pogum se mi je vra-
al- Ročno sem se naravnal ^alje. Gora se je polagoma ni-2ala, soteska širila in sredi do-P°ldneva se je odprla pred me-^°j široka dolina, iz katere je kipel kvišku zvonik.
Začuden sem obstal. Zakaj to 111 kila fara, kjer sem bil prvič z Očetom in potem tudi še z gospodarjem. To je bil neznan kraj.
Poznal sem, da sem ponoči 2§rešil pravo pot.
Sprva sem se preplašil. Samo 2a trenutek. Ko sem pa preu-
daril,
Pikdo
sem se celo razveselil, češ me tu ne bo spoznal. Ve-
Sem korakal proti vasi. kTeden sem prišel v vas, tik Pred hišo, mi je nenadoma pa-' 1 sveženj iz rok. Hitro sem e sklonil ponj, pa se mi je roka o tresla, da sem s težavo vta-
d prste v zanko povezane cule.
Troti meni je šel orožnik, ^ant, od kod — in kam?’ ako me je ogovoril.
Iz službe in domov,’ sem je-jg^v6 °dvrnil. čutil sem, da mi e šinila vsa kri v glavo; kar aPeklo me je v licih.
^ Iz katere službe?’ je postal in stopil preko ceste do
Od tod in tod,’ sem razlagal m Se

‘A
dil,
da
napravljal naprej.
J a ■— ,’ se je glasno začu-česar sem se tako ustrašil,
tla ^ vnovič padla cula na
.. Tako, tako, fant, kaj pa kup-la z ovcami?’ edaj me je že držal. rokretjič mi je zdrsnil zavoj iz ’ Po licih so se mi udrle
kolze.”
^SilVester je premolknil. Oči
“K 1X111 orosTe-
gr hJ° j0 zaslutil orožnik vaš LJ sem ga vprašal. hi?r OST°dinja je obvestila orož-e’ ko je bila na fari, da sta tak’ °VC^ Iz§ukljeni, dve starki, 1 jo taki, tako zaznamovani lal UfeS*k’ ki jih kdo proda-
ha - vln ta^’ Iak° zaznamovani
p da bi vedeli. a tu le prignal Jokelj še ti-Vest311 k mesarju — no, in sedaj e> kako se je to zgodilo.”
“In
potem? Vas je odgnal v
Zapor?
“p
lav ki bilo, ko bi me bil Vsi115 ^da tisti prvi zapor in k0l.2aI)Ort za take grešnike, ka-zapoJrbil tedaj še jaz, niso g0s ’ nt^° kazen, ampak šola,
šoleT' '
T°d! Bog nas varuj take
III
K0 . V ŠOLI Sed0 ile Silvester izgovoril belico n^la’ J6 le§10 na nieg°vo Vend lai. zaI°sti podobnega; pa bratj. .n^sem mogel jasno raz-le odse'16 ^ t0 reS žalost ali ie
‘J
por J'6'' 8°Ia da je bil tisti za-
* r’ Pravite?”
prikrite navihanosti.
Šola
n
ni izjeme med njimi.
he Sa T0kujšanja, gospod! Pa pori !!0 Tsti, vsi, vsi taki za-
Zame in za takele” — Silvester je pokazal s prstom na svojo sivo glavo — “menda ni več po-r hujšanja na svetu. Zakaj če je kdo na vrhu, ne more več kvišku, če je na dnu, je pa tudi konec.”
“Za mladino, sodite, je pohujšanje?”
“Za mladino! Koliko tega sem videl! Povem vam, da me je srce bolelo, kakor sem malopriden in zanič. Srce me je bolelo vselej — in če sem vseh grehov deležen, tega pa nisem — pohujšanja pravim, Tega ne veste in ne razumete ...”
“Pa bi rad vedel, Silvester! Slutim in slutnja se mi zdi kakor smrt!”
“Kakor smrt, gospod? Je tako in slutnja je prava. Če bi vam odgrnil zaveso, da bi pogledali ob pravi uri v tako šolo, bi rekli: Kakor smrt za kugo.”
