Sveta noč, božična noč In kot milo, rajsko petje blaženih duhov se razlega čez dolino gla*s zvonov: Sveta noč, božična noč je objela svet, blažena in vsa skrivnostna danes spet!. Glej, Devica jc sppeela in rodila je Sinu. Pridi, človek, in počasti Kralja tu miru! Josip Lovrehič Svetle zvezdice pokojno z neba si je jo in v človeška verna srca radost 1 i je jo. •fthepresktott, A. S. Burleson, Pottmster 9 GRAND CARNlOLil AN SLOVENIAN CATHOLIC UNION OF THE Za člane, na leto.. .$0M £a nečlane.........$1.50 Za iaozematvo.....$2.00 NASLOV uredništva in uprav, ništva: 1*1 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon: Canal 2437 The largest Slovenian Weekly in the United States of America. IUIMI »very Wednesday StioEcriptton price: For memboi-a,yearly.♦O.OS , g For iionmembem.. .$1X0 Fdrcign Countries..$2.00 OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Placo, Chicago, IIL Telephone: Canal 2487 Eptered as Second-Class Matter January 18, 1915, at tie Post Office at Chics**, Illinois, under the Act of August 24, 1912. ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 1918. No. 50—Štev. 50. Chicago, 111., 18. a (December) 1918. Leto IV. Volume IV. \ se drugače, vse lepše, miif % ne in vcselej.se bodo letos od ..e-vali zvonovi na Božični dan, vabeči vernike v cerkev počastit novorojenega Zveličarja. Kralja miru in sprave. Čemu pa tudi ne? — štiri božične večere in božične dneve so grmeli na evropskih bojnih poljanafh sovražni topovi. — Kri je tekla v potokih vsled groznega. medsebojnega klanja.—Kdo bo v taikih časih govoril o lepoti, milobi in veselju za časa božične ddbe? Mesto veselja jn božične radosti je polnila človeška srca le tu-ga, žalost, strahota in zlo. Prav malo je bilo tako srečnih narodov, ki bi ne bili cibčutili posle-die najhujšega gorja — svetovne vojne. Pa hvala «ogu! Letošnji Božič so pa utihniti sovražni topovi; utihnili so morda za vedno? kajti, kakor znano je bila največja svetovna vojna končana enajsto uro,fenajstega dne, enajstega meseca tekočega leta. Ko je dospela ta vesela vest dne 11. novembra 1918 otb 2:45 zjutraj tudi v državni department v Washington, D. C., smo o tem vedeli že čez par minut po vseh drugih mestih in državah. Kdo je imef označeni dan tako /akrklo mvc. da bi se ne radoval naznanila o sklenjenem premir-' j-n .' Da, drn U. nwren»«bra ItflM bo zapisan z zlarimi črkami še tisoč- * 'oi jn v svetovni zgodovini, ker s tem dnem je zasijal prvi žarek ! splošnega -miru in svobode vseh j svet ovtiih narodov. Ko so bili ošabni in kruti Xem- j ei prisiljeni sprejeti mirovne pogoje zaveznikov, so podpisali premirje. S tem se je zadalo nemškemu militarizmu smrten "uaarec; največji sovražnik miroljubnih, civiliziranih in svobodoljubnih narodov je padel na kolena; sedaj pa, pričakuje zasluženega plačila pred svetovno sodbo. Nemtei so morali vsled zahteve zaveznikov takoj pričeti z demabilizaoi-. jo; izročiti so jim morali skoro vso svojo mornarico, zapustiti zasedeno ozemlje v Bel-giji, Franciji, Alzaški in Lorcni. Državni department v Wash-in gt 011 u zatrjuje, da je bilo premirje podpisano oib 5. pri označeni dan po pariškem času. Ta važen trenotek se je vršil na francoski fronti v Tegnier in sicer na privatnem vlaku maršala Fo-cha, kjer so bili Obrani nemški in zavezniški delegatje. Z istim tre-not'kom je bilo končano krvavo ' nečloveško -klanje, ki je zahtevalo nad deset miljonov žrtev. Ko sc je minula svetovna vojna pričela, sta načeloVala tevtonskim zaveznikom, cesar Viljem Hohen-zollerški in avstrijski cesar Karel Habsburški. Danes je nemški kajzer zbežal iz Berlina na Holandsko, popolnoma poražen in uničen, kar je povsem zaslužil. Jed-nafka usoda je zadela tudi avstrijskega cesarja Karola,ki je tudi izgubil svojo moč, krono in žezlo. Nekdanja Avstrija razpada v ko-. se. — Tudi izdajalski bulgareki car Ferdinand je zbežal v tujino. Najbolj kruti in čudili zaveznik Tevtonov — turški sultan Mohamed V. je pa ddbil svoje plačilo od morilčeve roke. Tako so padli lfijiko oni, ko so hoteli vladati ves svet. / Od onega časa dalje so se -pričele vršiti v Evropi velikanske Lzpremembe. Pred vsem se je Nemčija pretvorila v rafcne posamezne ljudovlade. In ue samo na Nemškem — tudi v Avstriji je povzročila minula svetovna vojna velikanski preobrat. Poljska je samostojna. Cehi in Slovaki i-majo svojo ljudovlado, avstrijski Nemci in Ogri. Tudi Jugoslova- Lepših božičnih ra.-ožnranj in nom je napočila zarja svobode, in daril pač ne moremo letos pri- Glasom zadnjih poročil S3 je dvi- čakovati Svetovni mir in pa 0- gnila vsa Slovenija, Hrvatska in svobojenje vseh' zatiranih naro- avstrijska Srbija ter zahteva svo- dov. jo lastno jugoslovansko republi- Letošnjega Božiča se morajo ko. v pred vsem vesefiti osobito Ameri- kanei. Če. bi Amerika ne bila že v zadnjem trenotku pristopila na pomoč zaveznikom, M imeli morda sedanje praznike ?opet žalostne in krvave. Bodimo torej ponosni, da 'živimo v tej domovini, ki je rešila Evropo pogina. O (kako bo vesel na letošnji Božič naš ljubljeni in pravični predsednik Wilson, ki se mudi sedaj na mirovni konferenci v Parizu. Kakor je predsednik Wilson že prvo nedeljo za časa svojega ^ivanja v Parizu (12, dec.) pokazal spošto- vanje in hvaležnost do Boga s tem, da je šel dvakrat v cerkev. \ tako bo gotovo tudi na letošnji Božič dvigal svoje srce do Huun-nika in Kralja miru v zahvaTO?a dobljeno zmago in mir. Ali nc bo navdušila našega dobrega predsednika Wilsona splošno znana božična pesem : "Slava Bogu na višavah. In mir ljudem na zemlji!" - Navdušila ne bo samo njega, ampak tudi vesoljni svet. Po dolgem krvavem ibo je vanju j bodo po daljšem presledku prepe-jvali to pesem tudi naši sobratje v stari domovini. Kako bo zopet j vesela žena s svojo deco, ker se je povrnil domov njeni ljubljeni mož in skrbni oče otrok. — Kdo zamore popisati veselje letošnjega Svetega večera kake slovenske matere, koje sin je prišel te dni domov z vojne! — Kako veselo bodo letos prepevali izvoljenke o-nih slovenskih mladeničev. ki jih bodo po dolgih 4 letih zopet enkrat spremljali k polnočnici. — Vemo. da pravega božičnega veselja letos še ne bo 11a Slovenskem vsled pomanjkanja; vse to se bo pa pretnpelo in pozabilo, ko se bodo letošnji Božič zfbirale preje ločene družine — zopet pred božičnimi jaslicami. Morda najbolj žalostne božične praznike bodo imeli naši Slo-venci na Goriškem, v Trstu in v Istriji? Božično veselje jim bodo kalili vratolomni in hinavski 1-talijani, ki mislijo, da so že na svojih? tleh? Ker pa živimo v dobi. v kateri prevladuje pravica krivico, dajmo upati, da sc ne bodo nakane Italijanom nikdar uresničile. Amerika — zmagovalka — ni šla zato v vojno, da bi kak catirani narod trpel v bodoče še več gorja kot pred leti. — Njeno načelo je bilo in ostane: Svetovna demokracija! Pravica in svoboda za vse narode. — Amerika ne pozna pri tem nobene šale, vsled tega bo tudi prekrižala I-talijanom vse zlobne načrte. Se ofio dobro stvar nain prinaša letošnji Božič, stvar, ki je predvsem za nas ameriške Slovence pomembna, to je zedinjenje po- * bratimija in sloga. — Iz raznih listov čitamo radostna poročila, da sta se dve največji in edini naši politični organizaciji: S. N. Z. in S. R. Z. pobotali in sprijaznili. Dal Bog, da bi ostali li sklepi tudi uresničeni in ne samo na papirju. Do tega sporazuma so nas pri- j vedle žalostne razmere v starem kraju. Jadransko vprašanje in pa beda naših sobratov v domovini. Ameriški Slovenci in cenjeni sobratje! Najbolj pomenljivi Božič v našem življenju praznujemo s tem, da se spominjajmo ta dan trpečih sobratov 111 sirot v starem kraju! Vsakdo naj daruje ta dan po svoji najboljši moči kak dar za Jugoslav Relief Fund, ali Jugoslovanski Dobrodelni Sklad, ki so organizirani že po raznih slovenskih naselbinah. Kjer pa istih še ni. naj pošljejo plemeniti darovalci svoje doneske 11a upravništvo našega lista, ki bo priobčilo vsa imena z darovi ter svOto oddalo na pristojno mesto. Naš list ima že od prve kole-kte za bedne med bednimi nabranega in naloženega na Coirt. and Commer. Trust and Sav. Bank v Chicagu svoto $766,52. Glejte, da bo ta svota za letošnji Božič podvojena! — Odprite srce. odprite roke! KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE! mm potrta, 5911 časti svoje velike spodobi tudi nam, da jeva na tem svetu? Kakor pravita , ker doben svetemu Duhu, tfo- veku. Kaj je bila prva misel Zveličar- svoj najvišji vaor, ka. Na dan obletnice rpjstva hočemo tudi mi eti k jaslicam, upogniti svo-kolena pred čudovitim detetom mu izročiti svoja darila. Oglejmo si pa tudi kraj, otroka in darila. Jezus je bil rojen v Betlehemu, kakor je prerokoval prerok Mihe j: "in ti Betlehem Efrata nisi ajmanjši med tisoči v Judu; ajti iz tebe bo prišel oni, ki bo Vladal Izrael." Da bi bil Jezus rojen v Betlehemu, nista mogla pričakovati niti Marija, niti Jožef. Bila sta revna. Tudi nista mogla misliti, da bi potovala tako daleč v sredi zime in še toliko manj, ko se je bližal čas rojstva. Bog pa je hotel, da je bil rimski cesar Avgust orodje Božje volje. Ta je hotel dognati, koliko ljudi živi v njegovi državi, da bi vedel, koliko davka bo prišlo, ker so plačevali davek od osebe. Cesarjev ukaz je prisilil Marijo in Jožefa, da sta šla na daljno pot. Vsako stvar vedi Božja previdnost. Veliko je bilo tujcev v Betlehemu, ko sta prišla tja Marija in Jožef. Prišli so tja vsi oni, ki so bili iz rodu Davidovega. Za vse je bilo dovolj prostora, le za Onega ne, ki živi ptice pod nebom in oblači cvetice na polju.--Če si reven in nimaš ničesar svojega, spomni se na malega Jezusa. Božja previdnost čuje nad teboj tudi v največji revščini. Če bi Betlehemčani vedeli, če-gava mati trka na njihova vrata, bili bi ji gotovo odprli. Ne moremo jim pa te napake odpustiti. Videli so revščino Marijino in Jožefovo in morali bi jima pomagati Jezus želi bivati pri nas. Skrivno razodetje pravi: "Glej, pred vrati stojim in trkam." Hoče vstopiti v naša srca. Odprimo mu jih! Marija in Jožef nista postala vsled tega nevoljna, zaupala sta v Boga. Našla sta hlev. Tako je bil Kralj vseh kraljev rojen v večji revščini, kakor neveden siromak, kljub temu pa se skazuje temu Kralju večja čast kako kraljevi palači. Ta hlev je duplina, dolga štirideset čevljev in dvanajst široka. Na sredini je dandanes oltar, na katerem vedno gori petintrideset svetilk. Na mramornatih tleh se bere: "Hie de Virgine Maria Jesus Christus natus est" — Tukaj je bil rojen Jezus Kristus iz Marije Device. Za pogled nato devico in mater v tem trenotku naj nam služi razodetje svete Brigite. Okrog pol noči je Marija, kakor zamaknjena molila in premišljevala. Vedela je, da postane mati Božja. Dvignila je roke proti nebu in pokleknila. V tem trenotku je bil naenkrat rojen Zveličar. Tako ga je Marija počastila že v prvem trenotku. Marija je takoj dvignila otroka v naročje, ga počastila kot Boga in objela kot svojega otroka. Pred otavljajte si to veselje Matere Božje in prečiste Device Kakor je Jezus pozneje prišel iz groba pri zaprtem grobu, tako je bil tudi rojen, ne da bi omadeževal devištvo. To potrjuje sveto je svojega prvorojenega sina, ga v plenice povila in v jasli položi la." Tako ni potrebovala nikake pomoči. Kakor je bilo veličastno rojstvo Jezusovo, tako veličastna so bila tudi Marijina čutila. Veseli se mati, ko porodi otroka, za katere ga ne ve, kaj bo z njim v življe njut Kaj po smrti? Marija je vedela, da je rodila sina Božjega, da je postala blažena za vedno. Naj nam pomaga, da skušamo tudi mi vsak po svoji moči danes počastiti Zveličarja! Ta otrok zasluži vso našo ljubezen in češčenje. Jezus je sin večnega Očeta in Device Marije. Spočetje Jezusovo je delo cele pre-svete Trojice, posebno pa še svetega Duha, za kar nam je dal sveti Tomaž tri dokaze: Vzrok včlove-čenja Božjega je neskončna ljubezen. Sveti Duh je Očetova in Sinova ljubezen. Bog Sin je vzel na sebe človeško naravo po milosti, katera je lastna svetemu Duhu. Kakor smo posinovljenci Božji po milosti svetega Duha, tako je tudi Jezus postal človek po tretji Božji iter David in sveti Pavel, se je daroval najprej nebeškemu Očetu. Srce tega otroka je vsebovalo več ljubezni, kakor jo morejo imeti se-rafi, je bilo svetejše, kakor kerubi, bilo je čistejše in svetejše, kakor angelski kori; zato je častilo in hvalilo Boga in se mu darovalo v odrešenje. Potem je božji otročiček vprl prvič svoje oči v preblaženo ma ter. Ko je prvič videl njeno ponižnost, njen jasen obraz, sladkost njenih potez, pravo podobo svetosti tedaj se je zopet zbudila v njem želja, da bi umrl za ljudi, katerih zastopnico je videl pred seboj. Ta želja je še bolj zrastla, ko je zagledal svetega Jožefa. Poslal je svoje angelje po pastirje, ker so bili bolj podobni svetemu Jožefu, kakor Betlehemčani, ko so ti videli obraz Device in otrokov se niso več bali. Pokleknili so in zapeli. Pridružili so se jim tudi angel ji in peli: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje!" V lesenih jaslicah pa leži dete obdano z živalimi. To dete bo nekoč iz ljubezni do nas viselo na križu, obdano z dvema razbojnikoma ; vse iz ljubezni do nas, zato naj vžge v naših srcih ljubezen do njega! Svetonočna. Tajnostno leskečejo zvezde raz nebo, tajnostno zvonovi v sveto noč pojo: • "Slava njemu, ki usmilil se človeškega rodu, in vsem, ki so dobre volje, božjega miru!. • O zvonovi svetonočni, kod imate moč, čarati veselja v duše kakor angeli nekoč? Mene je tako prevzela vaša blagovest, da nikjer teme ne slutim, sred bodočih svojih cest! ... Jos-* Lovrenčič. <<1 predober je, kot so drugi!" in mislila edincu — o a t: Mati. (Božična sifo* izza časa minule svetovne vojne. Priredil Iv. Z.) i , Bilo je nekaj dni pred Božičem leta 1917. V bolnišnici "Notre Dame" usmiljenih sester, nedaleč cd Pariza so imeli zdravniki vedno več ranjencev z bojnega polja. "Ali še ne bo konča tega nečloveškega klanja?" je vzdihovala sestra Elizabeta predstojnica in voditeljica tega zavoda. "Že četrti Božič divja svetovna vojna! O Bog, Ti večni kralj miru, dodeli nam zopet enkrat ono srečno dobo, da se bo po širnem svetu kot pred leti razlegal vsaj v tem času radostni božični pozdrav: "Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!"—" Zatem se je sestra Elizabeta podala, v svojo sobo, kjer je pripravljala primerna božična darila za ranjene vojake; dovršiti je bilo treba tudi skromne božične jaslice in okrasiti božične drevo. Sestro Elizabeto so nazivale ostale usmiljenke za "mater"; to pa tudi po vsej pravici. To čast je zaslužila že kot prednica označe nega zavoda, drugič pa zato, ker je s pravim materinskim srcem skrbela za vse ramljence — vrle sinove velike Francije. Pred "Notre Dame" bolnišnico se je ozpet ustavil ambulančni voz, dospevši z bližnje železniške postaje. Dva uslužbenca in mladi zdravnik Rdečega križa so z največjo opreznostjo na nosilnici prenesli v bolnišnico štiri nove ranjence. Sleherni izmed teh je imel na suknji pripel legitimacij-ski listek z zaporedno številko. Tri izmed teh ranjencev so prenesli v oddelek za konvalescente, zadnjega št. 42.820 pa v sobo za nevarno ranjene. Iz ust tega omi-lovanja vrednega vojaka ni bilo čuti drugega, kot globoke in srčne zdihe: "Sveta Marija! Pomagaj mi!" Sestra Elizabeta je iz teh besed takoj spoznala, da je navedeni ranjenec katoličan; saj so dova- ko ranjen in ijovodoSli VO 42.820 v mehki postelji, je stal katoliški duhovnik, zdravnik in sestra Elizabeta. 