PoMarlna, plačana.
Štev. 4.
Posamezna
V LJubljani, v petek dne 27. januarja 1922.	Leto V.

J

Oglasi:
ža I ibib x 60 taseratnega stolpiča mali Din 0-20, eralni D 0-30, poslano, posmrlnice i. reklame D 0-50-Večkratne objave popcst.
Izhaja vsak petek.
UpravnlStvo ,,Domovine" v LJnbljanl. Prede'nova nI. 54. Uredništvo ,,Domovine", Miklošičeva o. 16, Tel. 72.
Naročnina:
Mesečno Din 1*—, četrtletno Din 3'—, pol* letno Din C *—, celoletno Din 12.—.
Vsem naprednim županom, podžupanom, odbornikom in občinskim ta nikom
Dobra občinska uprava je predpogoj dobre in močne države.
Prav posebno velja to za našo državo, v kateri pomeni občina temelj vse državne zgradbe, in v kateri ima mnogo večji pomen, večje pravice in večje naloge kakor jih je imela prej. Ta položaj treba samo izkoristiti. Ni naloga občine samo izvrševanje ukazov, marveč glavno je delo v lastnem delokrogu, smotre-no delovanje za gospodarsko po-vzdigo naroda, pospeševanje vseh panog gospodarstva, zlasti kmetijske produkcije, obrti, industrije, reševanje velikih nalog, ki čakajo občine na socialnem in kulturnem polju.
Dobra in poštena uprava mora ustvariti jak in silen narod, mora ustvariti jako in silno državo.
Dolžnost je vseh tistih, ki sodelujejo pri občinski upravi, da delujejo v tej smeri. Da pa pojdemo po isti poti in olajšamo naloge, ki nas čakajo, smo osnovali društvo «Samo-uprava», ki naj združi v sebi vse one, ki hočejo bodisi s svetom, bo-< disi z dejanjem sodelovati v občin-i sirih upravah. «Samouprava» bo or-I ganizacija, v kateri se bomo medsebojno poučevali in krepili, pri kateri bomo iskali nasvete, katera bo zastopala v slučajih potrebe celokupne naše interese.
Namen «Samouprave» v zmislu pravil je:
1.)	da poučuje člane o zakonih in predpisih glede samoupravnih teles sploh, zlasti pa glede občinske uprave in posebnih potrebah občin ter o pospeševanju kulturnih in gospodarskih koristi občanov;
2.)	da čuva samoupravo občin in drugih samostojnih teles v okviru veljavnih zakonov in zasigura pravilno izvrševanje vseh samoupravnih pravic. — Društvo prireja redne in izredne društvene shode, strokovna predavanja o samoupravi, sklepa in odpošilja prošnje, spomenice in resolucije oblastvom in zakonodajnim odborom. .
Vabimo Vas, da pristopite!
Javite svoj pristop na naslov: «Samouprava», Ljubljana, tajništvo JDS., Narodni dom.
Dr. Juro Hrašovec,
župan v Celju.
*
Dr. Rikard Karba, župan v Kamniku.
Ciril Pire,
župan v Kranju.
Karel Rozman, župan v Novem mestu.
Za poštenost našega naroda
V nedeljo se je vršilo v «Unionu» v Ljubljani zborovanje pod lepim geslom: Za prerod naroda. Človek bi mislil, da se bo na takem zborovanju opustilo vsako strankarstvo in da se bo spričo razširjajoče se nemorale med narodom govorilo stvarno le o sredstvih, ki naj bi zaustavila pijančevanje, nepoštenost, podivjanost itd. — lastnosti, s kateri-'mi je okužila naš narod pred vsem 'dolgotrajna vojna. Žalibog se je imed klerikalnimi govorniki opažalo, tda so napeljavah vodo na svoj mlin. <Če bi jim bilo res ležeče na tem, (da pobijajo nemoralo, bi morali ! brezobzirno razkrinkati vse vzroke (današnje propadlosti.
Gotovo je med vzroki razširjajoče ise nepoštenosti med narodom tudi * [pisanje gotovih klerikalnih listov. 'Vzemite le v roke «Slovenskega go-jspodarja* in «Stražo», ki kar mrgo-llita osebnih najodurnejših napadov iin hujskanj, ne da bi svoje napade iin hujskanja dovolj utemeljevala. <«Straža» od 18. t. m. zagovarja iz-irecno, da se smejo nasprotniki bla-ttiti in sramotiti s kakršnimikoli sred-sstvi, in sicer navaja med drugim sle-edeče besede škofa dr. Mahniča: «Do-\voljeno je v mnogih slučajih osvetljevati nepoštenost in podlost ne-fprijatelja, smešiti njegovo nrav, sra-emotiti njegovo ime in priimek. In {posluževati se smemo k temu proze iiin stihov, resnobe in šale, karikature Mn vaeh umetnosti in sredstev. «Stra-
ža» se seveda zateka pod okrilje krščanstva, ki se naj očuva s takimi sredstvi proti nasprotnikom krščanstva.
Ako katoliško krščanstvo res ne bi imelo močnejših argumentov in opor, kot je blatenje nasprotnikov, poiem bi lahko rekli, da je katoliško krščanstvo svojo ulogo že doigralo. Naravnost nekaj sramotnega in podlega je, ako se danes, v 20. stoletju, u ecr.o priporočajo najogabnejša sredstva za širjenje in utrjevanje vzvišene krščanske misli.
Kaj ni drugih sredstev za obrambo katoliškega krščanstva? Zelo mnogo jih je, toda klerikalizem, ki je vzel vero v zakup in jo grdo oskrunil, jih ne pozna. Klerikalizem drži v rokah najnevednejše in zaostale ljudi našega naroda. Ti ljudje, od mladega navajeni verjeti slepo duhovniku vse, kar ta reče, si ne upajo misliti z lastno glavo. Klerikalci se zavedajo, da imajo za sabo množico topih in pokornih ovc, in mislijo, da zlasti danes v dobi splošne nepoštenosti bolj vleče ta način surovega boja za stranko, nego stvarnost. Ti ljudje so vzgojeni samo v strahu pred peklom in mislijo, da si zaslužijo nebesa že s tem, da se na zunaj pokorijo v vsem duhovščini. O globokem in prepričanem poštenju pri njih ni govora. Saj končno lahko nese koš grehov k spovedi, pa je dobro. Kako tudi naj bo priprost neveden človek druga-
čen, ako ne čuje v cerkvi skoro nič drugega, nego surovo strankarsko politiziranje.
Tako je danes pri nas na deželi, namesto da bi duhovščina, ki ima precej vpliva, izkoristila tega v idealne svrhe in navajala narod na pravo pot. Ne z blatenjem, temveč s čistimi Kristusovimi nauki brez politične primesi se bi moglo dovesti ljudstvo na pošteno pot.
Komur ni vsebina krščanstva sama dovolj močna opora za utrjevanje in širjenje krščanstva, ta ni veren in izkorišča le ljudsko babjever-nost in nerazumevnost v svoje strankarske svrhe.
Kam bomo prišli, ako se bo narod vzgajal po klerikalnem receptu? Po tem receptu, če se bi uveljavil, bi padli na kulturno stopinjo kakšnega zapuščenega poganskega naroda, ki misli, da služi bogu, ako ubija dru-governike.
Proti takšnim klerikalnim metodam se bomo borili z vso silo, ne z blatenjem in smešenjem, temveč stvarno. Ne maramo, da nam ubija klerikalizem poštenost med ljudstvom. Za moralo in poštenost bomo šli vedno v boj proti klerikaliz-mu in njegovemu lažikrščanstvu.
Spammske slillce h
Papež Benedikt XV. umrl
V nedelo ob 6. zjutraj je umrl papež Benedikt XV., po fojstvu italijanski plemenitaš, v 68. letu svoje starosti. Za papeža je bil izvoljen 1. 1914. Med svetovno vojno se je večkrat prizadeval, da bi pomiril bojujoče se stranke, toda zaman. Posrečilo pa se mu je doseči nekoliko uspehov na polju človekoljubja, zlasti v tem oziru, da so bojujoče države lepše ravnale z vojnimi ujetniki in bolj skrbele za gladno deco.
Papež Benedikt XV. je bil vnet Italijan in je kot tak podpiral vojne cilje Italije. Tudi si je prizadeval rešiti Avstrijo in Habsburžane, a njegov vpliv je bil premajhen. Kot goreč prijatelj Italijanov in Habsburžanov ni mogel biti papež Benedikt posebno naklonjen Jugoslovanom. Zato je odklanjal naše zahteve po slovanskem bogoslužju in v zasedenem ozemlju, zlasti v Istri, pa je bila njegova politika preveč fašistovska, saj se ni nikoli resno zavzel za preganjane naše rojake. V Sloveniji sami papež ni preprečil besnega divjanja katoliške duhovščine.
Volitev novega papeža se vrši dne 1. februarja. Tesarji in zidarji, ki naj po starem običaju zazidajo prostore, kjer se sestane takozvani konkla-ve, so že na delu. Tega konklava, ki izvoli papeža, se bo udeležilo, kakor se računa, 65 kardinalov, izmed katerih jih je samo v Rimu 22.
(Piše bivši ujetnik v Italiji.)
Dnevne žalostne vesti iz Primorja in drugih obmejnih krajev glede raznih «junaških činov» «kulturnih» Lahov me silijo, da opišem razne laške slabosti in navade, katere sem opazoval v dolgotrajnem vojnem ujetništvu. Ker sem bil tolmač pri raznih komandah, sem prišel v dotiko z vsemi mogočimi ljudmi — državljani Italije, tako s civilisti, kakor z vojaštvom. Podal bom popolnoma verodostojne podatke, ki sem jih sam doživel. V Italiji so sledeča večja plemena: Pijemontezi, Benečani, Mi-lanzi, Toskani-Etrurci, Rimljani, Na-politanci, Kalabreži, Sicilijanci in Sardinci. Med seboj se kavsajo ravno tako kot v naši državi razne stranke, toda s to razliko, da medsebojnega sovraštva ne kažejo na zunaj, kjer so vedno le Italijani, kar naj bo opomin našim strankarjem, ki se veselijo, če le morejo svojo komaj osvobojeno domovino blatiti pri sosednih, nam nasprotnih državah.
Pijemontezi so ustanovitelji Italije le zato, ker ostala plemena sploh niso bila sposobna za tako veliko misel. Je najbolj delavno pleme, še najbolj solidno in najmanj kričaško. To pa menda vsled tega, ker so neposredni sosedi Francozov, ki vplivajo na njih tako v jezikovnem kakor v ostalih ozirih. Opozarjam na pije-monteško narečje, v katerem prevladujejo gotove posebnosti francoščino. Največ industrije se nahaja v Pi-jemontu, najmanj analfabetov isto-tam. Pač pa je to pleme zelo ošabno, ponosno in kaže ta ponos napram ostalim plemenom, katere zaničuje. Nazivajo se sami za prave Italijane, ostale smatrajo za sebi podložne, oziroma manj vredne.
Milanezi (Lombardi) se prvim najbolj približujejo v vseh ozirih, le njihovo narečje ni več tako pod vplivom francoščine.
Benečanov vsa ostala plemena ne smatrajo za prave Lahe, menda zato, ker so stali dolgo pod avstrijsko vlado in ker je prebivalstvo preveč pomešano: Furlani, Slovenci, celo nekaj Nemcev tvorijo skoraj polovico vseh Benečanov. Ker so prebivalci večinoma siromašni koloni brez lastne zemlje, ne igrajo posebne vloge.
Toskani-Etrurci, sploh prebivalci apeninskega pogorja, se ponašajo s čistim narečjem in tudi z dobrim vinom. Vendar pa pripomnim, da sem vpraševal inteligenco, ali se smatra toskansko narečje za pismeni jezik, nakar se mi je odgovorilo, da pravilne pismene italijanščine ni, da pa se ravnajo začasno po jeziku, ki ga piše DAnunnzio in ga priznavajo za pravopisni jezik. Imel sem prilika spoznati, da tega D'Annunzijevega jezika ne razume nobeno pleme, k večjemu boljša inteligenca.
Rimljanov ne morem bolj natanko opisati, ker sem živel malo časa med njimi in sploh nisem opazil nič posebnega na njih.
Žalostno poglavje tvorijo sledeča plemena Napolitani, Kalabreži in Si-cilijani. Bolj nevednega ljudstva še nisem našel nikjer, čeravno sem precej sveta obhodil. Ako bi to ljudstvo primerjal z Macedonci, bi poslednjim delal krivico. Skoro se ni čuditi, da Lahi tako simpatizirajo z Albanci, saj se med temi poslednjimi dobijo ravno taki roparji, kakor med Albanci. Kalabreški ropar in najdivjejši Arnavt sta si podobna, kot dva krajcarja. Nevedni do skrajnosti, roparji in morilci do smrti, katere ne dočaka nihče v postelji, ti ljudje sploh nimajo pojma o kulturi in poštenosti. Kdor ni ubil vsaj 5 oseb, ni časti vreden. Davek se pobira ob asistenci vojaštva, pošta posluje le z velikansko izgubo države. Ako dospe pošta na naslovno postajo nedotaknjena, se ta vesela vest slavi kot 11. čudo sveta. Krvna osveta sicer ni več dovoljena, ali v navadi je še zmiraj vsled prevelike slabosti vlade. Ljudskih šol ne vzdržuje država, temveč morajo starši pouk za deco plačevati.. Uspeh je 90 odstotkov an-alfabetov v teh pokrajinah. Celo take osebe, ki so obiskovale šolo, pozabijo pri svojem divjem življenju pisanje in računanje. Videlo se je po pisarnah vse polno tujih ujetnikov, ki so opravljali na veliko čudo vse pisarniške posle bolje kot laški oficirji. Kot primer navedem komando Campo di Concentramento v Vero-ni. V vseh obširnih pisarnah ni bilo razen straž niti enega Laha, le pri posameznih oddelkih so bili poveljniki laški oficirji, ki pa so vse delo prepustili ujetnikom. Le tako je bilo mogoče, da sem preteknil vsa dnevna povelja 4. armade, tudi tajna povelja, si napravil sam zdravniško izpričevalo, potni list in prišel z vlakom v svojo domovino.