“Odgrnite, Silvester!”
Silvester je molčal in pretehtaval. Ko sem mu postregel s kruhom in vinom, se je omečil in razodel svojo povest.
Ko je Silvestra gnal orožnik, se mu je zdelo, da gre skozi šibe. Vsako oko, ki ga je srečalo, se je ozrlo na mladega fanta, kateremu so lile solze po licih. Rdeče oči je skrival za hodnični rokav, ki je bil od solz premočen. Nikogar ni pogledal in nikamor se ni ozrl. Gledal je v tla, pa tudi tal ni videl. Ob vsakem kamnu se je spotaknil in na glas zaihtel. Ljudje so pa postajali, se suvali s komolci, kazali s prstom za njim ter vzdihovali: Kaj bo iz njega, kaj! Komaj da je shodil, ga že veže in goni orožnik! Oj, seme tako! Ne bo sadu in če bo, bo njegov delež na vislicah...
Na Silvestra so padale te besede kakor kamni na razbojnika, ki ga je ujelo ljudstvo, da ga pri priči sodi.
Ko sta dospela skozi vas na samotno cesto, ni bilo več ljudi. Njih hudobne besede so utihnile, preteči prsti so izginili. Silvester se je skušal ohrabriti. Obrisal si je oči in pogledal predse v motno daljavo, po kateri je vse utripalo v sončnih žarkih.
“Naj me gledajo; nihče me ne pozna.”
To je bila prva tolažba.
Ali takoj se mu je zazdelo, da gredo glasovi za njim, da se širijo, da jih kriči in ponavlja polje, da jih raznašajo ptiče, da lete preko gora, trkajo doma na očetovo hišo in jim tam razodevajo:
“Silvestra ženo v zapor! Ni se poboljšal!”
Zazdelo se mu je, da je zaihtela mati, da se je oče raztogotil in udaril ob mizo.
Pogum, ki se je v njem komaj dvignil, je omagal.
V Silvestru ni bilo več moči, da bi se boril zoper bolečino, ki mu je prežela dušo. Sonce je palilo prašno cesto, solze so se posušile, oči so topo zrle na sivo ravan, noge so se trudno gibale, roka se je navadila svežnja, da ga ni več predeval iz levice v desnico. Vse je otrpnilo: telo in duša. Bil je človek brez volje, brez misli, brez upanja. Takisto top bi bil stopil v prepad ali pljusknil v globočino morja. Nič bi se ne bil streznil in bi se ne bil vprašal: kam? Kakor stroj, ki ga goni sila in nikoli ne vpraša: Ali hočeš, ali moreš?
Krog poldneva sta prišla v trg. Pred pusto, lisasto umazano hišo sta se ustavila in krenila skozi široke dveri v vežo. Tamkaj je dremal na leseni klopi stražar z rešto ključev v roki.
“Prevzemite tegale.”
Stražar je zarožljal s ključi, zazehal in vstal.
(Dalje prihodnjič)
KOLEDAR I
i:	::
j društvenih prireditev |
SEPTEMBER
17. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
24. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
24. — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pi-ščani, bo na razpolago od 4.30 do 7.
24. — Društvo SPB Cleveland
ima romanje v Frank, Ohio.
30. — PAR-FI klub priredi svoj V. vsakoletni Polka ples v avditoriju pri Sv. Vidu. Igrala bosta Recon in Trebar.
OKTOBER
1.— Kulturna društva v Euclidu priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
7. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
14. — Direktorij SND na St.
Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
14.	— Praznovanje 60-letnice obstoja Društva Kras št. 8 ADZ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
15.	— Občni zbor Slovenske
pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
15. — Slovenska ženska zveza, Podr. št. 14 priredi kartno zabavo ob 3. uri pop. v SDD na Recher Ave.
21.	— Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi Kartno zabavo ob sedmih zvečer v šolski dvorani.
