priti prejema«: ZJL itlo leto naprej 26 K — h f o) krta , IS , - , , . 6.60. ikesec , 2,20, V Mravalitvs pra|oau: M «*lo leto naprej 20 K - h #ol lete , 10 , — , Jetit , , 6 , - „ »o«ec , 1 „ 70 „ TUt poliljanje na dota 30 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naroinlno in Imrmta •prejema upravnlitvo v Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St 2. Rokopisi ie ne vrata jo, cefrankovana pisma ne »sprejemajo. Urednlitvo je ▼ Seme-niskih ulicah St. 2, L, 17. Izjtaja vtak dan.iivzemdl nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. štev. 252. V Ljubljani, v ponedeljek, 3. novembra 1902. Letnik XXX. Deželnozborske volitve na Koroškem, S Koroškega 8. nov. Deželnozborske volitve z nekim strahom pričakujemo; stvar stoji za Slovence na Koroškem zelo, zelo slabo. Bati se je, da izmej 3 volilnih okrajev, ki smo jih do zdaj še imeli, še dva izgubimo, tako, da nam ostane le še eden. V 4. kuriji ni upanja, da bi prodrl slovenski kandidat nasproti Me tnitzu. Mi nimamo sredstev, da bi mogli dobro organizovati take volitve, in vrh tega se je slovenskemu delu dežele kakor mlinski kamen obesil Celovec na vrat, ki voli s slovensko spodnjo Koroško. V največji nevarnosti je volilni okraj P o d k 1 o š t e r • T r b i ž, ki ga je do zdaj zastopal g. Fr. Grafenauer; zdaj se je za ta kraj imenoval kandidatom g. J. Ehrlich; mež vseskozi izvrsten, a mi naš nared poznamo. Grafenauer jo brez dvojbe naj-izbornejši poslanec, a ljudstvo ne voli več po premisleku, marveč po politični strasti ; Grafenauer se je moral postaviti v Piiberk, da se ohrani kot zadnji steber. Da bi gosp. Ehrlich prodrl — ni upanja, in da bi g. Eller bil voljen, tudi ne; skoraj gotovo prepade tudi g. Podgorc. Velikovški okraj je prešinjen po liberalnem duhu. Rajši bi pisal spodbudljivejša poročila, rajši dajal upanje, kot da pišem svoje prepričanje, a to pišem, da ne bomo iznenadeni. Zakaj pa v politiki tako nazadujemo ? Uzrokov je več: Moč nasprotnikov; učitelji so vsi, ali skoro vsi v službi nemškega radikalizma; le ta jim daje kruha, priznanja, in znano je, da »Deutscher Schul-Verein« deli doBti denarja mej posebno delavne učitelje. Glavna moč nasprotnikov je, da so vsi agitatorično izurjeni. Naš kmet pa ni za to; nekaj kmetov agitatorjev si moramo vzgojiti, da bodo protiteža proti učiteljem. Drugi vzrok je lastna nemarnost, recimo naravnost to besedo! A ne samo naša nemarnost na Koroškem; tukaj mo- ramo izraziti Bvoje sožalje, da nam ne pride nikdor na pomoč kak državnozbor-s k i poslanec sosednjih dežel; ljudje hočejo slišati stvarnih govorov, dr-žavnozborski poslanoi so jim neka avtoriteta, in rajši se jim verjame, kot domačemu duhovniku, ki ga poprej že vsako nedeljo sliši. Nasprotniki imajo svoje poslance zaporedoma na razpolago: Schonerer, \Volfin dr. so opetovano zborovali po naših krajih. A tudi z domačimi močmi se ni dosti delalo; v zadnjem trenotku je politično društvo naznanilo — da prepušča imenovanje kandidatov volivnim okrajem; poslanci so se imenovali brez poprejšnjega zadostnega dogovora, lovili so se takorekoč na dotičnem zaupnem shodu. In zdaj — mesto da bi se iz centrale organizovala agitacija — se menda zopet prepušča kakemu kandidatu, da v volilnem kraju stori na svoje stroške, kar hoče, ali kar zamore. V takem redu se mora vso podreti. Ne vemo, ali se bo dalo s tem kaj zboljšati, ali pa je vse zamujeno. Če bi Be pa slutnje, ali recimo jasni naš proračun res ne kazal pravilnega, vsekako se mora v bodoče delati bolj intenzivno. Deželnozborske volitve na Štajerskem. S Štajerskega se nam piše, da se od liberalne strani dela z grdimi sredstvi proti izvolitvi g. Antona Korošca. To naj tembolj utrdi slovensko in katoliško misleče volivce, da stoje trdno za g. Antona Korošca. Ako bi kdo trosil vesti, da se je g. Korošec odpovedal, bi bil to le manever nasprotnikov. G. Anton Korošec se nikakor ne odpove. Liberalne spletke. »Domovina« proglaša »oficielne« kandidate, med katerimi pa ni nobenega za ljuto-mersko-ormoški okraj, češ, da Be prepušča imenovanje kandidata tamošnjim volivcem. V ljutomerskem ormoškem radgonskem okr. ostane kljub temu edini slovenski kandidat gospod Anton Korošec, urednik v Mariboru. Med »oficielnimi« kandidati pa je gospod ŽiČkar. In vkljub temu se od liberalne Btrani ruje proti njemu. Po »bauernbundar-Bkem« zgledu so zakotni liberalci začeli ro-vati proti gospodu Žičkarju. Kot »volivni odbor kmečke stranke« bo postavili za kandidata gospoda Jos. Janežiča, da bi odvrnili 7olivce od gospoda Ž čkarja, ter trobijo že od zadnjih držsvnozborskih volitev znano pesem: »Kmet more biti za kmeta.« Oklic, ki je sestavljen v barbarski slovenščini in se vidi, da je sestavljen od »Stajerčevih« učenjakov, se širi na hektografiranih listkih okoli. Gospod Janežič pa je to od »kmečkih prijateljev« ponujano mu čast odklonil in ni vsprejel kandidature. Vsa čast mu za to ! Rajhenburški Harambaša pač ni dosegel svojega namena. Gotovo bedo volivni možje dali primeren odgovor na liberalne zakotne mahinacije. Rovanje „Štajer6evih" pristašev. »Stajerčevi« pristaši so včeraj imeli dva shoda, ki sta pa bila zanje brez vspeha. Pri S?. Trojici v Slovenskih goricah je imel shod nemškutarski »kandidat« L u d o v i k Kresnik, v Rogatcu pa nemškutarski „kandidat" Peter Zadravec. Pred dnevi je imel Zadravec shod v Leskovcu. Prve njegove besede so bile : „Hvaljen bodi Jezus Kristusi* Taki so liberalci — pred vol t/ami! Volivni teden. Tekoči teden zasluži po vsej pravici ime »volivni teden«, kajti v dneh tega tedna Be aavrše še ostale deželnozborske volitve skoro na celi črti. Danes volijo kmečki volivci v S 1 e z i j i , jutri kmečka skupina štajerska 23 poslancev, dne 5. no vembra mesta ter trg. zbor. n i ž j e - a v -strijska 38 poslancev, mesta go -renja-avstrijska, mosta in trg. zbor. v Sleziji, kmečke občine solno-graške 9 in splošna skupina na K o -roškem 4 poslance. Dne 7. novembra volijo štajarska mesta ter trg. zbornice 25 poslancev, naslednji dan pa s o 1 • nograška mesta ter trg. zbor. 13 poslancev, ker ima bolnograd sedaj štiri, mesto treh mandatov. V tekočem tednu bo torej odločena usoda večinoma vseh avstrijskih deželnih zborov, ki dobe sedaj novo zastopstvo. Deželnozborske volitve na Nižje-Avstrijskem. Vseh 21 mandatov nižjo - avstrijske kmečke skupine je v posesti krSčansko-so-cialne stranke, to je konečni vspeh volivne borbe v tej volivni skupini, ki jo bila zavržena v petek z ožjo volitvijo v Badnu. Vkljub najstrastnejši agitaciji od židovsko-liberalna strani so si kršč. soc. s sijajno zmago ohranili ta deželno zborski mandat. Kršč. soc. kandidat J u č k e 1 je dobil 1701 glas (prej le 1169) nasprotni kandidat Rainer pa 1451 (prej 1109 in soc. dem. 269, skupaj 1379 glasov). Dunajska Židinja ve celo poročati, da je dobil Juckel 2100, Rainer pa le 1052 glasov, a to poročilo je bržkone neresnično, ker je zamenjala v Pittensteinu oddane glasove. Kršč. soc. ao torej po prvem poročilu pridobili nad 500 glasov, nasprotniki pa Ie nekaj nad 70. Voditelji so torej lahko ponosni na tako sijajno zmago. Dne 5. novembra sa pa bije veliki, še ljutejši volivni b:>j v mestni skupini. OJdati je v tej skupini 34 mandatov in sicer jih ima 21 Dunaj, 13 pi ostala nižje-avstrijska mesta. Od teh so jih imeli doslej kršč.