Vsi Lahi pa imajo lastnost: sovraštvo napram tujim narodom. Posebno proti jugoslovanskim ujetnikom so se obnašali nečloveško navzlic svoji 20001etni «kulturi». Za Jugoslovana ni bilo druge besede kot porco-Slavo (svinja-Slovan), potem klofute, stradanje in težko delo. V novembru leta 1919. je ležalo v Veroni 500 jugoslovanskih ujetnikov na golih tleh pod zemljo, vsi bolani na malariji, brez zdravniške pomoči, ob slabi hrani. Vse prošnje za pomoč so bile zaman, odgovor je bil vedno isti: čim več slovanskih svinj pocrka, tem manj se jih bo proti njim borilo. Tisti čas je bilo med la-
A. ROJ:
Pisma klerikalnega poslanca
svojemu župniku.
i.
Častiti g. župnik!
Jaz vzamem pero v svojo desno roko in Jim pišem, kakor sem obljubil, in poročam o svoji rajži v daljni Beograd in kako tukaj peljamo visoko politiko. Že na vožnji do Zidanega mosta so se začele sitnosti, ker me niso vsi ljudje poznali, da sem poslanec katoliške stranke in me kondukter ni pustil v prvem razredu, ker sem kadil fajfo in po tleh pljuval. Pa na Zidanem mostu so prišli iz Maribora gospod Korošec in so nas vse katoliške poslance iz Slovenije vzeli pod svojo komando in vse tako uravnali, da smo bili v enem vagonu skupaj, in so nam povedali, ke-daj moramo v Beogradu kimati, ke-daj ugovarjati in vpiti, kedaj po mizah razbijati. Pljuval pa sem zdaj pri oknu ven. V Zagrebu smo se
škimi oficirji splošno mnenje, da pride do vojne z Jugoslavijo. Prišle so sicer misije od Rdečega križa, ali pokazali so jim samo vzorno urejena manjša taborišča
Največji kulturni škandal je bila ujetniška bolnica v Veroni. Prejšnje pokrito strelišče so priredili za «pro-vizorično» bolnico, ji postavili za vodjo nekega laži-zdravnika, mesarja so ga nazivali ujetniki. Kdor je bil tako nesrečen, da ni mogel poprej mirno umreti in prišel v pest temu mesarju, je izdihnil gotovo na strelišču. Videl sem tam seznam umrlih, pregledal knjigo in našel 14. novembra 1919. tekočo številko 87.637. Toliko ubogih ujetnikov je do tačas izdihnilo v območju komande ujetni-škega taborišča v Veroni. Vzroki smrti: glad, malarija, kroglja. Dne 2. novembra 1919. je poskušalo pobegniti od tam 10 ujetnikov Jugoslovanov; bili so sestradani, brez moči, ujeli so jih zopet in štiri vpričo vseh ustrelili, a ne na begu, temveč kot vzgled drugim. Med ustreljenimi je bil tudi Fr. Prelog iz Starenove vasi pri Ljutomeru. Podobnih slučajev je bilo na tisoče; druge surovosti so doprinašali «kulturni» Lahi dnevno. Posebno so se odlikovali oficirji.
Jugoslovane je posebno mrzel advokat Alfonso Porello iz Licate. Ta Sicilijanec je bil tako omikan, da ga je osramotil mariborski petošolec zlasti v računstvu. Znal ni zračuniti niti enostavnih računov, ne on niti podporočnik - tehnik Piero Adobati iz Bergama in še neki drug laški vi-sokošolec. Pač pa so bili vsi trije fanatični Italijani. Adobati je celo de-zertiral od svoje čete k D'Annunzije-vim arditom na Reko in se proslavil pri tem nedoseženem bedaku. O zemljepisju vsi trije niso imeli pojma. Ko sem jim to očital, so se opravičevali, češ da so se učili samo italijanski zemljepis.
Ne vem, kako bi mogel zadostno izraziti svoje zaničevanje tej italijanski kulturi. Mogel bi povedati še več podatkov. Naj omenim le še časopisje. V nobeni deželi nimajo listi toliko vpliva na narod kot ravno na Laškem. Kriva je temu ljudska neiz-obrazba. Tu in tam se najdejo po vaseh osebe, ki znajo čitati. Okoli teh se zbere vsa vas in posluša vesti iz vsega sveta. Svoje sodbe si pri svoji omejenosti ne more nihče napraviti, zato sveto veruje vse, kar sliši. Kako pa pišejo laški listi, pa je našim državljanom dobro znano.
Pristopite vsi k Jugoslovanski Matici!
združili s katoliškimi poslanci iz Hrvaške; mislil sem, da jih je več. Eden od teh mi je rekel: «Prokleti I<ranjac!» Ko nisem hotel plačati treh litrov vina, pa je takoj dostavil: «J.....ti Boga!» Jaz sem se pomiril, ker je imenoval Boga kot katoliški mož. Hrvatje so res dobri pivci, pa mi katoliški Slovenci jih daleč prekosimo! Pa kaj bi se hvalil, kar je pa je, in to ni noben napuh, mislim. Pili smo skupaj in so izračunih, da mora plačati vsak tri litre — izpil sem dobre štiri — med nama povedano — pa kaj mislite, liter je tukaj bil po 60 kron! Tega pa ne, sem dejal, in zato je bil Hrvat hud. Pokazal sem jim pa le, da se držimo mi Slovenci starih navad tako, kakor katoliške vere.
V Beogradu pa se je vse izpreme-nilo. Pije se tam prav malo in sobe v hotelu so po 100 kron in tako urejene, da ne veš, kam bi stopil ali legel, da bi kaj ne ponemaril ali polomil, ter ne veš, kam bi pritisnil, da bi bila luč ali tema in ne veš, kje bi se umil ali opravil svojo potrebo.
Politični pregled
Na torkovi seji narodne skupščine je povzel naš zunanji minister dr. Ninčič besedo o smrti papeža Benedikta XV., ki je umrl v nedeljo zjutraj, in je izjavil, da ima pokojni papež za srbski narod mnogo zaslug,
ker se je za časa vojne pobrigal za srbske internirance in ujetnike v Nemčiji in Avstro-ogrski, da so dobivali gmotno pomoč od svete Stolice. H koncu svojega govora je pozval minister poslance, ki so ga poslušali stoje, naj zakličejo pokojniku: Slava!
Za zunanjim ministrom dr. Nin-čičem je odgovarjal finančni minister dr. Kumanudi na razna vprašanja
glede prometnega posojila.
Dr. Kumanudi je izjavil, da se 7 odstotno državno posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev uporabi le za ureditev prometa (za popravo in gradnjo železnic, pristanišč, cest itd.). Za te namene je uporabil prometni minister od cele vsote šele 82 milijonov dinarjev.
Te dni so se vršile na zasedenem ozemlju občinske vo-voiitve,
pri katerih so neodrešeni Siovenci zopet doživeli mnogo nasilja. V Trstu so fašisti in drugi italijanski nestrpneži razganjali slovenske volilce, tako da jih je le malo moglo oddati glasove. Vendar šb se Slovenci po vseh občinah dobro držali. Mnogo glasov so dobili tudi komunisti in druge italijanske zmerne stranke, ki obsojajo nestrpnost. Te volitve pomenijo poraz italijanskih fašistov in nacijo-nalistov,
zlasti slabo so se odrezali fašisti v Gorici, kjer so dobili od 40 občinskih svetnikov le 8. Slovenci so se najboljše držali v goriškem okrožju.
Z Italijo naši računi še vedno niso poravnani. Iz Rima je dospel te dni v Beograd naš tamošnji poslanik Antonijevič. Kakor se trdi, je prihod g. Antonijeviča v zvezi z nadaljevanjem pogajanj z Italijo,
da se rešijo vprašanja, ki čakajo rešitve med nami in Italijo. Med drugim gre tudi za izpraznitev ozemlja, ki ga nam mora Italija po rapallski pogodbi še izročiti. V Beogradu so mnenja, da je Italija sedaj pripravljena povoljno rešiti vsa sporna vprašanja.
Zaradi tega sem imel koj prvo jutro velike sitnosti, katerih ne bom natanko opisoval, in sem moral vse plačati za snaženje ter sem se hitro poslovil od te nerodne gostilne. Iskal sem stanovanja, kakor sem mogel, po vsem velikem mestu, a nazadnje sem slučajno naletel na katoliškega Slovenca, ki je tukaj črevljar že dolga leta in pomaga katoliško cerkev pometati. Ta vrli mož ima v predmestju malo hišo in zraven svinjak, katerega je po vojni prezidal v malo sobico, in to je meni odstopil za 20 dinarjev mesečno. Kaj mislijo, koliko si prihranim že samo na stanovanju za katoliško časopisje, ko imam 3600 dinarjev mesečno (120 dinarjev na dan kot poslanec! Poslal Jim bom tudi za škapulir, da mi ga pošljejo, ker ne vem, kake skušnjave me še čakajo tfckaj.
Stanovanje toraj imam- in po ceni, kar je glavno. Kaj zato, da ni v sobi ogledala in glavnika, saj imam na roki pet prstov, da se počešem, utni-jem se pa tudi včasih v kuhinji pri veseli ženi svojega hišnega gospo-
V soboto je končala v Šibeniku svoje delo naša komisija, ki je imela nalogo, da preišče, kdo je zakrivil, da je prišlo do spopadov med šibeniškim prebivalstvom in mornarji italijanskih vojnih ladli. Komisija je ugotovila, kakor se zagotavlja,
da so šibeniške dogodke zakrivit!
Italijani,
ki so vsled svoje nestrpnosti izzivali na našem ozemlju. Izid preiskave se bo predložil beograjski vladi, ki bo rešila spor z italijansko vlado.
Izmed vseh nasledstvenih držav se nahaja danes
Avstrija v najobupnejšem položaju. Tudi pri nas ni mnogokaj v redu, vendar pa se stanje v naši državi ne more primerjati z avstrijskimi razmerami. Avstrijska valuta je padla tako nizko, da dobimo že za okrog tri naše krone 100 avstrijskih kron. Avstrijska valuta pa bo še nadalje padala, ker izdaja Avstrija neprestano nekrit denar. Za ta slab denar Avstrija ne more nakupiti dovolj živil v inozemstvu. Ker se pridela doma v Avstriji zelo malo živil, se morajo danes revni sloji zlasti na Dunaju boriti z lakoto. Avstrijci beračijo za pomoč pri zapadnih velesilah, toda nihče se jih ne usmili.
Rusija je bila, kakor smo že zadnjič poročali, povabljena na svetovno gospodarsko konferenco v Genovi. Sedaj se Rusi bojijo te konference in boljševiški list «Pravda» svari pred genovskimi «volkovi». Na seji sovjetskih delegacij je izjavil ruski ljudski kor misar za vojsko Trocki, da Rusija ne dopusti vmešavanja v rusko-finski spor.
Med Rusijo in Finsko je namreč spor glede mej. Trocki gotovo misli, da bi zavezniki v Genovi pregovorili Ljenina, ki še hrta udeležiti genovske konference, da bi pristal na gotove zahteve zaveznikov v finsko-ruskem vprašanju. Vendar pa je Trocki izjavil, da se Rusija mora udeležiti genovske konference.
D opi&i
Poljanska dolina. Občni zbor Sokola za Gorenjo vas-Poljane za leto 1922. bo v nedeljo 29. januarja ob 3. (15. uri) popoldne v Gorenji vasi v društvenem domu. Udeležba članov in članic je obvezna. Udeležite se občnega zbora vsi, da s tem pokažete, da znate ceniti prosvetno delo Sokola in da se po-
darja. Tako sem prav zadovoljen in stanovitno pričakujem bojev s krivo-verniki in nevemiki v zbornici, za katere prosim Jihnega blagoslova in ostajam verni in pokorni
Janez Telebnik,
poslanec SLS.
Še nekaj! Bolezen Jihne gospo-« dične kuharice ni tako nevarna, kakor se je nama zdelo, ker mi je moja tukajšnja gospodinja pravila (— je tudi katoliška Slovenka —), da ni boljega zdravila za otekel popek, nego: dve dlaki od deviških oseb raznega spola in eden noht (tudi od deviške osebe) se sežge; pepel se dobro pomeša z mehkim kravjakom, segreje in od deviške osebe namaže na otekli popek. Je zlo močno zdravilo! Svetujem Jim, naj vzamejo eno kocino iz brk kakega Orla in en laš kake Marijine device, noht od Jihne roke in namažejo naj tudi sami, ker je najbolj zanesljivo!	J. T .