22.	— Glasbena Matica priredi v SND na St. Clair Avenue svoj JESENSKI KONCERT.
28.	—Društvo SPB .Tabor priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
29.	— Skupne podružnice Slovenske ženske zveze prirede Večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu,
St. Clair Avenue.
NOVEMBER
1*1. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi za 10-let-nico obstoja banket v SND na E. 80 St. Igra Buehnerjev orkester.
11. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
19. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Večerja ob 4. uri pop.
18., 19. — Fara sv. Vida priredi
“Jesenske dneve”, velik festival in bazar.
19. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
23 — “Polka ples” v proslavo 11-letnice Tony Petkovškove
WXEN Polka radijske oddaje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Nastopi 10 orkestrov.
26. — Dawn Choral Club SŽZ
priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
26. — Pevski zbor Planina priredi Jubilejni koncert ob 35-letnici obstoja v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
poda
SDD
DECEMBER
3. — Pevski zbor Slovan
svoj jesenski koncert v na Recher Avenue.
3.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAV2EVANJE.
f Prof. dr. Franc Stele
Dobili smo žalostno sporočilo iz Ljubljane, da je tam 10. avgusta po kratki bolezni umrl akademik univ. prof. dr. France Stele v 86. letu starosti. Zopet je slovenski narod izgubil enega svojih velikih sinov, ki je pustil globoko sled svojega do zadnjega delovnega življenja v naši
KULTURNA KRONIKA
sko umetno stno zgodovinsko znanost in jo dvignila v mednarodno priznanje. Stele se je v tem času udeleževal tudi aktivno katoliškega akademskega organizacijskega življenja, saj je bil urednik Zore, ter tudi delegat v medslovanskem katoliškem vseučiliškem gibanju, kar ga je vezalo že tedaj močno' s Poljaki. Po promociji 1. 1912 je postal vodja Spomeniškega urada na Kranjskem, ter je takoj varstvo spomenikov postavil na moderne principe in ga pozneje razširil na vso Slovenijo. Toda že 1. 1914 ga je vojna zanesla ha rusko fronto, kjer je prišel v rusko ujetništvo. Prav to pot je šel
kulturni zgodovini. Po akademi-	njeg0V tovariš dr. Mole in
ku zgodovinarju prof. dr. M.
Kosu je zdaj odšel še 5 let starejši umetnosti zgodovinar dr. Stele. Kdo ga ni poznal ne le po njegovem delu, temveč tudi po njegovem licu? Saj je kot svo-ječasni vodja Spomeniškega varstva za Slovenijo prepotoval gotovo večkrat vso Slovenijo, opisujoč in nekajkrat tudi na novo odkrivajoč neprecenljive zaklade naše srednjeveške i cerkvene umetnosti po naših gorskih svetiščih. Na vsakem koraku si naletel na sestavke izpod njegovega peresa, ki jih ni le na stotine, temveč gredo v tisoče, če ne celo čez! Toda Stele ni bil samo pisec, temveč tudi organizator znanstvenih ustanov, ki so terjale mnogo administrativnega dela, bil je šolnik, ki je desetletja vzgajal učence, pa tudi u-rednik leposlovnih in znanstve-6417 j nih revij najvišjih kvalitet. Bil je človek dela, neutrudnega, nenehnega dela, ki mu je posvetil življenje do zadnjih dni.