'Ali bo )iaj ž njim?" je vprašala usmiljena sestra navzočega zdravnika. "Mo^da bo živel še par dni? Ra^s na >glaivi je smrtno nevarna. Če se ista vname, nastane lahSko tudi vnetje m ožgan in potem ni nika'kega upanja več. Ko je podelil duhovnik umirajočemu vojaku sveto popotnico mu je zdravnik nato vbrizgal neko tekočino, da -»bi mu lajšala hude bolečine. Mihael Delamar, tako se je pisal novodošli, težko ranjeni vojak, označen pod štev. 42,820. Človek bi mu prisodil že kakih 30 let, med tem ko jih je štel v resnici 23. Bo jeval se je že od svojega 19 leta kot prostovoljec pri grenadirjih. Dolgoletno bojevanje ga je tako postaralo in izmučilo, da mu ni mogfcl nihče verjeti njegove prave starosti. Nekaj minut zatem se je naš Mi hael predramil iz spanja. Oči so se mu pričele jasniti in celo sam se je zravnal nekoliko na pod$lav nik. Je li to znamenje boljšanja? Sestra Elizabeta je bila vsled tega izredno vesela. "Kako ti je kaj, sinko moj dragi?" "Hvala Bogu bolje!" ji je z na-s>mehlijiajem odgovoril ranjeni Mihael. —"Jutri bom že zdrav, da bom šel lahko na božični dan k sv maši." "Le potolažen bodi. Miruj in za upaj v Boga ter Marijo. Morda bo pa zares uslišala tvojo molitev?'* ',Danes je sv. večer. Molila bom k božjemu detetu prav prisrčno tudi jaz za tvoje okrevanje. Sedaj ko si zopet pri zavesti, povej mi sinko dragi, kje si pa doma Imaš li še stariše?Brate? Sestre?' "O draga mi sestra! Kako sem vesel in srečen, da bom letos lahko obhajal sveto božično noč tukaj na varnem in to celo v družbi po božnih in usmiljenih sester," je jel na dolgo pripovedovati bolnik "Jaz sem doma iz Severne Francije. Zapustil sem v svojem rojstnem kraju samo ljubo mi mater; oče mi je umrl že v zgodnji mladosti, trije ostali bratje so pa že padli za domovino. O, če bi za mogli za danes pozvati semka;i mojo ljubljeno mater — če še živi? Kako bi bila srečna in vese la, ko bi me našla v vaši družbi!' "Nikakor vam ne morem dopo vedati, kako težko je bilo slovo oc matere pred 4 leti, ko sem odha jal na vojno. Na trenot^k slovesa sem se v tem času spominjal že ne štetokrat. — Da materino obličje sem nosil v spominu tudi v najhujši vojni borbi. Klical sem jo na pomoč, ko sem bil v stiski in to mi je pomagalo." "Ko smo stali v najhujšem ognju, sem mislil na svojo mater in na kraljico vseh mater — Devico Marijo. — Trdno uipam, da mi bo enkrat v naročje svoje matere rojstno vas."-- Pri teh besedah se je jel pripovedovalcu jezik ustavljati; pada je vedno bolj v nezavest kazaje z roko na rano. V trenotku agonije se je zamislil na.rpjstvo vas; na minule božične večere poleg svoje drage matere in ljubljenih bratov. Zdelo se mu je ,kako veselo se ibliža zopet čez holm proti domaČi vasi. Kako mu mati že od daleč maha z robcem v roki v pozdrav. Kako tesno jo je zopet objel, poljubil in pritisnil na svoje srce. — Prsa bolnikova so se jela pri tenj dvigati kvišku kakor bi ž njim vred čutila, videla in mislila. Nekaj minut zatem je umirajoči ranjenec globoko vzdihnil in obmolknil, sestra Elizabeta mu je pa de vala mrzle obkladke na čelo,, ter ga držala za roko. "O draga moja mati?" je zatem vzkliknil ranjenec ,ter pričel obračati oči na okoli. 1,Tukaj sem, dragi mi Mihael," mu je šepnila na uho sestra Elizabeta. "Da, saj vas res zopet vidim. O mati zlata, pomagajte mi! Strašno me rana peče." Dobri in nepokvarjeni Mihael je na to iztegnil svojo desnico, obruivši se proti seStri Elizabeti, da bi jo poljubil in objel. V smrtni 'Ljuba mati, ostanite tU pri meni in ne zapustite me več! Prestal sem že dosti hudega na svetu! Oj draga mati, m-a-t-i, j-a-z u-m-i-r-a-m! " Pri teh besedah se je naslonil Mihael proti sestri Eliza-Še en sam, zadnji zdihljaj — in angelj smrtLga je otel za vedno zemskega trpljenja.--- • • • Naslednji dan je sestra Elizabeta pisala dolgo pismo pravi Mihaelovi materi v N. Razložila ji je, da je prav na sv. večer umrl junaške smrti tudi njen najmlajši, ali četrti sin — spravljen z Bogom in Marijo. Zaeno ji je čest£ tala, da je vzgojila tako vrlega sina, kojih so med tisoči in tisoči prav redki, da bi tako detinsko ljubili syojo mater, kakor jo je ljubil njen pokojni Mihael. Omenila je tudi ves prizor v bolnišnici tik pred njegovo smrtjo, kako jo je ona nadomestovala in kako mu je ona v njenem imenu zatisnila očesa; pred vsem pa, da so bili zadnji spomini in zadnje Mihaelove besede: "Mati! Mati!" Hrvatov Miha. Črtica. I. Mohorov. Poznali ga niste, — Bog mu daj dobro, — dobro srce je imel, samo da bi ne bil tako nesrečen, ljudje so rekli neumen. Res je, da Hrvatov Miha ni bil eden onih otrok, ki znajo že v petem letu vse črke na pamet, tudi številka mu je ostala neznana celo življenje, pri tem pa je dobro vedel, kako je treba ubogati mater, moliti — znal je edino "očenaš" — zvečer in zjutraj, in ljubiti je znal, ljubiti celo one, ki so ga "vlekli" in dražili. Poznal sem ga, cd kar so mi oblekli hlače in ž njimi pravico do vaškega .trga, kjer smo se kavsali otročaji ves božji dan. Tedaj je bil Miha že velik, za hlapca je služil pri Zormanu in krave je gonil napajat vsaki večer. Ob takih prilikah smo ga obsuli in zmerjali Miha se nam je pa režal in vpil: "Dotnov pojte, srajčniki, če ne vas takoj požrem, kot tisti —" "Lah, ki je sto Francozov požrl," smo se drli mi in mu kazali rožičke. In ko le nismo odnehali, je počil z bičem, in udarili smo na stran. Pa ne da bi bil kdaj koga udarit;' kaj še! "Lej ga no, že zopet se z otroci prepira! Domov bi raje pogledal, da ti mati ne umre lakote!" Ob takih prilikah se je zgenilo nekaj v njegovi duši, plašen in potrt je postal njegov obraz. "Saj res, saj res! O kako sem pozabljiv; saj pravim vedno, iz mene ne bo nič! Pa da umre la kote? Odgnal je živino in modroval sam s seboj. "Tega pa nfe, dokler mene, ne, ne M' In stopal je molčeč in potrt za kravami. "Mati," mu je ušlo zdaj in zdaj iz ust. In ko je bil spravil krave, počakal je večerje tih in nestrpen. Nato je stopit z urnimi koraki proti koncu vasi, zavil mimo visokih drvnih skla dov in stopil v hišo svojih očetov, razpadlo in raztrgano. Njegova suha postava je izginila v temni kuhinji, ki je tvorila varno zavetišče pajkom in miššpi- P°-vezanih loncev je slortelo v mali lini. Tla so bila razpokana, in kdor ni bil Vajen, izpodtakniti se je moral. Iz kuhinje stopil je Miha skozi mala vrata v sobo, kjer je presedela stara njegova mati cele dneve. Starikava miza, nerodno zbito postelja, par nizkih Stolov, nekaj podob z Čudnimi barvami, je samevalo v tem svetišču miru in molitve stare Hrvatice. Za nizko pečjo je ždela skoraj cele dneve stara mati Mihova; samo lepi, vroči poletni in pomladni dnevi iz vabilii so jo i/, hiše. "Hm, lepo vreme, dobro leto, hm; ko bi bil človek mlad!" Tako in mnogo podobenga je mrmrala; mi otroci pa smo se čudili njeni sključeni postavi ter njenim,velim iin nagubanim licam. Zbežali smo vselej, ko nas je nagovorila. Vse-ej pa vendar nismo zbežali, tako nekaj dobrega in prosečega je ležalo v njenih besedah: "Ali ste ga videli kaj, našega Miha? Revež, v taki vročini mora delati!" Odgovarjali smo ji na njena vprašanja. Ugodilo pa se je včasih, da se je kateri osmelil: j _igena , mladost, vsa beda, ki jo je užila v življenju. Sirota je bila, služila je za pastarico; ko je zrastla, je bila za deklo. Potem je vzela Ilrvatovega Petra. Živela sta ob delu svojih rok. Mož je zahajal "y svet", vračal se z malimi svotami, godilo se jima je dobro. Tisto jesen pa, prav dobro še pomni, češplje so bile tako rodovitne, da so se veje lomilef ga ni bilo. Čakala ga je dan na dan, tam okoli Božiča pa jo je poklical župnik k sebi. Povedal ji je, da je dobil pismo, v katerem so mu naznanili smrt njenega moža. Oprijela se je mize, da ni padla, s tresočimi rokami je prejela denar, ki so ga ji bili poslali po njegovi smrti. Bilo ga je malo in že drugi dan ga je dala za maše po rajnem. Od tedaj je vzga jala edinega otroka, delala zanj, odtrgovala sebi, da bo imel sin kaj. In ko je bil odrastel — bil je mehek, boječ in najraje je bil pri materi — pravila mu je o očetu, katerega je podsulo daleč tam na Ogrskem. Tako sta živela, nepo-znavajoča ljudi, živeča drug drugemu. Ko je bil odrastel Miha, služil je pri sosedih. Toda bil je eden onih, kateri so v zasmeh lju dem. Ob neprestanem draženju otope je že itak nekako boječi mladenič, ogibal se družbe, bal se ljudi. Ži vel je materi in svojim mislim Starka pa je bila opešala in gledala je dan na dan smrti v obraz Težko ji ne bo ločiti se od sveta .ko bi bil le Miha malo drugačen. "O sveta Devica, stara sem in nadušljiva, umreti bo treba! Saj veš, da rada grem cd tu, samo moj Miha me skrbi, poskrbi zanj, glej, tak je, no, tak ni kot so drugi, a dober je, dober!" Tako je molila vsaki večer, ko je legla v postelj. Preproste so bile njene molitve, a bile so lepe in molila jih*je z vztrajno vdanostjo. Zvečer pa je prihajal Miha domov. Prinesel je materi večerje, dobreigospodinje so mu dale vselej tuai za mater. Stopil je tih in zamišljen v sobo. Medtem ko je starka jedla, jo je gledal; sam Bog ve, kako jo e ljubil, svojo mater. "Na, jej zdaj ti, jaz imam dovolj!" "Le jejte» mati, saj jaz sem že!" Ko pa le ni hotela, vzel je in pojedel. Nato je obsedel še nekaj časa in ako ga je mati izpraševala kaj, odgovarjal je na kratko. Včasih je potožil materi, kako ga dražijo, ona ga je pa tolažila. 'Pa naj dražijo, pusti jih, se že nasitijo, kaj bi si jemal vse k srcu!" Mihu se je zdelo, da je to res, prikimal je, črez nekaj časa pa je odšel z doma. Včasih pa, ko je bila starka slaba, ni šel z doma, temveč je stopil v podstrešje in se zaril v seno. Starka je zlezla v svojo posteljo in molila za sina; včasih je slišala grčanje Mihovo in pozno je vsnula v misli nanj. Miha včasih pa ni mogel zaspati. Tedaj se je zagledal skozi luknjo na strehi in zrl one zvezde tam gori, poslušal kvakanje žab v bližnjem močvirju in prišlo je in mu objelo dušo s prečudno mehkobo in žalostojo. Nemiren se je prevračal v vsenu in hrepenel po nekem lepem, jasnem, daljnjem. . . Ob takih hipih je čutil, da ni tak kot so drugi, čutil se je nesrečnega, samega. Mnogo mislil tako ob večerih, povedal pa ni tega nikomur, saj tega bi ne znal povedati. Zgodilo pa se je, (la je strmel nekega večera skozi luknjo na strehi. In tedaj je švignila mimo zvezda,, prav ona svetla, katero je videl — kakor je mislil — vsaki večer. "Zvezda se je utrnila, to pomeni smrt." si je mislil, in pretreslo ga je, zakaj spomnil se je matere. Dvignil se je in splezal po lestvi iz podstrešja, stopil v sobo in se približal postelji. 'Mati. . ." Starka je dihala tiho, komaj slišno. "Mati . . . Prijel jo je rahlo in jo potresel. "Kdo je? Ali si ti Miha? Zakaj pa ne spiš?" "Zvezda se je utrnila, pa sem se bal, da bi se vam—" , "Pojdi no, pa spi Miha!" Starka je zaječala in vsnula. On pa je odšel iznova v seno. Tisto noč mu pa strah ni dal miru. . . Nekaj dni nato so želi PeČanovi in Miha je nakladal snopje. Prav "v . w I1V ■ mogočnega kostanja. Ne vem, kako je bilo prišlo, da hlapec Pečanov danes ni maral običajne os-minke žganega in jo odstopil Mihu. Morda je tudi to kaj vplivalo nanj. Žanjice so bile posedle nekaj vstran in so zapele, hlapec je dremal, Miha otepal svoj kruh in zrl nekam tja daleč, kjer se je družiK> nebo in zemlja v eno. Ko pa je tako gledal, so ga zmotile žanjice. Lepo je poslušati petje, to je vedel Miha, a še tisočkrat lepše, ako poje Jermanova Cilka. Ta pa, ta ima glas, kot bi angeli peli, si je mislil, in se zaveroval v pojočo. Ta ga je opazila, menda je bil izraz njegovega obličja gfoip, in se zvonko nasmejala: "Kaj me pa tako gledaš, Miha?" "Poj no, kaj se režiš, pa zlasti ti, Cilka, ki imaš glas kot bi zlate kamenčke premetaval. . ." "Bi že, Miha, pa, — ali me imaš kaj rad ? Če ne, pa ne bom!" < "Tisto pa, mhm!" Črez celo obličje mu je legel izraz brezkončne radosti. Dekleta pa so se zasmejala: "Glejte, ga, glejte, ljubo ima!" "Zapojte, pa pustite me pri miru!" Naposled pa so mu vendar zapele in Cilkin glas je bil najglasnejši, ko je pela : !Ki . i ♦ Miha ne ve kaj je srce, * \ zato ostane stric. . . Miha ni umel šale, slišal je le pesem in mehko in veselo mu je bilo pri srcu. Šli so iznova na delo, njemu pa je zvenelo brez konca in kraja Cilkino petje po glavi in je gledal nanjo in prav nič ni vedel, kdaj je prišel večer. Po večerji je šel dotnov. Mater je našel v postelji, tožila je, da ji je slabo. Miha je vztrepetal; ves dan ni bil mislil na mater. "Ali vas močno boli?" "Ne boli ne, a slaba sem, slaba. Po gospoda ko bi šel, Miha, pa k sosedu poglej, naj pride kdo sem!' Molče jo je ubogal in odšel; du-šilo ga je v grlu. Bilo mu je, kot, da se je utrgalo nekaj v njegovem srcu. Za dobro uro pozneje je zazvonilo in kup ljudi je šlo za "Bogom". Miha je videl vse, a ni mogel umel i, kaj se godi znjim. Sedel je bil za peč in strmel predse. Starka je umirala. Težki vzdihi to ji vreli iz prsi ter padali kot svinec na dušo sinovo. "Miha!" Cilka, ki je bila pri stari, jo je vzdignila; starki so se za čas razširile oči. "Miha, ali si tukaj?" "Sem; kaj hočete, mati?" Mati je prijela njegovo roko, držala jo dolgo v svoji in šepetala: "Z Bogom, sin moj. Srečen bodi, pa priden in moli ter ne pozabi mojih naukov!" "Bom, bom!" Starka je omahnila na vzglav-je in se borila s smrtjo. Mihu se je izvilo z divjo silo vsa silna bolest iz duše. "Mati," je vi-knil in planil iz hiše v noč. In je begal skozi noč in je mislil eno samo misel, temno kot noč, da nima več matere. Proti jutru se je vrnil. Starka je bila umrla, preoble-kli so jo in zdaj je ležala mirna, pokojna ob svitu ugašajoče sveče. "Saj je živa!" Cilka se je vzdramila in pogledala Miho. "Ni ne. Pa kod hodiš Miha? Ves si moker! — Nič ne bodi žalosten po njej, saj ona je v nebesih!" On je zaplakal: "Je, je, ali jaz sem sam, sam, sam! , Dekletu je priigrala drobna solza v oko. Miha je videl to solzo, pristopil k deklici in shrapečim glasom je rekel: "Tako lepo poješ, in dobra si nii, in še za mojo materjo ti je žal — Cilka. . ." Dalje ni mogel, ker zabolelo ga je vse 1 razburjenja, hrepenenja in neutešene ljubezni in bežal je iznova na zrak, da da duška svoji ranjeni in koprneči duši. In potem so bili pokopali njegovo mater in vse njegove veselje je šlo ž njo v grob. Postal je mrtev in še bolj se je ogibal ljudi kot prej. Ko je ob večerih zleknil v seno, igledal je one zvezde. Nobena več se ni utrnila, in da bi se tudi bila, on ne bi bil trepetal več, zvezda njegove matere je bila zašla. . Kakor je globoko čutil, tako se je oklepal z vsem srcem zadnjih spominov. Videl je v duhu ležečo mater na postelji, ob nji stoji — Cilka. Ob misli nfc to preletelo ga je dobre volje je bil — saj tak je ^ili čudno veselje, začutil je, da ljubi mo do svonovi so ha, ki je imet , zakasnil bil. Ko je vstopil v cerkev, bila ta docela napolnjena. Vsa cerkev je plavala v nebeški radosti In ko je videl Miha te srečne obraze, mu je postalo hudo. On edini je sam, sam, tako sam na celem svetu. Za-donele so orgije, ljudstvo je zapelo novorojenemu v pozdrav : . MM ' ' - V"'... Kaj se vam zdi, pastirci vi, al' ste kaj slišali. . . k Miha je vzdrgetal. Spoznal je dobro Cilkin glas in vsa duša mu je veselja zatrepetala. Zavrtelo se mu je v glavi, strmel je na oltar, a misli njegove so bile zablodile vse srečne tja daleč »gori v nebo, veselja je vriskalo v njem in -pelo: '4Hvala Bogu na višavah." In ko je odhajala, je stopil za njo. Žarela je vsa veselja in sreče. Pred cerkvenimi vratmi pa so čakali fantje, in eden izmed njih je pristopil, in ji pošepetal: 4'Cilka, to za Božič!" Miha je videl, kako mu je stisnila roko in skrila drobni prstan; vse je videl Miha in je umel. Ej, ni bil tako neumen Miha, kot so mislili o njem. Miha je čutil iznova, kako je sam, in je sel in je jokal vso noč. "Ježeš Marija, podsulo!' * Tako ubilo je enega, se je razlegalo tisti dan po vasi in črez pol ure so prinesli štirje možje pobitega Miho domov. Bil je še živ, a tako slab, da se je bilo (bati smrti vsaki hip. Kamenje so lomili za novo cesto in tedaj ga je bilo po mečkalo. Ko je^ prišel k zavesti, prosil je vode. Župnik, po katerega so bili poslali, ga je spravil z Bogom. * Vidiš, Miha, zdaj boš umrl, pa moli za nas kaj gori v nebesih!" . "Bom, borti.'' 