pohsonia zavedate dolžnosti in reda, ki ga vam naklada sokolski red in disciplina. Bratje, sestre, volili boste za to leto nov odbor. Ta odbor čaka veliko delo in težka naloga. Naše društvo je komaj poklicano v življenje, društveni dom bo treba šele dodelati. Tedaj dela in skrbi na vse strani. Zatorej glejte, da postavite za zdaj na čelo društva može, fante in dekleta, ki imajo trdno voljo povzdigniti društvo na ono stopnjo viška, ki ga mora zavzemati vsako sokolsko društvo. V nedeljo se prvič pozdravimo s sokolskim pozdravom: Zdravo! — Pri nas na Trati se bo vendar enkrat razširila šola iz dvo-razrednice v štirirazrednico, kar je že skrajnji čas z ozirom na število otrok in tudi za današnje življenjske zahteve. Ta zadeva se je vlekla že več kot deset let sem. Četudi je bila večina starišev za razširitev, so znali klerikalci, pravzaprav župnik Brejc in njegov zvesti drug, župan Pre-serc, stvar zavlačevati. Seveda župnik ni na škodi. Kaj pa on ve, kaj so otroci, kakšne skrbi napravljajo starišem, ki jih spravljajo h kruhu. Ravno tako je s Kumrom. On je med Yojno obogatel in zdaj ima edino te skrbi, kako in kaj bi obračal, da se mu bo kup še povečal. Zadnji pon-deljek je bila občinska seja in na tej seji je prodrl predlog občinskega odbornika in vodje demokratskih odbornikov Frana Jelovčana z 12 proti 8 glasovi, da se še letos vse potrebno ukrene v šolskem, poslopju in popravi, da se jeseni že lahko odpreta naslednja razreda. Za predlog sta glasovala tudi dva odbornika nasprotne stranke, ki pač znata bolje, ceniti napredek kot drugi župnikovi kimovci. Razveseljivo je to tem bolj, ker so po enega izmed teh dveh še med sejo poslali voz, da ga je pripeljal, a je kljub temu glasoval za dobro stvar in proti župniku, oziroma županu. Za Gorenjo vas, ki ima danes in bo imela tudi v prihodnje še dalje časa mnogo uslužbencev od finančne straže, carinarne, komande obmejnih čet, je vendar potrebna popolnejša ljudska šola. Kako je otroke drugam pošiljati, ve le ta, ki poizkusi sam. Pa kljub vsemu temu tako nasprotstvo! In zakaj? No, saj so sami na zadnji seji priznali, da v prvi vrsti zaradi liberalnih učiteljev, lužar je priznal celo toliko, da bi se nič ne upirali, če bi bilo tudi deset razredov in če bi na teh učilo tudi deset kaplanov. Vemo, dobro vemo, g. župnik Brejc, česa se bojite. Pa vam povemo: Bojite se zavednosti. To je vse. Pa če se tudi z vsemi štirimi upirate, mi bomo le naprej silili, dokler ne dosežemo tudi pri vas, da se boste držali le cerkve brez vsake politične primesi. Tudi to bomo dosegli, o tem smo trdno uverjeni. *
Planina pri Rakeku. Tu se širi vest, da nas bo zapustil naš nad vse nepriljubljeni g. župnik. Lahek bo ta udarec za nas in lahka bo ločitev. Tem večja in težja pa bo za g. župnika, ker se bo moral ločiti za vedno od planinske fare, dveh gruntov ter svoje in kaplanove bire, katere je užival. Težko, da bo imel na svoji novi fari tudi tako kakor je imel tukaj. Mi se bomo vdali v božjo voljo m bomo pretrpeli z lahkoto to «izgubo», ker g. župnik nas je vedno učil potrpeti, ako smo se pritožili zaradi bire ali kaj sličnega. Nekateri hudomušneži pravijo, da takega župnika še ni bilo in ga tudi ne bo, drugi zopet trdijo, ako bi imel priti zopet tak kot je ta, je bolje da ne pride, in bi mi potem hodili moliti k sv. Duhu. Tam stoji cerkev prazna in nas ne bi nihče zmerjal s prižnice in izpraševal v spovednici, kaj bere-bo. Ko sta prišla pred kratkim mladenič in mladenka k njemu zaradi
oklicev, jih je nahrulil: «No, aii sedaj prideta, ko sta se naveličala tako živeti? Sedaj, ko Vama že voda v grlo teče itd.» Razume se, da s takim nastopom ne bo pridobil ljudi, in da vera peša zaradi takih duhovnikov. Dokler ne bodo ljudje pametni, toliko časa tudi duhovni ne odnehajo, ker oni dobro vedo in poznajo pregovor, da pameten pri neumnem dobro živi. Dokler ljudstvo ne bo spoznalo takih izkoriščevalcev, kateri jim obetajo nebesa in vse najbolje na onem svetu, sami pa se bogatijo, debelijo, brezskrbno živijo na tem svetu, ker na oni svet prav malo mislijo. Gospodu župniku želimo srečno pot. Zapomni si naj, da je Planina bila samo ena, po kateri se
mu bo še «kovcalo». Župljani.
*
Vodice. Okrajno glavarstvo v Kamniku bi napravilo mnogim družinam veliko korist, če bi dalo podrejenim organom strikten ukaz, gostilne v gotovih Časih nadzorovati, kajti v občini se nahajajo gostilničarji, kojim so naredbe glede policijske ure, točenje žganja, oddaja jedil in prenočevanja tujcev jako malo znane: Žganje se oddaja in toči tudi ob sobotah zvečer po 6. uri in ob nedeljah in praznikih navadno celi dan in še ponoči, policijska ura pa jim je deveta briga, za tujca nimajo navadno ne jedil in ne prenočišča in ne hleva za živino — le žganja in zabavljanja proti državi in Srbom takim gostilnam nikdar ne zmanjka. Koliko denarja zapravijo ljudje v takih gostilnah brezpotrebno in koliko gorja napravijo doma v družinah. Preklinja, kvanta in hujska se v do-tičnih gostilnah kar na debelo in to največkrat v prisotnosti gostilničarja. Ob nedeljah in praznikh po mašah vrejo moški kar trumoma v omenjene gostilne nad žganje in dobijo je poljubne količne, in to vse se prakticira na katoliški podlagi iz ljubezni do
«bližnjega» in brez vsake kazni.
*
Bukovška občina pri Stični. Dopis v zadnji številki «Domovine» iz Kresnic nas je toliko navdušil, da tudi ini povemo svetu nekaj iz našega političnega življenja. Začnemo z občinskimi volitvami, pri katerih se je pokazalo toliko političnega nasprotja, da posledice še danes čutimo. Vso krivdo je nosil dosedanji župan Mulh, človek šušteršičevega kalibra, ki se je v dejanju in nehanju naučil spoštovati klerikalizem od znanega voditelja ter ob času občinskih volitev hotel uvesti le eno kandidatsko listo in sicer SLS. ter v to listo postavit svoje pristaše, to je vse dosedanje občinske odbornike. Ker se je pa začela oglašati tudi nasprotna struja SKS., je možičku upadel pogum, tako da iz bojazni pred samostojneži ni hotel kandidirati tudi na listi SLS., ker je videl, da njegov ugled pada in se dosedanja sila ne more več vzdržati. Vodstvo in agitacijo za SLS. je prevzel S. ter v skrbeh begal od hiše do hiše, da je končno po velikem trudu izpolnil svojo listo. Enako je bilo z agitatorji SKS. ter so eden pred drugim lovili podpise. Nista pa bili dve nasprotni si listi izgotovljeni, se je vzdignil nov pro-rok ter zmagoslavno razprostrl svoja krila nad okolico Št. Pavelske vasi ter v par dneh podjarmil vse nerazsodne volilce s sladkimi obljubami, da je edina rešitev za malega kmeta in delavca «Delavsko-kmečka republikanska stranka*, ali kakor so jo ljudje nazvali, komunistična stranka. A republikanskim voditeljem pa beseda «komunist» ni bila po godu in bilo je slišati, da hočejo tudi pri sodniji iskati zadoščenja, če bi jih kdo imenoval komuniste. Na ta način so vjeli nekaj nerazsodnih ljudi, ki so eden od drugega odvisni, ter s tem spravili skupaj do 40 volilcev. Prišel je med tem časom dan volitev, na katerih naj se zapečati vsaj za 3 leta usoda občine. Prvi so prišli na volišče klerikalci, agitacije ni bilo med niimi nobene, ker so vsi v svesti si svojega verskega prepričanja odločili svoje glasove. Nato je prišla gruča republikancev; le-ti so se vedli jako ponosno, glave so držali visoko v zrak ne oziraje se ne na desno ne na levo, vstavili so
se sredi občinske poti prisilno zbija-j joč šale ter kmalu potem skupno pre-; stopili volilni lokal. Težko stališče so! imeli samostojni; tiho neopaaeno jso pritekli na volišče, boječe glasovali in urno odšli, ker se je čuvar samostojne skrinjice izneveril ter ostal doma, ker lista SKS. ni biia sestavljena po njegovi volji. Volitev se je končala s sledečim izidom: klerikalci 4, komunisti 4, in samostojni 2 mandata. Volitev župana se je vršila po običajni navadi 8 dni po splošnih volitvah, ter je bil enoglasno s pomočjo samostojnih izvoljen nositelj liste republikancev g. Franc Balant posestnik v Zaborštu. Novoizvoljeni župan pa je takoj poslal na pristojno oblast izjavo, da on ni komunist, pač pa pristaš SLS. Razumljivo je, da ta izjava ni pomagala. Zato ga je začelo skrbeti kaj bo z njegovim mandatom, ker on ni bil pozvan kot drugi župani na zaobljubo. Potrkal je na nekaj vrat, a povsod so mu hladno izjavili, da čakajo na povelje Beograda, kajti bil je samo Beograd kompetenten razsojati o potrditvi komunističnih mandatov. Nekaj časa po tem dogodku pa je okrajno glavarstvo dalo nalog staremu županu, naj dodatno k štirim razveljavljenim komunističnim mandatom postavi sporazumna z volilci 4 nove kandidate, kajti po napadu na kralja (takrat regenta) in na ministra Draškoviča so bili razveljavljeni vsi mandati izvoljenih na komunistični podlagi. Tedaj pa je posvetil nov žarek upania. G. župan Mulh je zopet sprejel kandidaturo in napravil kompromis med 6. očmi, kar je bilo občanom do zadnjega trenotka neznano. Ali končno zopet i to ni obveljal). Župan je sprevidel, da so ne vzdrži na površju, zato je sklical na dan 8. t. m. nove županske volitve, ki naj se izvršijo med starim občinskim odborom iz 1. 1911. Pri tej priliki je bil za župana izvoljen g. Anton Polon-čič iz Grma. Ker pa on ni sprejel županske časti, se je kriza nadaljevala, ter se je povodom novih volitev na dan 15. t. m. definitivno končala in se je izvolil za župana g. Jožef Roje, posestnik v Št. Pavlu. Mož je sicer v taboru SLS., pa je priljubljen. Z njegovo izvolitvijo dobe dobro podporo občinski reveži. Od novo izvoljenih občinskih odbornikov seveda sedaj ni prišel nobeden v poštev. Pozivljemo merodajne oblasti, da bi kaj podobnega nikoli več ne dopustile in skušale čimpreje uresničiti ljudsko voljo, ker vse diši po starem kopitu in iz vrst davkoplačevalcev je čuti pritožbe, da bo prosilo prestop v sosednje občine, ker naštete zmešnjave že vsem presedajo. Kaj in koliko je dosedanji župan občini napravil dobrega" (?) in koliko slabega (!), pa prihranimo za prihodnjič.
Selška dolina. Zadnji čas dobivamo Selčani zopet lepa vabila v obliki cerkvenih davkov. Ta vabila se glasijo sledeče: «G. N. N. v Selcih. Za nova bronasta zvonova pri naši farni cerkvi prosim, da darujete za Vašo hišo 3000 ali 2900 kron. Selca, dne 15. januarja 1922. Janez Klepec, župnik. Bog Vam povrni.® Čudno se nam zdi pobiranje za cerkvene potrebe na ta način. Saj se vendar pri vsaki stvari, kjer gre za ogromne vsote, mora sestaviti potreben odbor, ki garantira za to, da se denar pravilno uporabi. Pametni ljudje sploh ne marajo pobirati sami denarja, da se izognejo raznim očitkom. Kaj ko bi eventuelni preostanek porabil za agitacijo proti tistim, ki bi denar darovali? Sploh smo pa mnenja, da v teh neznosnih dragih časih ni najvažnejše pobirati za zvonove, saj za silo zadostujejo sedanji, ki že ves čas povojne dobe zvonijo bogatim in revnim ter nikdo ne čuti, da bi preslabo zvonilo. Take vsote so veliko breme za naše posestnike, ki imajo malo dohodkov in že sedanje stroške težko zmagujejo; to bi bili državni davki za 10 let. Treba bi bilo predvsem gledati, da se kmetom dohodki zagotovijo. — Zadnji čas se pri nas obnavlja živinorejska zadruga, ki je bila svoj čas prva taka zadruga v Sloveniji. Živinorejski nadzornik je pregledoval živino in baje je ugotovil, da je živinoreja že skoro na ničli. Tukaj pa treba zastaviti vse
sile. Če pa se gospodu mudi za zvonove, mu svetujemo, da proda Kramar jo vo posestvo, ki cerkvi ni neobhodno potrebno, ter naj za to kupi zvonove.
*
Kranj. Preteklo nedeljo zvečer se je pripetila pri nas tekom razmeroma kratkega časa že tretja smrtna železniška nesreča. Pri uvozu na progi med uvoznim signalom in postajo Kranj je povozil vlak, ki je prihajal iz Tržiča, nekega na tiru ležečega človeka in mu odtrgal obe nogi. Ponesrečenec je bil okoli 30 let stari samski kurilniški delavec Matej Cof iz Tržiča. Težko ranjenega so prenesli takoj na postajo v Kranj, kjer mu je podelil železniški zdravnik dr. Šavnik prvo pomoč, nakar je bil odpeljan z vlakom v Ljubljano, a je že na potu umrl. Ponesrečeni Matej Cof je bil v nedeljo službeno prost in se je zato odpeljal v Kranj, kjer je ves dan popival. Kako je zašel na navedeno mesto, ki je oddaljeno skoro
kilometer od postaje, ni dognano. +
Braslovče. Pri nas so naenkrat povišali občinske doklade. Davki so že itak brez tega dovolj veliki, zdaj pa pride še to. Naš dekan hoče imeti popravljen farovž in farovška gospodarska poslopja, za kar mora seveda skrbeti občina. Zakaj pa hoče imeti dekan popravljen farovž, kateremu nič ne manjka in ki daje mnogo udobnejše bivališče nego ga ima marsikateri, ki mora sedaj plačevati povišane občinske doklade? Popravila niso toliko potrebna zaradi dekana samega, kakor zaradi kope njegovih sorodnikov, ki bivajo v farovžu. Za te njegove sorodnike pa plačuj cela fara. Skoro neverjetno je to, a je resnično. Čudne so razmere v naši fari, odkar se je preselil v večnost prejšnji priljubljeni dekan Hribernik. Dekan Hribernik je denar dajal ubožcem in ni imel nikoli posebnih potreb, sedanji dekan Medved pa kar vleče in vleče denar skupaj. Nikoli mu ga ni dosti. Samo, kam deva ves denar, to bi mi silno radi vedeli. Ljudje, ki imajo z dekanom opravka zaradi pruk v cerkvi in zaradi raznih drugih zadev, pri katerih je treba plačevati, se že kar zgražajo nad to čudno pohlepnostjo po denarju. Saj vendar ne vzdržuje s tem denarjem svojih sorodnikov! Rfdki so celo klerikalni pristaši, ki se ne zgražajo nad tem početjem. Res navdušen za dekana je menda le tisti občinski odbornik, ki je dejal, da bi bila velika čast za faro, če bi imela lep farovž. Če je že temu možicu toliko za lep farovž, pa naj obrne sam svojo denarnico in strese bankovce dekanu v roke. Radi bi ga gledali, kako kislo bi se držal, ko bi tiščal bankovce dekanu, kateremu bi nasprotno žarela lica od denarnega navdušenja. Res, slabi časi so prišli
nad nekdaj tako miroljubno faro. *
Nova Štifta pri Gornjem grad«.