Ta tihi in marljivi kulturni delavec se je rodil v Tunjicah 1. 1886 ter je pred kratkim izpolnil 85 let. Ob tej priložnosti se ga je spomnil kamniški lokalni list in slika iz tistih dni je ka-
ki jih žal ni dovršil. Toda tudi	Sobe se odda
na druga umetnostna polja je pet sob, z za j trškim kotičkom, posegel, zlasti kot dolgoletni u-;Za odrasle, nič živali, na Neff rednik Doma in sveta (skupno Rd. Kličite 481-3797. z dr. Koblarjem), in pozneje kot j	(177)
profesor na univerzi (po 1. 1938,
našla sta se spet v Sibiriji, kjer se je Mole v Omsku celo habilitiral. Ujetništvo je Steletu dalo priložnost, da se je izpopolnil v vseh ne samo slovanskih, temveč tudi evropskih jezikih, Mole piše v Spominih, da celo tatarskih! Tako se je po svojem o-gromnem znanju jezikov usposobil za poznejše delo na mednarodni gladini. Preko Sibirije, Vladivostoka, Japonske in Južne Amerike — če se ne motim, ga je pot vodila preko Buenos Airesa —, se je tako okrog sveta vrnil domov, kjer je takoj posegel v sredo kulturnega dogajanja po prvi svetovni vojni.
Kot vodja Spomeniškega varstva je popisal vso Slovenijo predvsem glede umetnin sred njega veka od 12. do 16. stoletja, ki so se njemu pokazale prvemu v celoti, v zgodovinski po-vezanasti, odvisnosti od tedanje evropske umetnostne prakse, pa tudi v lastni slovenski vrednosti in kvaliteti. Tega dela plod so njegove umetnostne zgodovin ske študije v Domu in svetu, pozneje v Zborniku umetnostno zgodovinskega društva (Spomeniki kamniškega dela) in v knjigi Oris zgodovine umetnosti pri
zala, da bo Stele še dolgo lahko Slovencih, ki je prva moderna
živel in ustvarjal pri izredni duševni svežosti. Toda obisk domu je bil obenem tudi njegovo slovo od rojstnega kraja.
Po ljudski šoli v domačem mestu je študiral gimnazijo v Kranju, nato pa šel na dunajsko univerzo. Tam je istočasno z Izidorjem Cankarjem in Vojesla-vom Moletom predstvaljal tisto čudovito umetnostno zgodovinsko trojko, ki je iz Dvoršakove šole ustvarila moderno Sloven-
ko je zapustil stolico prof. Cankar), predvsem na arhitekturo. Tja ga je vabilo genialno delo njegovega prijatelja arhitekta Plečnika, kateremu je posvetil več knjig razlag in opisov (Ar-ehitectura perennis, Napori in študije v DS). Toda tudi v najnovejše sloge je vnašal svojo voditeljsko mnenje, saj je pravzaprav z njim v zvezi vznik in porast slovenskega ekspresionizma z brati Kralji in drugimi; da tudi v najnovejši abstraktni u-metnosti je povzemal svoj glas in jo usmerjal v bodočnost. Ni bil samo umetnostni zgodovinar, temveč tudi umetnostni kritik. Prav na tem področju je dobil svoj svetovni glas, ki mu je pridobil ne samo Prešernovo nagrado v Ljubljani, temveč tudi Herderjevo v Nemčiji.
Toda Stele ni bil samo umetnostni zgodovinar. Bil je tudi organizator znanstvenih društev, ne samo Umetnostno zgodovinskega, ki ga je vodil, in ni bil samo član Moderne galerije, bil je vodja umetnostnega oddelka na Akademiji znanosti in umetnosti in urednik njega izdaj. Poleg tega je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je bil tudi dopisni član zagrebške in srbske ter drugih mednarodnih društev. Bil je od začetka tajnik slovenskega PEN kluba, ki ga je večkrat — zaradi znanja tujih jezikov — zastopal pred mednarodnim svetom. Udeleževal se je kot predavatelj tudi bizantoloških, arheoloških in zgodovinskih mednarodnih kongresov, kjer sta bila njegovo delo in njegov glas vedno upoštevana kot mednarodno veljavna. Kot prijatelj
For Sale
3 bedroom home in Willowick. All brick, carpeting, drapes, garage, bar rec. room, fenced in yard, barbeque. Low 30,000. Phone 531-6724
(177)
V najem
Dve stanovanji oddamo v St. Clairski okolici. Samo zakoncem. Oglasite se po 5 uri. 731-9431
(174)
Lastnik prodaja
Prostorna 2-družinska hiša je naprodaj blizu cerkve sv. Lovrenca. Za sestanek kličite 441-5498.
