GLAS NARODA ★ List slovenskih delavcev t Ameriki. OTATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnovo naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako Se niste naročnik, pošljite en do-l&r xa dvomesečno poskusu j o. TELEPHONE: CHeisea 3—1242 Estared a« Second Qbm Matter September 21*. IMS al Ike Peat Office %t New York. N. J. muter Act «1 Ceneve« of March Srd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 244. — Stev 244. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 20, 1936 —ČETRTEK, 20. OKTOBRA 'i 936 Volume XLVI. — Letnik XJ-VL POLJSKI VNANJ1 MINISTER PRI KRALJU KAROLU W. C. Bullitt v važni missiji pri predsedniku OBISK JE BIL POTREBEN ZARADI ROMUNSKO - JUGOSLOVANSKEGA STALIŠČA NAPRAM MADŽARSKI Josip Beck podpira Madžarsko v njenih zahtevah po podkarpattslri Rusiji. V— Kralja 'Karoma jbo skušali pregovoriti, da v to privoli. — Karol bo najbrže vztrajal na svojem stališču. VARA3AVA, Poljska, 19. oktobra. — Vnanji minister Josip Beck je odpotoval na Romunsko, kjer bo s kraljem Karolom razpravljal o usodi podkarpatskih Rusinov in o madžarskih zahtevah do Cehoslovaške. Poglavitni Beckov namen je Romunski pregnati bojazen pred nameravanim povečanjem Madžarske. Beck bo skušal kralja Karola prepričati, da je treba radikalno rešiti čehoslovaški problem in da bo skupna mejo med Poljsko in Madžarsko služila evropskemu miru in da bo tudi rešeno vprašanje doline Donave. Uradni krogi so mnenja, da bo »med Beckorn in kraljem Karolom dosežen sporazum glede podonavskega problema in da Romunska ne bo nasprotovala prrklopitvi podkarpatske Rusije k Madžarski. Poljska vlada povdarja, da ni njen namen postaviti obrambne črte proti kaki državi, ali pa da bi hotela postaviti v osrednji Evropi nov blok držav. Povdarja pa, da stalni mir ni »mogoč, dokler ni vstreženo vsem madžarskim zahtevam. Poljska za sebe ne zahteva podkarpatske Rusije, toda ne more ostati brezbrižna, kaj se dogaja ob njenih mejah in bo zato podpirala Madžarsko, da boste pri razdelitvi Cehoslovaške imeli skupno mejo. BUKAREŠTA, Romunska, 19. oktobra. — Poljski vnanji minister Josip Beck je danes prišel na Romunsko in je takoj odpotoval v pristanišče Ga-lac, kjer se vrše manevri ob navzočnosti kralja Karola, prestolonaslednika princa Mihaela in princa F riederika Hohenzollernskega. Romunska si je v osrednji Evropi zagotovila trdno stališče, ker je bila popolnoma nevtralna v nemško-slovaški krizi. Tudi z ozirom na to, da Poljska podpira Madžarsko v njenih zahtevah, složno deluje z Jugoslavijo proti pretiranim madžarskim zahtevajn. Romunska tudi odločno nasprotuje skupni meji med Poljsko in Madžarsko, ker bi bila sama odrezana od Cehoslovaške. PRAGA, Cehoslovaška, 1 9. oktobra. — Iz zanesljivih nemških virov prihaja poročilo, da je Nemčija pripravljena Češki odstopiti nekatere zasedene kraje v Sudetih. Nemčija bo odstopila take kraje, ki so po veliki večini češki in ki presekajo železniško zvezo od enega do drugega kraja Cehoslovaške. V zasedenem sudetskem ozemlju se nahaja okoli 850,000 Cehov. Nemška vojska je že zapustila nekatere kraje, ki jih je zasedla do 10. oktobra. Zaradi negotovosti, kaj bo prišlo, ker Madžarska zahteva do Cehoslovaške celo nemadžarske kraje, beži prebivalstvo v tisočih iz Prage. BRATISLAVA, Cehoslovaška, ,19. okt. — Grofica Luiza Esterhazy, sestra voditelja madžarske manjšine grofa Janoša Esterhazyja, pravi, da jo je policija zaprla tri ure, ker je bila udeležena pri demonstracijah za vključitev Bratislave k Madžarski. Oblasti dolži, da so se posluževale nasilja, ko so razgnale demonstrante. Grofica pravi, da organizacija "Kulturne zveze mladih voeučiliških dijakov,** za katero je delova- BOLEZEN TURŠKEGA PREDSEDNIKA OŽIVUENJE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE - i Njegova bolezen se je poslabšala. — Po celi deželi vlada veliko raz-1 bur jen je. — Razmotri- ( vajo o njegovem nasledniku. ISTANBUL, Turška, 19. oktobra. — Zdravstveno stanje predsednika Kemala Ataturka, ki leži težko bolan za boleznijo na ledieah «v I)oIma Bagče v Istanbnlu, se je zelo poslabšalo. Jutranje poročilo pravi, da je imel mirno noč, toda večer no poročilo pravi, da je vroči-|iia poskočila od 97 na 100 sto-,l>inj. j Poročilo tudi pravi, da bol-1 (nika nervoznost nikakor noče zapustiti. Zdravniki nič ne prikrivajo resnosti njegove bolezni. Tur-ki nestrpno čakajo na časopise in ne govore skoro o ničemur" drugem, kot o predsednikovi bolezni. Resnična skrb za predsednikovo zdravstveno stanje je pre-! vzelo celo one, ki so nasprotovali drastičnim reformam pred sednika Ataturka. Celo turško 1 prebivalstvo mu priznava zasluge, ki isi jih je stekel za novo Turčijo. V palači, v kateri leži predsednik, je živel zadnji turški kalif princ Abdui Medžid, ki sedaj živi v izgnanstvu na Rivieri. ; ISTANBUL, Turčija, 19. okt. — Zaradi resne bolezni predsednika Kemala Ataturka uradni in politični krogi že razpravljajo o njegovem nasledniku. Po novi ustavi opravlja pred sedniške posle do izvolitve, ki se »mora izvršiti tekom 24 ur po njegovi smrti, predsednik parlamenta. Turški poslanci so večinoma v Istanbulu in na nje že čaka posebni vlak, da jih odpelje v Ankaro, ako bo predsednik u-mrl. Predsednik Ataturk je že i-menoyal tri odlične Turke, iz-imed katerih naj bi bil izvoljen (njegov naslednik. Ti so: Feti be j, -sedanji poslanik v Londo-!nu; maršal Tevfik Fevzi Cak-mak, šef generalnega štaba, in bi>v«i ministrski predsednik Izmet Inonu. Med temi bo najbrže izvoljen za predsednika Ino nu. ŽRTVE HURIKANA PROVIDENCE, R. I.t 19. okt. — Rdeči križ je danes ob javil, da je zahteval hurikan, ki je divjal prejšnji mesec ob atlantski obali, vsega skupaj 682 žrtev- Nad sto ranjencev je še vedno -v raznih bolnišnicah. V teku prihodnjih dveh tednov bo poklicala General Motors Corporation 35,000 delavcev nazaj na delo. DETROIT, Mich., 19. okt.— Splošno menje je, da je avtna industrija nekakšen barometer za splošni gospodarski položaj dežele. ('e je to resnica, -se 'bodo razmere 'kmalu temeljito izboljša- le. Včeraj je bilp (objavljeno, da bo General Motors Corporation poklicala v teku prihodnjih dveh tednov nazaj na delo 35 ti^oČ dela-vcev. Skoro istočasno je tudi več drugih avtnih tovarn naznanilo, da bodo "vkrattsetn začele o-bratov\ati s. polno paro. Slična poročila prihajajo tudi iz jeklarske in tekstilne industrije. Neki vladni gospodarstvenik, ki pa noče biti imenovan, je zatrdil, da sta delavcem pri General Motors delo in zaslužek zagotovljena tekom vse jeseni, zime ter prav do pozne pomladi. JAPONCI PRODIRAJO PROTI KANTONU HONKONG, Kitajska, 19. okt. — 'Japonska armada je vkorakala v Šefclung, ki se nahaja, samo 35 milj vzhodno od Kantona. Japonski poveljniki so prepričani, da bodo v kratkem vkorakali v Kanton. Japonski letalci mečejo pozive na kitajske poveljnike, da se predajo, da Kanton ne bo porušen. Ker je bila presekana Kan-ton-Kovlun železnica in je zaprta reka Kanton, prihajk vedno manj beguncev v Honkong, tem več pa jih odhaja v notranjost Kitajske. TRIJE MRTVI V SNEŽENEM VIHARJU HELENA, Mont., 18. okt.— Tukaj di'vja že tri dni močan snežni vihar, ki je zahteval doslej že tri človeške žrtve. Tri osebe pogrešajo. Brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. KDO BO HAYES0V NASLEDNIK? CASTEL GANDOLFO, Italija, 19. oktobra. — Ko se bo vrnil papež iz tukajšnjega letovišča v Rim, ga Tt>o obiskal čikaški kardinal Mundelein in se bo posvetoval ž njim glede naslednika pokojnega newyor-škega kardinala Hayesa. DELAVCI PROTI DALADIERU Za soboto je navzlic vladni prepovedi napovedana velika demonstracija. — Štirideset urni delovni teden. NEMCI SO POČASTILI LINDBERGHA PARIZ, Francija, 19. okt.