44Ali te močno boli?4" 4 'Boli že, a ne de nič!' " 4 4 Vidiš, Miha, ker že moraš u-mreti, pa hiše ne moreš vzeti s seboj, zato jo moraš komu dati!" 44Hišo, ali res, komur hočem?' 44 Glej ga no, seveda, komur ho- v V ) I ces. Tedaj je preletelo tiho veselje njegov obraz: T . t. .. -«• . - 14 Če je že tako, naj jo pa ima Cilka!" "Cilka, čigava —?" "Jermanova, katera je vzela—" "A-a-a—" Poklicali so je. Prišla je in stopila k ranjencu. Ko jo je ugledal Miha, razjasnilo se mu je obličje. "Cilka, to hišo imam; ker pa moram umreti, dam jo tebi, ker si tako lopo pela in si bila dobra moji materi!' Glas mu je drgetal »ganjenja. Vsem pričujočim se je storilo milo. Cilka je umela bolest in nesrečo ranjenčevo, pristopila tesno "k njemu ter ga prijela za roko. Njegove oči so se odprle široko in še v hipu, ko se je poslavljala njegova duša od trpljenja, slišal je njene besede: 44U!božec, bodi srečnejši kot si bil dozdaj —' Tako je umrl Hrvatov Miha... Zahvala za mir. šela- Spisal Rev. John Plevnik. Rt. Rev. Schreiribs, katoliški škof mesta Toledo, Ohio, je izdal za letošnji Božič sledeči pastirski list: , . 4 4 Hvala feogu! Vendar enkrat je nastopil — MIR in sicer pravični mir, častni mir in mir za vse narode. Še nikdar prej v zgodovini človeštva se ni od onega veličastnega nedeljskega jutra — ko je nas g. Izveličar pozdravil svoje učence z besedami: 4'Mir z Vami!" to tako lepo slišalo in ni imelo bolj globoikega pomena, kakor baš za letošnje božične praznike. Kako sladki so sedaj spomini na vse naše žrtve! Kako nas naša vest tolaži v vseh naših ipatri-jotičnih delih. S kako čast jo im slavo se danes spominjamo naših fantov, ki so se borili, ki so ranjeni in mrtvi! Koliko časa smo molili za miri In sedaj je nam napočila zopet zlata doba miru. Vse težave' in bridkosti so sedaj prestane^ vsled tega naj se dvigajo naša srca k Bogu, Kralju miru v iskreni zahvalni molitvi. Spominjamo se pa danes tudi onih ki so žrtvovali svoje življenje za domovino. Spominjajmo se Postavodaja, s katero se je Francija borila že štiridest let zoper katoličanstvo, postavlja francosko ljudstvo v nekako čudno luč. Ljudje, kateri žive po drugih deželah, mislijo, da je Francija popolnoma brezverska, če pa že to ne, pa vsaj, da preveč ljmbi zabavo, da bi se mogla brigati za vero. Ni potrebno še posebej omenjati, da so se Nemci trudili z različnimi lažmi in to tudi s precejšnjim uspehom, da so prepričali nekatere lahkoverne osebe, da je tako, Vedno so trdili, da Francoz nima nič trdnega v sebi, bodi v fizičnem, duševnem ali moralnem o žiru ; da so lahkoživi in nespametni tako, da niso vredni častnega mesta, katerega zavzemajo pred drugimi narodi. Hvala Bogu, da je tako obrekovanje našlo odgovor. Najboljši odgovor je ta, da so se njeni zvesti sinovi hitro zbrali okrog svoje zastave in se je zvesto držali ;od meseca avgusta, 1914 so prelivali svojo kri v boju zoper brezvestnega sovražnika. Oglejmo si ob kratkem dejanja, ki nam kažejo Francijo v pravi luči in uče one, kateri imajo nepokvarjen razum, da ne smemo soditi Francije po njeni sedanji vladi, niti po tem, kar bode o njej njeni opravljivi sovražniki, niti po brezštevilnih romanih, kateri so bili tiskani za izvoz pod imenom francoski romani. "Po njih sadu jih iboste spoznali", je rekel naš veliki Učenik. ifaj naj rečemo o katoliškem duhu, ki preveva Francijo, če opazujemo dejanja? Iz Franoskega je prišlo na tisoče apostolskih misijonarjev. Od tam je prihajala tudi njihova glavna "denarna pomoč, kar če bi to popisali, bi napolnili cele knjige. Resnica je: 44Vsaka posamezna duša je zapečatena knjiga." Nekaj podobnega je tudi notranje življenje narodov. Zakaj hočemo soditi, ne da bi zlomili pečat? Odpri knjigo, proučuj! Našel boš nekaj zapacanih strani. Ali pa ne sodimo stvari povečini in ne po izjemah? Veliko je ljudij, kateri bi bili užaljeni, če bi sodil slovenski narod po Šušteršiču, toda isti ljudje so pripravljeni obsoditi Francoze, ali pa nasprotno, trdijo, da je Francija postala slavna zaradi nekaterih brezbožnežev, kateri postavljajo narod v slabo luč, kakor oni s svojo podivjanostjo delajo sramoto slovenskemu narodu med svetovnimi narodi. Res je, da je francoska vlada preganjala katoličane na vse mogočne načine ;ni pa res, da je preganjanje napravilo ves narod brezbožen. Ali ni preganjanje potrebno, da se or hrani duševno življenje med narodom, kakor je potrebno, da se obdeluje zemlja, da se ohrani žito, katero se je v njo posejalo? Naš Izveličar nas uči, da naj se veselimo, kadar nas preganjajo zavoljo Njegovega imena, ker 44 v Križu je zveličanje." Glavna stvar je, da smo stanovitni in pogumno zremo sovražniku v obraz, kar je Francija storila. "Association Ca-tholique de la Jeunesse Francai-se" se je pričela pred petindvajsetimi leti po nasvetu grofa Albert de Mun in je štela leta 1914 125,-000 izurjenih in neutrudjlivih delavcev. Društvo vodi osrednji zbor s predsednikom v Parizu, toda člani so raztreseni po celi Francoski in tesno zvezani z osrednjim zbo-__ji. Člani spadajo k inteligenci, bogatini bourgeoisie, ali plemstvu. Nekateri so veleposestniki, drugi inženirji, umetniki, pisatelji, odvetniki, zdravniki, energični možje, kater hočejo razširjevati Kra-ljestvo Božje po svojih najboljših močeh. Apostolski duh je vez, ki veže člane "A. C. J. F." Njihov namen je pomagati katoliški Franciji, hočejo biti zvesti pomočniki duhovnikom, katerim so otroško zvesti. Ko član doseže trideseto leto, lahko še spada k družbi, če tudi imajo mladeniči v rokah glavne uloge in mesta. Kar navadno kriti tudi ne znajo, je število-otrok, kateri dobiva jo katoliško vzgojo. Večkrat se sliši; 44Saj ni čuda, da je Francija breziboižna, saj nimajo nobene hči cerkve" je vedno smatrala sa svojo dolžnost, da širi sveto vero; v ta namen se je največ posluževala šol. Ko so leta 1882 prepovedali verski pouk v javnih šolah, niso Francozi pozabili, da morajo biti učitelji in vzgojitelji, sle-divši glasu Leona XIII., so rekli z Belgijci: "Kjekoli je javna šola, tam si postavimo na nasprotni strani katoliško šolo." Naloga je bila težavna. Podjetje je stalo do leta 1901 56,000,000 frankov; vs-pehi pa so bili "nad vse pričakovanje lepi. * Da bi vlada otežkočila stvari, je zahtevala, da mora vsak imeti diplomo, predno more učiti ; pa vse zkstonj. Leta 1897 so 53,502 osebe spolnile vse državne zahteve indalo se jim je dovoljenje učiti v katoliSkih šolah. Postave iz let 1901 in 1904 so sploh prepovedali obstoj redovom, ki se pečajo z učenjem, in vsem kongregracijam, katere nimajo postavnega dovoljenja, t. j. katoliškim šolam, katerih so zaprli na tisoče. Francozi pa i-majo preveč ljubezni do bližnjega, da bi se ne podstopili še kaj bolj predrznega. Redovniki m redovnice so odložili svojo redovno obleko, da bi mogli ohraniti vero v mladih srcih svojih sodržavljanov!« Šole so se zopet dvignile in postale številnejše, kakor prej. čudno, da je število učencev v katoliških šolah naraščalo celo od leta 1910. Statistika zadnjih let kaže, da so postavili za vsakih 1,017 učencev javnih šol 3 nove šole, za vsakih 1,028 učencev v katoliških šolah pa so se pomnožile, šole za 9 odstotkov. Ali ni to čudovit uspeh, kljub vsem težkočam? Te šole kažejo da ima vera na Francoskem trdne korenine, kar se kaže vsepovfcpd. Na bojni črti v Champagne, v opustošenih vaseh, ni nobena druga sila mogla strgati križa s sten javnih šol, kakor nemški topovi. Ko jih je vlada pobrala, so si municipalites šteli v čast, da so jih postavili nazaj in tam imeli dragoceno znamenje zveličanja. Tolažilno je tudi, kako malo otrok hodi v javne šole v nekaterih krajih. Med leti 1909 in 1910, na primer, so javne šole v okrajih Ile-et-Vilaine, Loi-Inferieure in Maynne izgubi- re le in katoliško pridobile 1,Q00 o-trok; 2,000 pa v okrajih Cotes du Nord in Maine-et-Loire; La Vendee pa celo 9,000 v šestih letih. Zanimiva je statistika v nekaterih okrajih. V nekem okraju na zafcadu je 24 javnih šol brez vsakega učenca, v 23 šolah samo po štirje, v 46 pa v vsaki po pet. V nekaterih okrajih vidimo sledeče: 140 učencev v katoliških, šolah in 20 v javnih. IGO učencev v katoliških šolah in 8 v javnih. 140 učencev v katoliških šolah in 2 v javnih. 85 učencev v katoliških šolah inO v javnih'. 105 učencev v katoliških šolah in 0 v javnih. Ta statistika je samo lokalna, vendar kaže, kako čvrst je še katoliški duh na Francoskem. Resnično sme Francija biti ponosna, da je najstarejša hči sVete Cerkve. Naj preskrbijo kritiki: našli bodo, da je vlada brezbožna, Francija pa kot ljudstvo katoliška. SPOMENIKI Junakov padlih zrem grobišče, ki ibili so krvave boje; široka plan je njih svetišče, kjer veter libero jim poje. Nihče jim lučic ne prižiga, nihče cvetic na grob ne trosi, nad zvezdami življenja knjiga pa častna njih imena nosi. Brez dragocenih spomenikov od svojcev ločeni so v jami, njih duše v občestvu svetnikov pa tesno 'združene so z nami. Zato molitev naj iskrena opravlja se za tukaj speče, da skoraj prosti vic iplamena t( deležni bodo rajske sreče. Tako domovja mučenike naj vsak proslavlja kot junake, tako ljubezni spomenike 4.: postavimo jim nad oblake. 1 Br. Gervasij. Težko je delati. Še težje je pa iskati delo, če je člorvek od njega odvisen. . Pod tem imenom je v (Zgodovini znano ime priproste, neuke kmečke deklice Ivane dAre, ki je v prvi polovici 15. stoletja posegla v zgodovino francoske države. To junaško francosko deklico je pa-p*2 Pij X. dne 18. aprila 1. 1909 proglasil za blaženo. V prijazni vasi Domremy na južnem Francoskem se je rodila leta 1412. Njeni revni, toda (boigabo-ječi kmečki stariši je niso haučili niti brati niti pisati, privadli pa so jo delu in molitvi. Župnik poroča, da ni imel od nje zgledniškega 0-troka v celi župniji. Žalostna in nesrečna so bila leta njene zgodnje mladosti za .francosko deželo. Vsepovsod dolgotrajna vojska, v kateri se je hotel angleški kralj Henrik VI. po krivici polastiti cele francoske dežele. Prodiral je z vojsko od severa proti jugu ter i-mel dojeta 1428. že vse do mesta Orleans v svoji oblasti. Francoski kralj Karol VII., deloma teh nesreč vsled svoje lahkomiselnosti sam kriv že ni imel več vojakov, v svoji zakladnici pa le štiri cekine. Človek bi sodil, da je bila dežela zanj izgulbljena. Iz te nevarnosti je rešila po previdnosti božji kralja in deželo doslej v deželi popolnoma nepoznana pastiri-ca Ivana. Bila je takrat v 17. letu že nekako štiri leta sem je čula v samoti sladke nebeške glasove, ki so je opominjali k pridnosti, pobožnosti in sv. zakramentom. Postajala je vedno bolj resna in v premišljevanje zatopljena. Ljubkim glasovom se je pridružila pozneje čarobna svitloba, slednjič je videla določne nebeške prikazni, sv. Mihaela, sv. Katarino in sv. Marjeto. Da se skaže bolj vredno teh ponavljajočih se prikazni, je zaobljubila ostati deviška. Ko je imela angleška armada pred mestom Orleans odločiti usodo francoske dežele, so ji svete prikazni živo opisovale nesrečo dežele, ji vzbudile veliko sočutje do propadajoče domovine ter naravnost v imenu božjem zahtevale, naj gre svojemu kralju na pomoč. Četudi se je začetkoma ustavljala, se je končno uklonila božjemu povelju ter šla v spremstvu zanesljivega moža do kraljevega dvora. S posmehom in par zaušnicami so jo bili kraljevi uradniki odslovili. Potrta, toda nikakor ..obupana, je prišla drugo pot do kralja samega. Jasno je skoraj, da tudi on ni imel preveč zaupanja do 17-letne-ga dekleta. Šele, ko je ta razkrila neko kraljevo srčnost tajnost, ki jo je mogla izvedeti le po višjem razodetju, so jo poslali pred dbor tx>goslovnih učenjakov, da bi preiskali, če ni dekle zapeljano po hudobnem duhu. Po tritedenski preiskavi so kralju svetovali, naj ne zametuje Ivanine pomoči, kajti ona je trdila v enomer: 4 4 Prihajam v Gospodovem imenu, da o-svobodim Orleans ter kralju po-morem do zgubljene krone; dajte mi vsaj peščico vojakov, drugo t>o storil Bog.' Kralj se je vdal. / 28. aprila 1429. je bila vojska, par tisoč mož, že na potu proti 0-bleganemu mestu. Na čelu jim je bila Ivana. Jahala je konja, dble-čena je bila v železen viteški 0-klesp, na glavi je imela čelado. Pred njo so nosili belo zastavo z Zveličarjevo podobo. Bila je videti kakor bojiii anigel Gospodov. Visoko zraščena, močna in lepa devica je bila le še po glasu in 0-brazu spoznati za žensko. Vsi so jo imeli za nekaj nadčloveškega, v resnici pa je bila svetnica. Tudi v vojski je molila noč in dan, vsak dan se je spovedovala in bila pri-sv. maši. Če je noč prebila med vojaki, je spala v bojni opravi, sicer je imela vedno zanesljivo, pošteno žensko pri sebi. Po cele dni je bila na konju ter užila le malo v vino namočenega kruha. Klet-vino in nesramno govorjenje med vojaki je kaznovala z mečem. Prezamudno je biltf, da bi opisovali sedaj razne boje. Vodila jih je kot najbolj izkušen vojskovodja. Kazala pa se je povsod o-čitno roka božja. 