-(174)
FOR SALE
6 room colonial, completely redecorated, attached garage, breakfast nook, Wz bath, back porch, recreation room. 70 ft. landscape lot, Euclid, Ohio $31,500. Call 731-9385.
28 avg, 1,5,8,11 sep)
Naprodaj
2-	družinska hiša in trgovina, samo $13,500.
3-	družinska hiša, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Možen dohodek $250 mesečno. $18,900.
PERME REALTY 731-4300
(174)
Naprodaj
Hiša za dve družini 5-6 sob vsako stanovanje, modernizirana, z aluminjem obita. na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. dvojna garaža, greda. Kličite 881-1322 po 4. uri pop.
(5,6,8,11,13,15 sep)
Dve hiše naprodaj
5-stanovanjska, zidana, s trgov-
poljskega naroda je bil pred voj- skim prostorom.
sinteza umetnostnega dogajanja med Slovenci. Predhodni Ste-genškovi, Mantuanijevi, Stesko-vi pa tudi Malovi pregledi so bili bolj registracija gradiva, kot njega razvojni oris in ocena. Odslej se je vedno bolj poglabljal v slovensko srednjeveško stensko slikarstvo, ki je postalo o-srednje njegovo torišče raziska-vanj. Te je nato izdajal v več knjigah, predvsem v monumentalnih zvezkih Artis Sloveniae.
no tudi častni konzul Poljske države v Ljubljani ter je bil tudi po vojni vabljen na Poljsko, o kateri kulturi je vedno rad pisal (Poljska 1939). Pa tudi pri uredništvih raznih reprezentativnih zbornikih, ki so jih izdajale slovenske oblasti pred vojno ali po njej, ni manjkala njegova roka, ki je bila vedno pripravljena delatTin ustvarjati, nikdar pa razdirati, kakor je zapisal o njem njegov naslednik dr. Cevc. Pri Plečnikovi uredbi mesta Ljubljane je imel pred vojno veliko odločujočo besedo tudi Stele.
Vedno se je rad spominjal tudi emigracijskih prijateljev ter je z ljubeznijo in priznavanjem spremljal naše kulturno delo. Med nami ne bo pozabljen. Naj počiva v miru!
td
Help Wanted — Female
Female Help
DAYWORK — 2 days — references. — On Shaker rapid. Must speak English.	752-7393
-(174)
Help Wanted
Housekeeper, live in or out. Near Rapid Transit. Shaker Hts. area. Knowledge of English required. Call 752-1044.
(176)
Dvodružinska lesena hiša.
V okolici sv. Vida.
Kličite po 6 zvečer 361-5565
-(175)
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Norwood Road, 5-4, z aluminijem obita, vsa podkletena, 2 plinska fur-neza. Znižana cena $10,000. $1,000 naplačila.
MAINLINE REALTY 1191 East 79th Street 431-8182	221-9381
‘	(174)
Hiša v najem
Šestsobno hišo oddajo v najem z odgovornostjo za vzdrževanje in $100 mesečne najemnine na Richmond Heights. Kličite tel. 481-6662.
-(176)
Iščem potomce
Iščem Freda Pakiž ali njegove potomce zaradi dediščine. On je živel v New Yorku okoli 1915 ali 1916. Pišite na:
Jacob B. Graf,
59-02 Catalpa Avenue, Ridgewood, New York 11227
(175)
Čistilki
Dobita delo od 8 do 4 pop. in od polnoči do 7:30 zjutraj. Kličite Mrs. Toth 391-4934 okoli 6. pop. Morata razumeti angleško.
___________________-(176)
MALI OGLAST
For Sale—By Owner
Chardon Rd. area, brick bungalow, 4 bedrooms, family room, [two baths, full basement. 5 yrs. ’ old. Low $40,000. Call 486-1985
(175)
Moskvi naj večje stiski odpomogli.