-soc. v svoji posesti 20, in sicer vso dunajske razun 6 y notranjem okraju in 1 v okraju Favoriten, ter šest maidatov ostalih mest, namreč: Amstetten, Baden, Floridsdorf, Neunkirchen, st. Hipolit in Talin. — Vsa ostale mandate v mestni skupini sta si doslej delili liberalna (6) in nemškonacionalna (5) stranka, le okraj Favoriten so imeli v posesti soc. demokratje. Kršč. soc. stranka si je svesta, da si ohrani vsaj dosedanjo število mestnih mandatov in si torej v najslabšem slučaju, ki si ga sploh moremo misliti, ohrani večino v dež. zboru, ne vštevši tri virilisto in eventuv. glas konserv. vele-posestva. PreosnovaKoerberjevega kabineta. Mej Koerberjevo vlado in Cehi še sedaj ni potrebnega sporazumljenja. Nekaj časa Koerber sicer še lahko čaka, ker potrebni proračunski provizorij bo itak še lahko dobil do novega leta in tudi predloga o vo- LISTEK. Tommaseova stoletnica. Dne 8. m. m. minulo je 100 let, odkar je bil rojen v Šibeniku slavni pesnik, zgodovinar, modroslovec, pravnik, romanopisec in politik Nikola Tommaseo. V njegovem rojstnem mestu odkrit mu je bil I. 1890 krasen spomenik ob sodelovanju hrvaškega mesta in tamošnjih Hrvatov. Tudi Italija postavila mu je v raznih meBtih spomenike in spominske plošče. Vzlasti v Benetkah je zapustil ta veliki Dalmatinec neumrljiv spomin, ker tu je največ delal in trpel za zje-dinjenje Italije. Po raznih mestih v Italiji slavili so te dni njegov spomin, a govorniki so ga proslavljali v velikoitalijanskem duhu — kar pa je v protislovju z delovanjem in nazori pro-slavljanega moža. Oni so ga proslavljali, ker so videli v njem Avstrijca, ki pa se je boril proti Avstriji za Italijo. Da bi 9e bolj navdušili toliko Lahe v kraljestvu, kolikor avstrijske neodrešenoe, za Veliko Italijo, to je bil namen vsemu temu slavju. »Srca ostanejo v Italiji, mi se vrnemo« so deklamirali govorniki iz Avstrije po mestih v Italiji. In vsa necdrešsna iredenta pošiljala je svoje pozdrave na ta slavja in imenovala Tomma-sea velikega Italijana. A Tommaseo ni bil drugega, nego dalmatinski Hrvat, ki se je boril za svobodo Italije. Mesto, da bi bili Lahi hvaležni Slovanom, ker so jim dali takega moža, pa ne morejo neodrešenci niti te prilike opustiti, da bi ne kazali Tomma-sea kakor najhujšega iredentista in ker je naloga iredentovcem napadati Slovane ob vsaki priliki, porabili so tudi to priliko, da jih psujejo z barbari. V vsej svoji nagoti so se pokazali nasproti mestu Šibeniku. Najprej so hoteli sodelovati s Hrvati ob stoletnici; kakor hitro so dobili to obljubo, pa so bobnali veB iredentizem skupaj, da bi bili mogli v Šibeniku ob navzočnosti Hrvatov prirediti iredentovsko demonstracijo. To je dalo povod županu mesta Šibenik, da je prepovedal vsako slavje. Lshi dokazujejo na vse pretege, da je bil Tommaseo Lah. Tržaški Lahi so brzo-javili v Italijo in v brzojavki bo rekli, da je bil Tommaseo velikan, ker jo bil Lah. Tudi nekemu trgu v Trstu hočejo dati ime Tommaseo. Kak Lah je bil Tommaseo, izvemo iz njegovih »Iskric«, kjer piše: „Če očetovo ime ni slovansko, je pa materino-" Še bolj ga poznamo v njegovem delu, kjer se je podpisal „Un slavo". Vtem delu piže: »Spo- štujmo se vsi, bratje Slovani, in ljubimo se". Leta 1848 ustanovil je kot minister za nauk in bogočastje v Benetkah stolico »ilirskega« jezika. Kot minister izdal je I. 1848 in 1849 dva proglasa, katera sta priobčila te dni »Hrvatska« in »Naša Sloga«. Prvi proglas se glasi: Proglas na Hrvate in druge slovanske narode. Bratje! Velika družina slovanska se vzbuja in spoznava sama sebe. Čas narodov jo prišel. Raztrgani in razsuti udje se zbirajo; po odsekanih žilah pretaka se zopet oživljajoča kri. O Hrvatje! od Avstrijo osramočeni, a Italiji zoprni kakor orodje samosilja, svet vas ne pozna; in malo jih je, kateri vedo, da se vi čez deset let borite v svoji deželi za jezik, za narodnost in dostojanstvo duše svoje. Ne ve svet, da ste vi prvi poskušali odvreči Metternichov jarem, med tem ko so vas drugi vaši zavezniki in tovariši držali v robstvu kakor čredo. Jaz se vam zahvaljujem pred vsem človeštvom za vse, kar ste storili za svete avrhe človeštva, zahvaljujem se vam, ko ste ob vseh skrbeh za občinsko obrano in v svojih bridkih bolih tudi mene se spomnili in ste k moji ječi stegali roko. Človeška roka ni imela razbiti onega zapora, ampak migljej božji. Hrvatje, kateri ste še v Italiji, da prelivate italijansko krv, položite ono orožje, sramotno, nemilo, Hrvatska Vas želi. Mati Vaša zahtevala je na Dunaju, da se vzdignete iz Italije in da ne boste prelivali krvi in žrtve. Hrvati, Čehi, Poljaki, vi pod težko Avstrijo stiskani, ustanite, čas je. Bodite narodi, ne bodite podvrženi odlomku tujega naroda. Zgodovina vaša je znamenitejša nego je avstrijanska, ker AvBlrija je narasla po ženitbi in zviti ustrpljivosti. Ne prezirajmo onih, ki nas prezirajo, ne sovražimo svojih sovražnikov, ltazločujmo Avstrijo od Nemčije. S pravo, veliko Nemčijo pobratite se, kakor s sestro. A ti, nesrečna Poljeka! ne prideš do pravega življenja, ako ne boš ljubila svoje nemile krvnice Rusije, ki je pa vendar tvoja sestra. Malo je onih, ki to mučijo. O slovansko pleme, priče tvojega junaštva ostala so skrita skozi stoletja v temi; sedaj gremo k dobi miru. Sedaj vzameš odbrano mesto med velikimi narod'. Kakor reka, ki teče po različnih deželah, razprostirajo se tvoji narodi pod različnimi podnebji in dotikajo se drugih narodov, »li z njimi se ne mešajo, a od njih izbirajo vse dobro, a svojih lastnosti ne izgube. Ustanite Hrvati, Čehi, Poljaki bratje, jaških novincih mu baje ne povzroča prevelikih skrbi, vendar dolgo tako ne pojde in konečno morajo biti na jasnem vlada in Cehi. Sedaj ao v to svrbo posegli v akoijo n« posebno prošnjo dr. Koerberja