6. majnika je svobodila mesto Orleans. Ta od ločilni trenotek je pomenjal, da se ne bo vzdržala. Skromno je sporočila kralju o zmagi. Sama pa se je odtegnila vsem častem. Silila je k nadaljnemu in hitremu delu, češ, da bo njeno poslaništvo božje trajalo le še eno leto. V nekaterih zmagovalnih bitkah je vrgla sovražnika še bolj proti severu, 16. julija je slovesno peljala kralja h kronanju v starodavno mesto RemS. Pri slovesnosti je stala s svojo zastavo poleg kra 1 ja, *po kronanju pa je padla pred njim na kolena in dejala: "Izpol nila sem voljo božjo ter dokazai la, da ste vi postavni kralj francoski'.' Vse ljudstvo je jokalo od veselja in čudenja ob tem prizoru. Ta dan je bil višek njene slave, pravi posvetna zgodovina. Oči naše vere nam pa govore, da se njena trajna slava začenja šele sedaj, ko je njena čast pred svetom začeta padati dan za dnem. Ivana sama zatrjuje, da jej nebeški glasovi odslej niso ne prepovedovali, ne ukazovali, naj še o-stane pri vojski. Resnica je, da je ostala in da ni imela več sreče. V par bitkah je bila poražena, 23. maja 1430. so jo sovražniki vjeli in zaprli. Kot ujetnico so jo vlačili od enega gradu do drugega ter neusmiljeno ravnali ž njo. Enkrat je skušala ubežati, toda brezuspešno, drugikrat pa je celo skočila iz visokega stolpa, da se reši. Našli so jo nezavestno ležati na tleh. To 4zmoto je pozneje vedno objokovala in se je skesano spo-vedala. Zatrjevala pa je, da je to storila edino le iz strahu pred neusmiljenimi sovražniki in iz ljubezni do domovine, kateri je hotela še na pomoč. Za pol miljona frankov so jo Angleži dobili v svojo oblast ter jo zvezano vrgli v ostudno ječo, kjer je morala pred podivjanimi vojaki, ki so jo stražili, s silo braniti svoje devi-stvo. Začetkom leta 1431. se je začela proti njej sodnijska preiskava. Bila je čudna, da nepostavna in krivična, če tudi jo je vodil neki škof. Izsiliti so hoteli, da prekliče svoje prikazni in skušali neuko deklico s kočljivimi vprašanji privesti v zmedo, da jo obsodijo kot krivoverko. V svojem zagovoru se je sklicevala na papeža naj on razsodi. Sodniki so ji odgovorili, da je Rim predaleč, ter kratko zahtevali, naj se krivo spozna, sicer jo takoj sežgo. Pred to grozno smrtjo jej je upal pogum, zmučena po štirimesečni preiskavi je podkrižala pritožno listino, na kateri je bilo pa nekaj vse drugega pisano, nego kar je hotela ona potrditi. Po tej goljufivi preiskavi so jo obsodili v dosmrtno ječo. Njeni sovražniki, ki "so bili izdali veliko denarja, da jo spravijo v smrt, s to kaznijo niso bili nič kaj zadovoljni. Sodniki pa so jih kmalu pomirili, češ. le brez strahu, jo bomo že spravili s pota. In res črez par dni pride nova obtožba, da so jo -našli v ječi v vojaški opravi, ki so jo pa nalašč pustili pri njej, a ona j° Je Pa kla, da se ložje ubrani vsiljivosti nesramnih stražnikov. Vnovič tirana pred sodnike je brit ko obžalovala, kar je bila deloma po pomoti, deloma iz slabosti preklicala pred prvo sodbo. Jasno in določeno je izrekla, da so bile njene prikazni resnične To je zadostovalo, da'so jo obsodili v smrt. Dovolili so ji duhovnika, sv. zakramente je prejela 7 največjo udanostjo v voljo božjo 30. maja so jo peljali že na rao-išče. Belo je 'bila oblečena, njeno pokrivalo pa je imelo napis: kri voverka. Udano je stopila na pri pravljeno grmado. Grozno so jo privezali na steber ter grmado zp žgali. Zadnja beseda umirajoč* 19-letne device, ki se je močno slišala iz plamena po celem trgu .je bilo ime Jezus, ime sprave in ljubezni. V gorečem oglju so naš/ samo še njeno srce, ki so ga vrg-< potem v reko. Navzoč kraljevi tajnik se je tiho zmuzal domov ter zdihoval: Mi smo zmagani, ne ona, kajti sežgali smo svetnico. V okrožnem pismu je naznanil kralj celemu svetu smrt krivoverke Par njenih prorokovanj se je par let pozneje do pičice spolnilo. Ko so se strasti polegle, je jasnost prodrla oblake zaslepljenosti Nobeden ni hotel biti več kriv njene smrti. Obsodbo so začeli izi-nova preiskavati. 25 let po njeni smrti so blizu istega kraja, kjer so jo sežgali, razglasili nepostav-nost in krivičnost obsodbe ter potrdili resničnost njenih prikazni. Papež Pij IX. je na prošnjo francoskih škofov začel leta 1869. preiskavati njeno življenje, kakor je za svetniško proglašenje potrebno. Leon XIII. je delo nada ljeval in Pij X. dokončal, kakor že omenjeno. Marsikdo se bo ob koncu vprašal, v čem obstoja njena svetost, svetost tega burnega življenja, zadostni kratek odgovor: Ivana je svetnica, ker je izpolnila voljo božjo in izvršila visok poklic svojega življenja. Opomba uredništva: Zveza Ju-gosl. Žena in Deklet v Chicagu priredi v nedeljo dne 5. januarja 1919 oib 3. uri popoldne krasno .1 I H ,-liJU, zgodovinsko dramo "Ji klica" ali "Devica sicer v korist ubogim in ti rojakom v stari domovini. Ta gledal, igra bo vprizorjena v Pulaski dvorani na 1709 Soutl Ashland Ave., blizu 18 ceste. Igra 44Junaška deklica" bo ta dan prvič vprizorjena na ohikašikem slovenskem odru. Nails sem biser.. Našla sem biser neskončne leoote, takih ne zmore globina morja; nima ga zemlja enake krasote, ^ nima ga zvezdna višina neba. Nima enakega krona kraljeva, žezlo nobeno, noben diadem; v prstanu nikdar enak ne odseva, drag nad vse drago je mojim očem. Biser sem našla! Pri sveti daritvi: je zablestel iz mazil jenih rok; vse ga slavilo je v tihi molitvi tisoče angelov stalo je krog. Biser je ležal na zlati pateni, serafov zbori strmeli so nanj... Ko bi dosegla ga v želji iskreni, angeli bi me zavidali zanj. Biser sem našla! Maziljena roka je položila ga v moje srce. . . Sreča neskončna, odlika visoka! Himne veselja po duši done. . . Našla sem biser! O zdaj sem bogata! Vedno nanj mislim, ga nosim seboj. - Kaj so mi krone, kaj žezla -o zlata? Blažena hostija biser je moj. M. Elizabeta. Ob stoletnici Vilharjevi Čujte gore in planine, da sinovi Slave smo " Miroslav Vilhar. % Katerega Vilharja poznate? — Morda Frana Serafina, znameni -tega jugoslovanskega skladatelja, živečega v Zagrebu. Njegovega očeta Miroslava Vilharja, čigar stoletnico obhajamo sedaj, »poznamo malo po imenu in narodno-zgodovinskem pomenu; tem bolj znane so nam pa mnoge njegove pesmi, ki so naravnost ponarod-dnele. Kdor poje 4 4 Po jezeru, bliz Triglava," poje Miroslava Vilharja. Slovenka, ki pravi: 4'Kaj maram, da nimam srefora, ne zlata, ljubezen goreča tud nekaj velja", je Vilharjeva; istotako Planinarica, ki 44 rožic ne bo trgala, da bi venec spletala." Kdor iz nižfcv želi 44na gore," na strme vrhe, kamor nas kliče in miče in vabi srce, obnavlja v svoji duši Vilharjeve občutke. Tudi pod lipo, ki zeleni v dišečem gaju, si v Vilharjevi družbi. Bil je Miroslav Vilhar graščak na Kolcu pri Št. Petru na Krasu, in vendar je izrekel besede svojega kmeta: 44Če kdo zaničava težavni moj stan, ta nima al srča, al nima možgan." Miroslav Vilhar je rin kršnp Notranjske. Rojen je bil v Planini 1818. kot sin tamošnjeen poštarja, ki pa je bil obenem la^tinu r?radu Kalca na Krasu V nemškem Št. Pavlu na Koroškem je študiral gimnazijo, pravo pa nc Dunaju in v Gradcu. Narodne zavesti na Notranjskem takrat ni bilo nobene; po nemških mestih pa so se nahajali le manjši dijaški slovenski krogi. Ko je bil Vilhar v Gradcu, je bil tam slovanski okrogStanka Vraza ali Davorina Trstenjaka, ki je o slovanskih rečeh včasi kaj pisal v graški list "Der Aufmerksame". V tem i-lirskem ozračju se je morda prvič zbudila v Miroslavu slovenska zavest, vendar je bilo vse, kar je napisal njegovo nemški izvežbano ero, pisano v nemškem jeziku, itudij svojih ni končal ampak je prevzel graščino Kaleč ter se leta 1843. oženil v Senožečah. Tu nahajamo pri njem od 1859, do 1861. kot vzgojitelja njegovih otrok Frana Levstika, ki mu je pomagal tudi pri prireditvi njegovih 44Pesmi" (1860). Popularni notranjski graščak je postal 1861. deželni poslanec, a bil to le do 1(864.; v tej dobi (18C3) je izdajal politični list 44Naprej", ki mu ga je najbolj pisal Levstik in ki mu je nakopal thkovno pravdo in zapor na ljubljanskem Žabjeku. Umrl je Vilhar nagle smrti leta 1871, ter je pokopan v Knežaku, pred 12. leti so mu v Postojni postavili spomenik. .-Vilharja smemo št*»ti med enega glavnih prebuditeljev Notranjske. Pa ni probuial naroda r velikimi skupščinami — za take ta-(Dalje M 7. str., L kol) najkasneje do 10. ja- GRAND CARNIOLIAN UNITED STATES OF AMERICA Issued every "Wednesday. sHip * i ■1: dr. sv. Jožefa St. 2, by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. ___ mi Wot find Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: per year. lonmemt for Foreign Countries............ 10.96 2.00 VSEM GG. URADNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV, CENJENIM ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. 2ELIM VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE, TER SREČNO, VESELO IN USPEŠNO NOVO LETO: PAVEL SCHNELLER, gl. predsednik K. S. K. J. PRAV VESELE IN ZADOVOLJNE BOZlCNE PRAZNIKE, TER SREČNO IN VESELO NOVO LETO! ŽELIM VSEM ODBORNIKOM IN ODBORNICAM KRAJEV-NIH DRUŠTEV, VSEMU ČLANSTVU NAŠE JEDNOTE IN PRIJATELJEM TER ZNANCEM! JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. ■BMMHMMMMMM WPUWPUtPUWPUW^UVPUWPUW^lWPU BSSBSSSSSSSBS »♦-« -♦•« »♦;« ►♦■« ►•_■» Uredništvo in upravništvo "GLASILA K. S. K. JEDNOTE" . želi vsem glavnim odbornikom K. S. K. J., starim in novim odbornikom(icam) krajevnih društev, vsemu članstvu naše Jednote, sotrudnikom in čitateljem lista ZDRAVE, VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE! • ! • ' »it' i i i . ' Jt.1 Jt URADNO NAZNANILO. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. V smislu Jednotinih pravil se fiskalno leto zaključi z zadnjim dnem meseca decembra. Radi tega prosim vsa krajevna društva, da pošljejo denar v pokritje asesmentov NAJKASNEJE DO 25. T. M. ua glavni urad. Istotako tudi prosim, da se vsako društvo požuri in pošlje mesečno poročilo za mesec december kakor hitro mogoče, tako, da isto dospe v glavni urad NAJKASNEJE DO 25. decembra. Ker je koncem vsakega leta jako veliko dela v Jednotinem uradu, zaradi tega prosim, da se predstoječo prošnjo in naznanilo vpožteva. Izdelati imam šestmesečne račune za brate nadzornike Jednote, kakor tu-letna finančna poročila za razne državne zavarovaininske oddelke, r povzroča izvanredno veliko posla. Da bode pa to mogoče pravočasno napravfti, je treba, da so krajevna društva točna v plačan ju mentov in v pošilja t vi mesečnih poročil. Nemogoče je delo v glavnem uradu pravočasno in točno izvršiti, če niso društva točna v poslih v zvezi z gl. uradom. Radi tega ponovno prosim, da cenjena društva vsaj ta mesec store Svoje dolžnosti pravočasno. Zahvaljujoč se za prijaznost in naklonjenost vže naprej, ostajam z bratski mpozdravom, JOSIP ZALAR, tajnik. Društvom K. S. K. Jednote v razmotrivanje in prevdarek. Vsakteremu izmed članov in članic K. S. K. Jednote je znano, velike žrtve je zahtevala nepričakovana epidemija "španska ca". Vsled te bolezni so bile vse podporne organizacije zelo dete in oškodovane. Naša Jednota, v kolikor mi je do sedaj jeno, je zgubila do današnjega dne 115 članov in članic, katerih dedičem je treba izplačati $105,750.00. Beri: Stojnpet tisoč se-petdeset dolarjev! Pripomniti pa moram, da je še več dru-V. ki mi niso vposlala mrliških listov; ravno tako tudi vsakdo zna, d* bolezen še ni prenehala in je vsled tega umevno, da se bo število umrlih še povečalo. Radi tega je potreba največje pozornosti od strani vsakega člana in članice, da stori potrebne korake in pride tej velikanski izgubi v okom. Poročal sem že, kako strog je državni on, na podlagi katerega se zahteva, da mora vsaka organizacija toliko in toliko denarja v blagajni, če hoče biti solventna in , da ji državni zavarovalninski department prepove poslovanje, je, da imamo lepo svoto denarja v blagajni, toda vse to še ne varja zahtevam in predpisom zakona. In sedaj nas je zadela pa ta velika nepričakovana nesreča. Vsled tega naznanjam cenjenim m in članicam naše dične Jednote, da bodemo morali na vsak prihodnje leto razpisati posebni asesment, da se pokrijejo iz-,tki za umrlimi člani in članicami, ki so podlegli prezgodnji smrti "španske influence". In ker se bo radi tega razpravljalo in o pri seji glavnega odbora Jednote, ki se snide v glavnem a prihodnji mesec, radi tega tem potom prosim vsa krajevna da o tem razpravljajo in razmotrivajo, .ter poročajo na urad kako mislijo, da bi bilo najbolje in najpriličnejše za član-radi razpisa posebnega asesmenta. Nekaj se mora ukreniti, t se bode moral povišati. Toda vprašanje je, naj se M seda-rtninski asesment podvoji, ali naj se vsaki mesec razpiše na člana in članico gotovo svoto? Da bo pa glavnem odboru mogoče rešiti to važno zadevo v zadovoljstvo vsem okolišči-po večini članstva, radi tega se obračam na cenjena društva, tem sklepajo in poročajo svoje mišljenje in želje na irrad. Vsako Joliet, Dl. Diyt 1. dec. 1918 je imelo naše drultvo glavno, ali letno sejo in na tej seji se je sklenilo sledečo premembo. (Sedaj vzemi v roke svoja društvena pravila in Čitaj sledeče:) Društvena pravila dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., stran 9 in 10, člen točke glede pogrebne zadeve: točka 3—4—6—7—8—9; vse te tu navedene točke so neveljavne od 31. decembra 1918, ali črtane Jz društvenih pravil. Z dnem 1. januarjem 1919 stopijo v veljavo sledeče določbe glede pogrebne zadeve. Vsak član društva sv. Jožefa št. 2 K. S. if. J. plača 25c ali več ako ne bi ta svota pokrila pogrebnih stroškov za umrlim članom« To plačajo tudi vsi oni, ki so bili do omenjenega dne prosti zaradi svoje starosti. Torej od 1. jan 1919 ni več nihče prost tega do neaka; plačati ga morajo vsi čla ni, bodisi stari, ali mladi, bolani ali zdravi; Prosti so le sledeči Šest nosilcev in člani, ki čujejo po noči pri umrlem sobratu. Pogreba se udeležijo sledeči: Šest nosilcev in pa društveni glavni odbor od 4—6 mož; za cd bor se plača voz iz društvene blagajne. Vsi ti po-grebci in odborniki morajo imeti pripete društv. regalije na prsih ob času pogreba. Torej naj si vsak član dr. sv. Jožefa to premembo ven izreže in ja pripne v društvena pravila na strani 9, ker to stopi v veljavo dne 1. jan. 1919 in odtane pnavomočna dokler ne bo od celega društva morda premerijeno. A. Golobitch, preds. John Vidmar, tajnik. Ino A. Težak, zastopnik; (Društveni pečat.) Joliet* 111., dne 10. dec. 1918. ■* »s v , » M.i« NAZNANILO. ' Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. Jednote Joliet, 111., je imelo 8. dec. glavno letno, in vo-litveno sejo. Na tej seji je bila razvita službena zastava (Service Flag) zastavo diči. 19 zvezdic, in jo -krasi 19 s zlatimi črkami Všitih imen članov vojakov, od katerih se do danes še nobeden ni domov povrnil. Nadalje so bili v odbor izvoljeni za 1. 1919. sledeči člani : Predsednik John Kren, st. podpredsednik Joseph Klemenčič, vt. finančni tajnik Joseph Panian; zapisnikar John A. Nemanič. Blagajnik Stefan Stanfel, st. Za-stapik Martin Konda, st. Nadzorniki: I. Joseph Wolf, II. William Stanfel. III. John "Nemanič. Zastavonoše : John Mušič, Frank Pire. Vratar Joseph Konduš. Nadalje uljud.no prosim vse cenjene člane (ice), da bi vsaki mesec točno plačevali svoje prispevke, ker točnost plačevanja je velike vrednosti tajniku pri vodstvu knjig.