-Vodstvo francoskih delavskih unij je pozvalo delavce, naj v,prizore -v soboto veliko protestno demonstracijo. Demonstracija se bo vršila navzlic temu, da jo je vl dolS° e bil Lindbergh čast-« * _7 i ni gost ameriškega poslanika najbrze V Vatikan. _jHugha Wilsona. K banketu je | bil povabljen tudi FRANCIJA BO T0RAJ VENDARLE PLAČALA DOLG ZDR. DRŽAVAM Poročilo, ki ga je objavila francoska "Agence Economique et Financiere", da bosta namreč Francija in Anglija v doglednem času plačale Združenim državam vojni dolg, je vzbudilo veliko pozornost. Včeraj je obiskal predsednika Roosevelta v Hyde Parku William C. Bullitt, ki zastopa Združene države pri francoski vladi. Dasi je bilo odločno poudar jeno, da je obisk povsem privatnega značaja, pripisujejo nekateri temu sestanka veliko važnost. Prejšnji ve^er je bil namreč pri presedniku zvezni zakladničar Henrv Morgen tliau, in oba obiska spravljajo .. w . . v .v zvezo s plačilom vojnesra dol- Marsal Cioering je podelil! trjl ameriškemu letalcu naj j Predno se je odpravil Bullitt višje nemško odlikova-v H>',le Park> je bil pri držav- nje. — Namen Lind-im • ± • ■ • i i * i . , v . • Pri tei priliki le doletela a- kan, da papežu poroča o tez- , , . , An - , i - i_ i j. i-v, , » meriskega letalca izredna cast, kočah katoluske cerkve v Av- HENDAYE, Francija, 19. Hermann :okt. — Da ojači fašistične raz-Goering, nemški felmaršal, ki redčene vrste, ki so zaradi odhoda Italijanov zelo oslablje- striji. Poročila rz Salzburga pa naznanjajo, da so naciji napadli nadškofijsko palačo in s kamenjem razbijali šipe na oknih. Množica je pričela kričati: — Proč z "\Yaitzooi! Na vratih mnogih cerkva na Dunaju so bili nabiti napisi z besedilom: *4 Dajte Bogu, kar je božjega, in fuetirerju, kar je fuehrerje-vega." Goering mu je namreč podelil najvišje nemško odlikovanje red nemškega orla". Lindbergh si je pripel odli kovanje, rekel: "Hvala!" in zopet sedel na svojo mesto. Tisti, ki so napeto pričakovali njegovega govora, so bili zelo razočarani. PETSTO OSEB OMEDLELO MED MAŠO NEW ORLEANS, La., 19. oktobra. — O priliki evharisti-SOFIJA, Bolgarska, 17. ok- čnega kongresa je bila danes tobra. — Bolgarska vlada je ,v mestnem parku maša, katere zatrla edini večerni list, ki je " CRnnA--------- BOLGARSKI ČASOPIS ZATRT izhajati v Sofiji, "Nova Cam-p»na." Vlada, je uredništvo večkrat opozorila, naj bo bolj zmerna v svojih izjavah, toda urednik se ni hotel pokoriti. Večernik je bil glasilo agrarne stranke. ~ » Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. se je udeležilo 65,000 vernikov. Vsled* gneče in vročine je o-medlelo nad petsto oseb, največ otrok. Maše val je Most Rev. Bernard J. Sheil, pomožni škof iz Chicaga. — Za nekaj se moramo odločiti, — je rekq}, — za Kristusa aH za zmedo. Brez Kristusa je revščina, so vojne in je smrt. j S Kristusom je pa mir, zadovoljstvo in večna slava. ne, ej -vlada v Burgosn sklenila, da z novimi nabori pokliče pod zastave tudi one, ki so bili pri prejšnjih nafrorih vsled kake telesne hibe nesposobni za vojaško službo. Fašistična armada je doživela zelo težke izgube na fronti ob Ebru. Na vseh frontah so sovražnosti ponehale, ker gen. Franco čaka, kako diplcwnatsko posledico bo imel odpoklic italijanskih vojakorv iz Španske. General Franco pa je se vedno mnenja, da pogajanja ne morejo dovesti do pravega miru, temveč samo do materjalnega, ne pa do duševnega edinstva. SAMOMOR AVSTRIJSKEGA S0DWKA DUNAJ, Nemčija, 18. okt. — Bivši predsednik najvišjega sodišča v Salzburga, Johan Langer, se je v svoji celici v jeei obesil. Leta 1936 je dva mlada nacija obsodil na smrt; in ibi ta teden »moral priti pred sodišče. Langer je bil najprej v koncentracijskem taboru v Da-ohau, prejšnji teden p* je bil pripeljan v Saltzburg. nee GBP- Thursday, October 20, 1938 THE LARGEST SLDVEM DAILY IN U. 99 Frank Pine* or IU WEST GLASt NARODA v fV-hoslovaski -znatno posojilo in obvestila avstroogrsko vlado, da <'ohoslovakom samo avtonomija ne zadošča, ampak da je neodvisnost pogoj aa mir. •Masarvk, ki je Trii takrat v Almeriki in je bil proglašen za predsednika Čehoslovaške, je imenoval dr. Edvarda Bene ^a za ministra vnanjih zadev. Pozneje je postal Beneš ministrski predsednik in predsednik Čehoslovaške. Po "miru", sklenjenem p rejsnji mesec v Monakovem, je Beneš odstopil kot predsednik Čehoslovaške, trdno nverjtn. «la bo s tem koristil svoji nesrečni domovini. pošiljatve s DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU T JUQOIIAWO Za 9 2M............Din. 100 9-«j00...........IHn. 200 9 7.20 ............ »00 $11.6S Din« OoO $23.00 ............Din. 1000 MIA0............Dla. 2000 V ITALIJO Za 9 6.36............I.lr 100 9 12.25............ Lir 200 9 29.50.,..........Lir 000 9 67.00 .......Ur 1000 9112.50............Lir 2000 9167 jOO............lir 8Č00 SB OBNB SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE GENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI AJ.I DOLI rjft »II Izplačila v ameriških dolarjih «tUNA HtflU IS krajo IbJiMo t dolarji*. PO CABIE SA SLQVEN1C PUBUSMP^q COMPANY "GU. Naroda" . r: Us. M. *. V, - r. ,i Pod v^ško lipa. Piše kakor misli FRANK KERŽE * V jesenskem zlatu za gobami. Povsod samo -suho zlato. Pri vtsakem 'koralk« zašumi in zarožlja, 'kakor pravi cekini. Ka'ko to doibro stori utrujenim vel i'komestnim živ«em, k«ako prijetna godba je to tea utrujena ušesa. Ce človek živi v mestu, se mora večno premagovati. Pride vedno kaj na oči, ušesa se z nevoljo trudijo, da bi ne beležila tega, kar ne prija človeku. Ob in ziato se vse telo, ves duili, tako oddahneta v zlati jesenski (naravi. Ko se izgube zadnje hiše za tvojim hrbtom, te o-bjamejo tihi •prijatelji. Na vitkih deblih nosijo krone, krome, pravim, v primeri s katerimi so vse ^arske ali »kraljevske pomilovalen nasmeh. Stokrat, tisočkrat .sem v gozdu, a nikdar se ne naveliča moja duša prizora, ki ti ga nudijo gozdni prijatelji. Vsak dan hodiš mimo drevja in zdi se ti ta'ko nekaj naravnega in ne naveliča. Šumenje vode in suste-nje liistja ali perja — to pomirja, blaži, »kakor pesem ljubečega srca. Tn zato je človek hvaležen usodi, da se more od časa do ča^a v trgat i in pohiteti v naročje tiste narave, koder je on resnično doma. V ras lih so rekli, da se mora zvezalti, kalkor priporoča Ho-racij: dulce ci utile — to je: sladko in koristno. Po naše bi refcli, da je prav, če ima človek poleg vsega tega. kar je najvišjem vršičku stal srnjak, kazal tiste dele, ki so foakor ifc-prana srajca in zavižal — se-v« da po nase — tisto narodno: 4'Srnjak je bil teh špasov sit . . Dnuigo vrstico z rimo vred prepuščam takemu či ta tel ju posebej. Če jo jaz povem, bodo ljudje rekdi: kalkšen je. Ce jo pa vsak zase pove, bo pa za vse prav. Tako glede lovstva in lovcev, lirfamo Še druge športe, kakor je ribolov. Za ftega isem se malo zanimal. Pravzaprav, ee hočem povedati po pravici — najbolj me je zanimal lov na rake v naši stari domovini. Pod na čevlji vred, treh lesnice na tem, vsaj-sem fimtov obIoke _ ' sp zrille v mrzlih jurtrih po fik { monoj v ,ajBO fc roKnatih travah za živino. Sam f-„r ,J t t.' , • , - meni stisne, kajti prostora ni doživljal vtise, ki so 'se pojav- , . . ... / , ... Koi; - • V bilo dosti, in pritisk odzadaj je Ijal, <-loveku pr, vesteh: Fran- i - , ,. ... *' , , . bil čedalje večji, ce, vaša krava te v škodi — p« ... 