Poljaki in sicer poslanci Jawor«ki, Dzieduszycki, Abrahamovicz ter Wodzicki. Ti možje se pogajajo Bedaj s Cehi, ob enem pa vitez Javvorski stopa v dotiko z zmernimi nemškimi strankami. Konečni cilj in namen teh dogovorov naj bi bila koalicija v zbornici in koalicijski kabinet. V to zvezo bi stopili Poljaki, Cehi in vse nemške stranke razun vsenemcev. Na tej podlagi se potem preosnuje sedanji kabinet, iz katerega bi se razun Koerberja, dr. Rezeka inPientaka ločili vsi dosedanji člani in mesto njih zasedli mini-sterske sedeže: Ceha Kramar in K a f • t a n , Poljaka Bobrzynski in Mile w s k i ter Nemca Derschatta in Baernreither. Po tem računu bi bile v kabinetu enako močne vbc tri stranke. Pravijo, da si take preosnove želi vladar, ker je sicer nemogoče rešiti predlogo vojne uprave. — Kaj pa, ko bi ti meSetarji delali račun brez krčmarja? Kaj res ni v parlamentu razun navedenih nobene druge stranke, ki bi prišla v poštev? Ali bodo res vse nemške stranke zadovoljne z ministri iz srede nemških naoionalcev? Vojaška predloga padla. Akoravno še ni znan konečni vspeh konferenc, ki Be vrše v zadevi znane predloge vojaške uprave pod prvim vtisom, ki ga je ista napravila v parlamentarnih krogih, je vendar že Bedaj znano, da načrt v tej obliki absolutno ne obvelja. O tem se je že tudi prepričala vojna uprava in na povabilo cesarjevo so ae že v soboto sošli v posvet ministri Krieghammer, Welsersheimb in Fejervary, da se dogovore, na kak način bi predlogo omilili, a obenem dosegli svoj namen. Konečni vspeh teh ministerskih konferenc predlože vladarju, ki se konečno odloči za poBamne predloge. V bližnjih dneh, takoj po zavrženi razpravi o znani izjavi ministerskega predsednika, se prične tozadevni razgovor tudi v parlamentarnih strankah. V to svrho skliče načelnik Jaworski v posvet načelnike posamnih klubov, katerim vlada bržkone predloži že novo predelano vojaško predlogo. Naša monarhija in Angleži. Angleški poslanik na Dunaju je bil do nedavnega mož z imenom Rumbold, ki je sedaj v »Nat. Review« objavil članek, čegar vsebina vzbuja v Avstriji občno pozornost. Bivši poslanik namreč piše, da je Anglija dolžna veliko hvaležnost cesarju Franu Jožefu, mejtem ko so se Nemčija, Francija in Rusija v zadnjem boju postavile na nasprotno stran. Pri velikem dvornem plesu 1. 1900, tako pripoveduje Rumbold v imenovanem članku, je cesar Franc Jožef izmej prisotnih poslanikov prvega nagovoril njega in mu rekel mej drugim : »V tej vojski sem popolne na strani Anglije". Pa tudi sicer vd bivii poslanik veliko povedati o posebni naklonjenosti našega vladarja do Anglije povodom angleiko-burske vojske. — Vso od govornost za to izjavo moramo seveda prepustiti avtorju samemu, povemo mu pa lahko, da z ljudstvom ni prišel v dotiko, ker sicer bi bil lahko bolje prepričan o glasovih simpatije v Baši monarhiji. Prepričal bi se bil, da razun krogov, v katerih je on občeval, in borzijanskega časopisja, ni nihče simpatiziral z Angleži. Iz brzojavk. K ongreg ac i j s k a razprava v francoskem parlamentu. Komisija, ki bo razsojala o vseh kongrega-cijskih vprašanjih, je izvolila svojim načelnikom znanega velikega framasona Bris-s o n a. V komisiji ni nobenega opozicio-nalca, ker so odklonili izvolitev tudi osmeri opozio. poslanci, ki so jih izmej 33 volili vladinovci. — Obstrukcija v ogrskem državnem zboru. Vse opozicijske stranke so se složile za odločilen upor napram Szellu, če ne ugodi vsem zahtevam. — Volivni oklic dunajskih liberalcev za prvi okraj kaže popolno brezupnost vodivnih elementov. Pri vsem, kar je svetega židovskemu liberalstvu, svare somišljenike pred popolnim „pokleri-kaljenjem" Dunaja. — Izjemno stanje v Zagrebu se takoj odpravi, ko bo prebivalstvo povrnilo vso škodo srbskim trgovcem — Obisk zunanjih vladarjev v Rimu doslej še ni določen. Oficielna »Agencia Italiana« dementira kot neosnovane vse dosedanje vesti. Slavnost petindvajsetletnega delovanja »Cecilijinega društva" v Ljubljani, v četrtek, dne 6. nov. 190 2. V z p o r e d: A Ob pol 8. uri v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani: Slovesna črna sv. maša za pokojne društvene člane; Requiem pro 4 vocibus inaequalibus comitante organo, vel tubil et trombis auctore J o a n n e M e u e r e r, op. 4. B. Ob 9. uri v stolnici: P o n t i f i -kalna maša (FeBtum sancti Leonardi Confesoris): Introitus »Os just:« koral z orglami. M i s s a s o 1 e m n i s „in ho-norem ss. Cordis Jesu" za mešani zbor in godala z orglami, zložil Ignacij M i t -terer. Graduale: »Domine praeve-nisti eum" za mešani zbor, zložil Anton Foerster. Ofertorij »Veritas mea* reoitacija z orglami, potem »Laudate Do-minum« za mešani zbor, zložil J a c o b u s Gallus. Te Deum 1 a u d a m u s in jubilarem V lustrorum memoriam societatis Labacensis, s. Caeciliam venerantis piis ho-noribus primi ejusdem Protectoris Illmi. ac Rvdssimi. D. D. Cols. Principis - Episcopi Joann. C h r y s. Pogačar, za mešani Iz okov kujte meče, a iz jarma palice za obrambo. Vi, toliko časa sključeni pod avstrijsko palico, postavite se po koncu: v hipu premagate. Na noge brez strahu. Bog narodov je z Vami. Tommaseo. Drugi proglas, kateri so delili med hrvatske vojake, se je glaBil: Bratje Hrvatje 1 Jaz sem Dalmatinec Vašega naroda. Ze mnogo let Vam pravim bratovske besede, želeč Vam svobodo in poštenje. Meni ni drug vzrok govoriti Vam, nego prava ljubezen. Dokazoval sem vse svoje življenje, da mene ne pokvari ne mržnja, ne pohvala in ne bogastvo. Lani sem bil v ječi, ker sem želel, da bi Avstrija pošteneje vladala z Italijani ; a Vi, Hrvatje, ko ste zahtevali Vaše narodne pravice, zahtevali ste, da bom jaz svoboden. Ako na za drugo, vsaj iz hvaležnosti bi vam moral dobro želeti. Vi ne veste, kaj svet govori o boju, katerega Vi bijete v Italiji da Bluiite Avstrijcem. Svet pravi, da ste kakor divji, ki hodijo krast in kri prelivat. Kako korist imate da pustite Vaše roditelje, Vaše žene, otroke Vaše in oditi, da Vas zakoljejo, ali če ostanete ranjeni, da ne morete več delati in ne uživati življenja ? Tudi če v boju kaj odne-ete, še ono malo Vam izgine s proklet- stvom. Ubogajte Vaše srce. Ste li zadovoljni, če ste ubili Italijana, ki je kristjan, kakor Vi, kateri Vam ni nič slabega storil, ali kadar ste oplenili njegovo hišo ? Mislite Vi, da je kaj takega ubogati zapoved našega Boga, Boga pravice in ljubezni? Ko boste Vi do konca služili nemški sili, dobite brco od Nemca. Večno ostanete sužnji. Naj reče torej vsakdo izmed Vas Nemcu: Jaz se bom boril blizo moje hiše