- Kot je članom že znano, da po novem letu bomo plačevali nekoliko višje asesmente, zavoljo posebne doklade katera bo razpisana, zato svetujem cenjenemu članstvu naj se nikar ne huduje zaradi tega, ne na uradnike K. S. K. J. in tudi ne na uradnike krajevnih društev, zato ne, ker tega niso zakrivili ne . prvi, ne slednji. Priporočam članom da bi do-brovoljno plačali, pa bomo v najlepši slogi nadomestili priman-kljaj katerega nam je prizadela •katastrofa nesrečne influence. # S pozdravom v v Joseph Panian, tajnik. ; reditelj Frattk Pevec I., mar šala Ignac i n John^Dra- 81er; zastavonoša John Čeme ml.; Ij&rideronoša John Tornič; poslanci Jernej Intihar, John Rozina za Forest City; Frank Omahen za Browndale; Frank Kamin za Vandlitig, Pa.Zdravniki: C. R Knepp, G. T. McGuire, B. E. Co-stello in w! E. Lloyd. Vsa pisma iri druge stvari, tikajoče se gorioznačenega društva, naj se nasloVljajo na I. tajnika in ne na nobenega drugega. Tem potom tudi naznanjam onim Članom na pqtnih listih, katerim bodo listi potekli . dne 31. dec. t. 1., da naj vsakdo pošlje $3 več . kot po navadi to pa zato, ker plačamo za vsakega umrlega člana 25 centov v druStveno blagajno v pokritje pogrebnih stroškov. Ker je umrlo 12 članov našega društva, zato pride za vsakega toliko več ,za, plačati in to samo za člane. —. Toliko torej članom $A potnih lisjtih v ravnanje. . sklepu želim vsemu članstvu K. S. It. J. vesele in zadovoljne božične praznike in Srečno Novo le^oj posebnb pa člartom(icam) našega društva. , , ; > S pozdravom ,,. Frank Telban, dr. tajnik S. kTj! v°Pittsburgh, Pa., je svojo letno sejo dne 1. deč. ter na isti rešilo dosti važnih in potrebnih zadev. Novi odbor je bil izvoljen kakor sledi : Peter Balkovec predsednik; Josip Ivanušic podpredsednik;'John Filipčič I. tajnik; Jurij Starciinič II. tajnik; Josip Pavlakovič zastopnik; Matija PamSovIč blagajnik ;Josip Aldle-šič preds. Bolniškega odbora; Martin Trbušič, Nikolaj Stareši-nic in Math Balkovec nadzorniki. Ignac Glatch, Frank Pavlakovič maršala. Jurij Filipčič, Frank Ja-ketič zastavonoše. Tomaž Košarac vratar. * Vsermršftanstvu K. S. K. J. želim vesele božične praznike in srečno Novo leto! John Filipčič, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr.' sv. Janeza Krstn št. 13. Biwafoik, Mirni. K. S. K. J se naznanja članom našega društva, da se Ibo vršila izvan redna seja dne 22. decemlbra ob pol uri popoldne. Na tej Seji bo voli tev odbora za leto 1919; Prošeft je torej vsak član, da se te seje tideleži. Pridite torej na to sejo y čibilnem dtevilu. Nevdelež-bo se btfTcaznovalo po društvenih pravilih i tosieer z $1. glolbe. Ta seja 'bO'zAttr,^i-iirsmo mogli tfbo-roVati 1. dec. zaradi ibolezni, ker so bili iVsi shodi in zborovan'ja prepovedana. Sedaj je pa hvala Bogu ta bolezeai pojenjala, bomo pa lahkq imeli sejo, da zadostimo pravilom K. S. K. J., • . S, egMatskim pozdravom vsem članom fc. & K. J. Matt, R. Tometz, ta j. NAZNANILO. Onim članom dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburg, Pa., ki se niso mogli udeležiti glavne seje dne 8. dec. naznanjam tem potom odbor našega društva za leto 1919: Predsednik John Jevnikar; podpredsednik Josip Kas; I. tajnik John Bojane; II. tajnik Frank Pugne; blagajnik Josip Jane; zastopnik Josip Lokar. Nadzorniki: Jos. Bašclj, Frank Miklavcič in Frank Kopar. Predsednik bolniškega odseka Anton Dekleva. V slučaju bolezni naj se člani naznanijo kot bolni le sobratu Anton Dekleva; njegov naslov je: 211— 57. St., Pittsburgh, Pa. Za zastavonošo je bil izvoljen Alojz Hlad. Ob enem se je tudi sklenilo, da plača vsak član prihodnji mesec (januarja* 1919) 50c naklade. S tem se bo olajšalo pogrebne stroške pri naših pokojnih sobratih Frank Vilhar in Jurij Šabec. Tem potom opozarjam one člane, ki se ne morejo udeležiti rednih mesečnih sej, da naj pošljejo društvene prispevke pred sejo, ali pa na dan seje. Član, ki ne bo plačali (dva) dni po seji vseh društvenih prispevkov, ne bo za dotični mesec opravičen do kake podpore. Torej vas cenj. člani prosim, da vpoštevate to važno točko, ki bo le vam v korist, meni bo pa to olajšalo veliko dela. Vesele božične praznike še mnogo let vam želi in vas sobratsko pozdravlja ? J. Bojane, tajnik. .m. To Se mora izvfSiti vsfed tega, £^mibo letni račun, in S«ti potem knjige nadzornikom v pregled. Upam torej, da iie bo nobenega, da ne bi plačai asesmenta do 31.' dec. Dalje opozarjam one člane ki so že bolani nad 2 tedna pa se šele potem javijo pri tajniku zahtevajoč bolniško nakaznico. To nikakor ni pravilno ker je bolnik opravičen le do podpore od istega časa ko se javi tajniku. Čemu se pa ne javite že prvi dan ko dbolite?— Ako kedo izmed članov ne dobiva Jednotinega Glasila, naj mi to sporoči ter naznani natančen naslov, nakar bom jaz poskrbel, da bo list redno prejemal. Sobratskim pozdravom Thos. Oblak, tajnik . ' box 223 Manor, Pa. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom dr. sv. Jurja št. 64, Etna, Pa., da je društvo na svoji redni seji 8. dec. izbralo sledeči odbor za leto 1919: Predsednik Josip Jagusič; pod-preds. Geo. Novak; L tajnik John Skoff; II. tajnik Petar Ribaric; blagajnik in zastopnik Frank Skrliu; predsednik bolniškega odbora Nick Trdina; nadzorniki:-Stanko Skrbin, Filip Wranič in Frank Robič. Ob enem tudi naznanjam, da je društvo sklenilo prirediti domačo taabaVo v korist drustv. (blagajne in sicer na Silvestrov večer (Starega leta dan) 31. dec. v vseh prostorih Hrvatskega zabavnega kluba na 28. Bridge St. Član, ki se ne udeleži te zabave ,plača $1.00 v društv. (blagajno, to pa zato, ker smo plačali ta mesec veliko bolniške podpore. Bratski pozdrav vsemu članstvu S. K, J. in vesele božične praznike ! John Skoff, tajnik. NAZNANILO. Iz urada tajnika dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, O., se naznanja članom našega društva, da se je na seji dne 1. dec. t. 1. sklenilo, da se naše društvo korpo-rativno udeleži sv. maše na Božični dan, dne 25. dec. ob 10:30 dopoldne v cerkvi fare sv. Vida. Vsled tega so prošeni člani, da se polnoštevilno udeleže. Zbirali se '-botttf v Knausovi dvorani ob 9 :30 ter ob 10 uri odkorakamo proti cerkvi; vsak član naj prinese s sabo svojo regalijo (društveni znak). \ •S sobratskim ^pozdravom do vsega članst va K. S,. jIC. J. m vesele božične praznike l*^ Joseph Russ, tajnik. • H NAZNANILO. NAZNANILO, Na letni seji dr. sv. Jožefa št* 12 K. S. K. J. v Forest City, Pa., so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Josip Kamin; podpredsednik Frank Vauter; I. tajnik Frank Telbanv box 300, Forest City, Pa. ; II. tajnik Frank Sus-man; blagajnik Ignac Blatnik; zastopnik John Telban, box 707, Forest City, Pa. Go&podartki odbor: Andrew Oražem, John Deč-. man, Louis Omahen, Maiftm Mu-hič jsprejemiri odbor Antoai Zalar, Ignac Spec ; vratar Gašper Kova- Članstvu dr. sv. iPet^ra št. 30 v Calumet, Mfčhv naznanjam s tem izid volitve na glavnem zborovanju z dne 8. deč. Uradniki za bodoče leto so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Mihael Maierle; podpredsednik Peter Zunič; I. tajnik in zastopnik Paul K. Ma-dronich; zapisnikar Frank Vesel; blagajnik Marko Sterk; nadzorniki za 2 leti: John Lamut, Frank Vesel in John Mušič; nadz. za I. leto: Joseph Weis, John Turk in George Kotze. Pohotni odbor: Mihael Sterk, Frank Benčič in Nickr Mrark. Poslanec Math F. Kobe. Maršal Pet. Itrebec: Vratar Math SvajgšV; Bolniški obiskovalci Za Red Jackett, Yellow, Jackett, Blue Jackett in Newton: Paul I. Spehar; za Laurium: Josef Vidoe; za RaymBoultown, O-sceola in Swedetown John Musič; za Tamarack in Tamar 5 in North Tamar: John Lamut. S sobrfctskim pozdravom do vse- 932 Kinig Ave. > NAZNANILO. Naznanjam članom dr. sv. Jožefa št. 58 v Irwin, Pa., da je nas sobrat, ali član John Povhe umrl za vnetjem možganov dne 16 novembra v Greensburgu, Pa. Pokopali smo ga dne 19. nov. Tla ka-tol. pokopališču v Greensburgu: — Svetila mu večna luč! Ker se sedaj leto bliža že h koncu, prosim vse člane, da po- lž urada društva sv. Janeza Evangelista št. 65 K. S. K. J. Milwaukee, Wis. Dne 5. decembra je imelo naše društvo svojo letoio sejo, ki se je vršila o najlepšem redu. Na tej seji so bili izvoljeni sledeči odlber-niki za leto 1919: Predsednik J. Ketiš, podpredsednik Anton Krivec, tajnik John Močnik, -zapisnikar Frank Gregorčič, blagajnik Frank Frančič, zastopnik Joe Windfehman, nadzorniki: Frank Štiiglifcz, Frank Gregorčič, Joe Chepladk; maršal Joe Martinčič; porotni odbor: Galbriel Kovačič, Jolm Žitherli in Joe Martinčič. Ker se leto bliža h kooicu se prosi in opozarja vse one člane, Iki so bolj počasni s plačilom, da »naj plačajo svoj asesment najkasneje do 25. decembra t. 1. ker moram potem knjige zaključiti za celoletni račun in predložiti sobratom nadzornikom v pregled. Upam torej da ibodete vpoštevali to prošnjo in opomin. Želim vam vsem zdrave in vesele ibožrene praznike in veselo Novo leto! Soforatski pozdrav John Močnik, tajnik. NAZNANILO. Društvo Marije Vnebovzete št. 77, K. S. K. J., Forest City, Pa., je na svoji redni mesečni seji dne 8. dec. 1918 izvolilo sledeči odbor za leto 1919. John Pungerchar, predsednik*. Louis Osolin, I. tajnik. John Ja-kelj, II. tajnik. Math. Zalar, blagajnik. Anton Bokal, zastopnik. Gospodarski odbor: Matt Kamin, Frank Konchar, Joseph Polončič. Maršal: Ignatz Kotar. Zastavonoša Ciril Grum. Redarja: Frank Ceglar, Ignatz Novak I. Poslanci za ForesJ City: Frank Novak 5 in Frank Putz. Za Browndale: John Okoren II. Za Vandling Joseph Peterlin. Zdravnika Dr. W. E. Lloyd in E. B. Costelo. Društvene seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v mestni dvorani. Prvič v štirinajstih letih društvenega obstanka je bil izvoljen ves stari društveni odbor še za prihodnje leto brez najmanjše izpre-mentbe; zato upam, da bode tudi deloval z vso svojo močjo za napredek^ društva in da mu bodo tudi vsi člani pomagali kolikor mogoče, kajti treba nam bo napeti vse naše moči, da se zopet nekoliko opo-moremo iz padca, katerega nam je prizadela španska influenca in to na članstvu kakor tudi na bolniški blagajni. Lahko rečem, da je bilo naše društvo najbolj hudo priza- ▼ Jolietn, državi ♦ # 0 0 8 0 O M P'............. ?! »P»il» 1894» Inkorporirana y Jolietn, 12. januarja, 1» JOUBT, ILL. ustanovitve do 1. dec. 1918 skupna izplačana podpora $1,518,034,52. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: P*ul Schneller, «313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. * L podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory 8t. II podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pneblo, Colo. Glavni tajnik: Joeip ZaUr, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111. Glavni blagajnik: John Qrahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. SSSjrS™^«^!' Z™eia J- Albe' 620-10 St., Waukegan, 111. Pooblaščenec Ralph F Kompare, 020« Commercial Ave.?So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chieago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Josip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 8t., Chicago, HI Math Koetainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia. Minn John MravinU, 1107 Haslage Ave, N. 8. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 311—2nd Ave, Milwaukee, Wis. POROTNIODBOB: Mihael J. Kraker, «14 E. 3rd 8t, Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd 8t, Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Russ, «517 Bonna Ave, N. E, Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. • UREDNIK "GLA8ILA K. 8. X. JEDNOTE"-Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glav-aega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago 8t, Joliet, 111, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chicago, III f/ deto društvo, kar jih spada h K. S. K. J. to se pravi po številu članstva. Društvo je štelo 1. okt. 1918 152 članov in 48 članic; od tega števila jih je uuirlo v teku dveh mesecev za influenco in pljučnico 10 članov « in 3 članice skupaj torej 13. V mesecu oktobru in novembru je društvo izplačalo skupne podpore $1101.50* Res velike številke za društvo, ki šteje 152 članov, kajti članice ne pripadajo k bolniškemu oddelku, zato pa je bilo društvo primorano naložiti naklado en dolar ($1) na vsakega člana v mesecu novembru in ravno tako zopet en dolar na člana v mesecu januarju 1919 v bolniško blagajno. Upam, da bedo vsi člani to upoštevali, posebno pa oni na potnih listih. Tako vidite efenjeni člani, da bo treba storiti marsikaj prihodnje leto, da se ta rana vsaj deloma zabeli na članstvu, kakor tjudi v društveni blagajni. Cenjeni člani, samo malo truda in pa nekoliko dobre volje je treba, pa se bode vse storilo; bili sm0'2e V htijSih ča3ih kakor sedaj, pa smo vse srečno prestali in vsakemu članu, ki je bil bolan točno izplačali bolniško podporo. To bomo lahko storili tudi v naprej samo kakor sem že omenil malo truda in pa dobre volje kakoršno ste pokazali na zadnji seji 8. dec. je treba in napredek nam je zagotovljen. H koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. širom Amerike ter jim želim vesele božične praznike in srečno Novo leto 1919. Bog dal, da bi bilo v resnici srečnejše in veselejše kakor leto 1918. John Osolin, tajnik. Box 492. sejo, ki se je v najlepšem redu vršila. Na tej seji so bile izvoljene sledeče odbornice za 1. 1919: Predsednica Antonija Struna; podpredsednica Marija Dunda; I. tajnica Marija J. LavriČ; zapisni-karica Antonia Stukel; blagaj-nička Mary Golobitch; zastopnica Marija Zalar; nadzornice: Johana Težak, Martha Zmaje, Mary Ter-lep. S tem zopet prosim in opominjam vse naše članice, da bi plačala svoje društvene asesmente najkasneje do 20 .decembra t. 1. da mi bo mogoče knjige zaključiti in predložiti celoletni račun nadzornicam v pregled. Upam, da ne bo nobena članica čakala še na-daljnega, ali posebnega opomina. S sestrskim pozdravom Mary Golic, tajnica. NAZNANILO. Vse članke društva Macije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111, še enkrat oipozarjam, da se zagotovo udeležijo letne društvene seje, ki Ibode, ikakor sem že po-1 ročala v na«em Glasilu, dne 22. " decembra db 2. uri popoldne. Naj bi 'bila vsaka članica na seji, pr-{ vič, iker je več važnih točk za re-4 šiti. Po pravilih je ipa tudi kazen za tiste, ki >■<-— Brooklyn, N. Y. . Še nikoli poprej nismo vpoSte-vali toliko važnost podpornih društev, kakor ravno sedaj, ko je ra-širjena po celi državi kritična in nalezljiva bolezen "španska in-fluenca". Ako čitamo dopise iz raznih naselbin raz vidimo, da rojaki veči noma v najlepši starostni dobi podležejo tej kritični bolezni. Koliko mladih mož in žena je v kratkem času umrlo in pustilo za seboj nepreskrbljene otroke-sirote. Obžalovanja vredni so taki otroci, katerim je neiprosna smrt ugrabila najdražje kar imajo na svetu — očeta in mater; kdo ne pomilu je takih sirot! Ako čitamo imena umrlih rojakov, je skoraj pri vsakemu tudi označeno, da je bil član tega ali onega društva in Jednote. To nam olajša našo bolest in se tolažimo s tem, da bo podpora od Jednote zapuščenim sirotam v neprecnlji-vo pomoč. Bratje! To nam da misliti, koliko imamo takih slučajev, da so ostali otroci brez očeta in mater! V naznanilu asesmenta za mesec december, je bilo označenih 84 smrtnih slučajev; to je največje mesečno poTočilo kar obstoji naša K. S. K. J. ' Ker pa še niso vsi slučaji naz-znanjeni, lahko sodimo, da bo presegala posmrtnina za umrle člane in članice nad sto tisoč dolarjev. Pripravljeni moramo biti na to, da se bo v tem oziru nekaj ukrenilo v pokritje te ogromne svote. Ako bodo razpisani izvanredni asesmenti sem prepričan, da jih bo vsak član drage volje plačal.