Bil sem pri Novi Štifti na božji poti. Čudim se, kako imajo Novoštifčani pobožnega in za molitev navdušenega župnika. Vsako nedeljo molijo na prižnici za stariše, kateri baje ne privoščijo svojim otrokom pouka v krščanskem nauku in ne privoščijo prejemanja svetih zakramentov. Mislim pa, da gotovo stariši ne branijo svojim otrokom nikjer krščanskega nauka in prejemanja sv. zakramentov. Čudno se mi zdi, da g. župnik moli vse te molitve brezplačno m poleg tega še izmoli skoro polovico katekizma. Zakaj pa ne moli g. župnik tudi za bolnike zastonj? Ali ti ne potrebujejo nič njegove molitve? Seveda brezplačno g. župnik teg ne more moliti. Pri vsakem shodu * jezi in krega nad romarji. Zato ° čim dalje bolj začeli opuščati
pot, kar pa gotovo ni na korist cerkvi. Velika sloveča božja pot je bila Nova Štifta pri prejšnjem g. župniku, in tudi cerkev si je pridobila precejšno premoženje, kar se je sedaj vse znatno skrčilo. Pri krstu ima g. župnik tri razrede: prvi, drugi in tretji razred. In zakaj vse to? Ali si otrok, ki je krščen v prvem razredu, pridobi največ milosti za nebesa, v drugem manj in v tretjem najmanj? Ali je učil Kristus, ko je govoril svojim apostolom: «Pojdite po vsem svetu in učite vse narode in krščujte jih v tri razrede!» Ali misli g. župnik, da bodo nebesa tudi razdeljena v tri razrede? Tukaj uči on, da bomo pred božjim obličjem vsi enaki, a po njegovih dejanjih bi morali soditi, da to ni tako. Po duhovnih vera gor' in po njih gre vera dol'. Amen.	Romar.
Kmetijski glasnik
GtAVNI POGOJ ZA VEČJE PRIDELKE.
Oplotnica. Pri državnih kakor tudi pri občinskih volitvah so nam naši nasprotniki zvonili k pogrebu in trdili, da bomo demokrati popolnoma skakljali, toda demokratov noče biti konec. Dne 15. t. m. se je vršil občni zbor krajevne organizacije JDS. v: Oplotnici. Naredil se je delovni program organizacije, kako se bo v bodoče delovalo. Stvarno in premišljeno so gospodje razvijali svoje načrte, in če se bo to vse storilo, imamo lepo bodočnost pred seboj. Pri volitvah odbora so bili soglasno izvoljeni za predsednika g. Fran Petelinšek, kolar in posestnik, za podpredsednika g. Avgust Verbič, gozdarski upravitelj, za tajnika g. Ignac Pukl, posestnik, za blagajnika g. Jožef Lipuš, posestnik in gostilničar. Odborniki so: g. Fran Obrul, posestniški sin, g. Ferdo Hab-le, trgovec z lesom, g. Ivo Rudolf, trgovec z lesom, in namestnik g. Anton Meliva, gozdarski adjunkt. Imena odbora nam jamčijo, da se bo organizacija v bodoče še bolj razvila in delovala.
Polenfiak pri Ptuju. Našemu Po-platniku raste zopet greben. Niso še minuli trije meseci, ko je ta do skrajnosti nepriljubljeni duhovnik obljubil pri -škofijskem ordinarijatu v Mariboru, da se bo potrudil poravnati s svojimi farani, že zopet muči in šikanira ljudi, kjerkoli mu je mogoče. Tako zaračunava čudni zastopnik katoliške cerkve razne poroke in pogrebe, da se radi prevelikih stroškov marsikateri ne upa poročiti. Ljudje božji, pomislite, tia Kristusov namestnik za-računi za to, da nese svoj, iz naših žuljev rejen trebušček na 8 minut od cerkve oddaljeno pokopališče na iz-prehod, beri in reci 700 kron. Pa ko bi se gospod Poplatnik ob taki priliki vsaj spodobno obnašal! Ko so namreč zadnjo soboto pokopali posestnika Hrga, katerega poslednja želja je bila, da mu domači pevci zapojejo na grobu žalostinko, začne naš Poplatnik ob odprtem grobu kričati, kakor bi ga kdo na meh drl, da se brez njegovega dovoljenja ne sme peti. No, hvala bogu, bili so tudi možje navzoči, ki se no vstrašijo še tako divjega popov-skega razsajanja. Škofijski ordinarijat v Mariboru pa si usojamo vprašati, ali spada razgrajanje duhovnika ob odprtem grobu tudi k naukom svete katoliške cerkve! Še bolj ponižno pa vprašamo skrajno nepriljubljenega župnika Poplatnika, če je potrebna pismena prošnja za dovoljenje popeva-nja žalostink na pokopališču ter, če bi zadostoval na prošnji kolek za 5 dinarjev. — Farani.
Žalost.
Pogreba velikega bogataša barona Lionela Rotšilda (Rothschilda) se je udeležil tudi neki ubog star mož, ki je zelo presunljivo plakal.
«Zakaj se jočete tako,» ga je vprašal eden pogrebcev, «saj vendar niste sorodnik pokojnika».
«Ravno zato, ker nisem njegov sorodnik, mi je strašno hudo,* je od-vnit stari mož.
Množina kakor tudi kakovost pridelka se ravna poglavitno po rodovitosti zemlje. Kraji, ki imajo bolj rodovitno zemljo, imajo tudi bogatejše pridelke.
Rodovitost naše zemlje zboljšuje-mo v obče z gnojenjem in z obdelovanjem. Z obdelovanjem pripravljamo zemljo za setev in za uspešno rast. Z obdelovanjem pa vplivamo tudi na zboljšanje Zemljinih lastnosti in s tem vred pa na njeno večjo rodovitnost. Zato pa ni vseeno, kako se zemlja obdeluje. Z dobrim orodjem in pravočasnim in -pravilnim delom se zemlja veliko bolj obdela in v svoji rodovitosti veliko bolj podpira, kakor pa, če smo površni in jo le za silo obdelamo. Poglejte na njive raznih svojih sosedov, da se o tem prepričate!
Bolj ko se prizadeva kmetovalec svojo zemljo skrbno obdelati, lepše uspehe ima na svojih njivah.
Še bolj izdatno kakor z obdelovanjem pa pospešujemo rodovitost zemlje z dobrim gnojenjem. Zato lahko rečemo, da je dobro in pravilno gnojenje glavni pogoj za dosego večjih pridelkov. Z rednim in dobrim gnojenjem najbolj vplivamo na zboljšanje zemljine rodovitosti. Ako se po raznih naprednih krajih hvalijo z večjo rodovitostjo zemlje in z večjimi pridelki, moramo pripisati te uspehe nadaljevalno dobremu gnojenju. Z rednim in dobrim gnojenjem bomo tudi pri nas največ dosegli. S takim gnojenjem ne vračamo zemlji samo tistih snovi, ki jih njej odtegujemo z vsakoletnimi pridelki, ampak z dobrim gnojenjem pomnožu-jemo zalogo gnojilnih in redilnih snovi, obenem pa zboljšujemo vse druge lastnosti zemlje in njeno delavnost, s čimer se najuspešneje dvigne tudi vsa njena rodovitost in moč za proizvajanje bogatejših pridelkov. Na ta način privedemo sčasoma tudi našo sedaj manj rodovitno zemljo na višjo stopnjo rodovitosti. V taki zemlji se množi črna prst in z njo vred vsi tisti številni pogoji in tista jačja delavnost, ki jo potrebujemo za povzdigo njene rodovitosti.
Po tej poti so prišli gospodarji po drugih krajih do bolj rodovitne zemlje in po tej poti moramo tudi pri nas hoditi, če hočemo zboljšati in povečati naše pridelke. V dobrem delu in zlasti v nadaljevalno dobrem gnojenju imamo tista sredstva, ki nas privedejo do večjih pridelkov!
jila draga in ker je znano, da ne pokažejo na vsaki zemlji enako ugodne uspehe, kar je tudi povsem naravno.
Zato je pa naša naloga, da se z vrednostjo umetnih gnojil za naše razmere povsod seznanimo in da se prepričamo, koliko so vredni za zboljšanje naših pridelkov.
V ta namen je pa treba, da delamo gnojilne poizkuse.
Ti poizkusi bi se morali povsod prirejati, in sicer v malem. Vsak boljši gospodar, ki mu je napredek njegove kmetije pri srcu, bi moral na-pravljati take poizkuse, in sicer zunaj na njivah, pri dotičnih sadežih, katerim želi pomagati z umetnimi gnojili. Za umetna gnojila naj se odloči v tem slučaju le en del tiste njive, ki je obdelana ali ki se ima obdelati za dotični sadež. Seveda je treba potem končne uspehe na tako gnojenih prostorih točno primerjati z uspehi na negnojenih prostorih in izkazati z računi nazadnje tudi denarni uspeh umetnega gnojenja.
Ob potrebnem zanimanju bi se bili lahko ti poizkusi že povsod delali in bi bilo danes vprašanje umetnega gnojenja lahko že bolj razčiščeno kakor je. Zlasti našim kmetijskim organizacijam, posebej kmetijskim podružnicam, pripada hvaležna naloga, da organizirajo gnojilne poizkuse z umetnimi gnojili. Kar smo v tem pogledu zamudili, naj se čim prej popravi!
Potrebno je, da se poučimo o dejanski vrednosti umetnih gnojil za različne kmetijske rastline in za različno zemljo in to se da najprej in najceneje doseči, ako napravljamo gnojilne poizkuse.
DELAJMO POSKUSE Z UMETNIMI GNOJILI.
Umetna gnojila so našim gospodarjem še vse premalo znana, premalo glede sestave in glede vrednosti kakor tudi glede učinkovanja pri raznih rastlinah. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da jim premalo zaupajo in da je raba umetnih gnojil sploh manj razširjena, kakor bi bilo želeti.
Kakor je treba, da se umetna gnojila bolj splošno udomačijo, tako je pa po drugi strani vendarle treba tudi gotove previdnosti. Ni zadosti, da umetna gnojila učinkujejo in da se pozna njih ugodni uspeh v boljšem razvoju dotičnih rastlin. Treba je tudi, da se umetna gnojila izplačajo in da se pokaže tudi denarno večji uspeh. Danes je na to tem bolj gledati, ker so postala umetna gno-
* Popravek vsled tiskovne pomote.
V zadnji številki naj se čita na str. 4. namesto «v ledeni in suhi kleti» pravilno «v hladni in suhi kleti», dalje namesto «božjega počutka» pravilno «boljšega počutka», in namesto «ste-nju» pravilno «stanju».
SADNI VRTOVI BREZ GNOJA.
Sadni vrtovi nam dajejo dvojne
dohodke: travo in sadje. Pridelek krme je lahko prav bogat, če gnojimo sadni vrt. Po tri košnje lahko dobimo in več, če jih rabimo za zeleno krmo. Dohodki v sadju so pa v tem slučaju tudi lepi, kajti gnoj zaleže travi in pomaga obenem tudi sadnemu drevju do večje rodovitosti.
Koder se sadnim vrtovom redno gnoji, tam lahko opazujemo večjo rodovitost sadnega drevja. Posebno ugodno vpliva na sadnih vrtovih gnojnica.
Pri nas se gnojenje sadnih vrtov rado opušča ali se pa izvršuje na način, da ne more biti nobenega pravega uspeha. Mislim namreč na to navado naših gospodarjev, da puščajo gnojnico iz hleva naravnost odtekati na sadni vrt (ki leži seveda zadaj za hlevom). Na ta način se pa slabo gnoji. Mesta ob gnojničnem jarku so v tem slučaju pregnojena. Na takih mestih raste potem bohotno ščavje, paličasie kobulnice in druga malovredna zelišča. Na ta način se gnojnica trati. Po vsem drugem prostoru se pa gnojnica komaj pozna in je vse gnojenje premalo izdatno in tudi neenakomerno.
Še slabše pa ravnajo tisti gospodarji, ki sadnih vrtov sploh ne gno-je in jih prepuščajo zgolj svoji usodi in ki se zanašajo zgolj na «sadno le-tino», od katere je po njihovem mnenju vse odvisno. Po takih vrtovih ne more biti pravega uspeha, ne pri košnji, ne pri sadju. Zato se pa ni čuditi, da so po takih vrtovih letine tako redke in tako neredne. Brez gnojenja ne more biti ne sadja ne trave, ker ima zemlja premalo moči, da bi zalagala sadno drevje s potrebnim, živežem. Pomanjkanje v zemlji se kaže tudi v pomanjkanju sadja in trave. Nasprotno opazujemo po tako zanemarjenih sadnih vrtovih slabo rast, mah, lišaje in kar je
še s tem v zvezi. Slabo rastoče drevje je tudi boleznim bolj podvrženo, tako da je škoda na vse strani velika Ne puščajmo tedaj sadnih vrtov brez gnoja, ampak dajmo jih redno gnojiti vsako leto! Uverjeni smo lahko, da nam bodo v tem slučaju hvaležno povračali to delo, kakor ga povračajo po drugih deželah, kjer so se navadili gospodarji redno gnojiti svoje sadne vrtove in kjer se leto za letom hvalijo s svojimi ugodnimi pridelki,
MLEČNOST NAŠIH KRAV.
Pri kravah moramo gledati v prvi vrsti na mlečnost, kajti z mlekom nam danes največ koristijo. Glede mlečnosti so pa naše živali kaj različne. Tako nam dajejo nekatere krave komaj po 10001 mleka, druge po 1500 do 20001, in sicer ob enakih pogojih in pri enaki teži. Ta različna mlečnost se ravna v prvi vrsti po naravnem svojstvu posameznih živali t. j. po naravnem razvoju mlečnosti, ki je lastna posameznim živalim. Ker se mleko danes lahko proda in dobro proda, nam ne sme biti vseeno, koliko nam krave molzejo. Na vsak način se moramo brigati, da nam krave použito krmo čirnbolje vnovčijo in da redimo zaradi tega kolikor mogoče dobre mlekarice.
Dobra molzna krava nam mora dati saj štirikrat toliko mleka kakor je težka, tedaj pri teži 500 kg saj 2000 litrov, oziroma kg mleka. Prav dobre molznice nam dajejo tudi po petkrat in tudi eestkrat toliko mleka, kakor so težke, tedaj v tem slučaju po 2500 do 30001 mleka. Težje živali nam dajejo toliko več. V Švici n. pr. tudi po 5000 do 60001 mleka Te razlike se močno poznajo \ denarnih prejemkih, kajti če molze ena krava n. pr. samo 1000 1, druga pa 2000 1, znaša ta razlika pri ceni mleka po 5 K liter, celih 5000 K! Iq je pa velikanska razlika, ki je ne smemo prezirati.
Če vzamemo, da traja molzna doba pri kravi na leto 300 dni, tedaj nam molze krava, ki daje vsega skupaj 2000 litrov mleka na leto, po-prek na "dan po 6-61 (20001:300), kar je v naših razmerah in povprečno dosti lep uspeh.