za hišo; ali zunaj Krajine — ne bom, bogami nočem. Tommaseo. Razvidno je torej, da se je Tommaseo boril edino za svobodo narodov, da pa vsled tega nimajo Lahi nikake pravice proglašati ga velikim Lahom. Razvidno je pa tudi nadalje, kako bridko se je varal neustrašeni bojevnik za Bvobodo glede Nemčije in Italije. Kaj počenja dandanes Prusija z našimi brati Poljaki? Kako deli svobodo Italija našim bratom Benečanom? In Be ne trudi Italija, da bi v družbi »Dante Alighieri« in »Lege Nazionale« potujčila slovensko deco? Da! velik bojevnik za svobodo Tommaseo bi plakal, ko bi živel še dandanes in bi videl, kako postopajo Lahi po primorskih deželah z nami, kako zlorabljajo svobodo, da so protivni celo eni slovenski šoli. Da, Tommaseo je bil velik, a oni, ki so ga proslavljali te dni, niso vredni imenovati njegovega imena ! zbor in godala z orglami, zložil Anton Foerster. C. Ob pol 11. uri slavnostna seja v knezoškofijski dvorani: 1. Pozdrav predsednikov, 2. slavnostni govor (kanonik dr. K a r 1 i n ), 3. nagovor presvet. gosp. knezoškofa Antona Bonaven-tura. D. XII. občni zborCeoiliji-nega društva (le za društvene člane); 1. Nagovor predsednikov, 2. poročilo tajni kovo, 8. poročilo blajnikovo, 4. poročilo vodja orglarske šole, 5 slučajnosti, 6. volitev novega odbora. E. Ob pol 3. uri popoldne v cerkvi čč. oo. frančiškanov: I. Pred izpostavljenim sv.. R. Telesom: 1. P. Angel. Hribar: »Jezusa ljubim«, 2. I. Mitterer: »Srce Marijino«, 3. Dr. F r. W i 11: »Laetentur coeli«, 5gIasno, 4. Tantum ergo et Genitori, koral, 5. blagoslov. II. Igra na prenovljenih orglab. (Svira stolni kapelnlk A. Foerster.) a) V improvizaciji bo pokazal znani umetnik krasne glasove glasbenih kombinacij na teh orgijah, začenši od nežnih glasov na 3. ma-nualu do veličastnega Tutti. Vsak spremen igra le nekatere trenotke. b) Staročeska božična »Narodil se Kristus Pun". c) K ar oh P i č (Pitsch) — 4 gl. fuga na isto pesem, d) Lud. Spohr — postna pesem, e) Anton Foerster — Fugirani trio na „AlleIuja". f) I. Seb. Bach — preludij in fuga v G-mol. g) Charles Gounod — Marche solennelle de procčssion. F. Ob 6. uri prijateljski sestanek v Hafnerjevi pivarni na Sv. Petra cesti. Najuljudneje vabimo p. n. čč. Člane »Cecil. društva« ljubljanskega in sosednih škofij, somišljenike in prijatelje cerkvene glasbe na važno slavnost, da zahvalimo Boga, počastimo našo zavetnico sv. Cecilijo in se vzajemno navdušimo za našo sveto stvar. Odbor „Cecilijinega društv a." Dnevne novice. V Ljubljani, 3. novembra. Glavni osrednji odbor katoliško-narodne stranke Po Bklepu zaupnikov dnč 13. okt. t. 1. ima vsako katoliško-narodno politično društvo pravico, nasvetovati enega člana v navedeni glavni odbor. Poživljamo torej slavne odbore naših političnih društev, da se te pravice poslužijo in čim preje naznanijo svoje na-nasvete podpisanemu načelniku. — V Ljubljani, 3. nov. 1902. Vodstvo katoliško-narodne stranke: Dr. Ivan Šusteršič, t. č. načelnik. Skrb liberalne frakarije sa naš demokratizem. »Slov. Narod« je pobral neki dopis v „Christlich sociale Arbeiter Zcitua^" ur očita katoliško narodni stranki, da ni volila na shodu zaupnikov v izvrše-valni odbor nobenega delavca, da Be zastopnik pete skupine ni oziral na tozadevno pismeno izraženo željo delavstva, ter da je ogorčenje mej delavci, da se navzoči zastopniki delavstva niso za to potegnili. Iz delavskih krogov se nam o tem poroča, da delavstvo stoji slej kot prej na stališču popolne samostalnosti in se z ozirom na to znano stališče na shodu zaupnikov ljubljanskega delavstva ni nihče pooblastil, naj sporoči zgorajšnjo zahtevo. Tudi pismeno se od strani delavstva ni stavila nobena zahteva, ampak je detično pismo pisal uradnik bolniške blagajne gosp. Moškero na svojo pest. Navzoči zastopniki delavstva bi celo nasprotovali tej misli, ako bi jo kdo sprožil, ker si hočejo ohraniti popolnoma proste roke, imajo svoje lastno politično društvo in svoj delavski zaupni odbor in gredo s katoliško narodno stranko, dokler zastopa ona demokratična načela. Delavstvo si torej hoče ohraniti proste roke, tvoriti samostojno organizacijo, kakor jo tvori tudi drugod. Iz tega pojasnila sledi, da je bil g. Moškerc s svojimi dopisi v razne liste za to, da se delavstvo popolno združi s kat. nar. stranko, a da je s svojimi nazori osamljen. Mi bi preti takemu združenju nič ne imeli in se je za vsak slučaj sprejela na shodu zaupnikov pri točki o notranji organizaciji stranke tudi resolucija, da ima odbor pra; v i c o kooptirati še nekajčla-novin daimavsako politično društvo imenovati v odbor svojega zastopnika, torej je tudi delavcem kakor drugim stanovom vstop v odbor prost, kar vedo tudi delavski zaupniki, kateri bo bili na shodu. Kar se tiče demokratizma, je ie sedaj demokratična struja v vodstvu stranke najštevilnejše za-1 stopana, kar jasno priča delovanje stranke. Poleg tega odbor samo izvršuje sklepe zaupnikov, o smeri stranke pa itak določajo zaupniki. Da »Narod« ni zadovoljen z vodstvom katoliško narodne stranke, je umevno in na tej strani tudi ne iščemo pripoznanja. smešno je le, da si upa govoriti o demo-kratizmu list liberalne stranke, ki nastopa proti splošni volivni pravioi in v katere iz-vrševalnem odboru sede »veliki demokrati« — nadsvetnik dr. Ferjančič, stavbni podjetnik Filip supančič, graščak dr. Tavčar, advokat dr. Kusar, agent Ivan Hribar, advokat dr. Majaron, uradnik mestnega zakupa Lavrenčič, veletržeo z leseno robo in »iajfo« Viktor Rohrman in voditelj Studenca dr. Bleiwei8, kateri vsem skupaj predseduje. Šolske vesti Nadučiteljem za Mirno je imenovan g. Matej Jenko, učitelj v Doleh. — Premeščeni so na lastno prošnjo učitelj g. Ant. M a h k o t a iz Sela v Cerklje, učiteljica gdčna Ana M o o s z Vrhnike v Šiško in gdčna Pavlina R u s iz Strekljevca v Zgor. Tuhinj. — Učiteljica gdčna Ana P o u r je stopila v stalni pokoj. — Dvorazrednica v Gorjah se razširi v tri-razrednico, sedemrazrednica v Lichtenthur-novem zavodu pa v osemrazrednico. „Napredna" defravdaoija. Strašne reči je pisal »Narod" o »duhovnikih, ki so kradli v svetovaclavski hranilnici.