MOSKVA GRADI — Med vsemi glavnimi mesti na svetu je menda v pomanjkanje stanovanj. V zadnjih letih gra dijo vedno več, da bi tej Na sliki vidimo gradnjo novega stanovanjsk ega bloka v obliki kroga. Poslopje z 9 nadstropji bo imelo prostora za 900 družin.
Prijafei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS j
St. Clair Ave. & E. 68 St. 364-4212!
Delikatesen—Mlekarna trgovina
naprodaj, dober posel, v Grove-wood okolici, z poslopjem ali ne.
Euclidski domovi
novi zidani za dve družini po 6-6 sob vsako stanovanje, tri spalnice built-in oven, range in dishwasher. Velika kuhinja, formalna jedilna soba, pregrajena klet, in dve priklopljeni garaži.
Euclid—Russell razvoj
(development)
novi zidani ranči, dvojni priključeni garaži, tri spalnice, polna klet. Se lahko takoj selite.
UPSON REALTY 499 E. 260 St.	RE 1-1070
(178)
Ženitna ponudba
Slovenec, živeč blizu Toronta, s stalno službo in lastnim domom, želi spoznati dekle srednje postave v svrho ženitve. Starost do 38 let. Samo resne ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Sreča v jeseni”.
—(Sept. 15,22,29)
“Nikogar. — Ni videla, odkod več pametnega iz njegovih ust. je mož prišel, ne kam je šel —! “Toda, Štefan, če kaj veš, bodi samo mudilo se mu je zelo. — | vendar tako dober in mi nikar Prejšnji dan je slišala, da se je; ne zakrivaj še nadalje!” je vila
na Brdih zgubil neki kmet; takoj ji je prišel na misel ta nesrečni mož, ki ji je izročil pismo; zato je poskrbela, da je mogla pismo kmalu oddati.”
“In sicer ne veš nič več, Štefan?”
“Prav nič. Včeraj zvečer sem vpraševal po Ljubljani in stikal po vseh oglih in kotih, pa nisem niti za pičico bolj na jasnem.— Nihče ni nič vedel ali slišal.” “Čudna je pa vendar ta stvar, zares čudna in zapletena! — In šele pismo, — nikakor si ne morem misliti, kako bi se moglo vse skupaj enotno razrešiti.” “Jaz tudi ne vem; ampak vedno sem si mislil, da tu zadaj tiči nekaj.”
“Za božjo voljo vendar, kaj
roke in ga jokaje prosila Zalka; “poglej, usmili se moje bede, reši me negotovosti, daj, povej! — — Francetovo pismo je tako čudno, prihajajo mi v glavo najraznovrstnejše misli. — Štefan, povej, za božjo voljo te prosim, pri vseh svetnikih te prosim, povej, kaj je z mojim Francetom?”
Ta jokajoča prošnja je pa na možka tako vplivala, da se je kar zganil. Resno je nagubančil čelo, si z roko nalahno pogladil po sencih se vsipajoče sive kodre, bistro premotril plakajočo ženo in ji nato začel pripovedovati:
“Zalka, gotovega res nič ne vem, ampak nekaj si domnevam. če se le ne motim, je
tiči za tem?” je kriknila Zalka, France še na Kranjskem in se ki se je ob zadnjih štefuljčko-! bo svoičas z0Pet pokazal. Kaj
vih besedah vzbudila kakor iz' §a ^ odvedl° z doma> ie tudi globokih, težkih sanj; “Štefan,|zame zagonetno vprašanje; a
ti nekaj veš, ti nekaj veš! Pri vendar mora biti nekaj dobrega'
vseh svetnikih te prosim, povej mi, kar veš, nikar me ne pusti v/negotovosti!”
“Zalka, bodi pametna,” ji je odvrnil možek nekoliko vzne-voljen; “če bi kaj vedel, bi ti bil že zdavnaj povedal. Imam samo tako svoje misli, ki pa niso veliko vredne, ker sem napol nor.”