Razen po naravnih svojstvih posameznih živali se pa ravna mlečnost poglavitno po krmi, ki jo poklada-mo molzni živini. Zato pa lahko rečemo, da je različno mlečnost, ki jo nahajamo in opazujemo pri naših kravah, pripisati tudi različni krmi, ki jo pokladamo tem živalim. In prav v dobri krmi moramo zazreti pri nas tisto sredstvo, s katerim treba pred vsem pospeševati in zbolj-ševati mlečnost naših krav. Dobre molznice je težko kupovati in težko prebirati, ker jih nihče rad ne proda ali pa zamenja. S skrbnim odbiranjem domačih živali in s pomočjo dobrih plemenjakov si jih moramo vzgojiti in z dobro rejo in strežbo izpopolniti, da postanejo dobre in prav dobre molznice!
NAŠE NAPAKE PRI REJI PLEMENSKIH SVINJ.
Naši kraji in naše posestne razmere so ugodne za rejo plemenskih svinj, ki je zaradi tega tudi tu in tam razširjena. Ta reja bi bila pa lahko bolj uspešna, ako bi vpoštevali vse to, kar je za rejo takih svinj važnega in potrebnega.
Predvsem delamo to napako, da držimo svinje vse preveč v svinjakih in da jim nudimo vse premalo prilike za gibanje na prostem in za pašo. Plemenske živali morajo ven! Zaprta reja takih živali je pa naravnost kvarna. Če tiče živali leto in dan po svinjakih in pridejo le takrat
auj,, kadar se svinjaki' kidajo, potem ■e moremo pričakovati ugodnih aspehov. Izkušnje nas uče, da so svinje v tem slučaju manj rodovitne, da so slabše dojke in da so tudi bo-tezcšsk bolj podvržene. Pri taki zaprti reji se tudi praseta slabše razvijajo, Plemenska svinja mora ven, se »ora zadostno premikati in po možnosti pasti. Taki mali ograjeni prostori, kakor jih imamo tik naših svi-ajakov, ki so pravcata svinjska gnojišča in nič drugega, nudijo premalo prilike za gibanje. Take živali potrebujejo več prostora, na dvorišču, na bližnji trati, da se zadostno izpre-hodijo in da lahko tudi nekoliko po zemlji rijejo. Vse to je prašičji naravi potrebno. Pri taki reji se živali dobro počutijo, ostanejo zdrave in vse bolj sposobne za plemensko rabo. Uvažujmo to in skrbimo, da pridejo plemenske svinje zadosti ven in <da se, če le mogoče, tudi pasejo! Vste to zahteva uspešna reja, zahtevo pa tudi naši stisnjeni in temni svimjaki, ki nikakor ne zadovoljujejo pottrebe plemenih živali. Čim slabši so »vinjaki, tem bolj je treba skrbeti za premembo na planem.
So pa še druge napake, ki jih de-lamo pri reji plemenskih svinj.
In danes opozarjam na to napako, dta se vodijo po plemenu tudi prehlade svinje, ki še niso dosti razvite In dosti dorasle. Ta napaka se še tu m tam dogaja na veliko škodo do-tičme reje. Prezgodaj vbrejene mladice ne le ne dajejo zadosti krepkega zarrods ampak ga navadno tudi preživljati ne morejo.. Če ni svinja raz-vifca, tudi praseta ne morejo biti razvita. Navadno so taka praseta sla-boitna in zanikarna, se slabo redijo in tudi rada poginejo, tako da imamo navsezadnje poleg mnogega truda in stroškov — samo izgubo. Ta napaka se še huje maščuje, če je tudi merjasec slab in za pleme premalo tpcosoben. Mlada svinja je za pleme-«jeenje godna, ko je 8 do 10 mesecev slaara in pozneje, kar se ravna tudi po i ton, kako je životno razvita. Šele v tej starosti naj se pripušča, in bo več 9reče pri mladičih
bro poznati. Ni zadosti, da se vzamejo iz peharja le najlepša jajca od zadnjega tedna, ampak treba, da se odberejo od najboljših jajčaric, če so tudi nekoliko starejša. Po takih živalih lahko pričakujemo zarod, ki bo ravno tako dober in, če imamo dobre peteline, lahko še boljši kakor so materne živali.
Za valjenje je dalje najbolje odbi-rati jajca kokoši, ki so v drugem in tretjem letu starosti, ker so v tem času kokoši najbolj nesne in dajejo najlepša jajca. Pri jajcih samih je pa gledati, da so povsem pravilno razvita, tako glede oblike kakor tudi glede lupine. Lupina bodi gladka in čista. Jajca morajo biti samo ob sebi umevno tudi dobro oplojena in po možnosti sveža. Več ko 14 dni stara jajca niso več povsem zanesljivo dobra.
Če nimamo doma dobrih kur, je prav, če si preskrbimo jajca za valjenje od soseda, ki je znan zaradi svoje uspešne reje ali pa iz znanih perutninskih vzrejališč.
ODBIRANJE JAJC ZA VALJENJE.
Naše perutninarstvo potrebuje napredka. Začeti pa moramo pri korenini. Kokoši nam koristijo največ z jajci. Čim več jajc in čim lepša jajca nam kokoš znese, temveč je vredna za pleme in tudi za užitek. Šele v drugi •vrsti gledamo na to, koliko je vred-aa za prirejo piščancev in koliko za meso. Naše domače kokoši so zelo različne jajčarice. Imamo živali, ki v drtugera ali tretjem letu znesejo ko-majj po 70 jajc, pa tudi take, ki dajejo) na leto po 120 jajc in še več, tudi po 160 do 180 jajc.
Ce hočemo našo rejo in z njo vre«! tudi njene prihodke izboljšati, potem nam ne sme biti vseeno, od kakiih kokoši jemljemo jajca za valjenje. V tem slučaju ni zadosti, da gledamo samo na lepoto in težo jajc it pa na to, da so sveža, ampak treba je gledati na to, da jih jemljemo od najboljših naših kokoši, kajti po jajcih se prenašajo lastnosti tudi na zarod. Od slabih kokoši ne moremo zahtevati zaroda, ki bi se odlikoval po posebni rodovitnosti. Važen je pri tem seveda tudi vpliv petelina, kajtii s slabimi petelini se kvari plo-dovritost dobrih jajčaric. Škoda le, 4a se pri nas vpliv petelina rado podlcenjuje in zato rado premalo vpoššteva od strani naših gospodinj. Ni zzadosti, da so jajca oplojena, treba (tudi, da so oplojena po dobrih plemienjakih in takih, ki niso sorod-■e kkrvi!
ČČe hoče gospodinja vplivati z od-btraiuijem jajc na zboljšanje reje, po~ ■iena «ora predvsem svoje kokoši do-
Gosoodarstvo
VINARSKI IN SADJARSKI TEČAJI.
Državna kmetijska šola na Grmu priredi tekom leta 1922. vinarske in sadjarske tečaje, in sicer:
I.	Vinarski tečaji:
Dne 15. in 16. februarja: pouk o napravi novih vinogradov in režnji vinske trte.
Dne 23. marca: pouk o suhem cepljenju, stratificiranju, vlaganju in saditvi trt.
Dne 14. junija: pouk o zelenem cepljenju trt in zatiranju škodljivcev.
II.	Sadjarski tečaji:
D«e 9., 10. in 11. marca: pouk o vzgoji sadnega drevja v drevesnicah, napravi sadovnjakov, oskrbovanju in cepljenju sadnega drevja.
Dne 15. junija: pouk o okuliranju sadnega drevja in zatiranju sadnih škodljivcev.
Dne 14. in 15. septembra: pouk o uporabi sadja.
Pri tečajih poučujeta ravnatelj B. Skalickv in strokovni učitelj Fr. Ha-fol. Pouk je teoretičen in praktičen. Priglasitve sprejema do 14. februarja ravnateljstvo drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
USPEHI SADNIH OGLEDOV.
Minulo jesen je priredil oddelek za kmetijstvo pokrajinske uprave za Slovenijo po svojih strokovnih organih več sadnih ogledov po Sloveniji z namenom, da se prouči, katere pomološke in domače sadne vrste so kljub skrajno slabi sadni letini vendarle povoljno obrodile.
Sadni ogledi so se izvršili v Šmar-jeti, Žabnici, Pišecah, Globokem, pri Sv. Petru na Medvedjem selu, v Ptuju, Mariboru in Guštanju.
Vobče so bile razmere za prirejanje takih ogledov precej neugodne. Ponekod je bilo spričo preslabe sadne letine malo zanimanja, ponekod pa je sadje dozorelo že mesec dni prej kakor običajno, zaradi česar so se vršili ogledi deloma prepozno. Splošno slabo razpoloženje kmetske-ga prebivalstva spričo nenavadne suše je kočno enako slabo vplivalo na udeležbo pri teh prireditvah.
Kljub različnim oviram pa se je vendarle dognalo, da so nekatere znane in že uvedene pomološke vrste vzlic neugodni pomladi in katastrofalni suši vsaj deloma obrodile (tako kanadska, mašancgar, bobo-vec, šampanjska reneta i. dr.). Proučilo se je tudi nekaj domačih vrst, ki so vredne, da se razmnožujejo in širijo po dotičnih sadnih pokrajinah (kakor trdika, vidvanjka in druge).
Da se doseže v tem oziru boljši uspeh, se bodo v prihodnje prirejale po večjih središčih posameznih sadjarskih pokrajin majhne krajevne sadne razstave, na katerih se bodo določali točno sadni izbori za dotič-ne pokrajine. Prirediti bo treba tudi posebne razstave za češnje, moštni-ce, orehe in breskve.
= Vrednost denarja. Dne 24. t. m.
se je dobilo: za okoli 3 naše krone 100 avstrijskih kron, za 44 do 45 naših kron 100 madžarskih kron, za 590 do 600 naših kron 100 češkoslovaških kron, za 302 do 303 naše krone 1 dolar, za 1320 naših kron 100 laških lir, za 148 naših kron 100 nemških mark, za 2150 naših kron 100 francoskih frankov.
== Žitne cene. Pretekli teden se je tržila na Hrvatskem pšenica do 1520 do 1540 K, koruza po 1120 do 1150 kron, oves po 970 do 1000 K. Za bosenski oves se je zahtevalo že 1020 do 1030 K.
= Vinske cene v Banatu. Bela vina v kleti stanejo 37 in pol dinarja po hektoprocentu do 10% alkohola, za močnejša se zahteva 40 do 42 dinarjev po hektoprocentu. Otelo (črno) stane 45 dinarjev po hektoprocentu. Kupuje se malo.
—	Žitne cene na Poljskem. Na Poljskem stane lkg pšenice 105 do 110 poljskih mark, lkg koruze 92 do 93 poljskih mark. V naših kronah bi stalo torej na Poljskem 100 kilogramov pšenice 1250 do 1300 kron.
—	K naši lesni trgovini z inozemstvom. Kakor poroča naša delegacija iz Smirne, je bil doslej brezuspešen ves trud, pripraviti tam trg za naš les. V zadnjem času se je končno posrečilo dobiti naročilo za 400 m3 stavbenega lesa, toda se ni mogla dobiti ladja, ki bi les odpremila. Veliko konkurenco nam dela v gradbenem lesu Rumunija, ki ga prodaja po 12 do 13 turških funtov za 1 m3, dočim naši trgovci zahtevajo 200 italijanskih lir. V zadnjem času prihaja na smirnski trg tudi švedski les,
—	Državne blagajne morajo sprejemati petdinarske bankovce. Nasproti vestem, da državne blagajne ne sprejemajo več petdinarskih bankovcev, izjavlja finančna delegacija v Ljubljani, da morajo finančna (deželna) blagajna in vsi davčni uradi sprejemati petdinarske bankovce, dokler ne dobijo od finančne delegacije kakega drugega navodila.
= Ustanovni občni zbor mednarodne trgovsko - spedicijske delniške družbe «Orient» se je vršil 19. t. m. v Mariboru. Družba «Orient», ki ima centralo v Mariboru, je osnovala v Ljubljani svojo podružnico (Scdna ulica 3). Nadalje ima ekspoziture v Beogradu, Zagrebu, Subo-tici, Bakru, Barošu, Rakeku in na Jesenicah. Družba «Orient» je stopila v interesno skupnost s spedicij-sko tvrdko «Čechoslavijo» v Pragi, ki ima nad 20 podružnic, in s spedi-cijsko tvrdko August Dworschak na Dunaju. V upravni svet sta bila med drugimi izvoljena za predsednika g. Janko Tavčar, industrijalec v Mariboru, in za podpredsednika g. Anton Kolenc, veletržec v Celju.
= Naše železnice. Ministrstvo za promet objavlja sledečo statistiko naših železnic: Naša država ima 8085 km železniške proge. Od teh odpade na zagrebško direkcijo s Slovenijo 2782 km. Kar se tiče privatnih železnic, znaša dolžina njihovih prog 1200 km. Dolžina vseh prog znaša torej v državi 9285 km. Ako se upošteva še nedovršene proge Niš-Knjaževac, Bosanski Novi-Bihač in nekatere druge privatne proge, znašajo vse proge nad 9500 km. Na državnih železnicah je okoli 80.000
uslužbencev, na privatnih pa nad 15 tisoč. Za promet imajo državne železnice 1392 lokomotiv in 28.560 vagonov, za ozkotirne proge pa 431 lokomotiv in 7198 vagonov. Na privatnih železnicah je 458 lokomotiv in 6743 vagonov.
—	Izplačanje zavarovalnin inozemskih zavarovalnih družb. Odele-nje za izvršenje mednarodnih dogovorov v zunanjem ministrstvu priporoča onim, ki so se zavarovali, da do končnega rešenja tega vprašanja plačajo premije v jugoslovanskih kronah, oziroma ako zavarovalna družba ne bi sprejela premije v dinarjih, da jih deponirajo pri sodiščih in da družbo o tem obvestijo. Izplačanje dospelih zavarovalnin naj se ravno tako zahteva v jugoslovanskih kronah, a izplačanje v avstrijskih ali madžarskih kronah naj se ne sprejme.