« Grozne reči, desetkrat pretirane, je navajal, in sicer jih je jemal iz socialno - demokraškega „Pt a v a 1 i d u". Ta list je kar plaval v psovkah na defravdante. In zdaj je hotela ironija usode, da so se odkrile dolgoletne malverzacije, ki so se vršile ravno v njegovem upravništvu kakor tudi še pri več socialno-demokraških listih. Sklicali so odborovo sejo, katera je bila silno burna. Kriv je vodja tiskarne R e i s, član vodstva stranke in kandidat za peto kurijo, ki so ga takoj suspendirali. Knjigovodstvo, katero se je vodilo na najprimi-tivnejši način, je v velikem neredu. Zraven pa tudi socialnodemokraška urednika Vesely in M i s 1 i k, katerima je bajp Reis denar »posojal". Vsi trije so jako prijetno živeli od dohodkov proletarcev. Bili so vsi trije v odboru delavske razstave, in zato se meni, da so se tudi tam godile malverzacije. Revizija se bo takoj uvedla. Ves odbor je odstopil. Pri »Pravu lidu" vodi revizijo židovski odvetnik dr. Karpeles. — Radovedni smo, če bo »Narod" tudi o tej de-fravdaciji, ki se je zgodila pri njegovem duševnem bratcu, poročal s potrebno natančnostjo. Vojaška vest. Goričan g. Jožef Pav-liček je imenovan c. in kr. poročnikom pri pešpolku štv. 16. v Zagrebu. Istotam je imenovan poročnikom Ljubljančan g. Franc L a n g h o f. Tuja odlikovanja. Njegovo Veličanstvo cesar je dovolil, da smejo naslovni orožniki postajevodje Josip Nsčas, Fran Pogorelec in Ernest Ž 1 e b n i k , kakor tudi orožnik Fran R u ž i č k a sprejeti in nositi srebrni križec za zasluge z meči,, ki je pridjan nadvojvodsko-nasauskemu vojaškemu in civilnemu redu za zasluge. Porodil se je g. Ivan Z o 1 n i r , učitelj in organist v Veliki Nedelji, z gdč. Marico M e 1 c h e r , učiteljico ravnotam. Slovensko delavsko gibanje v Celju. »Delavsko podporno društvo« v Celju ima zdaj svoj posebni tamburaški zbor. — Število društvenih članov se je tako pomnožilo, da sedanji sicer obširni prostori ne bodo več zadoščali. Društvo namera postaviti Bvoj lastni »Delavski Dom«. Ali se tudi v Celju ni mislilo na Blovensko delavsko organizacijo, ko so gradili »Narodni Dom« ? Oddaja šolske stavbe. Na Vidmu ob Savi se odda stavba nove petrai-redne šole b stanovanjem za nadučitelja v proračunjenem znesku 43.000 K brez oprave. Vsa dela se oddajo le enemu podjetniku. Vadij znaša 10% stavbne vsote. Načrti, stroškovnik in stavbni pogoji leže pri predsedniku krajnega Šolskega sveta na ogled, kamor se naj tudi pismene ponudbe najdalje do 2 5. novembra t. 1. pošljejo. Nov hrvaški list je pričel izhajati na Dunaju. Ime mu je »Ujedinjena Hrvatska« in je glasilo političnega društva »Hrvatska« na Dunaju. Preselitev. Ii Škofje Loke se poroča, da se namerava ondotni hišni posestnik in občinski svetnik g. Avgust SuSnik, preseliti stalno z rodbino začetkom t. m. na svoje novo kupljeno posestvo, graščino Lin-hof pri Celju/, Notarja dr. Radeya je okrajno so-diSče v Mariboru uradoma proglasilo slaboumnim. Kuratorjem je imenovan g. dr. Ciril R a d e y, c. kr. pofitni koncipist v Gradcu. V Postojini je dams zjutraj ob pol 8. uri pevski zbor pel nekaj slovenskih ža-lostink na grobeh. Nesreča. V novem — kotredeškem — rovu zagorskega premogovnika ubilo je v soboto 171etnega premogarja Antona Ahčan. Obležal jo na mestu mrtev. K preselitvi dr Edvina Ainbro-sitsoha v Ljubljano piše »Domovina«: Gospod dr. Edvin Ambrositsch, nemčur?ki odvetnik v Ptuju in eden najbolj intimnej-ših in zveBtih pristašev gospoda Orniga, je odvetniški zbornici v Gradcu naznanil, da se po pri-teku treh mesecev preseli v Liub ljano. Tako poroča uradni list »Gazer Zeitung«. Dozdeva se nam, da ie ta preselitev dokaz, da se začne ladija »Stajerc« potapljati. Dr. Edvin Ambrositsch je bil vnet raz-širjevalec »Štajerca«, katerega je vsaka stranka v njegovi pisarni dobila kot nameček, in hud nasprotnik slovenskega uradova-nja! Da pa to nasprotstvo ne more biti vzrok preselitve, izhaja iz dejstva, da se preseli v Ljubljano, kjer se več slovenski uraduje, kakor v Ptuju. Razprtija in razdor v lastnem taboru napotila ga je k temu sklepu. Bil je član nemških ognjegascev v Ptuju, pa se ni hotel pokoriti povelju načelnika. To pa ni edini vzrok preselitve, kajti načelnik gospod Stendte je ravno tak dober prijatelj Orniga in ravno tako zvest pristaš »btajerca«, kakor gospod dr. Edvin Ambrositsch. Vzrok preselitve mora še drugi izvir imeti. V Ornigovem in «ŠtajerSevem« taboru poka in poka; znabiti pride kmalu do — poloma. Gospodu dr. Edvinu Ambro-sitsohu želimo srečen pot. Slovenski kmetje, ki so v njegovo pisarno zabredli, mu gotovo ne bodo ohranili blagega spomina. Ta preselitev kaže, da za druzega nemčurskega odvetnika v Ptuju ni ugodnih tal. To je skusil gospod dr. Martinek in se preselil v Pli-berk; to izkušnjo si vzame seboj dr. Edvin Ambrositsch v — Ljubljano. Ni mSki sodni uradniki, ki so ga povsod protežirali, mu ne morejo preskrbeti zaupanja pri slovenskem kmetu, ki zahteva slovenskega uradovanja. Laški konzul v Trstu »I.uiipen-dente« je priporočal, naj bi pričel za laškega konzula v Trst odločen in moder mož, ne pa priden mladenič, ki je še le začel svojo karijero, ker laški živelj ima v Trstu premnogo interesov. „11 Sole" pravi na to: „Nam se pa dozdeva, da bo moral ob raz pravi proračuna v laški zbornici oglasiti se kak razsoden poslanec in zahtevati, naj se odstrani laški konzulat v Trstu, ker opravlja posle laškega konzulata že toliko časa brezplačno tržaški magistrat. Znano je vsemu svetu, da se na magistratu bolj brigajo za koristi »regnicolov«, nego domačinov. V Trst prihajajo vsi brezposelni „regnicoli". Laški konzul v Trstu je v zvezi z laškimi tržaškimi nacijonalci, ki so mu nekak generalni štab." Železnica Maribor - Wies Merilna dela za projektirano progo Maribor - Wies dobro napredujejo. Končana je že meritev Maribora do Arnovža in zdaj ima priti še ostali del na vrsto. Tečaj za krojače se otvori v Gorici vsled inioijative trgovske in obrtne zbornice. Poučevalo se bo vsak dan šest ur. Vinska poskušnja v Krškem. Letošnje leto se je pridelalo v krškem političnem okraju obilo in prav dobrega mošta. Da se širšo občinstvo o dobroti tega pridelka prepriča, priredi krška kmetijska podružnica v nedeljo in ponedeljek dne 2 3. in 2 4. novembra t. 1. vinsko p o s k u š n j o v Krškem. Na tej po -skušnji bode mnogo vina iz vseh občin in vinskih leg krškega političnega okraja. Uljudno se torej vabijo vsi oni, ki potrebujejo dobrega naravnega vina, da se te po-skušnje udeleže. S tem jim bo dana ugodna prilika, da brez izgube časa lahko takoj sklenejo kupčijo, ali se vsaj seznanijo z raznimi vinogradniki ter Bpoznajo vina iz raznih leg. Dopoludne bodo tudi poučna predavanja o kletarstvu. — Kmetijska podruž- nica v Krškem. — V. Auman, načelnik. Dr. Tomaž Romih, tajnik. — Pripomnja uredništva: No, sedaj pa bodo imeli znani ljubljanski strokovnjaki »puneto bi bito«, kakor jih je krški poročevalec v »Sl. Narodu« z dne 15. oktobra nazival, še ugodnejšo priliko, kot za časa grozdne in vinske razstave v Krškem, pokazati svojo strokov-njaSko vedo »puneto bibito«. — Ljubljanskim in drugim gostilničarjem ter treznim interesentom pa vseeno toplo priporočamo, naj se sedanje razstave in poskušnje vin v Krškem v velikem številu udeleže ter naj bo ne dajo odvračati radi tako neumne ka kor netaktne javne opazke napram tujim gostom. Ali ima Krško še kaj takih famoz-nih poročevalcev ? Poročili v »Laibacherici« o dne 12. in 13. v Krškem vršivši se grozdni razstavi se glasita popolnoma drugače, kot v »Slov. Narodu«. Železnica Orobelno - Rogatec. Ta železnica se bo pričela na postaji na Gro-belnem; druge postaje bodo sledeče: Vo-drež, a postaja se bo imenovala at. Vid pri Grobelnem, ker je Vodrež le mala vasica, Št. Vid pa je velika občina in župnija; drug.