1 1 C e se prav spomnim, ka- je bi.lo kje na drugi strani hri- . .. . , , . v , j. • zal tistega dne toplomer deset ba. Krava v >kod, pomen fa ,. , . . t . , ... i - • , ali dvanajst stopini pod me o dosti v kmet«-ki vas,, zakai za , . , .. sem Lsvojo srečo v jezeru. Vze-prvim dejanjem sledi vselej še,~ ^ >t«varee za ne vem. Kar je t>ilo bolj n« vasi med dvem-r: tistim, ka- .prev0f'-. .(>njetna toplota, vjeli dosti. Kot rečene: dosti se človekprijetna toplota, da se.n J-az nisem in ud srve. Ali i nauči, če -pase in pride res že,sl mi*hl- ~ z<*aj m« i* * - * - Amp; «k iV?e0n°' < 0 kda-i dočakam bn- sa ali ne. Toplota se ji* pa po par minutah izpremenila v vročino ; j Suknjo sem moral odpeti, o vratnico zrahljati in pas odje-njati za dve luknji proti desni. pa nisem znal. Tako so mi je dobro treniran v svet. Amp;ite pri: krh, hodile okoli štorov, kakor] AUGUST KOLLANDER bi hi le pri "ofriu^ in pri pr-j 6419 ST. OLAIR AVE., vem sestanku izginile, kakor' CLEVELAND, O. da z vsemi močnimi besedami pijačo, nisem povedal drugega, kakor Nekega večera -ein sedel v kitico ti-ite .nedolžne otroške majhnem salunn in v božjem pesmi, ki se začne: ,stralm pokušal pivo. kajti po šestnajstih letih si je človek zaželel nekoliko pristnega lila dila. Pa vstopijo štirje in sedejo za mizo: dve ženski in dva mo jška. Moška pri petintridesetih letih, velika in močna, ženski pa — ne vem, če je bilo obeim; skupaj trideset let. Mogoče sta bili prodajalki ali šolariei ali kdove kaj. ("edno oblečeni, prikupnega obraza in pre<*ej razposajeni. Vsi štirje so se spravili na žganje. Možka sta si pomežiko-vala in se dregala s komolci ter naročala pijačo, da jo je krčma r komaj sproti na mizo d on a šal. Po preteku pol ure so bili vsi štirje še precej trezni. Le malo bolj zgovorni, posebno oba mo ška. Dekleti sta molčali in pili Kad o ved en sem opazoval, kako se bo vse to končalo. Moškima se je začel polagoma zapletati jezik. Kot dve zabodeni živali sta bulila predse. Tedsj sta se pa dekleti za čeli dregati s komolcem in po-mežikovati. Naročili sta še par drinkov. Moška nista mogla več. Nerazločno sta nekaj mrmrala, nato pa d^tag za drugim zdrknila pod mizo. Dekleti sta vstali, stopili k ogledaln, se mvalo napudrali in našminkali, nato pa dostojanstveno odšli. Tega dogodka se spomnim, kadar kaj slišim ali čitani o nežnemu" spolu. vi; «£»■8.*» " T X li "OCXS NABOB A*9 ^ New TorE Thursdav. October 20, 1 938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. JL Vesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin PO KONCERTU V CLEVLANDU, O. Jermie Troha, Barberton, Ohio. Da sem se odločila napisati ta dopis, me je pripravilo to, ker do danes, nisem še v listu opazila dopisa, v katerem bi bilo poroča no o velikem koncertu združenih mladinskih zborov. Koncert se je vrcii 18. septembra v Slovenskem 2var. Don»i v Cleveland u, in z vsakim dnem sem pričakovala, da «e bo v l»tn Glas Naroda pojavil dopis kakšne bolj učene gla ve, toda čakala sem zaman. Kar nekam težko se mi zdi, da ni nikakega odmeva o tako lepi in pomembni prireditvi in zato sem se torej odločila, da vsaj na 'kratko opišem omenjeno prireditev. V nedeljo 18. septembra se nas je poleig pevcev mladinskega zbora zbralo tudi precejšnje število odraslih oseb, oziroma starišev "Baitbertonskih Slavč-kov" in smo se odpeljali z avtobusom v Cleveland na koncert, kjer je sodeloval tudi naš barlbertonski mladinski zbor. Dospe vsi v Slovenski Nar. Dom v Clevelandu, smo opazili, da je abranih otrok obojega spola kot listja in trave, in direndaj je 'bil taik, da si je gotovo marsikdo mislil, kdo bo te vse otroke pripravil k miru in poslušnosti. Toda kdor pozna pmwodjo \fr. Šemeta. se mu ni bilo treha bati, kajti on ima posebno moč in vpliv. Zato je f»a tudi moralo iti po začrtani poti, in koncert j«* sijajno *i.7pel. Koncert jo s pozdravnim govorom odprl predsednik zdru-šenih mladinskih zhorov. Mr. John Tri«** Nato je pa sledila pw«n za premijo. Nastopili posamezni obori in končno »kupni zhori, in mladih pevcev je bilo toliko na odru. da se mi je arielo kot bi gledala na vrt. posejan s cvetlicami. Kakor cwtm-i posejanih cvcti.e na gredi drug za drugim, Hko so se videle male glavicc neveev na odru. Res, l*pa ži*a slikn, ki si jo človek obd-ži v spomi-liii. Omenila bi po redu vse pesmi. ki «o jih pevci peli, toda se mi zdi brfflopotrebno. kajti v svojem dopisu še pred koncertom, je spored opisala Ančka Traven, tajnica združenih zbo rov, ki -se zelo trudi in deluje, da bi se ta plemenita stvar obdržala na površju in da bi mladinski ahori dobili temveč posnemanja v raznih naselbinah sirom Amerike. Ka/ko velikega pomena so naši mladinski ®bori v Ameriki in kako velikega pomena jc bil emenjemi koncert, «o navzočemu občinstvu v zbranih be^e da h povedail i govorniki, ki so med presledkom nastopili na odru. Gorvorili so: Mr. Ivan Zupan, - Mr. Ivan Zorman, Mr. Etbin Kristan, Mr. Anton Grdina in sodnik Lauscihe. Besede govornikov so segle navzočim do prca, in zato so želi glasno plo-nkamje v priznanje, toda vprašanje je, koliko jih je bilo med navzočimi, da bodo še dalje trdno stali za mladinskimi zbori in delovali, da bo šla začeta stvar dalje jn dalje za boljšim inpriurm. . Udeležba na ikoncertu je bila velika, in s tem so vsi poaet-niki pokazali, da jim je za to, da se da pevcem, pevovodji in vsem tistim, ki se za to trudijo, prizuanje in še več poguma za bodočnost. Pevovodja Mr. Seme je pa tudi znal ceniti delo naših ameriško-slovenskih pesnikov. Zbral je število njihovih pesmi in jih uglasbil za mladinske zbore. Tako je prav: dali človeku priznanje, dokler je še živ, in to zaslužijo tudi naši ameri3ko-«loven-ski pesniki. Cesto se takoj dogodi, da je o kakšni stvari več govoinrice nego je v resnici. Često se pa tudi dogodi, da se po dnugili krajih ne čnje aiič, kar se v enem kraju dogaja. Dobe se pa tudi nen-orni Tomaži, ki nočejo verjeti, da je rasnioa, kar jim' je kdo.povedal. Znano je torej, da ni tistega odmeva kot ibi ga bilo treba o mladinskih zborih. Zato so se na omenjenem koncertu zavrele vodilne osebe, rla so bili mladi pevci slikani, in slike bodo romale v razne druge naselbine. In kar je še bolj važno, je pa to, da so petje mladinskih zborov za gramofonske plošče. Torej te plošče bodo pokazale in pričale, kaj so zmožni zfl roženi mladinski zbori v Clevelandu in kako naša tu rojona mladim, ^iri milo slovenako pesem. Kako velik vpliv ima pevo-vodja Mr. Šeim- pri otrocih, j«- rs- dovolj znano. Znano je tu«li. kako velik j** njeggov trud in da mu je težko najti par. In Kito m> j*a tu li volilne (wrtie pri združenih zborih, prišle do tetfa, da se pevovodji fxrkIoni dar v znak |*r/_rtvo-valnosti iit večletnega neumor-m-ga delovanja. Mr. Seme je prejel ble.V-ečo ploščo od združenih slovenskih mladinskih zborov. A' plosščo so zarezana imena posameznih zborov in letnice. Ki velik dar. toda Mr. Seme ga !k> lahko s ponosom pokazal, kamor ga bo zanesla JKlt. Lahko bi napisala še več, ker je pa dopis že pozen, naj zadostuje. Monla se pa še kdo drugi oglasi. 