—	Iz seje načelnikov obrtnih zadrug. V prostorih zveze obrtnih zadrug v Ljubljani so se vršila posvetovanja načelnikov posameznih obrtnih zadrug, katerim je predsedoval predsednik zveze Engelbert Fran-chetti. V imenu trgovske in obrtniške zbornice je bil prisoten koncept-ni pristav dr. Ivan Pless. Razpravljalo se je o davku in o cenilnih komisijah. Obširna debata se je tudi vršila o vprašanju uvedbe devetur-nega delavnika. Končno se je sklenilo, da se dne 5. februarja skliče v Mestnem domu velik javen shod samostojnih obrtnikov s sledečim programom: 1.) Ugovor proti odmeri osebne dohodnine, davka na vojne dobičke in poslovni promet. 2.) Izvrševanje različnih obrti v državnih delavnicah. 3.) Raznoterosti.
= Velik shod dolenjskih obrtnikov, obrtnih društev in organizacij bo dne 5. februarja v novomeškem « Narodnem domu». Obrtniki, vsi na shod!
= Za Obrtno razstavo v Mariboru, ki se bo vršila meseca septembra, vlada veliko zanimanje. Računa se, da bo približno 500 razstavljalcev. Razstavo priredi slovensko obrtno društvo, kakor smo že poročali.
==■ Dobava brona. Ravnateljstvo^ državnih železnic v Sarajevu razpisuje dobavo raznovrstnega brona. Pismene ponudbe je vložiti najkes-neje do 20. februarja do 12. ure opoldne. Predmetni razpis je na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
—	Nemški železniški vagoni prispeli. Pred par dnevi je prispela iz Nemčije prva partija železniških voz na račun nemške vojne odškodnine. Na meji je ta transport nekaj dni zastal, ker je carinama zahtevala, da plača država carino za uvožene železniške vozove. Šele po nalogu finančnega ministra so bili vagoni prepuščeni preko meje.
= IV. mednarodni vzorčni sejem v Pragi se vrši letos v času od 12. do 19. marca 1922.
S^kolsfvo
Sokol v Višnji gori ima redni občni zbor dne 29. januarja ob 3. uri popoldne v svojem domu.
Sokol v Logatcu ima občni zbor 29. t. m. pri br. Riharju v Gornjem Logatcu ob pol 16. uri.
Sokol v Dobu poroča: O priliki godovanja g. Antona Videmška sla darovala za Sokola v Dobu gg. J. Birk in I. Matičič vsak po 100 Din. V isti namen se je nabralo med gosti g. Antona Sameja 50 Din 75 p.
Sokol v Ljutomeru ima v nedeljo 29. t. m. ob 14. občni zbor v telovadnici meščanske šole.
Sokol v Ptuju ima občni zbor 28. t. m. ob 20. v spodnji dvorani Narodnega doma.
Beležke
+ Sestanek krajevne organizacije JDS v Hrastniku se je vršil v nedeljo v gostilni gosp. Dolinška. Bil je lepo obiskan. Zlasti mnogo je bilo obrtnikov in delavcev. O političnem položaju in programu JDS je poročal dr. Kramer, katerega izvajanja so bila sprejeta z velikim odobravanjem. O obrtniških zadevah je govoril gosp. Rebek iz Celja, o organizaciji pa tajnik JDS. Tudi ta dva poročila so navzoči glasno odobravali. Sestanek, ki ga je lepo vodil predsednik organizacije JDS šolski ravnatelj Gnus, je trajal nad tri ure ter napravil na vse navzoče, tudi na nasprotnike najlepši vtis.
-)- Cita spet na varnem. Razcesa-rica Cita, ki je zdaj za časa bivanja v Švici hotela poskusiti s spletkami svojo srečo na Madžarskem, je morala zopet nazaj na Madeiro. Če se je sedaj končno udala v svojo usodo, je pa težko verjetno, ker je, kakor pravijo, zelo odločna ženska. Karlu, ki je pijanček, je pa gotovo postalo dobro vino važnejše vprašanje, nego vprašanje madžarske krone.
+ Davki. Z dežele prihajajo tožbe, kake davke da treba plačevati. Vsi, ki nam pišejo, pa vendar razumevajo, da je danes položaj tak, da je davke treba plačevati, če nočemo, da država ne izdaja še nadalje ne-krit denar za svoje potrebe. Vsi pametni ljudje se zavedajo, da bi z neprestanim tiskanjem bankovcev izgu-bival naš denar stalno na veljavi, s čemur bi rastla draginja v neizmer-nost. Boljše je plačati večje davke in imeti prihranjen denar v boljši vrednosti, nego plačevati malo davkov in imeti veliko popolnoma brezvredne-ga denarja. Bodočnost bo pokazala vsem, ki tega ne verjamejo, oziroma ne pojmujejo, da imamo prav. Napredni in zato razumnejši ljudje to uvidevajo, toda ne razumejo, zakaj je treba še drugih dajatev, tako za biro, za popravila farovžev itd. Ponekod so bire, katere je treba plačati v denarju, naravnost neznosne, in ljudje obupujejo nad tem bremenom. Zaradi enega samega človeka, ki se imenuje božji namestnik, naj trpi in strada vsa fara. Zakaj pa je treba božjemu namestniku takšne razkošne udobnosti na tem svetu. Naj se mu da toliko, da se bo lahko pošteno preživljal. Za pošteno preživljanje pa ni treba kar cele fare cdreti na meh. In ravno taki božji namestniki najbolj hujskajo v listih in govoru proti državnim davkom. Mislijo menda, da bi bilo boljše, če bi tiste vsote za davke spravili rajše v svojo lastno malho. Ljudje, ki znajo misliti, se nepotrebnim dajatvam farov-žu upirajo, toda davke plačujejo, četudi ne lahko, ker vedo, da dajo državi, ki jim to vse vrne na drug način. Saj je vendar v vsaki državi potreben red, ki omogočuje mirno in varno življenje prebivalstvu. Pomislimo samo, da bi pri današnjih razmerah razširjajoče se propadlosti, ne mogla n. pr. vzdrževati in plačevati država dovolj varnostnih uslužbencev, kako bi pri nas izgledalo. Bilo bi vse polno roparskih tolp, da bi ne bil človek nikjer varen. Za red v državi in za varnost nas vseh je treba denarja. Oni, ki hujskajo proti davkom, so bedaki ali pa lopovi.
+ Razmejitev z Rumunijo. V Te-
mešvaru sta se sestali jugoslovanska in romunska parlamentarna delegacija, da na prijateljski in sporazumen način rešita razmejitveno vprašanje in odklonita zadnje težkoče, ki so doslej ovirale končni rezultat. V političnih krogih prevladuje mišljenje, da bo romunska delegacija pristala na jugoslovanske predloge.
RAZGOVOR DVEH RUDARJEV. Trbovlje, 23. januarja.
Miha: «Lažnivš Kljukec je zapisan v rdečo knjigo!» Tone: «Ali res?» Miha: «Sitar mi je pokazal knjigo, ko je bil še naš voditelj!*
Tone: «Ali se ne boji nadpa-stirja?*
Miha: «Plačal je tudi tisto krono!» Tone: «Res?»
Miha: «Saj lahko, ko mu mi na-nosimo za razne farbarije na tisoče kron!*
Miha: «Rekel je, da raje voli komunista nego demokrata!* Tone: «Zakaj neki?* Miha: «Nam tako pravi, demokratom pa narobe!* Tone: «Aha!»
Miha: «Volil bo pa klerikalca, ker drugega ne sme!»
Tone: «Markovič je pravil, da pravoslavni duhovniki volijo, kogar hočejo!*
Miha: «To je res; ker so v tem oziru popolnoma svobodni!*
Tone: «Pa oženjeni so pravoslavni duhovniki in otroke imajo kakor mi?»
Miha: «Zato čutijo z ljudmi in poznajo družinske skrbi! Naš Kljukec pa se nam brezskrbno smeje pri ogromnih dohodkih, nas farba, kolikor se mu ljubi in mi mu nosimo denar v brezdanjo bisago za krst, poreko, pogreb, mašo, očenaše, cerkev, kaplanijo, farovž, klopi, sveče, zvonove, svinjake itd. itd.» Tone: «Menda smo res bedaki!* Miha: «Nemara!* Tone: «Saj si ne moremo pomagati, ker je tako vpeljano!*
Miha: «Pod Avstrijo je bilo, a zdaj ni!» Tone: «Kaj je treba storiti?* Miha: «Izpodnesti rimskim hlapcem tla!* Tone: «Kako se to naredi?* Miha: «Kakor so naredili pro-svetljeni in v resnici napredni Čehi, katerih valuta gre vedno gor! Ali smo mi preneumni za to?»
Tone: «Menda res, ker tudi naša valuta pada!*
Novosti
*	Bodoča rezidenca kraljevskega para. Minister za gradjevine g. Velja Vukičevič je ogledal prošljo nedeljo novi dvor. Oprema kraljevskega dvora je že tako napredovala, da bo delo v kratkem končano. Začele so se že nameščati zavese, tako da bo novi kraljev dvor v prvi polovici meseca marca popolnoma gotov.
*	Oporoka kralja Petra. V Beogradu se je sestavil državni odbor pred katerim bo te dni odprt testament kralja Petra. Poleg testamenta v zapečateni kuverti, se nahaja poslednje sporočilo Petra Velikega Osvoboditelja njegovemu nasledniku na prestolu. Člani odbora so: predsednik vlade, predsednik kasacijske-ga sodišča in predsednik državnega sveta.
*	Pokrajinski namestnik gosp. Ivan Hribar je tako obolel, da je moral v posteljo.
*	Sožalje naše vlade povodom papeževe smrti. V imenu kraljevske vlade je včeraj minister za vere dr. Krstelj izrazil papeškemu nunciju v Beogradu Cherubiniju sožalje povodom papeževe smrti. Minister notranjih zadev je istočasno naročil pokrajinskim namestnikom v Zagrebu, Splitu, Sarajevu in Ljubljani, da sporočijo sožalje vlade najvišjim cerkvenim funkcijonarjem v svojih pokrajinah.
*	Občinske volitve v Trsta so izpadle sledeče: slovenska narodna
stranka je dobila 2591, laška zveza 12.050, komunisti 4325, socialisti 2322, republikanci 3353 in italijanska ljudska stranka 744 glasov. V zmislu laškega vojnega reda dobi laška zveza kot najmočnejša stranka 64 zastopnikov, kot manjšina pa pridejo v poštev ie komunisti, ki dobe 16 zastopnikov. Slovenci, socialisti, republikanci in italijanski klerikalci v novem tržaškem občinskem svetu torej ne bodo zastopani.
*	Krvave občinske volitve v pod-jarmljeni Istri. Naši neodrešeni bratje v Istri so morali povodom volitev pretrpeti nečuvena nasilja. Mnogi naši volilci se niso mogli udeležiti volitev. V Liburnijo je prišlo z Reke 200 fašistov, ki so se razkropili po občinah Kastav, Volcsko, v Opatiji in Veprinac, kjer so ranili dvajset naših ljudi. Fašisti so metali tudi bombe, vdirali v volilne dvorane in trgali ljudem glasovnice iz rok. Znani so rezultati iz občin Kastva (Italijani 547, naši 599, komunisti — sami Slovenci 327), iz Voloske-Opatije (Hal. 660, naši 125), iz Veprinca (Italijani 260, naši 116). Doslej so bile vse te tri občine v naših rokah. Večino imajo Slovenci v Podgradu, Ocigli, Klancu, Dekanih in na Cresu.
*	Kraljev dar dijaštvu. Kralj je daroval za dijake zagrebške, subotiške in ljubljanske univerze 16.000 Din.
*	SOletnica dr. Pavla Turnerja. 80-letnico je slavil 21. t. m. v Petrovem selu pri Mariboru odlični naš znanstvenik in prijatelj mladine dr. Pavel Turner.
*	Ivan Jakše "i*. Dne 19. t. m. je umrl v ljubljanski bolnici gosp. Ivan Jakše, učitelj na Vranskem in predsednik učiteljskega društva za vran-ski okraj. Pokojni Jakše, dober tovariš svojim drugom, je bil eden izmed najboljših in najsposobnejših narodnih delavcev v vranskem okraju. Neprecenljive so zlasti njegove zasluge v podrobnem prosvetnem delu, saj je bil duša vsemu društvenemu življenju na Vranskem in okolici. Bil je odličen somišljenik demokratske stranke. Blag mu spomin!
*	Smrtna bosa. V Teharjih pri Celju je umrla ga. Marija Cajhen, roj. Oset, iz znane Osetove narodne rodbine, žena posestnika in gostilničarja g. Josipa Cajhena. Pred kratkim je povila dečka, po porodu pa sta jo napadla španska bolezen in pljučnica, katerima je podlegla v cvetu svoje mladosti, stara komaj 26 let. Vrli narodni ženi blag spomin! — V četrtek je umrla v deželni bolnici v Ljubljani ga. Josipina Simončič, soproga upokojenca južne železnice. — V Boh. Bistrici so našli včeraj zjutraj mrtvega v njegovi sobi g. Steva Fi-lipoviča, carinskega upravitelja v Bohinjski Bistrci. Umrl je na jetiki, na kateri je bolehal že dalj časa, a je kljub temu opravljal še vedno svojo službo. Pokojnik je bil doma iz Beograda.
*	V Zagrebu 11.000 tujčevi Zagrebška policija je izvršila popis vseh tujcev, ki se mude v področju mesta Zagreba. Ugotovilo se je okoli 11.000 tujcev. Oni tujci, ki se mude v Zagrebu še izza predvojnega časa, so dobili dovoljenje za nadaljnje bivanje, dočim so oni tujci, ki so se naselili v področju mesta Zagreba po letu 1914., dobili dovoljenje le za začasno — dvomesečno bivanje.
*	Obračunavanje uradniških plač v dinarjih. Od dne 1. februarja naprej se bo obračunavala vsem uradnikom plača v dinarjih.
*	Razprava proti atentatorju na kralja Aleksandra Spasoju Stejiču je pričela 24. t., m. v Beogradu.
*	Razglas o imenovanju članov v komisijo za vzdrževalna dela pri uravnavi Savinje. Sestavila se je komisija za tehnično in ekonomsko izvršitev
zgradbe in vzdrževanja naprew z» uravnavo Savinje v progi od Mo*:rj* do Celja sledeče: 1. Zastopnik Generalne inšpekcije vod in vodja komisije: generalni inšpektor inž. Ivan Xhrt zaj. 2. Pravnj zastopnik: kr. okraji komisar pri okr. glavarstvu v Celju dr. Leon BruniSko. 3. Za zastopnica okrajnih načelnikov in občinskih predstojnikov je bil izvoljen Franc Steblo vnik, posestnik v Rečici na Pati (občina Šmartno ob Paki). 4. Gradbeni vodja: gradbeni svetnik inž. Ivan Marek. — Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo.