* postaja bo Šmarje pri Jelšah, tretja postaja v Pivovioi. Nadalnje postaje bodo v Mestinjah, Podplatu, Slatini, Rogateu. Zastopniki celjskega in šmarskega okraja za-htovajo, da so vsi napisi izvršeni v nemškem in slovenskem jeziku. Strajk v Mirnu. Kakor čujemo, je začel štrajk v Mirnu, ki je trajal šest tednov, ponehavati. Predvčerajšnjim namreč so se vrnili nekateri strojarski delavci, ki so do sedaj štrajkt.li, zopet k delu. Pod kakimi pogoji, pa nam ni znano. Želeti je le, da se delavci in gospodarji trajno spoprijaznijo ter da si gredč, kakor pravi domačini drug, drugemu na roke. V Pulju se 5. t. m. otvori mestni dekliški licej. Za slovensko poroto v Trstu je uložila prošnjo tudi občina skrbina. Ljubljanske saovice. Javno predavanje. Jutri točno ob pol 8. uri zvečer b> predaval v veliki dvorani »Katoliškega Doma« deželni poslanec d r. Viljem Schweitzer o revolu-cijonarnem letu 184 8. K obilni udeležbi vtbi odbor »slovenske kršč. soc. zveae*. Slavnost v „Novem Vodmatu'. Naselbina „Siov. dtlav. stavbinskega društvu" je včeraj praznovala izredno Blavnost. Prevzvišeni knezoškof g. dr. Ant. Bonaventura Jeglič je sam osebno prišel blagoslovit delavske domove. Vse hiše so bile v zastavah. Sprejem je bil iskren in prisrčen, ljubeznjivost knezoškofova je vse očarala. Knezoškof je imel vspodbuden govor. O slavnosti smo dobili obširno poročilo, katerega pa radi nedostajanja prostora moramo odložiti za jutri. Ljubljanski občinski svet ima jutri redno sejo ob 5. uri popoludne. Na dnevnem redu je mej drugim: O naprošeni opustitvi služnosti, prirejati na »Kernu« led za mestne ledenice; o dopisu c. kr. deželne vlade glede povišanja ukovine za otroke, ki ne stanujejo v Ljubljani; o poskusu porav nave s hišno posestnico Jcsipino Selanovo glede opustitve btarinarske Bteze; o prošnji nekaterih posestnikov na Privozu, v Sredini in na Prulah, da bi se ondi napravili cestni kanali; o magistratovem nasvetu v zadevi nakupa dežnih plaščev za mestne policijske stražnike; o dopisu c. kr. deželne vlade, v katerem se mestna občina vabi, da bi ustanovila posebno ustanovo za obisk pomorske akademije na Reki; o prizivu hišnega posestnika dr. Frana Počka v zadevi prezidave njegove hiSe v Streliških ulicah; o kolavda-ciji kanalov v Cegnarjevik, Ralokarjevih in Bohoričevih ulicah; o drugi kolavdaciji »MeBtnega doma«; personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji hišnega posestnika Antona Vr ho v c a za podelitev meščanstva. Nemškega nacijonalca slovenska požrtvovalnost. Tukajšnji uradnik tobačne tovarne g. A d e n a u je daroval za »Družbo sv. Cirila in Metoda« 6 K. Pravijo, da je bila ta požrtvovalnost sicer precej prisiljena, vendar ne bo napačno, ako se ob vseh sličnih prilikah skrbi na ta način, da dobi družba sv. Cirila in Metoda novih dohodkov. Sreča v nesreči. Velika nesreča bi se bila minuli četrtek kmalu pripetila rodbini Mat. Golobiča, uslužbenca tobačne tovarne, stanujočega na Sv. Petra cesti 25, pri »Mlinskem kamnu«. 17 mesecev stara hčerka Marija padla je namreč z okna prvega nadstropja na streho. V tem hipu skoči za njo 171etna pestunja, mislo, da vjame otroka na strehi. Zo je menila, da ga ima, kar se prevrne in pade istodobno z otrokom na dvo- rišče, z glavo navzdol, a niti njej, niti otroku Ne ni pripetilo nič žalega. Le neznatna praska ne čelu spominja še danes pogumno pestunjo na veliko srečo v nesreči. Pripomniti je še, da je na krik pestunje opozorjeno stanovalstvo omenjene hiše prigovarjalo pestunji, naj nikar ne stavi v nevarnost lastnega življenja, a pogumno dekle se ni strašilo nevarnega skoka. Tatvina. Dalavec Oakar Klein vkradel danes ponoči hlapou Marku Anžarju na Stari poti štev. 11 iz suknjiča v hlevu 7 K in je pobegnil proti Trstu. Ljubljanska društvena godba. Odbor društvene godbe nam piše: Godba se vzdržuje le z ^zaslužkom in s prispevki častitih članov. Žalibog da sta bila oba vira do sedaj skoraj nezadostna. Spočetka bilo je še dokaj navdušenja, toda z navdušenjem rastle so tudi zahteve vedno bolj in bolj. Večina bila je nazorov, da mora biti najprvo dobra godba in sicer prav dobra, predno izpuste kronico za dobro stvar. S štedljivim gospodarstvom se je godba nekako vzdrževala ter tudi počasi napredovala. Zajamčen jej je obstanek. Z ustanovitvijo godbe na lok terspridobitvijo novega kape 1 n i k a, kateri je razmere v godbi po zdravem razumu dobro uredil, dobili smo res godbo, s katero smo z ozirom na skromne dohodke lahko ponosni. Že danes imamo godbo, ki tekmuje z vojaško. Sedaj potrebuje le še denarja in zadostila bo godba vsem zahtevam. S tem naj bode pojasneno, zakaj je godba prirejala mesečno le po 4 koncerte s prosto vstopnino za člane. Ker pa so se v zadnjem času dohodki znatno zboljšali, je odbor odredil, da so častiti člani pri vseh društvenih koncertih razun o nedeljah vstopnine prosti. Na ta način bodemo vedno močnejši in lahko rečemo že danes, da nas vsi nasprotniki ne premagajo. Ljudstvo hoče imeti godbo, katera ustreza vsem zahtevam in to zamore biti le godba, katera je neodvisna, to je godba, kateri poveljuje ljudstvo samo. Tudi godbena šola jako dobro napreduje. Do sedaj imamo 16 učencev, kateri bodo do spomladi že skoraj vsi sposobni za godbo na pihala. Godbo, katera razpolaga z 20 dobrimi močmi, se lahko naroči pri g. kapelniku Ignaciju Novačeku samem ali pa pri odborniku gosp. Franu Cudnu na Mestnem trgu. Zgubljene in najdene stvari. Gosp. nad poročnik Rudolf Maister je zgubil 1. t. m. dopoludne na poti od nove vojašnice do Ambroževega trga 320 K — Krznarski pomočnik Kari Okoren je zgubil neznano kje v mestu srebrno žensko uro. Marija Povše, delavka v tobačni tovarni je zgubila od doma v Prulah pa do bolnice zlato broško z ametistom. — Neka dama je zgubila danes dopoludne v mestu zlat uhan s sedmimi brilanti, vreden 200 K Kuharica Frančiška Verhovnik je zgubila na poti iz Spodje 6:6ke v mesto denarnico, v kateri je imela 7 kron denarja. Č itovedja Štefan Nagy je zgubil bajonet št. 3217. Frančiška Pucigar, trgovska prodajalka na sv. Petra cesti štev. 21, je našla včeraj v Kolodvorskih ulicah notes, v katerem je bil eden bankovec za 10 K. Nekaj denarja je bilo najdenega v „Narodni kavarni". 