* Med seboj se imenujemo bratje in sestre, pokažimo se tudi v dejanju, da bomo dobrovoljno prispevali v blagajno K. S. K. J, katera je vsled mnogih smrtnih slučajev tako občutno prizadeta. Tudi naša slovenska naselbina Brooklyn, N. Y. je občutno prizadeta vsled "španske influence"; pri vsaki hiši smo imeli bolnike in ako povem, da je bilo samo pri našem društvu sv. Jožefa štev. 57 16 bolnih članov, je povedano vse; naše društvo je v teku enega meseca izplačalo $280.00 bolniške podpore. Tudi kruta smrt ni prizanesla našemu društvu; v teku zadnjega meseca so umrli sledeči člani in članice: Georg Slatič, umrl dne 1. nov. Alois Stimac, umrl dne 23. okt. Agnes Bižal, umrla dne 11. nov. Mairija Pešel, umrla dne 5. nov. Končno naj še poročam, da je imelo naše društvo sv. Jožefa št. 57, dne 7. decembra mesečno in volilno sejo, pri kateri je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor: Anton Burgar predsednik. Alois Češark podpredsednik. Gabriel Tassotti tajnik. M. Grgurič zapisnikar. Josef Felieijan blagajnik. Frank G. Tassotti zastopnik. Nadzorniki: (Josef Staudohar, Martin Curl, Štefan Bizjak. Poleg važnih sklepov in določb za prihodnje leto se je tudi določilo, da bo vstopnina za dva do- nove Slane; tega upam, da se bo število »v v prihodnjem letu izdatno iožUo. Za novo leto želim vsem članom in članicam naše Jednote, ljubega zdravija; delujte pri vsaki priliki v prospeh svojega društva in naše koristne Jednote v olajšanje bede in pomankanja onim, ki utegnejo biti hvaležni za medsebojno ljubezen, kakorsno jim nudijo naša slovenska podporna društva. Bog in narod! Anton Burgar. ===== naj bi bilo v nam in našim ot rokom. Sedaj pa želim vsem faranom sv. Družine vesele in srečne božične praznike, ter veselo Novo le« to ! Marija Perovšek. BIVŠI SOBE** JOHN KLEMENČIČ DAROVAL ŽIVLJENJE (ZA DOMOVINO. Denver, Cok>. Cenjeni g. urednik Prosil bi vas za malo prostora v našem Glasilu. Z delom gre tu, kakor po drugih krajih. Dela je dovolj, samo skoro nima kedo delati, ker še vedno razsaja kruta bolezen "španska infhienca". Dne 20. novembra so tudi meni umrli ljubljeni oče John Lah star. in sicer za pljučnico v starosti 53 let. Prišli so. sem v to deželo pred 17 leti v Pueblo, Colo, nakar so živeli v Leadville, Colo. Tam so pristopili k društvu sv. Jožefa št 56 K. S. K. J., kjer so bili še član ob smrti. Umrli so v Denver, Colo, Ker je tukaj drujtvo sv. Roka št. 113 K. S. K. J. so mu člani tega društva veliko pripomogli. Društvo bi se bilo rado udeležilo pogreba v večjem številu, a ker je bilo to od oblasti prepovedano se ni moglo. Tem potom se lepo zahvaljujem članom dr! sv. Roka in vsem drugim mojim prijateljem, tako tudi vsem prijateljem blagopokojnega mojega očeta za udeležbo pri pogrebu. Težko mi je bilo ko sera prišel iz Salt Lake City Utah, ker nisem poznan med vami, ali moram reči, da so mi šli rojaki res na roke, da sem z njih ipomočjo vse lepo uredil za pogreb. Moj pokojni oče so bili doma iz Zalesja, fara Sv. Trojica na Notranjskem, kjer zapuščajo soprogo in 4 sinove; tukaj v Denver, Colo sina John Lah. Dragi mi oče! Zapustili ste ta svet daleč oddaljeni od svoje družine. Na svidenje nad. zvezdami, tam kjer nas ne bo motil hrup življenja! Pozdrav^vsem prijateljem ' John Lah, mlajši. Willard, Wis. Cenjeni sobrat urednik:— Danes imam poročati žalostno vest, da je zastava našega društva sv. Družine štev. 136 K. S. K. J. — odkar društvo obstoji skozi osem let in pol — prvič oblekla žalno barvo, in sicer vsled smrti enega izmed naših članov. Tudi žrtev influence je bil fiamreč član našega društva sobrat Josip Česnik, ki je umrl dne 22. nov. v Somerset, Colo, kjer zapušča žalujočo ženo s štirimi nedoraslimi otroci. Družini pokojnega Jos. Česnika izrekam v imenu našega društva sv. Družine iskreno sožalje, pokojnemu sobratu naj sveti večna luč! , Frank Perovšek, tajnik. Willard, Wis. Cenjeni g. urednik: Ker mi je znano, da kaj radi priobčujete dopise tudi iz naše naselbine, zato vas prosim, da priobčite sledeče vrstice v eni izmed prihodnjih številk. Še dne 17. januarja leta 1915 se je tukaj vstanovila Bratovščina Krščanskih mater pod varstvom Žalostne Matere Božje. Ko je pa ustanovitelj te bratovščine, Rev. Pollak, zapustil to naselbino, je tudi ta bratovščina prenehala. Dne 8. decembra letos smo jo pa zopet obnovile pod vodstvom Rev. John Novaka. ♦ Za predsednico je bila izvoljena Mrs Mary Kobal, gotovo še premnogim Chi cažanom dobro znana, ki se je vedno zanimala za društva in tudi za napredek ondotne slovenske fare, za kar ji gre vsa čast in hvala. — Za tajnico je bila izvoljena Marija Perko, blagajničarka pa Marija Perovšek. Sedaj pa prosim vse nekdanje, ali stare članice te bratovščine, da naj se zopet prijavijo, ravno tako apeliram tudi na nove članice. Prispevki niso veliki; pa če nas je več skupaj, lahko veliko dobrega storimo za našo slovensko faro Sv. Družine. Zatorej žene in dekleta iz Wil-larda ter okolice, pridite vse dne 12. januarja 1919 na zborovanje, da z novim letom začnemo tudi Starisi John in Mary Klemenčič iz La Salle, 111, so prejeli dne 27. nov, t. 1. brzojavko, katera je naznanila žalostno vest, namreč da je bil njih preljubljeni sinko ubit na bojnem polju v svetovni vojni na Francoskem. Omenjeni je bil rojen v La Salle, 111. dne 13. julija 1898. Vpisal se je kot prostovoljec v ameriško armado dne 12. aprila 1917 in je bil prideljen Co. C Tth Infantry Reg. U. S. Na bojno polje na Francoskem je dospel dne 12. marca 1918. Kakor razvidno iz brzojavke je padel v bitki dne 7. oktobra 1918. Bil je član društva Sv. Družine št. 5, La Salle, 111, do časa ko je vstopil v armado in je potem prenehal biti član,ker so takrat stara pravila Jednotine tako določala. Zapušča žalujoče stariše John in Mary Klemenčič v La Salle, III., in sestro Mary v samostanu v Belleville, 111. — Bodi mu ohranjen najblažji in časten spomin! Pisma naših članov vojakov. - Camp Wheeler, Ga. na Zahvalni dan 1918. Cenjeni gospod urednik Glasila K. S. K. Jednote! Prosim vas za malo prostora v našem cenjenem listu. Že velikokrat sem nameraval napisati par vrstic v 'Glasilo naše čislane K. S. K. J. in ker mi pa ni veliko čas dopuščal sem moral odložiti to do danes. Ravnokar sem se spomnil na to ob lepem prostem času, katerega imam da nes. Tudi tukaj praznujemo Zahvalni dan in smo prosti celi dan Prav z veseljem se gostimo z pu ranom, ki nam prav dobro tekne in še veliko drugih raznovrstnih jedi imamo na razpolago. Pri tem nam pa še muzika igra zraven tako, da bi človek kar poskakoval veselja prepevanja je toliko, da sploh ni mogoče popisati in še nisem nikoli poprej kaj takega videl ali slišal. Mislim, da je danes vsakdo lahko vesel in ponosen, ki je živ in zdrav, da se nahaja pod zastavo Strica Sama. Že dolgo zaželjeni mir se#nam je vendar enkrat približal po katerem je že ves svet tako dolgo hrepenel. In prišla je ura zopet nam mirnega in boljšega življenja. Dan katerega praznujemo danes po vseh Združenih Državah je kaj pomenljiv in z veseljem obdan ne samo tukaj pri vojakih, ampak tudi v vsakem prostem domu. Bolj žalostni so bili ti dnevi c lahko razvidimo iz sledečih podatkov: Ta družba je imela v Ameriki 3863 osrednjih nratlov vi 16,000 podružnic (postaj). Za Amer. Rde "i Križ je delalo zadnji čas nad 5 mrljonov ameriških mater, žena in deklet. Vse to delo so izvrševale ženske prp:tc-voljno in brezplačno. Amer. Rdeči Križ je oskrbel in •poslal vojakom v taborišča in na fronto: 230 milijonov obvez za rn-«e; 10 milijonov pletenin (jop; čcv. no-gavic i. t. d.) Proglas Narodnega Sveta SHS. 5. Narodni Svet izjavlja, da se bo po splošnih načelih demokracije zagotovil vsem narodnim manjšinam v.drža vi Slovencev, Hrvatov in Srbov svoboden razvoj, sosed -nim državam v zaledju pa se bo za-»igural i n omočil trgovsko-pro-metni dostop do morja, ne da bi to posegalo v našo teritorijalno celo-kupnost inn državno suverenost. Narodni Svet poziva celokupen naš narod ene krvi in enega srca, da se za uresničenje teh zahtev in načel zastavi z ono udanostjo in požrtvovalnostjo, kakoršno zahte -va sedanji usodepolni čas. Zberi -mo se torej v veliko nezlomljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega zjedinjenja, svobode in neodvisnosti, da se s tem pokažemo dostojne velikega časa, v katerem živimo, in velike naloge, katero smo vzeli na sebe. ZAGREB JE PRVI PREGOVORIL. — NARODNI SVET DOBIL SANKOUO NARODA. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Glavno mesto Zaigreb je prvo spregovorilo na natfin, kakoršen se je mogel pričakovati samo od Zagreba; po ulicah pa je bilo kar črno ljudi. Sodi se, da jih je bilo 60—-70 tisoč. Ob zvonketu sabelj, tisočerih klicov in navdušenim prepevanjem se je Zagreb zaklel Narodnemu Svetu. Ali tudi cela Hrvatska — Slavonija se je spotoma pridružila manifestacijam za Wilsona in Narodni Svet, tako da lahko rečeno: cela Banovina, je izprego-vorila in položila svojo usodo v roke Narodnega Sveta. Iz Ospe-ka, Broda, Siska, Karlovea, Koprivnice, Velike Gorice, Požege, Bjclovara, Varadžina, in Križev-ca se poroča o velikih manifestacijah za Jugoslavijo in Nar. Svet. • Kar se je danes dogajalo v Zagrebu, tako piše Država od 24. X., kako je Zagreb danes proslavil dan svobode, se ne da lahko, pa .tudi ne približno popisati. E-no je gotovo, da Zagreb še ni videl take proslave, veselja in navdušenja. Delavec in gospod, duhovnik in uradnik, kmet in vojak, svobodni in nesvobodni, izvoljeni narodni zastopniki in njihovi volilci, možki in ženske, sta ro in mlado, zdravo in bolno — vse, kar je moglo hoditi, je šlo na ulico, da da na svečan način duška svojemu navdušenju in ljubezni za svobodo osvobojene, svobodne, popolnoma neodvisne, demokratske naše države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vse delo je počivalo na poziv mestnega odbora soc. dem. stran- Padpirajfe Ameriški Rdeči Kr žl »Od 16. do 23. decembra se vrši širbm Amerike velika kampanja v korist Ameriškega Rdečega križa. To pot se ne bo naibiralo prostovoljnih doneskov za to vele-pomemlbno patrijotično dobrodelno, družbo temveč nabiralo se bo »love Slane za prihodnje leto. Lietna članarina za Ameriški Rdeči kriz znaša $1.00 (en dolar); kdor na želi dobivati še glasilo te draabe, mesečnik "The Red Cross Ma»ga«ineM, doplača še $1.00 tako da »naša pristopnina in naročnina le $2.00 na leto. Mesečnik "The Red Cross Ma-gafckie" je iaborno urejevpni list s slikami z bojnega polja in drugih krajev, kjer izvršuje ta družba | svoje samaritansko delo. Ena po- Križ! (Jug\ Čas. Urad, Washington.) Narodni Svet Slovencev, Hrva -tov in Srbov v Zagrebu je objrfvil s svoje seje v dneh 17., 18. in 19. oktobra t. 1. narodu SHS., da pre-vzema od tega dne dalje, poobla- ke. Trgovine so^ bile zaprte. Vse ščen od Vseh narodnih strank in je zbiralo pod zastavami okrašenim gledališčem. Okoli desetih je bilo že vse ibrano„ Hrvatske, srbske in slovenske zastave so jasno dokazovale, da je ideja edin-stva Hrvatov, Srbov in Slovencev zmagala, napisi pa: Živel Wilson, osvoboditelj naro'dov, da znamo ceniti velikega moža, ki je ogrnjen s plaščem svetovnega sodnika, izrekel za nas razsodbo popolne in nezmanjšane svobode. Zaupanje, popolno in neomejeno zaupanje do naše politične in vojaško rodne vlade, se je kazalo v neprestanem klicanju predstavnikom Narodnega Sveta, kakor tudi Svetu samemu. Po govoru nekega visokošolca je spregovoril narodu v imenu Narodnega Sveta dr. Ante Pave-lič. Z ognjevitimi besedami svobodoljubne dobe je opozoril narod na važnost tega dne, razlo-živši važnost "Narodnega Svc- gknpin, vodstvo narodne politike v svoje roke. Odslej ne bo vedila v splošnih vprašanjih nobena stranka, nobena skupina niti parlamentarna, nikake posebne politike, niti ne bo zasebno stopila v dogovore s faktorji izven naroda, teta več bo v bodoče v vseh teh vprašanjih edini predstavnik in odločilni či-nitclj Narodni Svet. Narodni Svet, prožen in voden po velikih idejah narodnega samo-(dločevanja in demokracije, ki so žc pred vojno prežemale celi naš narod in ki so z razvojem vojne dospelo do zmage v mednarodni politiki, postavlja za rešitev našega vprašanja naslednje temeljne za -hleve: 1. Zahtevamo zjedinjenje celo - kupnega našega naroda Slovencev, 10,600 000 i Hrvatov in Srbov na vsem njogo-oblek za bolnike; 1,100,000 oblek j vem narodnem ozemlju brez ozira za begunce. na kake pokrajinske ali državne V služi)i je imela ta družba 30;- mcic< v katerih danes živi, v edin-000 izkušenih 'bolniških post rež- stveiio suvereno državo, urejeno nie, izmied •tc'h5 jih je bilo v aktivni P° načelih politično-ckonomske de-s luži) i 19,000. mokracije, kar vsebuje tudi vpra- Družba Amfcr. Rdečega Križa je i *anie vseh socialnih in ekonomskih imela v oskribi sleherni mesec ,nad j nepravičnosti m ncjednakosti. 90,000 ipisem, ka\era je pošiljala i 2- Zahtevamo, da mora biti na vojakom od njih sorodnikov in bodoči mednarodni mirovni kon - naobratno, tako tudi vojnim vjet-liikom. Ker je (beda v opusiošetiih pokrajinah Evrope baš sedaj na zimo velika, zato bo Amer, Rdeči Križ še v prihodnje nadaljeval s svojim plemenitim delom. Ža to pa potrdbuje gmotna sredstva, to je denar. ^Lr5 Ameriški Slovenci in Slovenke! membni družbi! Žrtvujte na oltar (bratoljubja samo $1.00 na leto. Naj bo ta mala svotica kot (božično darilce za . Ameriški Rdeči ferenci zastopan naš narod edin -stveno po svojih posebnih odpo -slancih. 