*	. Škatljice za vžigalice nevan« zdravju. Zadnje tri mesece se pojavlja v Ljubljani in tudi drugod pri moških kadilcih nova kužna bolezen, ki trdovratno klubuje zdravljenju, dokler se ne odstrani vzrok. Večinoma se pojavi na stegnu kožno vnetje, ki se često razširi tudi po rokah, obrazu in okoli trepalnic. Vnetje povzroča močno srbenje, koža razpoka in se lušči. Zdravnik dr. Virant je s ponovnimi poizkusi dognal, da so vzrok tej bolezni škatljice od vži- i galic, ki vsebujejo na vžigalnih ploščicah neko strupeno snov. Po dosedanjih poizkusih se je pokazalo, da povzroča to bolezen fabrikat tvorni ce za vžigalice v Osjeku. Bolezen se najpreje pojavi na takih krajih telesa, kjer je škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in telovniku ; Enake pojave so opazovali h koncu [ vojne tudi drugod. Ko pa je bila uporaba škodljive snovi uradno prepovedana, so tudi pojavi bolezni iz- \ ginili. Tudi naša vlada bo storila dobro, ako bo osješki tovarni vžigalic prepovedala primešavanje na^e- i denega strupa.
*	Nemčurska podivjanost na Koroškem. Iz Koroške poročajo: Slovenci v Škocjanu na zasedenem Koroškem so hoteli uprizoriti narodno igro «Krivoprisežnik», za kar so imeli potrebno dovoljenje od avstrijskih oblasti. Tik pred začetkom igre pa so vdrli v dvorano s klici «fiteil» nemškutarji in s silo zabranili, da se igra ni mogla vršiti. Culukafri bi se ne mogli bolj nedostojno obnašati,, kot so se ti posuroveli janičarji. S tem svojim činom so dokazali svojo | popolno moralno propalost. Pošten Nemec se je zgražal nad toliko podivjanostjo ter se je s studom obrnil stran. Nemški listi dan za dnevom tožarijo o propalosti ljudi, zlasti mladine, sami pa z nasilno germani-zacijo uorepaščajo moralno naš narod! Kdor hrani le še količkaj čuta za dostojnost, mora spričo tolike surovosti spregledati! Koroški Slo- i venci, mi pa nikar ne klonimo in ne obupajmo, ostanimo tudi vnaprej narodno zavedni in kolikor bolj smo zatirani od mačehe Avstrije, toliko bolj ljubimo svoj pošteni slovenski rod in najdragocenejši svoj zaklad, svoj prelepi slovenski jezik! Dan končnega obračuna gotovo pride!
*	Velikanski sulc in velikanski medved. Pišejo nam: Velikanskega mrtvega sulca, težkega 67% kg, so našli te dni v Savi pri Trbovljah. Ko i so ga odprli, so našli v njegovem črevesju 2. številko letošnjega «Domoljuba*. Sodijo, da mu je ta edina številka zadoščala, da je umrl nagle smrti. Tako se je sulc združil z velikim medvedom, katerega je po božji previdnosti ustrelil v tamošnji okolici «Domoljub» št. 2.
* Občni zbor obrtniškega društva za Novo mesto in okolico je dne 12. februarja ob pol 2. uri popoldne v društveni dvorani «Narodnega doma*.
4 K umoru v tržaški menjalnic) Bolaifio. O roparskem napadu pri belem dnevu na omenjeno menjalnico smo poročali že zadnjič. Sedaj se je končno posrečilo priti na sled zločincem. Aretirali so že šoferja P»c-


chiarja in zidarja Josipa Gherdola, ki sta osumljena, da sta v zvezi z zločinci.
*	Razne nesreče. Dninar Anton Ožbolt iz Prezida je stopil doma na zarjavel žebelj. Nastopilo je takoj močno zastrupljenje, da je moral v bolnico. — 161etna posestnikova hčerka Marija Boc iz Bičjega pri Grosupljem je po nesreči sunila s pletiljko svojega brata Jerneja v levo oko in mu je težko poškodovala. — Marija Štular, kajžarjeva hčerka iz Spodnjega Bernika, je šla doma v jamo po repo. Pri tem je padla in si zlomila levo nogo. — V tovarni *Vulkan» v Kranju se je 191etni vajenec Strnad Albert zbodel pri delu v palec leve roke. Vsled nastalega zastrupljenja je moral v bolnico.
*	Opasen ptiček pod ključem. Ljubljanska policija je prijela pustolovca in malopridneža Josipa Omerzo iz žužermberka, ki je prišel šele te dni domuu iz Bosne, odkoder je bil izgnan.!. Omerzi doma ni ugajalo in zato se je odpeljal s pryim vlakom v Ljubljano. Zanimalo ga je, kje bi bilo imogoče priti do denarja. Lepa prilika se mu je nudila v delavnici g. Vidmarja na Mestnem trgu. Vrata so bila odprta in v pisarni je našel celo ključe, s katerimi je takoj odprl blagajno in pobral ves denar, približna 100.000 kron. Svoje delo je izvršiil mladenič popolnoma nemoteno. Z denarjem si je napolnil žepe m se šel potem oddahnit od težkega dela >v razne gostilne, kakor k Belemu wolku in v vinotoč v Prešernovi ulici. Obnašal se je silno nerodno. Gostjje so takoj opazili, da ima mladenič: žepe polne denarja. Zdel se jim je sumtfjiv in so zato opozorili nanj policiijo. Omerza je očividno slutil nevarnost, ki mu grozi in je hotel pobegniti iz Ljubljane proti Zalogu. Imel ]pa je smolo. Ravno ko se je pogajal z nekim izvoščkom pred «Slo-nom*^, da bi ga odpeljal v Zalog, ga je areetiral detektiv Gruda in odvedel na poolicijo.
*	ŽŽeparji na železniških postajah. Človek gotovo ni nikjer v večji opas-nosti,, da bo okraden, kakor ravno na železniških "postajah. Na teh vlada navadno naval odhajajočih in do-hajajočih ljudi, ki ponajvečkrat niti ne tniislijo na to, da so med njimi pomešani tudi ljudje, ki prežijo na tuje žepe. Žeparji najlažje opravljajo svoj *posel» takrat, kadar se množica ljudi preriva za boljše prostore v vo-zovihi. Žepar, pomešan med toliko drenjajočih se ljudi, ima najlepšo priliko otipavati tuje žepe. Ko pride tak p>otnik na svoje mesto v vozu, se navvadno otiplje, če ima še vse pri sebi iin v redu. Tedaj zapazi, da mu manjlka Ustnica z denarjem!... Toda je prepozno, ker žepar je že izginil in kdo bi ga mogel izslediti? Zatorej bodite vsi, ki potujete z vlakom, tekom vožnje in zlasti tekom svoje mudiitve na železniških postajah kolikor mogoče oprezni, da se tako očirvate dolgih rok mojstrskih že-parjev — tatov!
Iz raznih krajev
*	V Gradcu pri Litiji je bilo ukradeno natakarici Alojziji Hudovernik nad 4000 K. Litijski orožniki so aretirali nekega tatvine osumljenega moža.,
*	Pri Medvodah so našli mrtvega dimniikarja Josipa Gergevca. Na glavi je imel smrtno rano od samokresa!. Ali gre za samomor ali umor, še ni dognano.
*	llz Marberga poročajo, da so blizu taam našli zmrznjenega v snegu kaplaana Vidica.
*	VV Marenbergu so imenovani za učitelilje Lavrič Stanko, Muršec Ivan in Knnapič Olga.
*	V Hočah je imenovana za učiteljico Terezija Zevnik.
*	V Trbovljah se je nabralo na svatbi g. dr. Janka Drnovška z gdč. Tinico Kukenbergovo za diužino narodnega mučenika Kromarja 704 K.
*	V Lokah pri Sv. Jurju ob Taboru je imenovan za nadučitelja Izidor Koch.
*	V Št. Ifju v Slovenskih goricah
je imenovana za učiteljico Marija Roth.
*	V Št. Jurju ob Pesnici je umrl višji poštni kontrolor v p. g. Josip Trtenšek v starosti 72 let.
*	Pri Sv. Martinu na Pohorju je
imenovan za nadučitelja Ivan Za-gažen.
*	V Razvanju je imenovana za učiteljico Antonija Šijanec.
*	Pri Sv. Andražu v Slov. goricah
je imenovana za učiteljico Antonija Manko-Rebol.
Zanimivosti
KEDAJ STE PRVIČ ČUTILI, DA POSTAJATE STARI?
Neki nemški list je prinesel na to vprašanje 12 odgovorov od moških in 12 od žensk, in sicer so odgovarjali tako-le:
Prvi gospod: Ko sem prvič videl svojega sina na cesti z mlado deklico.
Drugi gospod: Ko mi je neka mlada ženska govorila o svoji ljubezni napram nekemu drugemu.
Tretji gospod: Ko so me v neki družbi mladih gospodov posadili za mizo na častno mesto.
Četrti gospod: Ko sem izgubil prvi zob, sem začutil, da se začne moje življenje rušiti.
Peti gospod: Ko mi je pri neki turi v planine zmanjkalo sape.
Šesti gospod: Ko me je neka mati prosila, naj spremim njeno hčer domu.
Sedmi gospod: Ko so me začeli ljudje dolgočasiti.
Osmi gospod: Ko sem začel zvečer rajše ostajati doma.
Deveti gospod: Ko so mi pri zadnjem naboru rekli: Nesposoben. Začetek zapnenenja žil.
Deseti gospod: Ko sem po dolgem času zopet videl svojo prvo ljubico.
Enajsti gospod: Ko sem izsledil, da se mi pričenja delati pleša.
Dvanajsti gospod: Ko mi je dejala
hčerka, da pišem po starem. *
Prva ženska: Ko so se začeli vedno manj ozirati za menoj na cesti.
Druga ženska: Ko je neka moja skoro enako stara prijateljica postala stara mati.
Tretja ženska: Ko sem pri česanju las našla prvi sivi las.
Četrta ženska: Ko mi je neka mlada deklica napravila v vozu cestne železnice (tramvaju) spoštljivo prostor.
Peta ženska: Ko se mi je reklo: «Vi pa izgledate še zelo mladi.»
Šesta ženska: Ko so se začeli moji hčerki mladi gospodje laskati.
Sedma ženska: Ko sem se po dolgem času zopet sešla s tovarišico v šoli.
Osma ženska: Ko sem igrala gla-sovir in so drugi plesali.
Deveta ženska: Ko sem odkrila, da so si vse izjave ljubezni enake.
Deseta ženska: Ko so starejši gospodje prenehali dvoriti mi in so s tem začeli mladi gospodje.
Enajsta ženska: Ko sem bila povabljena k srebrni poroki dveh zakonskih, pri katerih poroki sem bila navzoča.
Dvanajsta ženska: Ko sem spoznala, da pravzaprav nisem bila nikdar mlada.
ŽENSKA, KI JE POROČILA 16 MOŽ.
V	Chicagu so nedavno prijeli 22-letno čedno dekle z imenom Helena Ferguson-Drexler, ki je priznala na sodniji, da se je tekom treh let šestnajstkrat poročila.
Za može je jemala samo vojake ali mornarje, tako da je bila lahko deležna nagrade, katero dovoljuje vlada Zedinjenih držav soprogam vojakov. Detektivi, ki so jo aretirali, so imeli dokaze, da je bila lepa Helena desetkrat poročena, toda navi-hanka se jim je smejala in rekla: «Kaj, deset! šestnajstkrat sem šla pred altar v zadnjih treh letih, in v par dneh bi poročila sedemnajstega moža, da me niste aretirali*.
Helena je pripovedovala, da je doma iz Brooklyna. Ko je bila stara 18 let, ji je mati umrla, oče je pa kmalu potem zginil neznano kam. Njen edini brat je bil leta 1918 ubit v Franciji. Šla je v Boston, kjer je dobila delo kot prodajalka. Seznanila se je s prvim možem Taylorjem, s katerim se je poročila, toda v enem mesecu je bil že klican k vojakom. Poslan je bil v Francijo, kjer je bil ubit. Vlada je izplačevala vdovi redno mesečno podporo 50 dolarjev na mesec za umrlim možem. (
Ker pa ni mogla sama ostati, se je poročila z drugim, s katerim je živela par mesecev, nakar je odšel k vojni mornarici. Žena je medtem dobivala podporo od vlade, ker je bil mož v službi.
Nekega dne se je seznanila z neko žensko, ki je nasvetovala, naj se poroči kolikorkrat mogoče, ker bo dobivala za vsakim soprogom po 50 dolarjev na mesec. In res se je takoj drugi teden poročila z nekim mornarjem, ki je podpisal nagrado za svojo ženo, in dočim je tretji soprog moral ostati pri mornarjih, je pa žena iskala nove soproge. Od tedaj pa so se možje kar vrstili pri ženski. Za vsakim je dobivala od vlade podporo, ki je znašala že nad 500 dolarjev na mesec.
V	dveh letih je poročila deset mož. Sedaj se ne more nič spominjati, kako je bilo ime tem možem. Z vsakim je živela par dni, da je prepisal podporo na njo, potem pa ga je zapustila in šla iskat drugega. Pred enim letom je prišla v Chicago, kjer je poročila zaporedoma šest vojakov in mornarjev, in pred kratkim bi morala poročiti sedemnajstega moža, da ji niso prišli vladni detektivi na sled.
SMRT ZNAMENITEGA LAŽIKA-PITANA KOPENICKA.
V Luksemburgu je umrl pred par dnevi Viljem Voigt, znan po vsem svetu pod imenom «kapetan Kope-nick».
Pred vojno je bil on najoriginal-nejši slepar, ki ga svet ne bo tako kmalu pozabil. Dne 16. oktobra leta 1906. je vodil slabo oblečeni pruski kapetan četico vojakov iz Berlina v Kopenick. Vojaki so se vračali z vežbe, a na potu jih je zaustavil po-nošeni kapetan, jim zaukazal natakniti bodala ter jim zapovedal, da gredo z njim. Ta kapetan je bil preoblečeni mizarski pomočnik Viljem Voigt.
Vojaki so seveda v svoji slepi pruski pokorščini brez ugovora sledili neznanemu kapetanu, ki jih je peljal v Kopenick, vdrl tam v mestno posvetovalnico, aretiral župana ter zapovedal blagajniku, da mu izroči blagajno. Župana je poslal s patrulo v berlinske zapore.