200 litrov razlitega špirita. V soboto popoludne sta prevrnila Rossnerjeva hlapca prav na ravnem cel sod nad 200 lit. dena-turiranega špirita. sodu so je izbilo dno in v hipu se je razlil špirit po tleh, le kakih 6 lit ga je hlapec Janez šo ujel. bs danes se širi okoli skladišča drž železnice nepri je en duh. Podružnica Ljubljana državnega društva državnih pisarniških pomočnikov je priredila včeraj ob pol 3. uri v »Mestnem domu« zborovanje. Predsednik državnega društva g. Rudolf Raisinger z Dunaja je poročal o programu društva: Pisarniški pomočniki zahtevajo pred vsem, da se jim spremeni naslov, a hočejo, da bi se imenovali pisarniški asistenti. Nadalje zahtevajo dovolitev 14dnevnega dopusta in nedeljskega počitka in odpravo triletne odpovedi in IV. razreda štiriletnih doklad, potem ustanovitev disciplinarnih komisij in pravico do nošnje uniformo in jubilejske kolajne itd. Poročevalcu so jo izrekla zahvala. — Gisp. Brillach je prebral peticijo za uvrstitev Lju bljane v II, in drugih meBt in trgov v III. razred aktivitetnih doklad. Predsednikom društva je bil izvoljen g Breskvar. Na cesarja se je odposlal udanostni telegram. Z burkijami V soboto okoli lO.Jure po noči je bil na sv. Jakoba trgu videti komičen prizor. Mati L. stanujoča na Ztbjaku je prišla z burkljami v kavarno po svojo hSer in po svojega sina in ju zapodila von. Na trgu je letala z burkliami za njim in suvala in podila domov. Ljudje, ki so ta prizor videli, bo se na ves glas smejali. Damsko tekmovanje za dobitke. Ker je ta del zabave v velikem orfeju, katerega priredi „blavec" prihodnjo nedeljo v »Narodnem domu«, nekaj povsem novega, podajemo tu nekaj pojasnil: Pristop k tekmovanju je mogoč vsaki dami in sicer 8 tem, da delujejo isto na pridobitev srečk, te si je mogočo pridobiti ali potom razpečavanja ali lastnega nabav-ljenja. V prvem slučaju si lahko dame pribore dobitke brez vsakih stroškov. Poleg t r e h dr ag o c e n i h glavnih dobitkov bode cela vrsta postranskih dobitkov, tako da srečka, katera ne bode spadala k tekmovanju, zadene dobitek. Po tekmovanju bodo damo oddale svoje srečke odboru, kateri bode iste preštet in jih konečno slovesno izročil onim, katere so bi kot prva, druga in tretja priborile največ srečk. Glavni trije dobitki bodo do nedelje v izložbi trgovine g. Schwentnerja na ogled razpostavljeni. Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo je imelo v soboto ob 8 uri zjutraj v stolni cerkvi sv. mašo za umrle svoje člane. Sv. maSi, katero je bral društveni duhovnik g. profesor Gnezda, je prisostvovalo društvo v paradi in polnoštevilno. Tatvina pri Oroslavu Dolencu Hišnemu posestniku in meščanu Oroslavu Dolencu ▼ \Volfovih ulicah št. 10 je v noči od 30. na 31. m. m. ukradel nekdo pri novi stavbi v Velikih čolnarskih ulicah šest hrastovih tramov. Na Zaloški cesti je 31. m. m. zvečer se pritihotapil tat v kuhinjo gostilničarja Andreja Terškana in ukradel 12 kilogramov svinjske masti, katero je imel v nekem loncu. V hotelu »pri Maliču« so se v petokpo noči vnela drva, ki sq Be sušila na štedilniku. Ogenj so pravočasno opazili in ga pogasili. Iz kazine V soboto po noči sta se r kazini dva pijana Ederjeva delavca spoprijela in Btepla ter napravila takšen kraval, da je moral priti policaj, da ju je pomiril. Z južnega kolodvora V minulem tednu no bili na južnem kolodvoru najdeni trije dežniki in en par starih čevljev. Ženska jeza. Danes zjutraj je na sv. Petra cesti služkinja Marija Podlogar stepla služkinjo Ivano Poničar, katera je na cesti z njenim fantom Blučajno govorila. Mar. Podlogar ie bila ljubosumna in je udarila svojo dozdevno tekmovalko z neko rečjo po obrazu, da jo je ranila. Iz turške vojske. V gostilno Frančiške Klančarjeve v Velikih Laščah je prišel dne 20. m. m. iz Ljubljane neki neznani človek, ki je pripovedoval, da ie bil v turški vojski in da je turški ofioir. Hvalil 89 je, »da ima v Ljubljani lepo premoženje in v Afriki še vse polno dolžnikov, katere bode Sel Bedaj spet tirjat. Mož, ki je bil star okolu 35 let, je stanoval v gostilni tri dni, potem pa je odšel, ne da bi se povrnil nazaj, kakor je sicer obljubil. Po njegovem odhodu je opazila dekla Ivana Zakrajšek, da jej manjka iz kovčega, katerega je imela v isti sobi, kjer je spal neznanec, nekaj denarja, zlat prstan in kolajno »Marijine družbe«. Brez dvojbe je te reči ukradel neznan tujec. Na grobeh. Na tisoče ljudstva je včeraj hodilo mej razsvetljenimi in okrašenimi grobovi. Na tukajšnem pokopališču smo letos opazili mnogo trakov v frankfurtarskih barvah. Želeti bi bilo, da se v prihodnje tako izzivanje na grobeh prepreči. Pevski društvi »Ljubljana« in »Slavec« ste peli žalostinke, »Ljubljana« je z društ eno zastavo počastila tudi grob pesnika Ketteja. Na Kettejevem grobu, ki je dobil prijazen spomenik, bo pevci »Ljubljane« zapeli žalostinko. Danes zjutraj je knezoškof g. dr. Jsglič ma-ševal v cerkvici pri sv. Krištofu. Kolesarja aretirala l nska. Na cesti pri »t. Vidu je včeraj neki kolesar podrl na tla posestnika Lovrenca Porento iz Podgore pri St. Vidu in ga povozil. Njegova žena je kolesarja prijela in mu odvzela kolo, katero je spravila v bližnjo gostilno in je je So le kolesarju izročila, ko jej je ta dal kolesarsko številko, katero je hil poprej odtrgal s kolesa. Porenta je na desni roki in nogi poškodovan. .Književnost in umetnost. ..Mlinar in njegova hči." V soboto popoludne in v nedeljo zvečer smo slišali zopet za praznike vernih duš obligatno Konradovo piščalko na slovenskem odru. E. Raupachova žaloigra ima še vedno tisto privlačno moč, ki napolni vsakokrat gledališče z gledalci, ki si morejo in si menda samo jedenkrat v letu privoščijo užitek, da se naslajajo nad trdosrčnim mlinarjem Črnotom in obupavajo ter se žaloste z nesrečnima ljubljencema Marico in Konradom ter se — smejejo belim duhovom na vaškem pokopališču. Tako tudi letos. Gledališče je bilo obakrat dobro razprodano, igralo pa se je tudi v precejšnjo zadovolj-nost. Zlasti sta se odlikovala gdč. R ii c k o v a kot Marica