3. Vslcd tega odklanja Narcd-ni Svet osnove rešitve našega vprašanja, kakoršno vsebuje av -strijski cesarski manifest od 16. t. m., istotako pa tudi vsak bodoč predlog, ki bi šel za tem, da se naše narodno vprašanje reši deloma w dr. Mate Drinkoviče, dr. Ivo Krstelj, Večeslav Wilder, prof. Vjekoslav Spinžič in drugi narodni prvaki. Pozdravljanja in prepevanja, dostojnega časa je bilo povsod dovolj, ko leti iz sužnosti duša željna svobode, proti njej, proti svobodi, katero sm^ okovani pričakovali, za katero težimo, za katero smo prebivali kri, za katero smo točilf solze in jih zadržava-li v trdnih okovih, katere je sedaj razbil predsednik Wilson, o-svoboditelj. Ko je dospel sprevod na Markov trg, je doseglo nepopisno navdušenje vrhunec. Med grmado narodnega mučenika Matije Gub-ca je izrečena svečana prisega: kri svojo dajemo samo in izključno za svojo svobodo, niti kaplje za obrambo tujca! Kape so se dvignile, na stotine jeklenih mečev je zasijalo na solncu. Nemogoče je opisati navdušenje, katero je spremljalo govore Sv. Pribičevi-ča, Izidorja Cankarja, Vjckosla-va Spinčiča, dr. Drinkoviča, Ra-diča, dr. Novaka in Vil. Bukšcta. Po svečani prisegi se je spustilo ne pregledno morje sveta v dolnji grad pred gledališče, kjer se je dr. Angjelovič zahvalili množicam za vzoren red ter jih poživljal, da se drže tudi v bodoče reda, da naj počakajo dndvno zapoved Nar. Sveta, ki jih bo v slučaju potrebe kot naša narodna vlada pozval na izvršitev prisege, katero so svečano položili. Nar. poslanec Stjepan Radič, predsednik hrvatske ljudske kmetske stranke, je rekel pred gledališčem med drugim sledeče: Pred silo Jugoslovanov, Čehov in Poljakov morajo odstopiti Mad žari in Nemci in mi hočemo osnovati svoje neodvisne narodne REPUBLIKE, Pristopajte torej k tej velepo- tn da se mu odvzame njegov med- narodni značaj Narodni Svet smatra, da bo e z uresničenjem teh zahtev zajamčen trajen mir med in načel narodi, s ta", v katerega imenu pozdravlja zbrani narod. Klicanje in odo bravanje je sledilo njegovemd govoru, kakor tudi govore dr. Angjeloviča, zastopnika Radič a, Korača in Bukšeka, ki so vsi, razložili narodu pomen tega dne, pomen osvObojenja, ureditev bodoče narodne države, kjer ne bo tlačenja in ne tlačenih, hrezdo-movincev in bogatašev, države, v kateri bo kakor svetinja spoštovano sveto načelo bratstva, svo bode in jednakosti. Po dolgem navdušenem klicanju svobodi, Nar. Svetu, našim emigrantom, Jugoslovanom, Cehom, slovanski vzajemnosti se je razvil sprevod po mestu. Morje sveta se je razvrstilo pod zastavami, katere so povečini nosili zarobljeni Srbi in Rusi — kot svobodni prebivalci v svobodni Jugoslaviji — v nepregleden r fcdruženimi v svobodnih dr- sprevod. Na čelu so korakali za Listnica uredništva. Ker se !bo obhajal Božični dan dne 25. t. m., a'li prihodnjo sredo, smo iadali letošnjo božično številko tedeu dni preje. Upamo, da jo bodo dobili za praznike tudi najbolj oddaljeni člani. Razne dnevne vesti in novice smo za to številko popolnoma izpustili vslcd foožičnc slike na prvi strani in številnih dopisov. Vse bolj važne dogodke, predvsem pa vesti zx mirovne (konference sledijo bolj Obširno v prihodnji »številki. Tajniki doli označenih društev naj sc ne hudujejo, ker nismo priobčili, že v tej številki nekaterih naznanil o voflitvi novih odbornikov. Vse zaostalo sledi prihodnjič in sicer naznanila društva žt. 5, 51, 63, 87, 94, 111, 156, in pet zahval ozir. naznanil smrti članov. Pri tej priliki .prosimo sobr. tajnike in tajnice da naj nam pošljejo kmalu imena in naslove novih uradnikov za leto 1919; izmed 134 društev jih imamo do dane« na rokah samo 40. Drugi teden meseca januarja 1919 obelodanimo novi imenik krajevnih društev z uradniki ;drirštvo, udi dfie 1. nov. pretrgala nit življenja našemu nepozabnemu in ljubljenemu sinu in bratu - ^ Frank Zagoda, \ ki je previden s svetimi zakramenti za umirajoče, umrl za in-fluenco in pljučnico v cvetoči mla-deniški dobi, star 19 let. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so nam kaj pripomogli ob času njegove bolezni in pogreba. Hvala vsem darovalcem vencev, posebno pa še društvu sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. za krasni venec. Hvala tudi slavni K. S. K. J. za hitro izplačano po-smrtnino. Ti pa nepozabni Frank prosi Boga za nas, da bi se še vsi enkrat videli nad zvezdami. Počivaj v miru! Žalujoči ostali: Math in Johana Zagoda, stariši. Math, John, Marija in Frances brata in sestre. Jolief, 111., dne 12. decembra 1918. mmmmmmmmmmmmmmm "Flu" je hujša od vojne. Od 15. sept. ,t 1. dalje je umrle cd 300,000 do 350.00 ljudi j v Zdru ženih državah in sicer samo za in fluenco in pljučnico. Tekom zadnje vojne je. pa umrlo na Francoskem 58,478 ameriških vojakov. Ali ni to velika razlika? Nevarnost, da sc ta epidemija zopet ponovi, je pomisleka vredna. Vsi uradni buletini priporočajo tole-"Držite in pazite na rednost v črevesju!" Da boste imeli čisto čre vesje, vživajte Trinerjcvo a mer i ško grenko zdravilno vino. Tr vino je narejeno iz grenkih /dra vilnih rož in čistega, naravnega vina. Trinerjcvo«vino izčišča čre vesje in pri tem nič ne slabi teVesa: ravno nasprotno — ga celo krepi in utrjuje. Dobiva se v vseh lekarnah. Cena $1.10. — Za prehlad in kašelj je Trinerjev "Cough Sedative" najboljše zdravilo. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c. Joseph Triner Company, 1333—1343 So. Ashland Ave., Chi cago, 111. (Advertis.) IŠČEM John Janžekovič-a in sestro Marijo, omoženo Petrič. Prosim ju, da se javita zaradi smrti njiju brata Jerneja. Če kateri izmed cenj. rojakov ve za njiju naslove, prosim naj mi jih blagovoli naznaniti. Louis Janžekovich, 309 Granite St., Joliet, 111. NAZNANILO. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom iu znancem žalostno vest o smrti mojega ljubljenega moža Josip-a Petek, ci je umrl dne 5. novembra za in-fluenco; bolehal je samo 10 dni. Star je bil 33 let. Bil je član dr. 'Marije Vnebovzetje" št. 77 K. S. K. J. Doma je bil pokojnik iz Gornjega Loga tea št. 44 na Notranjskem .Zapušča tukaj žalujočo ženo iu 3 nedorasle otroke v starosti od 1 do 5 let; dva brata in dve sestri, v starem kraju' pa mater in enega brata. Dragi "mi mož in dragi nam oče! Počivaj v miru poleg svoje, nad fae ljubljene hčerke Zofije in ahka naj vama bo ameriška zemlja! Bog daj, da se vidimo še vsi enkrat skupaj. Žalujoši ostali : Marija Petek, žena. Marija, Joxip in Stanko, otroci. Forest City, Pa., dne 6. dec. 1918. ZA BOŽIČ. priporočam mojo trgovino z gro-cerijo in delfkatesami. Imam sedaj nove vrste KRAsNJSKE KLOBASE, ter vse druge reči (kar naš narod ljubi. Vesele Božične praznike želim vsem rojakom in rojakinjam. Ivan Gottlieb, 1821 W. 22nd St., Chicago, III. Telephone: Canal 3073. SLUŽBO IŠČE. Priletna Slovenka pri kaki dru-iini v Ohieagu za lahko delo, ali Da za oskrbovanje otrok. Pri se-bi ima 10 letno hčerko. Vprašajte natančna pojasnila pri: Uredništvu Glasila K. S. K. Jed. 1951 W. 22. Place. Telefon: Canal 2487. Severova zdravila v/dr/ujejo zdravje v družinah. Kašejj » ) S jo vsakdanji gost skoro po tsoH hi-r Jan; nihde ni reprijatelj tega nad-f ležnega gosta; in vendar se tako ^ rad in nepričakovano pojavi in osta-i ja rad dalje časa pri hi&i. Odženite ? pa n kakim dobrim zdravilom, pred-a no sc ne ukortni v vr>m telesu. T. Vzemite sploino znano zdravilo zoper kašelj in to je: Qevera's Balsam for Lunfs (Severov Balzam za pljuča), ki j« ie od leta 1881 uspeino odpravljal kaielj. prehlad, hripavost, bronhitis in influenco. Otroci in odrasli gA imajo fadL To zdravilo deluje hitro in uspe&no in naj bi se imelo isto pri vsaki hiši, ali družini. Dobite ga pri vaiem lekarnarju. 26 hi W. F. SFVFRA CO 1 CEDAR RAPIDS. IOWA «1 dve leti pozneje skladeb svojih lastr la, mila lunica," "Ko sem pevala," Pijmo ga, " "Po jezeru." itd.) V ta-zabavnem družabnem kromu je lahko porodila tudi spisati za prebujajoči se na-gledališke igre, in res jih je nekoliko. Razen imenovanih drobnih popevk, ki so znane vsakemu slovenskemu pevskemu krogu in (nekatere) daleč po jugoslovanskem svetu so se raznanile tudi nekate-njegovih basni in sieer po ljud-eitankah. Kdo bi se ne spo-jal iz mladih let, kako se je "vse, kar plava in kar leze", nekoč zbralo v razsodbo spora med lečem, peresom in plugom, ter lugu priznalo ceno; Pa ona dva pluga, eden zarjevel od lenobe, drugi svetal od dela! Ali pa ečin-kavec, ki je foil tako nehvaležen zeleni lipi, svoji dobri gospodinji. Datira na novopečene kmetske župane (po letu 1848.) pa je "župan" živalskega kraljestva; niti medved, niti jelen, lisjak, zajec, kos, osel, palček ne ugajajo živalim za župansko čast! Eden ali drugi teh motivov je vzet pač iz Ciljih literatur. Vilharja lahko imenuje Notranjska svojega pesnika ne le po njegovem bivališču, ampak tudi po vsebini mnogih pesmi. Na Kal-cu sedi Vilhar in se ozira na Nanos in Javornik proti Vipavi, I- * stri in Reki. Kras pomiku je radi o-sode, ki mu je vzela njegovo nekdanjo zeleno odejo. Notranjski ^gradovi in njih razvaline budijo Vilharju spomine na srednjeveške viteze, okrutnike, ki so prepozno objokavali smrt svojih, Ljudmile •'in križarje, ki so hodili v sveto deželo. i Vilhar je bil pevec-pesnik. Velik pesnik ni bil. Tega se je sam ' zavedal, ko je dejal: "Jaz nisem Prešernu, ne Vod niku stric; nabral pa sem nekaj domačih cvetic." Če že ni bil Pre-šernu in Vodniku stric, pa jima je i bil vsaj nečak, ki je podedoval bogatejša strica. Prešernove "Ro zamunde" spominja po vsebini in obliki njegov "Jurko". Zlasti pa je reči, da je Vilhar nadaljeval glasove lahke Vodnikove lire. Vilhar je eno svojih pesmi posve-Vodniku, pevcu Ilirije. * Vsi, ki ljubimo slovensko popevko, se ob stoletnici rojstva Mis' roslava Vilharja radi spominjamo '^notranjskega pesnika in budite-^Aja. Njegova Notranjska je ta - krat, ko je rastel ViVhar bila komaj prestala posledice francoskih k vojn in avstrijskega bankrota ter I je spala v temi narodne nezavednosti. Dandanes preživlja tudi težke čase vojne in gladu, a gleda z U vso našo domovino v lepšo jugo-J slovansko bodočnost. . . O DOBRI IN SLABI VZGOJI. (V obliki psalma.) Blaženi ioče, ki modro vzgoji svojega sina in ga pouči v sveti postavi Gospodovi. Bog nebeški ga bo blagoslovil in Večni mu bo poslal roso svo-|ih milosti. Tak sin bo rasel krepek, kakor f rastline ob Jordanu in bo v svojem času rodil dragocenih sadov. Močen bo pred viharji hudobij, kakor cedri libanski in kakor skala štrleča iznad brezmejnih voda, se jim bo vstavljal, pbdali ga bodo sovražniki in Tonček je bil torej otet, zdrav pa še ne. Toda tudi zdravje se mu je vračalo od dne do dne očitneje. Tretji teden po veliki noči je zdravnik določil, da, če bodfe lepo vreme, Tonjček lahko posteljo zapusti in se na solncu ogreje. Deček, postelje je že postelje do grla sit, hotel jo je že takoj v pondeljek odsloviti, kar pa nista pustila niti Micika, niti gospod. Hudo je delo *nad vse lepo pomladansko vreme dečkru v postelji, toda kaj je hotel? Naposled je vendar toliko izmoledoval pri dobrosrčni gospodovi sestri, da se je v pondeljek popoldne že oblekel in vsedel k zaprtemu oknu, kjer so se vsipali nanj zlati žarki toplega solnea. "Oh teta, kako je na solncu gorko, kako mi dobro de, k£r vle-gel bi se po klopi tu-le pod oknom, da bi popolhoma name sijalo. Le škoda, da sej po nebu že pode gosti obftaki, ki je bodo morda kmalu zakrili." 'Vidiš, Tortček, tako je človeško življenje, sedaj jasno kot sinje nebo, sedaj zopet oblačno in neprijazno, kakor deževni jesenski dan," pouči ga teta. "In prav to je velika sreča za nas, da niso dnevi našega življenje veseli in ne vsi žalostni, temveč ^e prvi z drugimi tako vrste, da jih lahko prenašamo brez težave." "Z dežjem in solneem pa vendar ni, da bi se morala vrstiti, meni vsaj -bi bilo lepo sollnčno vreme vedno ljubše, nego čmerni deževni čas, kadar niti na vrt ne morem," trdi Tonček po svoji pameti. "Tebi že, ljubi moj, ki misliš, da bi od zraka lahko živeT, ki bi se le vedno na solncu grel; nalsim kmetom bi pa vedno solnce nikakor ne bilo po volji, ker bi niče- kjer j. stikal zapuščenih duplinah. Česa je iskal, ne vem-; kaj je pa nekega dne v eni tistih duplin našel, povedalla bodem takoj. S seiboj je prinašal iz gott|a navadno zelišč ali pa vsakovrstnega kamenja, za kar se raaven njega v celi vasi živ krst ni brigal, pač pa so se modri ljudje dijaku čudili, češ, kako se more učen človek, ki je že "peto šolo študiral", ukvarjati s takimi malenkostmi, kakor je kamenje. Nekateri, ali teh je bilo jako malo, so pa trdili: "Kaj veste vi! Miha že ve, kaj dela; bržkone ieče zlate rude." No, česa je Miha res iskal, ne vem, ker ga nisem nikdar vpra-zala. Ko je v soboto po sv. Ani od-zvonilo poldne, položil je sosedov Miha žlico po mizi, napravil križ in molitev po jedi, pokril se s slamnikom in vzel palico v roke, ter odšel, kakor po navadi v hosto, od koder se je vračal še-le zvečer ves lačen, žejen in dostikrat blaten. Tisto soboto po sv. Ani se je kmalu silovito gnalo k hudi pri; Miha še ni bil prav v gozdu, iko se je sodnee skrilo za gosto nakopičenimi oblaki, katere so trgali vse-križem švigajoči bliski. Iz njih se je usul dež, kar ga je le moglo Miha se mu umakne v duplino, od koder nevoljen opazuje, s kako silo udrihajo kapljice na zemljo, in s kakim veseljem zopet odska kujejo kvišku. Nevoljen je bil Mi ha, ker se je hotelo prav danes za dež napraviti, da pokaži dobovš ški soseski jutrajšnji "semen" "Presneti dež", mrmra dijak, "vsaj do pomleljka bi bil lahko počakal, da bi nam ne bil pokvaril 'žegnanja'. • "Več ni bilo moči čakati, sicer •bise bila na polju in v gozdu škoda godila," tako jc v tem trenot-ku govoril nekdo za Miho v duplini. Miha se prestraši in ozre. Kaj pa je to? Od kod pa danes ta ču- / Hvala drži srednje poti, ravnaje se po reku: "Srednja potziata pot" in p», W.,o TdST12S, tedaj je povsod, kjer pomoči, zla- penj!" sem TakliTl T^ ta vreden. „ ■ sar ne rtstlo zaradi grozne suše, d„a družba v jami? v sredi na ki bi nastala. Brez dežja bi torej, kakor vidiš, niti živeža ne imeli: kruha bi ne imeli, da bi jedli; vode ne bi imeli za pijačo. Kako bi bilo, Tonček!" Tonček je spoznal, da ni prav. prav. In res so se kmalu izgubili vsi solnčni žarki, kakor bi jih bil odrezal; več jih ni bilo. Mesto njih so se podili po nebu od juga gnani temni oblaki, iz katerih se je o-glašal prvi grom. Tonček je s strahom pričakoval, kaj bode. Hude ure se je grozno bal. "Ploha se bode ulila," kriče o-troci in se pridrve z vrta v izlbo, kjer se po klopeh pdsedejo okoli bolnega bratca. Komaj je poslednji dobro zaprl duri za saboj, švigne strela mimo okna, da je vsekrižem, kar jo je videlo, vs-kliknilo, pokrižajte se: "Bog in sveti božji križ!" Ob enem so jele padati debele kaplje iz temnih o-blakov in bilo jih je vedno več. Sedaj potegne hud veter in ploha se usuje. Lilo je, kakor bi bil drugi vesoljni potop. Micika, v sredi med mladino, sedaj okoli bele ja-vorove mize Obrano, domislil se ravnokar, kakor ob vsakem hudem vremenu svojega mladostnega prijatelja, sosedovega dijaka, ki je imel poselbni dar božji, da je znal pesmi skledati in pravljice spisavati. Škoda, da je tako zgodaj umrl, še predrto je dovršil 'le-menat". To bi bil gospod, kakor je bil že tedaj moder in učen! In le-ta sosed ji je pravil pred mnogimi leti pravljico, katero si je bržkone sam izmislil, in katera ji je vselej prišla na misel, kadar je premagal bo vse z mogočno j težilo s stanovitnostjo svojih krepo- No> ,tQ -e težilo, da je kar vrša- * Blažen tak sin^ tak oče, ki ga je pbudil v takem življenju in ga po-4 učil. v sveti postavi Gospodovi. J^tadaji uri ga bo lahko pritisnil na svoje prsi in vesel se bo pokazal pred Večnega obličje. Svet nui bo peval čast in narekoval hvalo vzgojitelju in gojencu' ' - Drugači hudobnež, drugači; on bo poginil v grozovitosti božje jeze. ^ Ker je sina kakor list pustil v vrtincu zlcbe in neizkušenega pustil na poti hudobij. ! kako bo žalostna njegova a, kako meč božje Pravice f. ebo ga črt za kraljev beg in da se ga udeleži naš polk. Ali hoče polk spremljati, ali pa hoče ostati v Parizu, to je njegova stvar. Po treznem preudarku je sklenil o-stati. Rekel je, da mora skrbeti, i* se ohranijo zapisniki, in njemu se za zdaj zdi, da so v Parizu var-iejši kakor pa na nevarnem pohodu v Normandijo. Dalje tudi ne veruje, da bi prišlo do bega. "Ne, v Tuilerijah se bo odločilo in si-ser v kratkih dneh," je končal. 