“Štefan, povej vendar, kakšne misli imaš?” se je vtaknil v pogovor Anželj, “ti poznaš ljudi in v tvoji glavi zraste več, kakor kažeš na zunaj; povej, kako se ti zdi vsa stvar?”
“Ah, res je na svetu veliko prevar,” se je delal gluhega njožek.
! “Štefan, pojdi no, nikar se ne delaj tako nevednega!” ga je prosil Anželj, “saj vendar kar čutim, da več veš, kakor hočeš povedati.”
“Seveda je hudo, za tujo mizo se vsedati,” se je potajil Šte-fuljček.
Kadar je možek začel tako vezati besede, je bil ves trud zaman; ob taki priliki ni prišlo nič


Zalka, saj me poznaš, jaz sem le tisti napol nori in napol gluhi možek in zato premalo slišim; ampak oči imam pa kakor jastreb in vidim marsikaj podnevi in ponoči, česar drugi ljudje ne
opazijo.------Pa me je tudi po
vsej deželi dosti kakor slabega denarja — in zato bi moralo biti presneto čudno, da bi na svojih potih nikdar ne srečal Franceta. In če ga najdem, Zalka, se smeš name popolnoma zanesti, da ti ga takoj pripeljem nazaj! Dotlej pa nikar preveč ne jokaj, da ne zboliš, ne tuhtaj in ne razmišljaj vedno naprej, saj nič ne pomaga, ampak vso zadevo izroči in prepusti ljubemu Bogu, ki čuva nad teboj. — Sedaj pa: Bog te obvaruj! Jaz odpotujem takoj. Nemara me bodete kmalu zopet videli in tedaj bom imel za vas gotovo kako sporočilo.” — Med temi besedami je potegnil svoj vihravi klobuk bolj globoko na čelo in urnih korakov odšel skozi vrtna vrata ne zmeneč se za slovo in za pozdrave, ki so mu jih izročali Zalka in njeni sorodniki na pot.
Kroparski možek pa vendarle ni imel prav. Bregar že ni bil več na Kranjskem, ampak daleč na tujem. — črna žena ga je namreč resnično odvedla s seboj. Zgodilo se je pa takole: Oni večer, ko je France podil s sekiro v roki črno ženo, se je odločila zanj usoda. Črna žena je dirjala nekaj časa tako hitro pred njim, da je že skoro obupal, da bi jo mogel kje dohiteti.
Jedva pa je prisopihala v gozd, j 1 je hipoma obstala. Vpehani kmet se ji je že toliko približal, da bi jo bil lahko zagrabil za roko, toda čudna postava je mahoma odskočila na stran in izginila komaj slišno ihteč v grmovju. France ji je sledil dalje, preperelo dračje, ki je pokalo pod nogami črne žene, mu je kazalo smer, v kateri je strah drvil naprej po gozdu, čez nekaj minut je bela postava zopet naenkrat obstala, kakih sto korakov oddaljena od Franceta. Ta je ves vznemirjen pobral precej debel kamen in zakričal:
“Stoj, sicer------!”
Za odgovor je čul le prezirajoče hohotanje in postava mu je zopet izginila izpred oči. Zdelo se mu je, kakor da se je pogreznila v zemljo. V istem trenotku se je tudi sam spod-teknil nad neko korenino in padel ravno na rob nekega majhnega grička; kamen je zdr-čal po rebru in tudi sekira, katero je doslej držal v levi roki, je odletela na tla in mirno obležala. Hitro se je dvignil, pobral sekiro in zamahnil z njenim ušesom po bližnji debeli smreki, da bi s tem prestrašil belo prikazen. Vsled silnega udarca mu je zagomazelo po rokah in je moral zato sekiro spustiti na tla. V tem trenotku je pa že stala ob njegovi strani črna žena. Še preden je mogel pobrati sekiro in zamahniti njo po čudni postavi, se mu je ta
obesila na vrat in na vse grlo je čala:
“Moj Radko, moj mož!”
“Kdo si in kaj hočeš?”