in gospod Danilo nam žc stari Konrad. Gospod Dobrovoln); pa je storil svojo dolžnost kot mlinar Črnot in režišer igre je storil popolnoma svojo dolžnost. — Tudi predstava „Pcpelčice" v soboto zvečer je bila dobro obiskana. — Jutri igrajo igro .B a n k e r o t", ki je pri pre-mijeri dosegla izreden vspeh. — Tenorist V 1 č c k je iz Plzna že prišel v Ljubljano in v kratkem nastopi na slovenskem odru. — Poleg opere „Maričon" pripravlja opera tudi „Cavallerijo Rusticano". Izpred sodišča. Jurkčevega Loj Meta poboljiek. L Rihar, hlapec iz Ihuševega, je vzel na Ga-berju po ncči 26 avgusta t. 1. iz Aliflevega hleva Cirmanovtga koštruna, Heleni Zerov-nikovi pa iz kuhinje okoii 45 mesenih klobas in jih odnesel s sušilnimi palicami vred. Tatvine Rihar priznava, izgovarja ae glede klobas le s ti m, da jih ni toliko vzel in tudi ne iz zaklenjene huhinic, kar se mu pa ne posreči d kazati. Sodišče ga je obsodilo na 2 meseca strogega zapora in istega pooj-strilo z 1 postom vsakih 14 dnij. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 3. nov. Na dan Vseh svetnikov je kronski svet pod predsedstvom cesarjevim sklenil, da se vojaška predloga umakne, ker bi ne prodrla ne v ogrskem ne v avstrijskem parlamentu, da pa se takoj vloži nova predloga, po kateri bi se kontingent vojaških novincev prihodnje leto povišal za 20.000 mož. Ker sta bila pri kronskem svetu tudi ministra grof Go-luchovski in Kallay, se je kronski svet gotovo dotaknil tudi zunanjega položaja naše države. Ddinisterski svet je sklenil, da novo predlogo predloži zbornici že v četrtek ali v petek. Dunaj, 3. nov. Železniško ministerstvo naroči 42 novih železniških strojev in tenderjev. Trst, 3. novembra. Na včerajšnjem občnem1 zboru »Edinosti" se je zbralo nad tisoč ljudstva. Po nagovoru predsednika Mandiča in poročilih tajnika in blagajnika se je volil odbor, v katerem so iz večine dosedanji gospodje. Temu je sledil javni ljudski shod. Prof. Spinčič je poročal o obupnih razmerah v državnem zboru, naglašaje, da je edina naša rešitev v drobnem delu za gospodarsko osamosvojo naroda. Deželni poslanec dr. Rybar je govoril o tržaški mizeriji, kako magistrat in vlada postopata proti nam na polju šolstva, ljudskega štetja, domovinske pravice itd. Lepi govor je izzvenel v navdušen poziv, da pustimo strani malenkostne osebne prepire ter da si postavimo v politiki višje cilje: rešitev jadranske obali. Potem je hotel govoriti že preje oglašeni soc. demokrat Linhart. Ko je predsednik naznanil njegov nastop, nastal je med ljudstvom nezaslišan vihar. Vse je žvižgalo, upilo: Nočemo slišati, fej, dol ž njim itd. Predsednik je opominjal ljudstvo, da miruje. Ko pa vihar ni hotel ponehati, je — zaključil zborovanje. Socijalisti (bili so zopet razun dveh treh sami italijanski sodrugi) so jo poparjeni odkurili.; Poličane, 3. novembra. Župnik Martin Ž e k a r v Studenicah je včeraj umrl v dobi 38 let. Pogreb bo v sredo ob pol 10. uri dopoldne. Praga, 3. nov. Poslanec Herold je na nekem shodu dejal, da debata o izjavi min. predsednika še ne bo pojasnila položaja, pač pa bo ta debata pokazala, kako važno je češko vprašanje ne samo za Avstrijo, ampak tudi za Evropo in kako pogubna je Korberjeva politika za državo. Cehi nikakor ne bodo čakali do razprave o nagodbenem vprašanju, da izpeljejo glavni udarec proti vladi. Do takrat se mora češkim zahtevam že ugoditi. Tiflis, 3. nov. Zemlja se je opetovano stresla. Nekaj hiš je dobilo razpokline. Petrograd, 3. nov. Tolstoj je obolel na pljučnici. New Jork, 3. nov. Iz Kasletona se javlja, da je ▼ 12 premogokopih zopet štrajk. Delavci niso mogli sprejeti ponujenih jim zahtev. Guatemala, 3. nov. Vulkan Santa Mana vedno še naprej bluje. Vulkanski pepel leži več čevljev visoko. Nasadi kave so uničeni. Meteorologično porodilo. Viiioa nad morjem 306-2 in, iradaji tračni tlak 736-0 f»» op»-teruij. Stanj. T«rap«- j a s 3 VotroTi Neb. ||s metra po v mm. Celnijn 31 j 9. »več-. | 7S5'8 . i 7. ajutr. I 737 7 % p I .\.*> l V'.A . I ■s-/>> V. .\-/s.-/ai- jmm mmm mmm mmm Pozor gg. organisti! 3ini ameril^aijjl^i harmonij z 11 spremeni, popolno nov ter Se v prvotnem zaboju 8e proda takoj, ker sta sedanjemu lastniku po pomoti doila mesto enega, dva. Lena z voznino in carino 177 gld. Plača se lahko v mesečnih obrokih, le voznino in carino je plačati takoj. Več pove uredništvo »Slovenca«. 1247 1—1 1246 3-1 Stanovanje s petimi sobami v drugem nadstropju ae odda s 1 februvarjem Natančna pojasnila daje Alojzij Vodnik, kamnosek, Kolodvorske ulice št. 32. lekarna piccoli „prl Angelu" i. 2 (8o-44) Lj uhlja na. ifc Dunajska ©esta LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Mhasevletarnah, ll krepca roalokrvne. nervozne in slabotne osebe! Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabrlel piccoli V Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Št. 31.625 Ustanove za invalide. 1195 2-2 Pri mestnem magistratu v Liubljani izpraznjeni ste dve mesti nstanove sa kranjske invalide po 63 K na leto. Do te ustanove imajo pravico bivši vojaki, ki so VBled vojaške službe za delo nesposobni postali, ter so ubogi in lepega vedenja. Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene z dokazili o Btanu, starosti, ubožtvu, vedenju, ter o vojaškem sluibovanju prosilcev in jih je vlagati do 10. novembra 1902 pri tem uradu ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 8. oktobra 1902. P. 11. Dovoljujem si slavnemu občinstvu najuljudneje naznanit1', da sem s 1. novembrom izstopila iz službe modllngike tovarne za čevlje v Ljubljani ter da prevzamem i 8. novembrom f. I. zastopstvo tovarne za čevlje D. ti- Pollak & Cs Dunaj-Gradec-Wlaseliini in sicer v Prešernovih ulicah v g. Perlesovi hiši. Prosim torej slavno občinstvo, da mi i nadalje b'agohotno izkaže v isti meri kakor sedai svojo naklonjenost, to pa tem bolj, ker bodem sedaj v st^nu postreči z res naj-boljiim in najsolidnejSim blagom, za kar mi je porok tvrdka, koje zastopstvo prevzamem. NajodličnejS m spoštovanjem Julija Stor. 1245 3-1 1234 3-1 Razpis dveh dacarskih služb. Pri odkupnem društvu uiitninskega davka v Logatcu oddati je dve dacarski službi in sioer eno b sedežem v Logatcu in eno s sedežem v Planini. Prosilci naj vlcže svoje pro&nje, opremljene s spričevali in dokazili o dosedanjem službovanji do SO. novembra 1003 pri reprezentantstvu v Gor. Logatcu. Od prosilcev se zahteva varščine 600 K. službo je nastopiti z 20. decembrom 1902. Reprezentantstvo odkupnega društva užitninškega davka v Gor. Logatcu. Ivan Riliar, reprez.