'Izvedel sem zagotovo, da so ja-'tobinci zadnjo noč med nevihto oklenili napasti Tuilerije. Neki Westermanov pisar, ki sem ga poslal ogledovat, mi je pravkar sporočil. Če ima Bachmann proste roke in dovolj municije ,se mi le zdi kraljeva stvar še tako obu-ma. Če krepko odbijčmo naskok, Soste videl, kako se ta Rdbepierre joskrije z vsemi jakobinskimi junaki: Da bi se mogli ustavljati le 14 dni! Medtem bo prav, če spraviva skrinjo z zapisniki v obok ood klet." To sva tudi takoj storila, jaz *em celo ovil vrv krog skrinje, la bi jo v sili kar spustil v globi-io rova, in sem mu razložil podzemeljski hodnik v Chaumonske kamnolome. Potem sva sedla k nali mrzli južini, ki nama jo je orinesla Blanehet, kajti na kuha-ije ni bilo misliti, ker je bila kuhinja poškodovana. Ko sva'se tako pri kupici dobrega vina še nekoliko pomenkovala, je rekel ve-iki sodnik: "Še nekaj! Kake neumnosti pa ste spravil v glavo moji hčerki? Mislil sem, da sta slož-la, in zdaj mi piše sestra, da se je lekle izza vašega obiska v Zugu lrdno odločilo iti v samostan. 'rerena je bila pred kratkim v ^rr/entalu, in opatinja ji je po dolgih prošnjah le privolila, da jo za Vse Svete sprejme v poskuš-njo, čc se do tedaj ne premisli." To sporočilo mi je šlo kakor pu- t" S. J. Posloveni] šiea skozi dušo. "Nazadnje izgubim tu svojo nevesto, tam pa dobro dekle, ki sem jo Ijuibil toliko let!" sem si rekel in jasneje ko kdaj sem čutil, kako zelo sem še zmirom udan Vereni. Na njegovo vprašanje sem sklenil, razodeti velikemu sodniku odkrito vso stvar. Zelo se je čudil, Da, prišlo mu je že pred časom nekaj takega na ušesa, je rekel, a ni mogel prav verjeti. No, on vidi, da je Verena sokri-va nesporazumljenja, in me zato noče grajati. Vendar bi bilo bolje, če bi mu bil povedal, ko je že tako molče pritrdil moji snubitvi. Konečno je rekel Keyser, da mi mora pač čestitati, da dobim s to gospodično Valdouleur veliko več kot bi dobil, če bi vzel njegovo hčerko. Tudi ako bi obveljala ta ženitna pogodba, se da s 100 tisoč livrami in dosmrtno rento 10 tisoč Jiver živeti tako, kakor !bi nikdar ne nloge z Vereno. "Kaj bogata dota", sem odgovoril, "če pa ni sreče! Nisem se še odločil, ali ibi sprejel roko gospodične Valdouleurske, ali ne. Če mi ne obljubi, da hoče iti z mano v Švico in tam v skromnosti živeti, bom najbrže razdrl najino zaroko. Ne morem tako zapustiti svoje stare bolne matere. Kaj mi svetujete vi kakor očetovski Prijatelj ?'' Kayser ni prav hotel z besedo na dan. Vendar mi je pritrdil, da ni dobra taka nagla poroka, kakor jo želi markis Valdouleur. Tako sva se poslovila. Gorkeje mi je stisnil roko kot po svoji navadi in rekel, da ga veseli, kei mislim na svojo mater in me ne o-brača denar. Popoldne sem pisal Izabeli pismo in sem ga hotel odposlati po Redingu, ki naj bi govoril zame pri Marti in očetu. Tedaj pa je do šlo povelje, naj bo polk pripravljen, da zasede Tuilerije. Skočil sem v drugi dve vojašnici, da spravim tamošnje 'bataljone pokonci. Naši vojaki so bili veseli, da pridejo enkrat do boja. Sablje in bajonete*so imeli nabrušene. Ko je napočila noč, so se sešli vsi štirje bataljoni pri Tuilerijah, kjer smo celo noč stali v gozdu. Toda napada ni bilo in z jutranjim zo-rom smo morali odvesti svoje čete zopet v vojaznice. (Dalje prihodnjič.) Primerno božično ali novoletno darilo. IZREKI ZNAMENITIH MOŽ. Svoboda ... to ni nov gost ali neznan med nami, ni cepič, zanesen k nam iz tujine: to je naših domačih tleh samorastlo drevo, to je pristna in prvorojena dedščina davnih naših očetov. Pradedi Slovanov so si bili pred postavo med sabo vsi enaki in niso nikdar hrepeneli po go&podstvu nad drugimi narodi; razumeli so to dedšči-no vsakdar mnogo bolje, nego mnogi v našem stoletju hvalisani rodovi naših sosedov, ki menda še danes svobode brez gospodstva pojmiti in razumeti ne morjeo. Frančišek Palaeky, HRENOLA ŠT. 2711. Ta krasni fonograf mahogany barve meri 11 palcev viso£i-ne, 17 palcev dolžine in 19 palcev širine, ima najnovejši motor in igra vse rekorde. Navadna cena $45, sedaj $32.50 S tem foaogra-fom damo 2 rekorda zastonj. HRENOLA ŠT. 2428 je umotvor iznajditelja Hrenole in prekaša v umetnosti kakor tudi kakovosti vsak podoben izdelek na trgu. Motor je trden, najboljši, vsebuje vse najmodernejše iznajdbe v fono-grafski industriji poleg tega pa je opremljen . s posebnim rogom, ki daje popolnoma naraven glas. Material je skozinskoz najboljši, kakor tudi delo. Ta fonograf je kras tudi za najimovitejšo hišo. Izdelan iz hrastovega in mahogany lesa. Vselej omenite kak les hočete. Prejšnja cena $130, sedaj pa dobite ta fonograf in četvero rekordov za > $85 Visokost fonografa 50 palcev, širokost 22 palcev. Lahko placate z Liberty bondi. Naš potovalni zastopnik ja: F. P. ' Kristan. Pišite po naš cenik in nai novi cenik SLOVENSKIH "Columbia" plošč, (rekordov). Predolgo ležanje v postelji je i*avno tako Škodljivo, kakor predolgo bdenje. FRANK HREN & CO., 348-358 N. State St. Chicago, 111., SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (Severov Balzam za pljuča) za odpravo kašlja, za odpravo hripavosti, otrganje katarov .in zdravljenje vnetja in bolne kožice v notranjosti. Na dalje vzemite tudi * s SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS (Severove tablete zoper prehlad in gripo), da tako odpravite prehlad. Cena Severovpmu balzamu za pljuča je: 25e in 50c. ; - -v- n' Cena Severovim tabletam zoper, prehlad in Vprašajte pri vašem lekarnarju zanj, kjer gripo je 30e. kupujete vaša Severova zdravila. Ako vam ga Severova zdravila se prodajajo v vseh lekar- je nemogoče tam dobiti, pišite naravnost nam in nah. Ako vam je nemogoče dobiti ta zdravila od nam pošljite tudi naslove vaših prijateljev. vašega lekarnarja, pošljite naročilo na: W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA mEHUpwi '»»mrntš^gmII I m iy vsebuje kot navadno vsa kalendarska pojasnila, lunine spremine, vremena, iavrstno podučno čtivo in prijazne smešnice. Vsekakor vsebuje potrebna pojasnila s zabavo in je priporočljiva knjiga za vsako družino. .Marsikdo bi si pokvaril svoj Svet kaj rad pozabi moža ki želodec, če bi moral požirati svo- zavrže svoj dobljeni lavorov veje lastne, nelepe besede. nec. S tem želimo naznaniti vsem ljem in odjemalcem Severovih zdravil, da zopet založili vse vaše lekarnarje z doveljno množino Severovih kalendarjev. Vprašajte za enega. So brezplačno! Severov Almanah za Slovene« za leto 1919 , v ; . c ffi I , JL - skupno nevarna in prežita na bolnika vse povsod. Bodite vedno na straži pred njima. Zastavite ju takoj ob početku. Ne dovoljite ima se vkoreniniti. Poženite ju preč. Rabite DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA- LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., n. s. pittsburgh, pa. ima svojo redno mesečno sojo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in .Butler St., Pittsburgh, P«. Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravintz, .1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.' L tajnik: Frank Trempus, 5146 Carnegie.St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri robenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Kila umori 70001judij na leto. Sedem tisoč o«eb umrje na leto za— kilo.—tako »o jrlasijo namred mrtvaiki listi. Ccmu? Ker »o nesrečniki sami sebe zanemarili, ali ae iotom odprtino utrganja (kile) da Vas isto ne bo vedno težilo. Pošljite svoje ime in naslov še danes na naslov: PLAPAO CO.. Block 3267, St. Louis, Mo., da' Vam pošljemo ZASTONJ na poskušnjo Plapao in vsa potrebna navodila. Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Valeč« denapja, naloženega na banki. Tako isjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je VaSe, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi sadržite mirno in ne rnjsts zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogab 3% Obresti ako nedvigniene, m pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo. Pri nas bodste vedno dobro in uljudno po strešen! po svojem rojalra. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja ▼ stari krat vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanoviten. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $8.00 na leto sa shrtfnjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ofnjem in tatovL Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naša banka jo depozitni urad aa zvezno poštno hranilnico, za mesto Joliet, za okraj Will, aa driavo Illinois in aa vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. d0%. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,600. Rezervni sklad $360,000. 1818 W. Slad Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar, potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kake drag« tiskovine, obrnite so na največjo slovansko unijsko tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 214C-5I Blue Island Ave., Chicago, M. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnsrt glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pnpravre Vplačilne knjišice za člane in članice, izdelano v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniško podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manj*e in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled žtevila članov po akladih, aH razredih. cr Na zahtevo poSljemo vsakemu društvu vzorcc gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno! > t OrOMBA: V nafii tiskarni Se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". maruj 1828 s« aljadoo venski* to" Mm to oKTukia" ▼•tika*. T*rtta E. Bachman,Wi< ZASTAVE, REGALUE IN ZNE DRUŠTVENE P( Hal. 2107 S. Hamlin AveM Chicago, IB. Telefon: Lawndale 441. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, coravene m šolske upravitelja,' trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 • 600 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic.......... 1.50 i Bolniike liste, nakaznic« in pobotnic« po istotako nitki ceni. Pilite nam za ceno predno naroČit« pravila in tiskovin« kj« dražja. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro ie 30 let ae Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zanpnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemaleev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko veš plačevati ca potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vredaost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. i j Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino == torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih ia »početih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupcae snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilao delovanje drobovja. Trinerjevi lefc so prosti vsakorčne ne- irajočil tjefo le potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninico ter krasi*© iareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navada« slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in antge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lak, bost« našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Pomnožite svoje znanje v naravoslovju« Narava nam daje mnogo rastlin, s katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz^imam v zalogi ter-tazposi-Ijam raznovrstne suhe rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Hali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako se naj rabijo. Ne odlašajte, naročite takoj to pouČljivo knjigo. MATH. PEZDIE, P. O. Box 772, City Hall Sta., New York, H. 7. t A\V Telefon: Canal tO Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, III. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! ev AntiDutnn je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINBRJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN PRANOIBCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. NAZNANILO. I JAKOB STAUDOHAR 9520 Avenue L, South Chicago, HL Telefon: So. Chicago 123«. se priporoča Slovencem ia Hrvatom. Prodajam ia razvažam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne posle. Svoji k svojimi ČLANI IN ČLANICE i! Kupujte pri tvrdkah in podpirajte trgovce, ki oglašujejo t natan listal Naznanjamo, da imamo še dosti dobre in rodovitne zemlje na prodaj okoli Willard, Gormans in Greenwood v državi Wisconsin, v največji slovenski farmar-ski naselbini v Združenih državah. Večina zemlje leži ob cestah in blizu šole ter sirarne. Zemljo si še lahko kupite zraven železniške postaje Gorp&ans. Lahko si kupite zemljo na obrežju reke Black River, dve milji od Greenwooda. Cena zemlji je $20,00. do $25,00 aker. Eno četrtino celokupne svo-te se mora plačati takoj, ostala svota se plačuje na lahke, večletne obroke . Bonde Svobode vzamemo na račun za popolno Prednost. Za natančna pojasnila pišite v Slovenskem ali angleškem jeziku na naslov: N. C. FOSTER LUMBER CO. FAIRCHILD, WIS. Opomba: Čez 16,000' (šestnajst tisoč) akrov zemlje so Slovenci že od nas kupili. TRINERJEV KOLEDAR ZMAGE ZA LETO 1919. — GINLJIV SPOMINEK. Trinerjev stenski koledar za leto 1919, — Koledar Zmage — bo jako ginljiv in presenetljiv spominek na zmage naših mladcev onkraj morja. Kolumbija drži lovor-jev venec nad glavo mornarja in vojaka, in za njo vidite ameriške bojne ladje na zelenkastih morskih valovih, dočim oživljajo zračne ladje nebesno modrino. Girlan-da s portreti Washingtona, Lincoln?, in Wilsona je na vrhu, in razgled na Trinerjeva poslopja, ki so znamenita po Trinerjeveni ameriškem zdravilnem grenkem vinu in drugih izvrstnih zdravilih, tvori vznožje. Pošljite deset centov za pokritje postnih stroškov. — Joseph Triner Company, 1330—1343 So. Ashland Ave., Chicago, III Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists \ 1333-1343 Šo. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS i POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ameriško Slovenska P E A T I K A za leto 1919 je izšla. Cena 2Sc. Bazprodajalcem popust. PRATIKA Publishing Co. 45 Vesey St., NEW YORK, N. Y. ŽE 6 O LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva nase-ga mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljcv. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek gtevnfre in čisti dobiček znaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. " ; Naložite torej Vaše prihranke v t .. NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU. 9QL Narasti« obresti si piUitni pripisujejo k glavnici, OQL Ovu ali pa izplilvjeje na hranilne uloge od $1.00 naprej. vtU FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET- Joliet, Illinois* "LJUDSKA BANKA".