0e se, pa toliko bolje. Rečem še to, da bi bilo laliko več zanimanja za mladinske zl»ore, nego ga je. Raa-ne prireditve se že pokaoaJe, da ne manjka denarja, kadar se gre za manj važno stvar. Tmla moj namen ni efe bi koga kritizirala. Kdor ima zanimanje za svojo narodnost in slovensko družabno življenje, bo že vedel, kaj nam je bolj potrebno in kaj je treba podpirati. Hodi po Mlečni poti.. Krasne zvezdnice Hollywood* morajo kontrolirati svoje sijajne postave, kajti vsak odviSeu funt fotografska kurnera neu srn il j eno poveča. V sled tega toliko čarobnih kraljic filma vključi mleko v svojo dijero. Mleko jim pomaga ohranjali nizko težo, navzlic, temu pa ne Škoduje njihovi lepoti in živahnosti. Tudi Vi imate lahko krasno, vitko in nežno postavo, če vključite sveže mleko v Vaši rtijeto. Pišite po brezplačno knjižico "The Way to Pep and Beauty," ki vsebuje strokov-njaiske obede za shuj.šanje, ki se jih poslužujejo filmske zvezdnice. Pošljite dopisnico z va-3im imenom in naslovom n:i: Bureau of Milk Publicity, Albany. THE STATE OF NEW YORK društvo "Slovenija" je bilo zastopano v n-arodnih nošah. iSfploh ni potrebno, da bi na podrobnejše opisno vala, kajti vse se je m kako tako za vršilo, i kakor je bilo na Labor Day, i k«» so razvile zastavo k;ale+i-i.J. društva "Srca Mrtrijine- NESLOGA POZIV ROJAKOM Kakor že znano, bo prihodnje leto svetovna razstava v New Yorku. Ta razstava bo ena najzanimivejših, največjih in najlepših in bo zanimanje za njo po -vsem svetu jako veliko. Tudi v stari Evropi se pojavlja za ima nje za to razstavo i a se bo gotovo tudi v Dravski banovini našlo mnogo takih, ki imajo kaj pod prstom in si bo do pri-voščili izlet preko velike luže. Mnogo je naših rojakov v Ameriki, ki bi radi posetili domovino, vendar jih pa pri tem ovirajo družinske, službene razmere, ali pa tudi vojaške zadeve, « katerimi bi iimeli računati, ako se podajo v domovino. Ker bi le radi in imajo srčno željo videti katerega svojcev, imajo sedaj najlepšo priliko, ako jim pošljejo prepaid ,steamship ticket. Storili bodo s tem sebi in tistim, katere bodo hoteli videti, veliko veselje. Da pa omogočimo tudi denarno štbkejeoi slojem si to veselje privoščiti, sprejemamo že sedaj predplačila na obroke. Denar bo pri nas deponiran in bo uporabljen za naročene šif-karte. Preskrbeli bomo dobre prostore na izredno lepili in čistih parnikih. Nam izročen denar ne bo izgubljen, ker ga bo am- _ vidi pri nekaterih naših lju- !ship Companiji. ga," kar je biio že ponvano tleli. Tisti, ki >o največ prejeli Uvažujte ta nasvet, mogo«V v lista. .Tos. Verantlia, mu name- |M, še kateri lahko videl svoj* , . . -to hvaležnosti mečejo polena Mimo gn-de hoeem omeniti ^ >e toliko o narodnih nošah, da ! pri nas nismo še zreli za to. Pri oiwnjenih prireditvah se je pr vie zgodilo, da smo bili v pa-j nadi zastopani v narodni n«^i.| Rojak Frank Surla je llf>ge. MlIAVAVŠKE NOVICE bil in h' se čuje, da to ne gre in la jy-idnj** dni ukraden za vsote ne spada med razne drug«- nni-j^l^iJU. katero j e Ji ranil «v sv«»-forme. To si lahko tolmači vsak }>o svoje in tako tudi ljudje drugih narodnosti. odo z lahkoto dobil: vizum za v >tinc> vno ulicah Prage. In r dolgi paradi ni manjkalo raznih narodnih nr-š iz bližnje in daljne dobe. Torej si sama pri sefri predstavljam, da tega j jem >tanovanju. Surla sluti, da mu j«' denar vzel nekdo, ki mu bila razmere v njegovem stanovanju dobro znane. Rojak Frank Schneider je pri primarnih volitvah dobil 1047 glasov. Kandidiral je za poslanca »v državni zbornici. "GLAS XAKt: ."»7 i»*t. Pokojni je bil doma :z v:>; Rudnik pri Ljubija ni. «Nik«Mler je pri>»*i v Am*-ri KRISTAN IN BENEŠ "ODPRTA NO C LN DAN SO GROBA VRATA . . Te dni >ta >e se>tala na če-šk»>slova-ikem konzulatu v Cle-v.laiKHi Etbin Kri>tan, na-i slovenski pi-atelj in ur* dnik ;"t*ankarjevegji glasnika." in uinr! Vojta Beneš, češkoslovaški senator in brat bivšega češkoslo {.;«•» v Briški va>i pri Mirni |M-či vaškega predsednika dr. Edina Dolenjskem. Bolan j.' bil.da B. neša. Kristana in Be- iueža veže medsebojno .-taro k« pr* l l«*ti. t V Kmntenac. Kans.. j. J »-rph K reus, star 2 let in ro-' Sč z leto < POZOR LJUBITELJI DOBRIH KLOBAS! Kakor hitro 1k> hladno vreme, bom začel zopet pošiljati n iišo posnel i za premika joče sTi* Isu'1 ° in klobase po ex- ke, da bodo predstavljali češ- Imisu> kosJovaški narod, da je brez tir po pošti. — Ker ze večina poznam moje odjemal- kultmre. pae pa da je visoko ee> ne X*!m P°Siljal C. O. D., Dne 8. oktobra smo imeli v Rarfbertoiiu. zopet slovenski dan in parada se je razvila skozi nloato. Pri tukajšnji podružnici št. 6. SŽZ. se je ustanovil vežbalni krožek. Mlade kadetinje članice omenjene podružnice so naevile svojo zastavo in se prvič pokazale v slikovitih kostumih. Sodelovale •so kadetinje dnjčtva "Srca Marijinega" KSKJ. kadetinje jiz CBevelanda in dramatično i-zobraž-rn in civiliziran. Torej kar pride vpoštev pri drugih narodih, se gotovo vpošteva tndi pri nap, brez ozira, kakšnega mnenja je tkdo. Naročniki! Pun* m Številke ■ 4m lm Irctl* p« IcU. kdaj 10. 15. 38 TO rOMENt klMji poteki* 15. okt. 1938 deU po&ljanjm GLAS NARODA. 216 W. 18 St.. New York Zadnjih pet let, ko nastopi jesen in mesee oktober, in ko listje odpada z drevja, se mi j pojavijo žalostni spomini. Predi petimi leti -sem prejela od matere žalostno pismo, da je njih sin in moj brat Viktor Konc' Rtoril strašno smrt. Podal se je | s skupino drugih gozdarjev v hrvaštke šume, v Srem. Komaj par dni za tem, ko so zaceli podiraiti velike hraste, je velik hrast pokopal mojega brata Viktorja v starosti 24 let Deblo ga je stri o, da je bil trenutno mrtev. 4'Ti nepozabni brat spavaš veano spanje tam daleč v tujem | kraju. Doma še vedno za teboj | žalujeta oče in mati. in takoj žalnjem tndi jae, daleč proč od tvojega groba v daljni Ameriki Dolgo časa sem upala, da se bos .tudi ti preselil v Ameriko, iki si tako hrepenel po nji. Toda to ti je praprecila kruta smrt, Sedaj silev duhu pri j 'mreni in ostaneš, dokler se tudij ' jaz ne poslovim od tega sveta. ampak direktno odjemalcu, da prej j »okusi kot pa plača. — Cena se bo ravnala po cenah na marketu. Spoštovanjem FRED JAZBEC 821 E. 222 STREET EUCLID, OHIO (2x—Tliurs.) V Clevelandu je j>o dolgi bolezni preminula dobro jtozrvairi rojakinja Slebir, stara 44 let. Doma jer. bila iz vasi Stolnik, fara Stra nje pri Kamniku V Silvi>. U!., je storil nesreč- prijateljstvo, ko sta pred dvajsetimi in »več leti v Ameriki Marv Sinit ne, roj. ^ stopnicah in se ubil. Star 251 svobodo svoje domovi- ne no .smrt Frank Penca. Padel !so,,"Iovala v<:,k lKl ovojih mo • * ' je bil 52 let in doma iz (Vrove- ... ga loira pri St. Jtmejn na D> -in je prtslai, . , ' . ...... , * i i ic i 4- lenjskem. v Ameriki je biva v Ameriko pred 18 leti. 7 . • .»6 let i V Piilisade, Colo., je dne .>. oktobra podlegel rudarski jeti-ki Joe Oražeui, star 47 let in rojen v Raplavi pri Dobrem polju. V Ameriki je bil 28 let in v tej deželi zapušča dve sestri, Sofi Marolt v Pali sad i in Rozi Pezdirc v Leadvillu, Colo, v starimi kraju ]>a dva 1>rata. t V Clevelandu je naglo preminul dobro poznani rojak in m tu zapušča dva sinova in štiri hčere, v star m kraju pa očeta, brata in dve sestri. VESTI IZ PUERLO, COLO. V okrajni hiralnici je umrl Fritz Roje, ki je bil stric kaplana Antona Rojca. Dalje je umiri Joe Dele j. iz Spodnje Štajerske, ki je bil pokopan 3. oktobra. Poročila sta se John TT. Skulj in Margareta A. Škof. ROJAKINJA OPERIRANA Dne 12. t. m. se je morala v Uowandi, N. V., podvreči te žki operaciji (za žolčniiui kamni) rojakinja in soproga dolgo letnega naročnika "G. N./* Julija Pečnik. Operacijo, ki je bila izvršena v Townsend bolnišnici, je srečno prestala. — Vrli rojakinji želini kmalošnji povratek na svoj dom in kina-lošnje okrevanje. Kari Strnislia, zastopnik G. N. Za ljubitelje leposlovja CYKXANEM. Spisal Janko Kersnik. MED PADABJI IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard. (136 tsrani.) Kersnik je pisal v Jurčičevem duhu. Svoj slog je znal tako prilagoditi Jurčičevemu, da je po Jurčičevi sinrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cvkla-nnen" je ena njegovih najboljših povesti. Cena Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Ceha...................... 85c. 283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladar je iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45 MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v nje in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena............:.........