Črna žena se je še tesneje oklepala njegovega vratu in mu nekoliko mirneje odgovorila:
“O, Radko, ali me več ne poznaš? — Svoje žene?”
“Nigana!” je kriknil ves iz
sebe France. “Torej so resnično duhovi?—Toda tvoj dih je tako topel — tako vroč kakor resnič-!no življenje.”
“Saj vendar nisem duh, saj imam meso in kri kakor ti, po-Iglej, saj živim — tvoja žena — i Nigana.”
j “Kako to? saj si vendar zgo-' rela v pastirski koči pri Krsna-
vopolju... Miloš je prisegel pri’ zvezdah, da si zgorela in na pogorišču so našli v pepelu tvoje briljantne okraske.”
“Takrat, ko nas je napadla turška roparska tolpa, je tičal Miloš precej daleč od nas v nekem grmu. Torej ni mogel vsega videti, kar se je zgodilo. — V naši družbi sem bila edina ženska samo jaz in Turki so me izvlekli iz koče. Vse moje tqva-riše so pa pahnili nazaj v kočo in jih z njo vred sežgali. — Vse svoje okraske sem izročila Dinu v varstvo — zlato je v ognju pogorelo, kamne so pa pozneje izkopali iz oglja in pepela ... Evo jih — ali jih mar ne poznaš?”
“Nigana! — Nigana! — J6"11 mogoče? Ali je resnica?
“Prisegam ti pri svetlih zvez dah.” mu je zatrjevala žena.
“Glas je tvoj — dih je tvoj— in ravni tako tvoja postava Toda tvoja barva — tvoja polt-“Ta barva ni naravna.	a
vendar poznaš sredstvo, s ka e rim si cigani barvajo kožo^. • Če se s tem štirikrat pomažeš, imaš kožo črno kakor oglje-“Pa čemu si se tako pobar' vala? zakaj si se tako skriva — zakaj si strašila ljudi? j° 1 vprašal ostro mož.”
(Dalje prihodnjič)	' J
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
I* I	| • ■ • v •
V blag spomin
12. OBLETNICE, ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE,
Charles Benevol
kj je umrl 11. septembra 1960
Ura slovesa pred leti je bila, težke ločitve spomin se budi, ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v našem življenju kot lučka gori. V miru božjem sladko snivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj!
Do svidenja na vekomaj!
Žalujoči:
MARIE — soproga hčere, vnuk in vnukinje in zet j e
Cleveland, O. 11. septembra 1972.
TUJSKI VODNIKI — Oslo in pet drugih mest na K°r^' škem je najelo posebne “tujske vodnike”, ki pomaga]0 jim obiskovalcem določenega cilja, da se ne izgube.
NAJClVlLIZIRANEJSI TRAKTOR — Tako so poimenovali njegovi izdelovalci na Angleškem traktor na sliki, ki ima kabino zavarovano proti hrupu in tresenju, je opremljen s prezračevalno napravo, ima ogrev in udobni naslonjač na vinilnih tleh. Traktor je bil razstavljen na ogled na razstavi poljedelskega orodja in'strojev v Stoneleigh na Angleškem.
--— -------~
SCHOOLMATES—This two-piece outfit’s as perfect in a math class as it is in a crafts class. The butcher apron of brown cotton suede tops a long-sleeved cotton shirt in a brown and white wallpaper stripe. White collar and cuffs add a fresh look to the Cinderella desigm _____<
NOVICE- i vsega sveta
NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže
NOVICE- popolnoma nepristranske
NOVICE- kolikor mogoče originalne
NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte to sosedu, ki še ni naročen nanjo
»č&Izr-f -
IZ NEKDANJIH DNI — Deklica stoji ob stari banjl^e(jfl, panje sede na trgu starine v New Yorku, pa jo, kot i 9 banja ne zanima dosti.	_______..
M
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNUŠKA TISKARNA VAM TISKA	.
KRASNA POROČNA VABIL PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
431-0628
6117 St Clair Avenue