Kljub vsej njegovi drznosti pa mu prevara ni popolnoma uspela. Pri starinarju, kjer je kupil staro, pono-
šeno uniformo pruskega kapetana, so zvedeli za njegovo ime in tako so mu bili kmalu na sledu. Preoblekel se je bil na polju v bližini mesta, pustil svojo raztrgano civilno obleko za nekim grmom, nakar je pričakal vračajoče se vojake. Pred sodiščem je bila cela zadeva o aretiranem županu in «rekvirirani» blagajni pojasnjena.
«I<apetan Kopenick», kakor so ga od tega dogodka nadalje nazivali, je bil po zaporih že znana osebnost. Enkrat je ponarejal denarne nakaznice, drugikrat je zopet oropal sod-nijsko blagajno in mnogo sličnega je imel že na vesti. Vsega skupaj je presedel v zaporu 25 let. Na procesu zaradi Kopenicka je vzbudil s svojo inteligenco, govorom in obrano veliko zanimanje občinstva. Trdil je, da si je hotel s poštenim delom služiti kruh, pri tem pa ga je motilo nadzorstvo redarstva in njegova pro-šlost.
Voigt si je pridobil toliko simpatij občinstva, da se je nabrala med občinstvom velika vsota denarja, da je mogel «kapetan Kopenick» v zaporu «dostojno» živeti. Bil je obsojen na štiri leta težke ječe, toda ko je odslužil dve leti, so ga pomilosti-li. Pozneje je padel v roke špekulantom, ki so ga vlačili po varijetejih ter zaslužili z njegovim «znamenitim» imenom mnogo denarja. Potem je bil zaposlen kot tovarniški delavec nekje na Angleškem, kjer je imel še to srečo, da so ga proglasili za mrtvega. Na stare dni se je vrnil v Luksem-burg, kjer je spil kupo življenja do dna ter se navsezadnje — oženil.
Zdravstvo
z Proti španski bolezni. Španska bolezen nas je letos zopet obiskala. V Sloveniji je zlasti razširjena v Mariboru in njegovi okolici. Napadi španske bolezni pa letos večinoma niso tako hudi kot druga leta. Ker bo španska bolezen razsajala gotovo dalje časa, hočemo podati tu nekaj navodil, nekega nemškega zdravnika, po katerih se naj ravnamo, da se varujemo bolezni. Ker ne moremo biti nikdar varni pred bacili te bolezni, ki se strašno hitro širi, je priporočati, da skrbimo čim pazljivejše za odpornost, moč in splošno dobri po-čutek telesa. Splošno zdravo in utrjeno telo se mnogo lažje upira bacilom, ki napadejo najrajše n. pr. prehlajenega človeka. Paziti moramo, da se po nepotrebnem ne pre-utrudimo, da ne prebedimo s pijančevanjem noči in da vedno o pravem času jemo. Telo je treba imeti vedno toplo in noge suhe. Telo se mora pogosto gibati, vendar se» ne sme preutruditi. Zelo slabo je, če o bolezni mnogo govoriš in se je bojiš. Končno je poleg vsega tega še pri poročati, da se večkrat izmiješ nosnice z redko raztopino hiperman-ganokislega kalija in si to raztopino, kateri si še pridejal malo soli, iz-mivaš usta. Hipermanganokisli kalij dobiš v vsaki lekarni. Raztopino napraviš tako, da daš v kozarec vode par zrn tega kalija, in sicer toliko, da postane voda rdečkasta.
Antiseptično, čistilno, osvežujoče,
oživljajoče in krepilno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči in že skozi 25 let jako priljubljeni «Elsa-fluid», ki je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje, ki se uporablja za drgnjenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa in ki služi kot le-potilo (kosmetikum) za nego kože, las in ust. 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 48 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica do-nja, EIsatrg 360 (Hrvaško).
Razno
X Mož v ženski obleki. Pred kratkim je neki dijak v Pragi javil policiji, da je koncem septembra doznal, da se je v hotelu «Stupari» nastanila ameriška filmska igralka Sela Deslis. Ker se je za film zanimal, je šel k nji in bil tudi od nje sprejet. Prvi utis, ki ga je dijak dobil, je bil, da stoji pred njim ženska. Šele pozneje je imel priliko ugotoviti, da je dozdevna ženska moški. Ko je pred nekaj dnevi srečal dozdevno filmsko igralko na ulici, jo je dal aretirati po stražniku. Na policiji so dognali, da je oseba v ženski obleki 271etni Alojz Dušek iz Podribeda. Iz zaplenjenih pisem je razvidno, da je Dušek kot žena cesto vzdrževal zveze z moškimi iz najboljših rodbin. Enega teh moških je vlekel Dušek tri leta za nos. Utis, ki ga napravlja Dušek, je čisto ženski, in tudi obnašati se zna Dušek v ženski obleki. Policijski zdravnik je ugotovil v aretirancu popolnoma normalnega in zdravega moža, ki ima samo nekoliko močno razvita prsa. Duška so izročili sodišču.
X Desettisoč ločenih vojaških žen. Za časa, ko so bili češkoslovaški vojaki kot legijonarji v Rusiji, se jih je 13.000 od njih poženilo z Rusinjami. Pozneje so prišli ti legijonarji z ruskimi ženami v domovino. Kakor sedaj poročajo iz Prage, se jih je od teh 13.000 že 10.000 ločilo od svojih žen, katere mora sedaj vzdrževati češkoslovaška država.
X Nova ruda, ki nadomešča radij. Znameniti francoski kemik, profesor Soeur, je na zadnjem zborovanju pariške akademije znanosti izjavil, da so v belgijskem Kongu pri Ha-suli odkrili rudo, ki ima isto lastnost kakor radij, da neprenehoma širi tople žarke. — «Aselit», kakor se ta ruda imenuje, se nahaja v precej velikih količinah, ter bo najbrže v kratkem času zamenil v bolnicah in zavodih dragoceni radij. Razlika med obema rudama je ta, da se «Aselit» mnogo hitreje porabi kakor pa radij.
X Roparska tolpa, obstoječa le iz otrok. Sarajevski policiji se je posrečilo izslediti roparsko tolpo, ki je obstojala izključno le iz otrok. Tolpa ima na vesti 17 vlomov in en rop, pri katerem je padlo mladoletnim roparjem pet milijonov kron v roke. Preiskava se nadaljuje.
X V Ameriki pijančevanje narašča. Kakor znano, je v Ameriki uživanje alkoholnih pijač sploh prepovedano. Letno poročilo občinskih sodišč v Chicagu izkazuje, da se je število slučajev pijanosti tekom preteklega leta pomnožilo. 51.300 oseb je prišlo pred sodišče, ker so pijan-čevali, dočim jih je bilo leta 1920. le nekaj nad 32.000 takih trdovrat-nežev.
X Veter odnesel mesto. Iz New Orleansa poročajo, da je v mestu Spencer divjala tako strahovita burja, da je hiše odkrivala in raznesla strehe ter dimnike na vse strani.
je Elsafluid — to se zna!
X Reklame na Japonskem. Med
drugimi izumi zapada se je udomačila na Japonskem tudi reklama. Kakor vsako tujo reč, katere se je oprijel Japonec, je izkoristil tudi reklamo popolnoma ter se ni zadovolil z za-padnim polovičarstvom. Tako je nek knjigotržec razglasil v listih sledečo reklamo: I. Cene so pri meni nižje, kakor drugje na svetu. 2. Moje knjige so elegantne, kakor koncertne pevke. 3. Tisk je jasen kakor kristal. 4. Papir je dober in trpežen kakor slonova koža. 5. Napram odjemalcem postopajo nameščenci tako lju-beznjivo, kakor postopajo posredovalci nasprotnih parobrodnih društev napram potnikom. 6. Izbira je pri meni tako bogata, kakor v državni biblioteki. 7. Kupljene knjige pošljem cenjenim odjemalcem z brzino topovske krogle. 8. Knjige se po-vijejo pri meni tako skrbno, kakor povija ljubeča mati svojega prvorojenca. 9. Mladi soprogi, ki me večkrat počaste s svojim cenj. obiskom, se iznebijo pri meni vseh napak ter postanejo solidni in pošteni možje. 10. Vse druge prednosti mojega podjetja so tako številne, da jih človeški jezik ne more popisati.
Ženski kotiček
SPANJE OTROKA.
Urni telesni in duševni razvoj otroka v prvih letih utruja vse telo ter potrebuje zato otrok dolgotrajnega in mirnega spanja. Prvih šest let ne zadošča otroku niti cela noč, nego mu je potrebno, da spi tudi še podnevi. Vsekakor naj lega otrok zgodaj — pozimi med
7. in 8., poleti med 8. in 9. uro spat. Večerja naj eno uro prej, predno se vleže; uživa naj vedno lahko prebavljivo hrano. Na večer ga ne smemo dražiti z bučno igro ter ne dražiti njegove domišljije z neprimernimi povestmi o strahovih, o copernicah itd. Preden gre otrok v posteljo, naj opravi svojo potrebo. Na to je treba strogo in zgodaj paziti že pri majhnih otrocih ter jih, če treba tudi ponoči poklicati, kar je pozneje silno težko ali celo nemogoče odpraviti.
Nespametno in brez potrebe je majhne otroke zibati in jih prenašati, da zaspe. Tudi ni treba, da bi morala vladati smrtna tihota, kadar otrok spi. Na nekoliko hrupa se otrok že lahko navadi.
Zelo škodljivo je jemati otroke k sebi v posteljo. Večkrat store matere to zato, da jim ni treba ponoči vstajati. Toda pomisliti je treba, da niso tako redki slučaji, ko je mati poležala svojega otroka. To se zlasti lahko zgodi na kmetih, kjer matere ves dan naporno delajo ter so silno utrujene, da trdno spe vso noč. Neglede na to pa tudi otrok, ki leži navadno nižje od matere, vdihava slabi, izprijeni zrak, ki ga izdihava mati, kar je gotovo škodljivo. Marsikatera mati ima jetiko ali kake druge bolezni v sebi, za kar niti sama ne ve, in lahko se preneso na ta način na otroka. Poleg tega se otrok spa-vanja pri starših zelo težko odvadi in tako se lahko pripeti, ko je že nekoliko razumnejši in budnejši, da vidi kaj, kar bi mu moralo ostati prikrito.
Lekarnar Feller — Stubica!
Nekatere matere imajo navado, da dajejo majhnim otrokom uživati razna uspavalna sredstva, tako n. pr. kuhan mak, da bi jih otrok ponoči ne motil. To je naravnost zločinsko. Otrok, ki je užival taka sredstva, duševno gotovo zaostane.
Otrok naj ima vsak svojo, dovolj veliko, čisto, ne premehko posteljico z nizkim vzglavjem. Ko so otroci nekoliko večji, je pa dobro,, če je mogoče seveda, da imajo tudi svojo spalnico, ki mora biti se-< veda poleg spalnice staršev al« odraslih.
Da bodo otroci hoteli spati sami,, jih je treba že od malega navajati na to ter jih nikdar strašiti s par-klji in bavbavi, ne pripovedovati-jim na večer povesti in bajk o strahovih in prikaznih ter jim pojasniti, da so to neumnosti, v katere pametem človek ne veruje. Sploh naj odgojitelji tudi zato ne strašijo otrok s strahovi, ker kažejo na ta način lastno onemoglost ter jasno izpričujejo, da si sami ne morejo pridobiti potrebne pokorščine. Za slabotne, bolehne ali živahne otroke, ki imajo jako bujno domišljijo, pa zamore postati tako strašenje naravnost usodepolno. Sicer pa se ne pregrešijo proti temu toliko starši, kakor posli, ka-f terim naj matere ne prepuščajo preveč svojih otrok.
LEPOTA
<ože, obraza, Trata, rok, kakor tudi i«pa last | as so more doseči samo z razumna ne;-* ispote Tisočera priznati la so dospel* is mi I
dežei sveta za lekarnarja Fellerj«;
,,Elsa" lliijino mlečno milo.
CEMENTNE
strešne opeke zidno kamenje
se izdelujejo najbolje z
strojem za strešne opeke
in
66
99
strojem za zidno kamenje.
Ti stroji se rabijo po vseh državah sveta fer so zaradi svoje posebne sestave - - - boljši od vseh stičnih strojev. - - -Opeke so glede kakovosti enake vsaki glineni robi, po ceni in se lahko proizvajajo na vsakem stavbišču ter se vozni ......stroški prihranijo.......
Ponudbe In obiski inženerja brezplačno.
Zagreb FERRUM d. d.
Mažuraničev trg št. 5.
uoljfce biago, uaiiiuejše „miio lepote '; i ko a z samo om in poštnino 'dt> K.
„£lsa" obrazna pomarta oUftrfc:-;
\sako nečistost Uoifc, soincne pege, zajedo ''/,■'jCe, nabore itd. trr bs-/ redi kožo mehko, jKžfj^ff^. / tobelo in čisto; i ftt Ai ^ ■ lanasta lončka s zaci ■>-tom in poštnina S
,,Elsa" Tanochlna nomada
rast las Krepi kožo glave, preprečuje t* nadauje, lomljenje in cepanje las, »presto prbut, prerano osivalost itd.- 2 poreeLaas \\ lončka z zametom in poitnino 52 K.
Prodajalci dobe, če naroče najmanj bov enega predmeta, popust t »nravi.
«azno: Lliijino mleko 15 K; brkomaz 8 K: utittr uejši He«a-puder dija. Klugeria v velikih originali katlah 30 K; najllnejšl Hega-zobni piašek v pjltr-t* kallali 30 K; pudei za gospe v vrečicah 5 K; aobaS prašek- v škatlah i K, v vrečicah S K; Sachel-dUs?« a perilo 8 K; Schainpoon za lase 5 K: mm '2 listkov 24 K; najfinejši parfum po 40 in SC K,; močna voda za lase 58 K. Za te razne predmete » zamot in poštnina posebe računat«,
EVGEN V. FELLER, lekarnar,
iTUaiCA donia, Elsatrg 6t. 360 to-l	(HrvaŠko). 48/144/11».
V
Varčna gospodinja rabi edinole
GAZELA MILO
ki je najboljše in najcenejše i

Delniška glavnica:
K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana 1 k io:ooo.ooo
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovi6, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Borzna naročila in jih izvršajo aaj-
Sprejcma: Vlo^e na knjižice. — Vlo^e na ickoči in žiro-rarun proti najugodnejšemu obrestovanju. — Reutni davek plača banka iz svojega
Kupuje In prodajat Devize, valute, vrednostna papirje td.
Eskontira: Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaia: Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme! na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prev/ema:
kulantneje.
Brzojavni naslov: Jadranska«
Telefon 6t. 257.