$1.00 $100 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta rotoan. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegov« dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena ________i...............$1.00 Slovenic Publishing Company "GLAS N A E O D A" — New York Thursday, October 20, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. Slovensko pevsko in dramatično društvo "Domovina" bo Obhajalo trideseto obletnico «lne 30. oktobra 1938 v Slov. Domu v Brooklvnu. Vsi člani društva, posebno še odborniki, so zelo zaposljeni z raznimi deli za to ^l-avnost. Saj pa tudi ni malenkost 30 let obstoja pevskega društva. Lahko je društvo »ustanoviti, toda vzdrževati ga potem toliko let, pa lahko vsakdo potrdi, da je zelo težko, posebno v teih časih. ■ Za to prireditev je društvo poskrbelo, da nastopi tudi o-perni pevec Mr. Tone Šubelj. Dalj časa ga že nismo slišali tu v V« \v Yorku na slovenskem odru in gotovo ga vsakdo žoričrieititii dnevu z ve- < V nam uspe, da zndiv.imo prvo černitn vetrom pog«kstoiiui 4akš-! slano, tedaj smemo pričakovati na ohladitev, da utegne srebro j nadalnjega evet nja. kajti mraz v termometru pasti pod ničlo, j v tej dobi še ni trajen. Po ne-To poni'ni /ji mnoge občut Iji-i koliko liladnili nočeh sledi obi-ve vrtne rastline -uirt z;*voljo j č ijrno vr -ta tople^iih dni ali p: Im*. iDalije >toje zjutraj j celo tednov, ko nam pitane |h> prvi mrzli noči erne in uve-Maliko žal. da nismo zadržali le, listje kolibi barvo fn cvet i' mrzle smrti. Jasni dnevi napo- rni in ovlažimo tako irak oib tleh, tempteraura ttu še daleč ne bo padla tako nizko, da bi mogla uničevati. Dober pripomoček zoper izžarevanja je tudi ta, da pogrnemo rastline in grede z vreče-vino, trsjem ali -slaminicaimi. Te preproste pripomočke pa moramo pripraviti pravočasno. O-krog rastlin, ki jim preti poguba, smo že prej zgradili okvir iz desk, preko katerega pogrnemo odeje, in sicer taiko visoko, da ne lomijo vrši cev. Podnevi te odeje odstranimo, imeti pa jih moramo stalno pripravljene. Tako si občutljive rastline ohranimo (žive lahko m dolgo časa. VIHAR ZRUŠIL STREHO. IV naselbini Virv-diatillon 000 dolarji. In kdo jih naroča f Koncertni .tovarnarji, a tudi se sesedejo, z b« goni jami je isto tako in paradižniki so dospeli na kraj svojega življenja. Se prejšnji dan so nam rv< t lire z živimi barvami razveseljevale oko, sedaj jili ni več. lomljivo je, da že doliro mislijo na to, kako bi rastline oču- vedu je jo m varnost slane, po--ebno ee se zvečer pojavi prehoden veter, ne da bi s» nebo pooblačile. Rastline in tla iz-barvajo toploto, kar ima za jx>->ledico učink' mrza. ki uničijo I i-i in evete. ('e pa dobro pomočimo tla med rastlina- ......................................................t:!H^ir.||| .[iinntii,. .mi...................,.iiU»"Ui|,..iiiiiniii Za gospodinje Kuharske Knjige... Slovenske žene >o splošno znane kot dobre kuharice. Vsakdanjo hrano znajo pripraviti oku-kiio in spretno brez posebnih kuharskih navodil. Naša slovenska kuha je nekaj posebnega, ker je vzeta iz vseli narodnosti, katere so sestavljale nekdan jo Avstrijo. Ni rečeno, da mora dobra kuha biti ravno draga, pridenite kakšne malenkost ne stvari, kot te ali one zelenjave -tli dišave in napravite posebno tečno, okusno jed. V knjigarni "filas Naroda" imamo sledeče kuharske knjige, ki bi Vas morda zanimale: ttMBl SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdajr— 728 strani. Cena $6. LJUDSKA KUHARICA Najnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c KUHARICA 9G5 navodil, 255 strani. broširana $1.25. . . vezana $1.50 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET, * NEW YORK PRI VLOMU JE IZGUBIL DVA ZOBA. Ko se je pred kratkim advokat. Pedroni vrnil iz svojega poletnega doma v Milan, je moral ugotoviti da je bil med njegovo odsotnostjo vlomilec obiskal njegovo stanovanje in mu odnesel, za 30.000 lir raznih stvari. Ko so policijski uradniki iskali sledov za vlomilcem, so našli na vlomljeni pisalni mizi dva zoba. Bilo je domnevati, da si ju je tat z nerodno r;«bo orodje isam bib i I in ju potem pozabil na pisalni mizi. Sedaj povprašuje po lie ji a o-krog zobozdravnikov, da-li ni-so med tem časom zdravili kakšnega sumljivega človeka s sveže luknjo med zobmi. SARDINSKI GRENADIRJI. Peti člen inonakovskega sporazuma 'predvideva, ela se faldi Italija udeleži sodelovanja pri vzel r že vanju miru in reda v plebiscitnem ozemlju v Čeho--lovaški. Kako poročajo iz Rima. bodo Italijani poslali v gla-i Kovalne ozemlje po vsej priliki} sardinske grenadirje, in sicer! thugi polik, ki je s taci on i ran v* rimskih vojašnicah. Grenadir-jem ho poveljeval general Pra-sca, vojaški ataše italijanske vlade v Parizu. Prasea je ,so-d- loval že na saarskem plebiscit m m področju. Sard in s občine, diruštva. močan vihar, ki .ie podrl streho I Xewvorska električna druž-neke lope, pod katero :se je, za-ba, vodir taoaa kamlpanjo pod teklo v navalil neurja več lju-. geslom "Porabite več elektri-1 i. Trije otroci so obležali ubi-, ke!" Slogan, ki ga je v to svrho ti ipod razvalinami, več otrokf naročila, je priprost, da bolj in ena ženska pa je bilo hudo j ne more biti: "Elektrika daje ranjenih. največjo korist za najmanjši ___denar." Potem pojasnjuje; pro- I glas, da je mogoče za 1. cent speči 18 re:i strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj psstrili barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jaclc London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Č i ta tel j ga ne bo odložil, elo-kler ga ne bo prečital do konca. Cena......................$1.25 OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti za>šla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostjil v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne sloven- POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herknlanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena ...................... $1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 iu 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Svejkove pu-stolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.....................$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spisal Gny de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanili pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati. se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50 ske romanopisce. Poleg romana vse- SAMOSILNIK. Spisal Anton Navačan buje knjiga se nekaj krajših črtic. Cena......................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa -lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena............................70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (IGO strani.) Rokovnjači na.Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnja- (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazi ter opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne Im mu žal. Cena ...................... $2.50 CVETJE V JESENI. — VISOŠKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši de- li pisatelja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Ob« sejanji se vršita v Škof ji Loki odroma v Poljanski dolini. Cena ...................... $2/>0 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska, Ribnica je imela -svoj čarovnišku proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne ženske. Cena ......................$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. S. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanjn se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85c. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga boriau. (246 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tndi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca. Cena......................$1.00 Cena ......................$1.50 STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- ŽIVI VIRI- Spisal Ivan Matičic. (411 sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tra- strani.) Najznamenitejše delo pi- gična usoda župnika Golje, potomca tolminskega pnntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena......................$1.50 satelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena......................$2.00 ske. govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčiče- TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik, vih "Rokovnjačev** svojevrstna v Burroughs. (294 strani) Nadalje- (99 strani.) Janko Kersnik je po-slovenski književnosti. ^anje "Tarzana," ki je že vsaj po leg Jurčiča najbolj znan in priljub-Cena ........................,55c. imenu znan vsakemuromikaneu. Dasi. je snov povesti neverjetna, ce lahko cita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena ...................... 85c. Ijen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00 POD SVOBODNIM SOLNCEM. Spi-sal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 . in 368 strani.) Po i^^vi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. G-pisnje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME. Spi-Mladega Iztoka je zanesla pot v Bi-. črnski. (151 strani.) Naš najboljši gal M. Rider Haggard. (383 strani.) sane, današnji Carigrad, kjer seje humorist je zbral v tej knjižici nekaj Delo, ki zavzema odlično mesto v črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00 seznanil z Ireno ter.se zaljubil vujo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje' mreže. Cena...................... $4.00 svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital -od začetka do konca. Cena......................$1>5o Slovenic Publishing Company '-^Ar- Ti -»sfe-J-i." i^i ^ V - V- —^ "tfLKfl NAHODA« ^Iiwlorl Thursday. October 20, 1938 ami LARGEST SLOVEN!) DAILY INUeS.& PIEBRK VAIjOACrXE: V SVOJEM ELEMENTU Bil >*>n* »pri ^viijeni prija1-t 1 j 11 Edimmdu Tralm^u kakor nr izpmnenilu na najinem prijateljskem razmerju, eigar korenine segajo ija daNe v najiiiia prva otročka lefa. Ko mi j» Edmund povedal, da se 111oženili, sem se malo b:J. da >e ho morda mlada žena zadrega in do konca obeda j** mislila samo na to, kako hi zakrila izdajal>ki trak. Kavo smo pili v Edmnndo-v. m ka»hi'!ietu, zelo lepi, veliki in okusil«« opremljeni sobi. Trda Genevieva je žal položila -vojo sr. hrno INico na mi-»prla iiajinemn »prijateljstvu.|zo. klobuk je pa v naglici vrgla Ko -eni pa -spoznal gospo Ge-1 v naslanjač. Takoj je opazita nevievo, -»111 se pomiril. to nesrrčo, brž je od lies h* lisico FMnwnd je bil r«*s -rečno iz-'in klobuk ter >«* vrnila v sobo bral. Njegova žena i- bila le-jrd« ča ko rak. Pozneje me je pa. dražfvdiia. zelo dobro vzgo- pustila samega s em dejal, čim ie o Kla. "I>a. sreern sem. če ne ra-'•uiiipm neznatne malenkosti. (!' nevieva nami r strašno raztn-sena. Viti p ».jina nima, kaj jo to metodično pospravlja-lje, Svoje postale najboljše pomočnice njihovem delu za CALIFORNIA: Sati Francimi, Jacob I^aushin to pot ret i) o, je pripomnila |piel>nje-» i.* kitaj-koga naroda. I colorauo : VAŽNO ZA NAROČNIKE 1'oleg naslova je razvidno do kdHj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretju pa leto. L>a nam prihranite nepotrebnega dela In stroškov, Vas prosimo, da skufiale naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nuni ali jo pa plačajte uaSemu zastopnika v Vašem kraju ali pa kateremu izmel zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so uprrni-čenl obiskati tuo; «lrnKe naselbine, kjer je kaj naših rojakov naoljenih. Zastopnik bo Vam izročil ^trdilo za plačano naročnino. žena in prva sotrudniea vod ju | zedinjene Kitajske. Kitajke so sposobne pomaga u moj j ti tudi na bojišču možem, za • Družabni i............. poloza.i Kitajke se zdaj ne-ravna več po moževem, •kakor je bilo skozi dolga sto-iletja, teci i več po njenih lastnih i si uga h in vrednosti. Še n", -i je rieit.no, da bi mu bila všeč in da bi mu v v**ni ustregla. Dva meseea po njuni poroki toliko ea-a mora človek že privoščiti zaljubljencema, d« se '/.oprt navadita na svet drugih liudi — -sem hi! povabljen na <;b» d k Trubusovim. Lej>o stanovanje v ulici de Pronv je kar bila dosegla v tem pogledu. "Bila sem strašno raztresena," je ipriznala milo, ubogi mož je pa zaradi tega držati in odbijati napade osva hut I o ti pel. Kar pomislite! jja'1 cev. Naporno delo in preču-('lovek ne more zas-pati, če ne 'te noči so zapustile globoke sh vise njegove hlače lepo pora v-1 do ve na obrazu ("'ankajškove liane na obešalniku. Ali pa če žene. Ostree imnre~tano smehljala j eimo tole tu . . In -i govorila >amo ljubeznivo- Trabuse je pokazal na od--ti. Kdmiiml je dražil svojo j trgano zaveso in pripomnil: zenico: j*4Moje dražestm ž« nice to nič "Vidiš dušica, že zopet si po-1 ne moti. Ona tega .sploh ne opazi. V tem pogledu jo mora nekdo vzgajati in jaz lo že po-! da bi mogel kljubovati zavrat- mejne in obmorske pokrajine.,^ ni bolezni. Navzlic skrbni negi Toda narodna kitajska propn-jZeii so jo nekega januarskega jutra ganda in pripovedovanje be ni kaj v redu. Re- prrselil v večnost ter zapustil guncev, pripeljanih v notranje na tem svetu neutolažljivo,pokrajine, sta storila za zedi-mlado vdovo in mnogo globoko njenje Kitajsjce v kratkih nu pretresenih -prijateljev. Njegova žena je zapustila loži Is moker dežnik na d i van \ »jilimn." "Križ božji, -aj res ne vem, k - me glava drži.** (lotovo mi ni treba omenjati, da ji je bilo takoj rade volje odpuščeno. Med obr-dom sem i pazil, da ima mlada žena preti g n na rami trak raj-To seveda ni liolr na nesre-i i. to la sam vrag j*1 hotel, da? j«- opazil to t ii< I i Kdmtind. ki je okušal pot< m na vise mogoče -.krile načine opozoriti svojo žeim. da nekaj ni v redu. Sled- ficcih to, za kar bi bila potrebna "V normalnih razmerah cela Pariz. Zatekla se je na jug k j stoletja. Pasivnost in brez-svojim staršem in eakala tam.-brižnost za dogodke v obmejnjh skušani počasi, toda • nergično. ^ni veš. da sem malone pedant. (*'as je tek«!. Zakon mojega prijatelja je ostal srečen in u-g«»tovil sem, da se je Trabnsu res posrečilo navaditi h no na retl. Pozneje namreč nikoli nisem 0pa7.il na pohištvu nič.^ar, kar ni spadalo tja; vse je bilo na svojem mestu. "Siij bo šlo/* je zatrjeval Ednini nd. Xekega dne. ko s- m bil sam mmmm t." . n-^«' Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA vcp ChtanorlJ«'nu 'J. aprila 18U4., iokorporirana 12. januarja 16!I8 t državi lllinoix. r sadežem t mostu .loliot, Illinois POSLUJE ŽR 45. LETO (.lat ni urad v UM nem domu: 508 No. Chicago st„ Mirt, Illinois. 8KI PNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD *4.MMM SOI.vn\TNJOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106 54% K. S. K. Jrdnota ima nad 35,000 članov in članic v odrulrn in mladtnsknn oddelku. SKfPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRL'ftTEV 186 SKITVIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA $6^00,000 OESIX» K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD!" C<* ne hoM zavarovati pri doliri, pošteni in eolventni podporni organizaciji, zavaruj so pri Kranjalco-Slovcnski KatoUfikl Jcdnoti, kjer •e lahko tavarujeft za amrlnfne, razne ptifikodbe, operacij*, proti bolezni In onemoglosti. K. S. K. J eni nota sprejema v svojo nvno naue In An nice od 16. do leta: otroke pa takoj im rojotvn Ib do 1€. leta. ZavamjeA se lahko za S2S0: $S00; $1000: f IROO ln $2000 posmrtni ne. V Mladinskem oddelku K. K. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." UrwAii prispevek v mladinski oddelek Je zelo nizek, samo l.V n razred "A" ln 30c za rnzed "B** ln ostane stalen, d s si zavarovalnina z vsakim dnem nara&a. V V slučaju smrti otroka aavarovanega v razredu "A" se plača do $460.00 ln aavarovanega v razrMu "B" ae plača do $1000.00 posmrtalne. led« Zavaruješ ae lahko aa $&00; $1j00 la SOc aa dan ali $6.00 na K. S. K. Jedaota jandi članstvu fitlrl najmodernejše vrste zavA- roraaja. člani ln Sanic« nad • let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo izplačano v gotovini Had 70 let stari Aaai ln Sanke so prosti vseh nadaljnlh Hat "Glasilo K. 8. K. Jednote", ki I« -ihftrn jealkn la kpUeieca Jedaota Ima avoj ja enkrat na teden ▼ biva vaak Ona ln Vsak Klovenac In Morsnk« Id mocml(a) Mil sa*acpvaa(a> pri K. 8. K, Jed noti kot pes Ti materi vdor la sirot. 0» fc nhtf 0an ali " " * te mogočne j| bogate podporne organizacije, putrndl se ln pri-takoj. V vsaki slovenski naselbini v Zdruienlh driavah bi mocalo UH b K. K. K. Jed noti. Kjerkoli Se nimate dnMRvs. k tel kntolUkl podporni organizaciji, nstanorfte ga; t*-r>s je le osem v starosti od ldl do 66. leta. — Za po- jamUla In aa vodila glilte na glavnega tajnika: »«IP ŽALAM, m no. ODCAGO STBBEt, JOUKT. ILLINOIS limono in to ni ostalo brez po-li"1 Kitajske ni bilo posebna! . H,t«ic. Ko ^a jo nekega dno '"nv.lnšeno za borbo proti Ja- j 111 t i.li »lavno n^Ila hripa. jo bil pr^lab, ponmn, ko so navalili na olj1™? v tovarn|lji. Na tem 1 1 v ooljii so v prvi vrsti poklicano ko k dolu za obrambo iiu-movine. Kitajko so pa tndi na bojišču, todn v borbo jib ji' po f^otflo zaenkrat so tnalo. Borb:; ji1 st-var moških in dokler im i Kitajska dovolj mož, ni treba, da bi šle žensko v strelske jarke s puškami v rokah. Co bi pa prišlo tako daleč, da bi jelo primanjkovati moških za obrambo domovino, bodo stopile ženske tudi v prve bojne erte. Važna naloga žen je skrbeti za otroke beguncev. Mnogi otroei >o izgubili starše ali pa so .starši umrli na poti odnosno jiadii ♦v vojnem 'pasu. Ni lahko skr-beti za množico teh otrok, ki jih jo zadela najbolj kruta u da bi se njena nepopisna globoka žalost malo ublažila. Lh redko so prihajale od njo vesti. Sredi avgusta mi je pa pisala prijazno pismo, v kate-rem mi je sporočala, da se namerava v kratkem vrniti v Pariz, obenem je pa izrazila vročo željo, da bi me cim iprej videla. Obislkal sem jo takoj po nje-n« m prihodu. Predno isem pri-*el do njene sobe, sem moral preplezati dva velika kovčega, iz katerih jo visela vse \iprek obleka in perilo. Ko sem prišel v -salon, sem zagledal na peri načeto steklenico vina in deloma natočen kozarec. Na naslanjaču je visel njen žalni klobuk. Pozdravila me je kar najpii-srčnejše in takoj je jela bridko plakati. Prisedel sun k nji in govorila sva dolgo o .našem dragem pokojniku. Na mizi pred nami so stale tri velike fotografijo njen »ga mo>ra. kraj njih pa prav.en ikrožnik in ponvica s pri'knho. "Jem zdaj kar tu,*' mi je pojasnjevala vdova. <4T6 je enostavneje in udobneje za dekleta." Sklonil sem se, da bi pobral na tleh ležeči čeveljček. "A'h. da," jo 'prikimala mlada vdova. *YLeva noga me strašno boli. In mirno je postavila čeveljček na mizo med krožnik, ponvico iri fotografije svojega pokojnega nto-ža. Potlej J diet, Jennie Uaniliicli Sal le. J. Spelb-b MaseoLtuh, Frauk Au^iihIIo N(»rtli < *l i m-m t;«» l;i Wniiki'iran, Hvb. WarSek MARYLAND: Kil/.iuliiHr. Kr. VwlPiiim' VI It'lll<;AN : Detroit, L. 1'laiihar MINNESOTA: Chlsliolui, Frank Cmiž*-, .1 l.r^nn'rli Ely, J us. J. l'f»hel Eveleih, Louis <;oužf . .<»ilb«Tt, I^>u1m VexHul Hil>l»iiiK. J ob n Pov.šc Virginia, Frank llrvailrli VION'rANA : Kniinriiif«, M. M. Paiilao Waslioc. L, ("liau);»a NEBRASKA: Oinah«. P. Krodcrlck NEW YORK: Brooklyn. Anthony Hvet (lowamla, Karl Strnlsha r.trrio Kail«, frank Maal* OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek. (lias. Kar* linger, Jacob ltesnlk, Jo?'« siapnik Ciirard, Anton Nagude Lorain. Louis Balant. Jobn Kumds Voiiugstowu, Anton Klkfll OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA : Bessemer, John Jevnikar Brought on, Anton Ipavrv Cout'iiiaush. J. B rezov vc Covenlale in okoib-a, Mra. Ivana Rupnlk E\|.ort. Louis Supantl* Farrell, Jerr.v Okcru For, st City, Math Kantin Fr. Blodni kar Oreensburg, Frank Novak Horner <;ity, Fr. Ferere.-bak Joimstuvn, John Polantx Krayn, Ant. TauželJ Liiwrne. Frank iialliK-h M ill way. J«»j.,i Žust I'iltsbor^li in okolba, Philip Prugar SlceJioii. A. Hren 'l'lirile Cr.Mk, Fr. Kehlfrer W«-.h| Newton. Joseph Jovan . WISCONSIN . .Milwnukif, West A111*, Fr. Kkok Sln-I»..v^:in, .lo>eph Kaket \VVoM(N<;: lt«M-k Sjirlngn. Louis Tauehar Olainornlville, J let. Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik? tiiimiii MiH l»UII|||ij|lllllll|t|lii||llt iiiiifiii^ni„ni|liil!i||i(|„,iiiUM||„! GLAS NARODA • $ pošiljamo v staro do-1 movino. Kdor ga Ko- f 2e Anrociti za svoje S sorodnike ali pri j ate-1 lje, to lahko stori. — S Naročnina za s t ari p kraj stiane $7. V 4 Italijo lista ne poši- 0 Ijamo. Inithi milil iiiiiiiii iiiiiiii IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast^ Cena $1.50 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige, 598 strani, s slikami VSEBINA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak4 sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidl Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridit. — Ob Vardarja. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač ft imen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 SATAN IN ISKARIOT I 2 knjig, s slikami, i 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na dledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta« — Izdajalec. — Na lovn. — Spet ns« divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 12 knjig, s slikami, 1 753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Bih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 Naročite jih lahko pri Sloventfe Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. L/iv n vi — WiwYi Thursday, October 20, 1938 ^ « {t EOT Kmni OT3LY iND.tA ^ir^iiiiiiiiHiitiie^ IZ 2IVUERJA ZA "GLAS NARODA* =77 e PRIREDIL: I. H. "O, sedaj je vse dobro, nobene nevarnosti ni več, ssdaj ni svojo vlogo zelo dobro igrala, strica Rudolfa s*«m se nekoliko bala." , *4Z«'lo ugo<• za na> spodobi. Vse zapreke •so o< Istra njene. In tako nam tudi ni več treba ostati dolgo v dolgočasni Nemčiji. Pni v lahko bo za naju dobiti večjo vsoto denarja, da moreve zopet viisdko živ*ti. Ravnatelju boš samo pojasnila, da si se nx življenje v Italiji tako navadila, tla že4iw zopet nazaj. Potrebni denar tr mora biti t^elaj vedno poslan v Italijo. Rudolf Ktraster je bil neizmerno begat in nate nama bo brbali Avstralije se je pripetilo lani več nesreč. Trinajst lovcev biserov se ni vrnilo v Darwin, ostali so nekje na dnu morja. Neka moriš ka pošast jim je pre-grizla dovodne c?vi odnosno vrvi in tako so brez sledu izginili. Na tem nevarnem delovnem polju potaipljr.ištva se dogaja imnogo nesreč, ki jih ni moaroČe preprečiti niti z najboljšimi tehničnimi pripmčki. Toda človek ne miruje, prodreti hoče tudi na dno morja kinjo Dagmar in vse bo gladko *lo. Kaka sreča je sedaj, da n« s i imela priložnosti iti v Rim. Tedaj bi te mnogo ljudi' t(>f jztr^nti morio kar mu more spoa .alo kot Elmo Stra^ser in najine ga načrta ne bi bilo več nuditi koristnega', mogoče izpeljati." *'l)a, kaka sri-ra je bi'La, kar sem smatrala za nesrečo!" Nato pokličete Marietto in ji sporočite, da stnega. Kako glc;boko se zdaj že je Rudolf i,ahko spil'**' v morje? Na a-Straisser umrl. Za zaprtimi vrati se prične novo posvet J ,ne.ri*ki obali' v Avstraliji in vanje med tremi ženskami. Marietti je bilo naročeno, da^v japonskih vodah rabijo po- drži Dagmar na gradu ikot jetnic-o. V bodoče ne bo smel izjavi večinoma gumijske ob- Najenunilk bo živila odlagal pred glavni- !ek™ei m< J tapliac zaneslpvo spustiti 30 m, 7. ,, \\\ . globoko. Z globino 60 m naj! Potaplia*ke obleke ,7j -iekla' samo poskusi, če se pa odloči za globino 90 m, ne bo nikoli več rabil potapljaške opreme. V Evropi, posebno v Kielu, so jeli izdelovati potapljaške obleke iz kovine, prava čoda tehnike, ki omogočajo potapljaču spustiti se 120,, 180. pa tudi 200 m globoko. Te obleke so pa seveda težke in zahtevajo posebne naprave na ladji, a lovcem biserov na avstralski obali 'bi bile gotovo tudi predrage. Zato morajo ostati pri svojih gumijastih oblekah in s terrt tudi ni še odstranjena smrtna nevarnost, ki jim preti ob vsakem potapljanju. ' Največja nevarnost pa preti potapljačem v obliki zračnega oelnosno vodnega pritiska, reakcije krvi na prenagle dviganje na povrfšino. Kri v človeškem telesu naenkrat zakipi, kakor limonada z ogljikovo kislino. Ti zračni mehurčki pa lahko človeka ubijejo, povzročijo mu strašne bolečine ali pa ga ohronie tako. da umre kot pohabljenec. V Darwinu in Broonru je našlo tako smrt že več sto potapljačev. Včasih ne pomaga nio, če se potapljač da ne prosto. In Marietta je močna, da bi mogla Dagmar, ako bi bila iproti njej uporna, prenuagati tudi s svojo močjo. Ako pa se bo dobro dbnašala, tedaj more imeti vse, 'kar ji gre. Signora se je z najemnikom, ko je prišel 7x1 (uslužbence, natančno dogovorila, kaj mora vsak dan določeni dan in določeno uro pripeljati živila. Tako je bilo vse najboljše urejeno. Mariftti ste mati in hči obljubili vsakovrstne stvari, ♦oda teh obljttb stara služkinja ni potnhovaJa, kajti bila je srečna, da se j<- njena bella marohesa ravnala po njenem načrtu in bo zopet mogla živeti v sijaju in razkošju. Za to bo že >e ji bo kdaj skušala uipirati. Njena 'bella marchesa in njen angelček Elena se morete brez skrbi vbeseliti lepega življenja. Signora Katarina Marietta obljubi, (la bo včasih prišla pogledat na grad in ji bo vedno prinelsa kaj lepega, česar bo vesela. Nič ji ne bo manjkalo in da ne bo imela prevvč dela, bodo zapi te \i~e Mih", ki niso neobhodno ipotrebne, kajti novi uslužbenci ne bodo več najeti. 32. POGLAVJE. Dagmar zadnje dni ni videla nobenega drugega človeka, kot M a rietto. Niti teta Katarina, 'niti Klena je niste prišli pogledat, ko jv »bil eiikrat 'končan pogreb strica Egona. Ničesar m opazila, da bi bili uslužbenci odšli, ker je bila -oba na zadnji strani gradu. Dagmar niti najmanj ne sluti, da je njen oče pisal stricu Bgi mu, da naj pride domov in ravno tva'ko ni vedela, da je Herman Falkntr sporočil smrt njenoga očeta. Slednjič ji Marietta, ko ji prinese j ed v isdbo, pove, da so bili uslužbenci odpuščeni, ker je marchcsa s svojo hčerjo odpotovala z gradu In st^ šli na potovanje. Z velikimi očmi gleda Dagmar staro služkinjo. "Kaj pa bo z menoj f" jo vpraiša boječe. "To boste »zvedeli od marohese. kadar bo čas za to," ji oilgovori i.n gre iz sobe.. Dagmar je vse te dni v samoti svoje sob.- neprestano premišljevala o tem, kaj Be bo z njo zgodilo. In sklepala je, da piše Rudolfu Straaserju 111 umu sporoči, da so ji rekli, da ni 'njegova hč: in da zaradi tega ne more podedovati njegovega premoženja, da do tega ni opravičena. Presiti ga je hotela, da naj bo še talko dober, da mora iti s tega gradu in si .poiskati k a'ko službo. Vsled njegove dobrote je dcVbila tako izobrazbo, dmo odposlano, da jm bo še markiza ž njo o tem govorila. Marietta «e vrne k Dagmar in ji sporoči naročilo signore Katarine. veliko Dagtnarino »presenečenje se Marietta popolnoma zdrži vsake sovražnosti do nje in doszeleva se ji, kot bi bili po smrti strica Egona vsi prijaznejši do nje. Da pa jo imajo kot rl se je bil s svojo prijateljico, pri kateri je bil na Ali greste preživet Božič v Slovenijo? 3'utuva.iije na QUEEN MARY ali na glusoviti AQUITANIA ali na ultra-modemih motornih ladjah BRITANNIC GEORGIC bo kronani stik za najlepši Božir, ki ste ga kdaj imeli Osebno voden Itožirni Izlrt QUEEN MARY 2. decembra Vprašajte za našo RKFIZI'LA^NO knjižico, kako "Dobiti svojo rodbino iz Evrope." stanovanju in je vtaknil V bla-' Za navodila in pogoje se obrnite TRAGIČNA MRŽNJA PROTI MAČKAM- Bivši letalski častnik Reginald John Drummond je postal žrtev svojega sovraštva do matčik. Drummond, »ki je živel s svojo ženo v podeželski hiši v Her- MU.IJON LIR V SPALNEM VOZU. Italijanska poli-eija je prejela iz Pariza obvestilo, da ibo neka starejša dama skušala izti-hotapiti is. Italije večjo vsoto denarja. Poostrila je i^vojo (su-ječnost ob meji tn je v nekem spalnem vozu brzovlaka, ki vozi iz Rima v Paria, v resnici zaklenila za milijon lir italijanskih bankovecev in tujih valut, V oddelkoNje potovala neka rimska markiza, ki je pa odločno tajila, da >bi bila lastnica denarja, ki so ga našli v njeni postelji. zino, ki jo je imela odnesti prijateljica na trg. petardo. Na trgu je petarda < ksplodirala in hudo poškodovala žensko. Du-mitrescu je pobegnil, policija ga zasleduje. SLOVENIC PUBL. CO, 216 W. 18th St.. New York CUNARD WHITE STAR Važno za potovanje Kdar Je namenjen potovati v start kraj alt dabltl koga o4 ton, Je potrebno, d* Je poučen t vseh stvareh. Vsled nafte Mft-letne skuAuJe Vam zamoreme dati najboljša pojasnila tn t odi tn potrebuo preskrbeti, da Je potovanje oaoboo lo Utre. h «s- apne obrnile tu nas za vsa pojannlla. Ml preskrbimo vse. bodisi pro&nje u potrata* dovoljenja. pol>ii liste, vlieje in splub vse, kar Je u potovanje potrebo* t najhitrejšem tasu, tn kar Je glavno, za najmanj*« »troika. Nedriavljanl naj ne odlaftajo d« zadnjega trenqtba. ker se dobi la Washingtona povratno dovoljenje. BE-KNTitV FKKMIT trpi ■■JmanJ e kvlj PUlte torej takoj zrn bresplatna navodila In u|i da boste poceni in ndobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2!f> West 18th Street New York, N. Y. dejanjih ................... .45 Tončkove sajne na Miklavfiev voter. Mladinska igra s petjem v 8. dejan jib________________ K. U. K. Drama v 3 dejanjih 9 predigro. (Čapek). » ' ... ^ . V,. 'k -r ' >T ' -if > , -A' Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK