ca PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE liffio III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din ZA SLOVENSKO PRIMORJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokop si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančn; in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240 .četnleina 700, polletna 130C, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792,1440 jugoiir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime «Ljudska založbam: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. TRST petek, 1. avgusta 1947 Poštnina plačana y gotovim Sp-dizione m abbon. postale 5itev. 658 ITALIJA JE RATIFICIRALA mirovno pogodbo Za ratifikacijo je glasovalo 262 poslan-cev, proti 68, vzdržalo pa se jih je 80 Čila. m’ — Konstituanta je nu-tca-danes prizora razdvojeni- Tekom razpravljanja so naj-1 glasovali o predlogu Corbino-k; sta predlagala, naj lit "^lca °dioži glasovanje o rati-4’Kacii;. pri AKe u .-v. sc ~?I:' Pri 456 prisotnih poslancih c; ®laa°vali za predlog 204 poslanic’ f0ti -Pa 252' ^ končani debati °ju °a,3*;^UanLt. v tajnem glasova-Sled ® ovaIa o vladnem zakonu te n ratifikacije mirovne pogodba*,, d 410 I,r>s°tnlh poslancev je \6n1Va'° 330,. tako da se je glaso-vla:a vzdržalo 80 poslancev. Za Hssn predloK le bilo oddanih 262 j, b,v’ proti Pa 68 glasov. S tem i ‘a ratifikacija mirovne pogod- ^ sprejeta. tre: ^ebata nutkih o ratifikaciji je bila v dn groteskna. Pred nekaj 1 le neki poslanec napadel zla-angleško in ameriško reakc'jo, ta ^ °na v P™ vrsti sokriva vzpo-Podri traianja fašizma, ker ga je ra*a in vzdrževala. Danes je n?c Jac'ni dejal, da so jim ®°valci stavil; zato tako težke kiti?’ k'1' se ae danes spominjajo tadetei ud?rcev. ki iim iih Pri' «kh; . itaIUanska vojska kljub Posla itvi> -■se ec Glannin; — qualunquist Mi„ ,udi, da n. nihče omenil golju-ant*ke listine* in drugih 5as 'v> katerih se je posluževala no ag . a stranka. Poslanec Badi-iHj: J6 °t>regnil na Francoze zale stoi fd'tve zaPadne meje, ki ie Mnic; zaa>'tana na alpskj raz- ^ le povzel besedo zunanji je D Sf-orza. V svojem govoru ‘ijem 86111 P°leniiziral s Togliat-lavj in ^ennijem. O Trstu je iz-§ie^ a jugoslovansko zadržanje takjn m:rovn« pogodbe gotovo n'. eprem°’ da bi Jugoslavija hotela ti« mirovne pogodbe v ko- rist Ital; lJe- V vprašanju trgovin- skih tOtovi i , knia] zb°mici, da bo pogodba ^^udp-sana. o sovjetskem za- 5otovu°gajanj z Jugoslavijo je za- Jal ratifikaciji je Sforza de- -..„5? J* prav gotovo sovjetsko tatifjj 0 tem t°. da mora polog tjpJ 5:3®kih listin štirih velesil "■•H sta^_t* p’m'mbnega obiska, kakor je ob!sk voditelja, Georgija Dimitrova. Slovenc; in Bolgari, je dejal dalje Marnko, imamo to skupno usodo, da smo vsak s svoje , strani teritorialno izpostavljeni pr't‘sku sovražnih zunanjih sil, vojn’m ‘zzi-vanjem. Motiti hočejo naš razvoj, gospodarski, politični in kultuni napredek, in zategadelj je ta ob'sk v prid krepitvi odpora prot: tem zunanjim nasilnikom in sovražni- Dolžnosti kot tržaškega podjetja vojaki so bili pomešani tudi Japonci. Tekom zadnje noči so ho landska letala močno napadla Ma-lang. Mesto so obstreljevali s strojnicami in metali nanj bombe. Tudi holandsko vojno poročilo govori o napadih republikanske vojske, tako na Javi kakor na Sumatri. Isto poročilo priznava, da napadajo republikanci nizozemske čete tudi za bojno črto. Incidenti v Tel Avivu Tel Aviv, 31. — I>anes je prišlo v Tel-Av;vu do incidentov. Britan- donezijsko vprašanje. Na predlog i ski vojaki so streljali z avtomatič-belgijskega delegata bosta razpra- j n;m orožjem proti nekemu avto-vi prisostvovala tudi zastopnik In- busu. Osem Zidov je bilo ubitih, dije in zastopnik Nizozemske, Bivši indonezijski vladni pred- Londonu, da b; obnovili delo za mirovno pogodbo z Nemčijo. Sestanek je bil sklenil Svet zunanji ministrov na svoj e m moskovskem sestanku preteklega a-prila. Zunanj. ministri pa bi se po programu morali sestat; novembra v Londonu. Na splošno ive mislijo, da se bodo namestniki bav!li tudi z avstrijsko mirovno pogodbe, ker preučuje to pogodbo štir [stranska komisija, k; zaseda na Dunaju od 12. maja. Komisija, za katero so se sporazumeli 4 zunanj: ministri v Moskvi, bo poročala Svetu zunanjih ministrov. Inc dent v Krfskem prelivu nred mednarodnim sodiščem Haag, 31. (AFP) — Predsednik petnajst pa težko ranjenih. Vojaštvo je v pripravljenosti, letala pa ; mednarodnega sodišča je sklenil, sednik Siarvr, ki je sedaj v Novem I nadzorujejo vse dohode v mesto. \ da mora Anglija v zadevi incidenta Krfskega preliva predložiti svo- Delhiju, je izjavil, da bo indone- j Na progi Haifa-Lida je tovorni zijska republika brez pridržkov j vlak zadel na mino in se iztiril. hte Relacija poslanca Farallija lonio Giordano, ki opisuje v ome- % ,^nenov’ ki i* ima italiian- .e^°da z državno družbo uFin-irtib) ^?a finansiran:e paroplovnih 'n °d(lovor ministra za po- ifoijja0 c“ppe sta vžgala v žito gospodarskem tisku o usodi «Finmareja» v zvezi tudi IRI-ja — ter . Posameznih parop'ovnih '*arc#a*n pod?etij nasproti *Ftn- spoaa3anima tudi tržaške go-4°*!ei krope, v kolikor je bita 4bijj) tuiH tržaška paropl ivna * tp;n *Tržaiki Lloyd* povezana % g(jilarc7°w», ki je v bistvu sa-k 6;iQ Cnek «/R7»-;'a. Kakor znano, s4cija a w36. izvršena reorgani-^Užf, itaHjanskih paroplovnih !Wco j ^ Okriljem aFinmareian, izleti S° ostaia samo štiri glavna *ti £,'®‘ «ffaha» v Genovi, «Trla-ef, /d» v Trstu, «Adriatica» t '°Prav in «Tirrenia» v Neapiiu. Pripade po mirovni po-^ban* r1 Lloyd» kot bivše >e te 7p ° drzauM0 podjetje — saj ifrig,Polasti’ večine delnic %a*9a Lloi/dan — STO-ju, Jle Jva italijanski tiik vprnla- dela ^Tržaškemu f... ? sfari zvezi z omenjen i- italijanskimi družbami ej zv^ttriotica in Tirrcnia). V »i m moramo takoj obžulorati, lici^^dnik odbo’ a mTržaške-t _ Forti v svoji zadnji novinarjem razčistil H njenem listu povojno delovanje omenjenih štirih velikih paroplovnih podjetij. Pisec ugotavlja, da so največ iniciative pokazali Genove-žani z družbo «Italia». (Oni so si tudi prilastili «Vulkanijo» in poskušal obnoviti zvezo Genova-Bombay-Kalku-ta in progo z Zapadnp Afriko, toda doslej ni še ničesar ukrenil za zveze na Jadranskem morju in s pristanišči onstran Sueškega prekopa. Te proge bi bile zelo pomembne: posebno glede na ponudbe Češkoslovaške, ki bi rada pošiljala svoje blago v Indijo in na Daljnji vzhod; prav tako bi bile važne zveze z Južno Alriko. Kakor znano, so bile leta 1936. po novi razde'itvi področij italijanskih paroplovnih družb vzete <•Tržaškemu Llogdvn ;n s tem Trstu proge z Levantom in dodeljene beneški družbi «Adriatica»-Giordano obžaluje, da ni «Adriatica:i> doslej ničesar storila za obnovo teh prog z Levantom, ker nima za to potrebnih ladij. Po vsem tem bi bila pot v Levant sprejela nepr,stransko razsodišče in sklepe Varnostnega sveta OZN. Holandski poslanik v VVashing-tonu Kkffens je na tiskovni konferenci dejal, da se Nizozemska v Indoneziji noče povrniti v čase kolonialnega sistema. Zel; si najti v Indonezijcih tovariše in ne hlapce. Vendar bo holandska vlada — tako nadaljuje Kleffens — priznala sedanjo indonezijsko vladio šele tedaj, ko se bo ta držala določb sklenjenih v dogovoru v Linggardjatl-ju, ki predvideva ustanovitev združenih indonezijskih držav. Kleffens zatrjuje, da sedanja vlada ne predstavlja volje indonezijskega ljudstva. Holandska vlada je izdala dekret, 3 katerim proglaša otoke Banka in Billiton, južno od Sumatre in otočje Riouw, južno od Singapurja, kot avtonomno ozemlje. Daily Tribune* poroča iz Ottawe, da je skupina bivših kanadskih vojakov, ki se je tekom zadnje vojne udeležila borb proti nacizmu na Holandskem, demonstrirala pred holandskem konzulatom v Montrealu. Voditelj demonstracije je izjavil, da je kanadska vlada dovolila holandski posojilo sto milijonov dolarjev za oborožitev čet proti Indoneziji. List «Montreal Star* piše, da so holandske čete, ki se borijo v Indoneziji, oborožene s kanadskim orožjem. Prav tako so kanadski oficirji vežbali holandske vojake, ki se sedaj bojujejo v Indoneziji.. Holandska vlada, tako zaključuje list, je opremila štiri holandske divizije s kanadskim orožjem, tank: in drugim vojnim materialom. Indonezijsko republikansko vojno poročilo naznanja, da so republikanske čete zopet zavzele Soeka-boemi, južno od Bandoenga, dalje so zavzele Tangerang, Serpong in Irgun javlja, da bo na vsako usmrtitev Zidov odgovorila s primernimi akcijami. Vprašanje židovskih izseljencev, ki se nočejo izkrcati z ladje «Exodus 1947», še ni rešeno in dela tako britanski kakor francoski vladi precejšnje skrb;. «Tržaškemu Lloydu» spet odprta. __________________ _____w ui Lloyd se mora kot tržaško podjetje j Tjimani zapadno od Batavije.” Na samo pogumno postaviti na lastne , Sumatri so indonezijske čete zavr- , -........................ n°9e ne glede na delovanje omenje- ] nile holandske čete v smeri proti 0s*ovni/i odnowx «Triaškc- n^1 ^a^1a^skih paroplovnih družb. Tebingrtingglju. Med nizozemskimi Fiumarcju, —u-------------------------------------------------------------------- Namestniki zunanj h miirstrov se sestanejo 1. oktobra Washington, 31. (USLS-AIS) — Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je danes potrdil, da so Združene države sprejele povabilo Velike Britanije za sestanek na-mestipkov štirih zunanjih mni-strov, ki ca j bi bil 1. oktobra v jo spomenico do 1. oktobra, Alba nija pa do 10. decembra. Praznik madžarskih delavcev Budimpešta, 31. (Tass) — Prvega avgusta bo stopil v veljavo zakon o triletnem načrtu- Odbor madžarskih s‘nd'katov je pozval tovam'ške odbore, naj gredo delavcem na roko pri slovesni proslavi tega dne. Poziv pravi, da se tovarne z navdušenjem pripravljajo na začetek načrtnega gospodarstva. Vsa država gleda z zaupanjem na delavce v tovarnah, rudn'kih. uradih in znanstvenih laboratorij h. Triletni načrt postavlja trdne gospodarske temelje za ljudsko demokracijo in za dvig življenjskega standarda. LAŽNE VESTI o kontrabandu med FLRJ in Italijo Rim,- 31. (Tanjug) — Jugoslovansko poslaništvo v Rimu poroča; Nekateri italijanski listi in neki ameriški list v Rimu so objavili alarmantne vesti o dozdevnem kon-trabandiranju proizvodov, kakor žita, vojaške opreme, motorjev, radijskih aparatov in drugega blaga, ki da se skrivaj pošiljajo v Jugoslavijo, kakor tudi o dozdevnem uvažanju v Italijo ponhrejenega denarja in o potovanju tajnega jugoslovanskega kurirja v Italijo. Vse te vesti so brez vsake podlage in so iz trte izvite ter predstavljajo oči-vidno klevete, ki imajo namen kaliti dobre odnose med obema državama. Pomanjkanje papirja v Franciji Pariz, 31. — Zaradi pomanjkanja papirja so izšli danes pariški časopisi samo na dveh straneh. Sted-njo s papirjem je uvedla vlada in bo trajala še ves avgust. Vlada javlja, da so n'‘osnovane vesti o njenem preosnovanju. V kratkem bo v Llonu kongres so-clal'stične stranke. Pariški tisk se bavt z B.umovlm pismom, ki ga je poslal predsedniku socialistične parlamentarne skupine. V tem pismu se Blum zavzema za nadaljevanje sedanje vladne koalicije ■n je proti enotni socialistični vladi- B um je mnenja, da je treba trenotno ohraniti odinole politično ravnovesje Ob prilik; odkritja upora proti republiki je prišlo na dan, da so imeli upornik; največjo zaslombo v francoski zasedbeni coni v Nemčiji. Poveljstvo francoske zasedbene cone je te dni izgnalo glavnega sindikalnega tajnika za to področje Jahana, češ da je razdeljeval letake, v katerih je zatrjeval, da je bila ravno francoska zasedbena cona tista, ki b; upornikom za zru-šenje republike dala na razpolago vojaške edinice. Režim v ZDA ovira za napredek Drač, 31. (ATA) — Ameriška novinarja Helena Simon in Robert Travis, ki se mudita še nekaj dni v Albaniji, sta si ogledala delo na mladinski progi. Travis je izjavil med drugim: «spričo materialnih pogojev v naši državi bi imeli mi možnost mnogo napraviti v tem smislu, na žalost pa socialni režim v ZDA ne dovoljuje takp velikega napredka, kakci' smo ga ugotovili v Albaniji. Kar vidimo pri vas, je ravno nasprotno od tega, kar hočejo prikazati klevete imperialistične reak-ije. V. domovini bomo poročali našemu ljudstvu, kaj smo videli v A'baniji». Britanske oblasti na Dunaju ovirajo svobodo tiska Dunaj, 28. (Tanjug) — Britanske zasedbene oblasti so ukinile za tri dni glasilo avstrijske komun.stične stranke «Wahrheit», ker je objavvo Tanjugovo poročilo ro procesa proti slovenskim belogardistom v Ljub’ja-ni ;n izpovedi ob‘ožencev, da je njihova skupina uživala britansko podporo. Britanske oblasti so tudi aretirale glavnega urednika VVrilija Scho.tza. Pokrajinski urad avstrijske KP je protestiral pri zavezniškem nadzorstvenem svetu zaradi omejevanja svobode tiska. Tudi francoske oblasti so iz istih vzrokov ukinile za tri dni komunistični list «Tiroler neue Zeitung*. De GauUe kandidira za fašističnega voditelia Pariz, 30. — De Gaullov govor tvori še vedno predmet pariškega tiska. Tako piše «Humanite», da se zdi, da hoče general De Gaulle zavzeti poveljstvo nove križarske vojne proti veliki stranki delovnega' ljudstva, ki je žrtvovala 75.000 članov v osvobodilni vojni. Poleg komunistične stranke je De Gaulle napadel tudi zavezniško državo-Sovjetsko zvezo. S tem je zatajil svoj podpis na pogodbi, ki ga je s to državo sklenil v imenu Francije. «Franc Tirf ur» piše, da je De Gaulle postavil t§ pot svojo kandidaturo za fašist.čnega voditelja. Postal je hujskač in se je zatekel k stari formuli, ki pravi «glej ga boljševika, to je naš sovražnik«. Ta taktika vodi do izročitve oblasti kapitalistom in de zasužnjenja ljudstva. Ameriško posojilo Nemčiji New York, 31. (Tass) — Dopisnik lista «P. M.» piše iz Washlngtona. da bodo ameriške privatne banke udeležene pri posojilu 19 milijonov dolarjev nemški tekstilni industriji. Dopisnik ugotavlja, da se nemška industrija razvija na enak način kakor po prvi svetovni vojni, in pripominja, da se ameriška zunanja politika vedno bolj oddaljuje od postdamskih sklepov. TOKIO. — Delavci petih velikih tiskam v Tokiu so začeli stavko, ker so delodajalci odklonili povišanje mezd. in domneva se. da je zaradi streljanja partizanskega težkega topništva nastal požar na postaji Partizani so napadli tudi druga mesta v Trakiji ter se spopadli z oddelk; vojske in orožništva na področju južno od Lamlje. Na zadnji seji Varnostnega sveta, kc se je sovjetski delega; poslužil veta prot; ameriški resoluciji, je ameriškj delegat Hershel Johnson ves iz sebe izjavil, da ne ve še, kaj mislijo podvzeti ZDA glede Grčije, da pa je jasno, da zadeva ne bo s tem zaključena. Johnson je odpotoval v VVashington p,, navodila. V ameriških političnih krogih pi .d-videvajo možnost, da bo skušala Amerika spraviti grško zadevo ponovno pred Varnostni svet ter ponovno obtožili Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. S tem b; hoteli prikazati, da je Sovjetska zveza tista, ki ovira sporazumno rešitev 'tega vprašanja, in ne oni. Proti tej ameriški «dip'.omat!čni strategiji« pa je mnogo ugovorov med državami, k; niso tako blizu zainteresirane v tem sporu. Pariški dopisnik moskovske «Pravde» piše, da posvečajo tamkajšnji novinarski k?hgi veliko pažnjo spremenjenemu zadržanju ameriškega tiska do grške vlade. Ameriški, konservativni listi, ki so do pred kratkim odobravali teroristično politiko v Grčiji, jo sedaj kritizirajo. Vzrok, temu tiči v tem, da se zunan a pol!tika ZDA le začenja ozirati na vedno večjo opozicijo ameriškega demokratičnega ljudstva prot; vojaški pomoči, ki jo vlada ZDA dak grški reakej’. Zaradi bližajočih se predsedniških volitev skušajo omiliti svojo odgovornost za politiko grške vlade. Hkrati pa so se ameriški predstavniki, ki vodijo vse akcije grške vlade, prepričali, da je ta zaradi svoje reakcionarne pdTtf.ke tako ob ugled, da je v interesu ZDA, postaviti na oblast nove ljudi, ki sicer niso še kompromitirani, k; pa j bi kljub temu z enako pohlevnostjo Lavajali ameriško politiko y Grčiji. na tri skupine, in sicer: prva skupina: Palestina, CSR, Francija, Avstrija in Švica; druga skupina: Madžarska, Jugoslavija, CSR, Avstrija in Trst; tretja skupina: Tret, CSR, Jugoslavija, Avstrija in Švica. Tržaški predstavniki so: Filipovič, Volčič in M;lič. Trgovinska pogajanja med FLRJ in Holandsko Beograd, 31. (Tanjug) — V Beograd je prispela mešana jugoslo-vansko-nizozemska trgovinska komisija, ki se pogaja za obnovo trgovinske pogodbe med obema državama. Zaposlenost v Bolgariji v industriji in stavbarstvu Sofija, 31. (Tanjug) — Minister za socialno politiko je sporočil, da je bilo letos 1. julija zaposlenih v industriji in v stavbarstvu v Bolgariji 174.643 delavcev. V primeru z junijem je število narastlo za 286, v primeru z lanskim letom pa za 40.500. Avstrijski mladinci na progi Samac-Sara evo Dunaj, 28. (Tanjug) — Z Dunaja je odpotovalo 20 članov Zveze avstrijske svobodne mladine, ki se bodo udeležili dela na mladinski progi Samac-Sarajevo, Nesreče v Franciji Pariz, 31. — Pri požaru v kaznilnici v Tourellesu so ugotovili, da je zgubilo življenje 22 oseb. Vzroki nesreče še niso znani. Danes je se je v Seno prevrnil avtobus. Bilo je pet mrtvih jn dvajset težko ranjenih. Šahovski turnir v Pragi Praga, 31. (Tanjug) — V okviru mladinskega festivala se je včeraj začel v Pragi mednarodni šahovski turnir. Sahisti so razdeljeni Opazovalci pri plebiscitu za Brigo in Tendo Haag, 31. (AFP) — Na zahtevo francoske vlade je predsednik mednarodnega sodišča določil 3 opazovalce, ki bodo prisostvovali plebiscitu za Brigo in Tendo. Plebiscit bo 6 mesecev potem, ko bo mirovna pogodba stopila v veljavo. »Nikdar več vojne in fašizma, nikdar več koncentracijskih taborišč !(( Varšava, 31. — Dne 3. avgusta se bo v Varšavi sestal kongres mednarodne zveze političnih internirancev. Kongresa se bo udeležilo IS držav. Poljski tisk razpravlja o sklepih Izvršnega odbora navedene mednarodne zveze. Glasilo socialistične stranke «Robotnik» poudarja, da predstavlja mednarodna zveza političnih internirancev glas vesti, ki govori v imenu miljonov žrtev na-cifašizma. Geslo zveze je: «Nik?nh „Va to- do se ohrani Co-h te, kat?30 Finmareia in tudi tj. c«io .ereffa poslovanje naj bi e tJ]0lnil0 z ustanovitvijo a hfihanJ inniec* (Finmeccanica t(,ranie ladjedelnic). Po b.Jf tmO!1 ,isfa namerava mini-% no ^vo ohraniti samo Fin>l S0 *Finmareja», to se St, i d(,re na) bi odslej samo hi^teaj °P!°vna podjetja, ne e"i9ce'. ,c ie udeležil tudi An- „Tres!e so se gore, rodila se je miš" IX. Glede točk, ki smo jih navedli, torej ni moglo biti nesoglasja; moralo je biti nekaj drugega, in sicer kaj? Nesoglasje obstoj; v funkcijah, ki naj bi jih izvrševal odbor velesil, ki mu je poverjeno urediti sodelovanje evropskih držav glede ameriška pomoči. Medtem ko je Sovjetska zveza predlagala, kakor smo videl'., nalogo koordinacije in sodelovanja, sta Velika Britanija in Frainc’ja predlagali, da bi moral imet; odbor velesil za nalogo vmešavanju skupine i-elesil za nadzorstvo gospodarskega življenja drugih evropskih držav; dl in končno — kot zadnja posledica — k političnemu vmešavanju v notranje zadeve tvrorr-skih držav, vmešavanju, katerega tragičen primer je Grčija, vmešavanju, ki ga je bila deležna tudi Italija, ko so bili na zahtevo dmerikanskih reakcionarjev iz vlade izključeni komunisti. Jasi:o je, da nobena država, k; hoče voditi zunanjo politiko izključno v svojem nacionalnem interčsu, ne more sprejeti nobene teh navedenih točk. (Po članku iz revije RinascftdJ ‘ VARŠAVA. — V okviru dogovora za izmenjavo dijakov bo prišlo v avgustu na Poljsko 25 jugoslovanskih dijakov, ki bodo odšli na Poljsko Primorje. ARGIROKASTRO. — Grška manjšina v Albaniji je obljubila, da bo prispevala z vsemi silami pri izvajanju državnih načrtov. To ljudstvo sedaj z navdušenjem, v polni enakopravnosti z albanskim ljudstvom, sodeluje z ljudsko oblastjo. ZAGREB. — Pri avtomobilski nesreči, ki se je zgodila 12 km od Virovitice, je umri namestnik vojaškega atašeja pri francoskem poslaništvu v Beogradu Jean Gero. VARŠAVA. — Ob tretji obletnici vstaje bodo danes v Varšavi razne svečanosti. BUKAREŠTA — Poslanci Na-cional-caranistične stranke so sklenili, da bodo prisostvovali sejam parlamenta kot predstavniki voliv-nih okrožij, ker je bila njihova stranka razpuščena. WASHINGTON. — Ameriška reprezentančna zbornica je sklenila, da bo poslala v Evropo komisijo, sestoječo iz 19 pcs ancev in senatorjev. Komisija bo imela nalogo preučevat; evropski gospodarski položaj ir. hkrat; gospodarski položaj ameriških zasedbenih con v Nemčiji in Avstriji. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 1. avgusta Fašizem v šoli Gonja proti slovenski šoli, ki jo ja sprožilo v zadnjem času nam nasprotno časopisje, je dokazala, da se italijanska šola še vedno ol odrekla onemu poslanstvu, ki ji ga je začrtal Mussolini. Sicer je v morju strupa, ki ga izlivajo šovinisti tu pa tam tudi kaka (raza o pravici Slovencev do šolstva. Vendar se iz vsega vidi, da bi nam ti gospodje, ki se jim toži po starih fašističnih čas h, privoščili kvečjemu kako osnovno šolo na Krasu in v Bregu, ker se v «zlato» dobo dučtjevega imperija pač ne moremo več vrniti. Slabo prikrit faš‘-stični duh plane na dan v trd tvi «Voce libera», da «se je slovenska šola uveljavila v nasprotju z italijansko šolo (n z jasnim namenom, potlačiti očitno italijanstvo Trsta.* Vredno je, da se ob tej frazi o nasprotju slovenske šole z ita-rjansko malo zam'.8l'mo. Na prvi pogled bi nepoučen človek sodil, da je slovenska šola ona, ki ima za cilj slaviziranje italijanskega ž.v-lja Trsta, da je v službi neke zavojevalne .deje. Kdor pa pozna današnjo in včerajšnjo stvarnost, ve, da si ni slovenska šola nikdar prisvajala takih nalog, V času pred prvo svetovno vojno je po p* .znanju Angela Vlvanteja (LUrrtdetitl-smo adriatico) slovenska šola ea-jezila poitalijančevanje, ki ga je tre* vsakih predsodkov vršila italijanska šola. V dobi med obema vojnama je bilo slovensko šolstvo uničeno in po izjavah vseh mogočih velikih jn malih stebrov fašizma je italijanska šola vrš la «pa-triotično* delo poitalijančevanja slovenske mladine, »Greh* obnovljenega slovenskega šolstva je le ta, da je to staro raznarodovalo funkcijo italijanskega šolstva On e-jilo, četudi ne popolnoma odpravilo. Vsem dobro m'slečim In poštf-nlm Je znano našo stališče, ki ga razlagamo in propagiramo vsepovsod: otroci slovenskih staršev naj obiskujejo slovensko šolo; pri otrocih iz mešanih zakonov dopuščamo obiskovanje slovenske alt italijanske šole po svobodni odločitvi zakoncev samih, medtem ko odločno odklanjamo, da bi otroci italijanskih staršev posečali slovenske šolo tn smo imeli že ponovno priliko, da smo pojasnjevali to svoje stal šče staršem Italijanom, ki so želeli vp'sati svoje otroke v slovensko šolo. Spričo tako dosledno poštenega stališča, ki ga vsekdar zagovarjamo, ostane očitek o nasprotovanju slovenske šole italijanski podlo obrekovanje. Slovenska šola ni v opoziciji italijanski, pač pa je v opoziciji — in to nas ni streh priznati — fašistični raznarodovalni funkciji italijanske šole. Ko se ho italijansko šolstvo dokončno id-reklo tej svoji ne baš kulturni nalogi, bo mogoče sožitje, bo mogeč« miren razvoj Italijanskega in slovenskega šolstva na naših tleh. Toda izgledl nas ne morejo navdajat: z optimizmom. Preveč Je še fašističnega duha v uč'teljskem zboru italijanskega šolstva; duha, ki se je zadnje tedne manifestiral v ča sopisn; kampanji in v mestnem svetu, kjer je svetniku prof. Scio-l'su, k; je sicer »kot demokrat In katolik daleč od tega, da bi odrekal Slovencem pouk v materinščini*, svobodni razvoj slovenskega šolstva na poti. Profesor Sc.olis sc boji, da bi Slovenci imeli v BTO-Ju skoro toliko srednjih šol kot Italijani, čeprav so Slovenci »skromna manJSVa*. Prav ta skrb j* narekovala profesorju Sciolisu, da je protestiral proti premestitvi slovenskega goriškega učiteljišča v Trst, ki ji sicer tudj mi nasprotujemo, a Iz povsem drugih razlogov. »Demokrat* Sclolls se pač ne more vživeti v to, da smo Slovenci popolnoma enakopravni dTŽavljanl STO-ja ne glede na to. da smo Ste-vTčno v manjšini. In iz te enakopravnosti sledi nujno, da sl bo slovenska narodna skupnost postavila one vrste srednjih šol. ki jih bo pokazala potreba, da zaživimo Slovenci STO-ja življenje Kulturno svobodnega naroda. Vsako drugeč-no gledanje ni niti demokratično niti katoliško. V nasprotju z vsemi demokratičnimi načeli Je mestni svet imenoval kom!s'jo svetnikov (v kateri Je tudi profesor Selo-lis), ki naj preuči problem slov n-skega šolstva .Ugotavljamo, da r.i-ma ta komisija sestoječa iz nam Ih Italijanov nobene moralne pravice preučevati in zavzemati kakršno kol; stališče v zadevah slovenskega šolstva. Gospod Sclolts in drugi njegovi tovariši sl bodo nesporno zaslužili naziv demokratov šele tedaj, ko bodo priznali, da je potrebna kom'*’Ja Slovencev, ki naj prouči slovensko šolsko problematiko. In ko se bodo razvili v take demokrate, tedaj tudi ne bo težko rešiti šolskega vprašanja STO-ja v soglasju In sporazumu med italijansko In slovensko šolsko komtsjo. Dotlej pa bomo prisiljeni boriti se proti šovinizmu in fašizmu, četudi se odeva v demokratični in katoliški plašč. TRŽAŠKI DNEVNIK Delavstvo se vedno odločneje bori za izboljšanje svojib življenjskih razmer Med delavstvom vlada veliko ne-razpoloženje zaradi življenjske negotovosti, ki jo povzročajo politič ni pustolovci in špekulantje. Zato je razumljivo zadržanje vsega demokratičnega prebivalstva do teh povzročiteljev nevzdržnih gospodarskih in političnih razmer pri nas. Največjo krivdo za stanje v naši pokrajini ;ma ZVU, ki ni pokazala nikdar dovolj razumevanja za potrebe najširših slojev delovnega ljudstva, ki živi od vsakdanjega trdega dela. Stalna brezbrižnost začasne uprave v pogledu razvoja tukajšnjih gospodarskih in političnih razmer je ulivala pogum vsem reakcionarjem, ki s svojimi intrigami pospešujejo neslgurnost in ovirajo normalizacijo našega Javnega in gospodarskega življenja. Borba za vsakdanji kruh je trda. Delovno ljudstvo se tega zelo dobro zaveda. Zato Je opažati med delavstvom gibanje, katerega namen Je izvoievatl mezdna izboljšanja. Delavstvo pivovarne Dreher se Je zaradi tega sprlo z ravnateljstvom in stavka. Delavstvu pri ACEGAT u je končno uspelo sporazumeti se z vodstvom podjetja. Sporazumel! so se za predujem 8000 lir na bodeča mezdpa povišanja. Delavstvo grafične in kartonažne stroke »e je tudi sporazumelo z delodajalci. Seveda tudi tu n! Šlo vse gladko. Spor so morali predložiti uradu za delo in šele s pomočjo tega urada so pogajanja dokončno zaključili. Od vseh sedanjih mezdnih sporov pa je najzanimivejši in najbolj poučen spor med ZVU ln delavstvom pokrajinskih, občinskih ln drugih lavnih ustanov. Predvsem ni conski svet, ki Je le posvetovalni organ ZVU-ve pri-stojen zato, da bi vodil pogajanja s predstavniki delavstva. O zahtevah, ki Jih Je OOSS predložil ZVU meseca maroa, bi že zdavnaj lahko razpravljali ln tudi menda že zdavnaj uredili mezdno vprašanje. Z zadevo pa bi se morala zanimati ZVU sama brez posebnih posrednikov. Predstavniki delavstva so pač vse ukrenili, kar Je bilo potrebno, da se mezdno vprašanja pravočasno reši. ZVU pa Je to vprašanje zanemarila ln izzvala med delavstvom ogorčenje. Prišlo je do stavke. Krivda ZVU Je jasna. Toda začasna uprava je šla v svojem nedemokratičnem ukrepanju še dalje. Proglasila Je stavko za neznkon to. Kot veren opreda ZVU-ve je dr. Pa-lutan za račun ln v imenu začasne uprave javil ta nedemokratični ukrep po radiu. Delavstvu se osporava možnost borbe za njegove pravice. Nekateri politični špekulantje hočejo iz tega zopet kovati dobiček. Hotel’ b' pošiljati posebne opazovalce, ali morda celo komisije, ki naj b' se prepričale o stanju ln ureditvi mezd delavstva pokrajinskih, občinskih ln Javnih ustanov celo. v Italiji. Prav dobro vemo, da Je naše življenje težko, in če je v Italiji lažje in udobnejše, se mi zaradi tega ne bomo imeli prav nič bolje. TukJjš-nje delovno ljudstvo mora živeti v draginji in v težkih življenjskih razmerah, ki Jih povzroča gospodarsko mrtvilo v naši pokrajini. Drugi bodo zopet hoteli prigovarjati, češ da bi bila ureditev mezdnega vprašanja delavstva omenjenih ustanov prehuda obremenitev pokrajinskega proračuna. Vsota približno 37 mlllonov več na leto res ne pomeni mnogo za današnje gospodarsko stanje, zlasti zaradi devalvacije vrednosti lire. V tej zvezi se moramo nehote spomniti na velikopotezno razsi-pavanje denarja pri uradu za javna dela. Finančni odsek pri ZVU-vi bilo lahko nabavil potrebne vsote že samo s tem, da bi bolj vestno vodil nadzorstvo nad izdatki. Delavstvo se je naveličalo slepo, mišljenja in nedemokratičnega upravljanja. 21vljenj*ke razm-re same ga silijo v borbo, od katere ne bo mogel odnehati, dokler se ne ustvarijo vsaj znosni življenjski pogoji. Uprava pivarne Dreher ni hotela izpolniti določila mezdne pogodbe. Zaradi tega so delavci stopili v stavko. Ko je hotela delegacija delavcev urediti zadevo z ravnateljem, je ta ni hotel sprejeti. Ce bi delavci dalj časa stavkali, bi se v pivovarni pokvarilo blago v vrednosti okoli 200 milijonov. Zaradi tega so posredovali zastopniki s‘ndikatov, ki so se dolgo časa razgovarjali z ravnateljstvom p'tovarne. Zastopniki slndkatov so toliko vplivali na delavce, da je neka skupina, ki je bilo potrebna za najnujnejša dela, pričela z delom-Včeraj so se nadaijeva i razgovor! za novo mezdno pogodbo z zvezo industrijcev. Ugodna mezdna pogodba za grafike V sredo so se zaključili V uradu za delo razgovori z Zvezo industrij-cev o novi mezdni pogodb, za grafike in delavce v kartonaži. Sporazumeli so se tako, da se tem poviša plača z veljavnostjo od 1. julija za 50% na plačo meseca oktobra 1946. poleg tega dobijo še 6% začasnega dodatka. — V prihodnji številki Delavske enotnosti bo objavljena celotna mezdna pogodba. Stavka v pivovarni Dr,b.r| SveČCHlCl OlVOllteV obnovljene čistilnice »Aguiia .// Kakor smo že včeraj najavili, je ravnateljstvu niti daleč ni prišlo bila danes ob pol enajstih svečana otvoritev obnovljene čistilnice A-quila v 2aljah, Ob prisotnosti vsega delavstva, uradništva, uprave čstjlnice, polk. Carnesa, polk. Gardnerja in Bikerstetha so odk-i* li spominsko ploščo v spomin osemnajstim padlim borcem, ki so lali življenje za svobodo in ki so bili v čistilnici zaposleni, in sicer: Marij Apollonio, Manfred Azzarita, Angel Barut, Salvo Bdrud, Josip Bertoochi, Just Donetta, Germanij Gerlanc, Daniel Kocjančič, Stojan Kuret, Renato Michellaszi, Pregaro Olivi), Karlo Sigmund, Manj Sla-veo, Alojz Smodlak, Karel Smodlak, Srečko Zgur, Avguštin Žafran in Friderik Žerjal. Prisotni so bili tudi sorodniki padlih tovarišev. Pri tem smo opazili, da ob priliki odkritja ni bilo prav nobenega gevo-ra, kar pa se nam po drugi strani zd‘; zelo razumljivo, kajti — kakor smo izvedeli — je ploščo postavilo ravnateljstvo čistilnice, ki ni na noben način hotelo plošče same okrasiti s simbolom, ki predstavlja bratstvo vseh narodov sveta, za kar so padli tovarišj dali svoje življenje, a da sploh ne govorimo o tem, da KOLEDAR Petek, 1. avgusta Vezi sv. Petra, Veran Sonce vzhaja ob 5.45, za^h&P ob 20.33. Dolžina dneva Jutri 2- avgusta Porc;unkula, Bojan ¥ 13 A SALVORE Delavska kolonija. Po dogovoru med okrajnimi ljudskimi oblastmi v Bujah in prosvetnim krožkom ACEGAT-a iz Trsta, se Je v Sal-vore ustanovila kolonija za tržaške delavce, kamor bodo lahko prihajali v izimenah ln se obenem posluževali obednic tamkajšnjih gostiln. Za časa fašističnega režima so se teh vti ln gostišč za letoviščarje posluževali le bogatini, trgiovc! m veleposestniki. Prav Je, da se danes na tem tako prijaznem obrežju in v hladnem borovem gozdičku lahko odpočijejo in razvedrijo delavci iz tržaških tovarn po mesecih težkega in napornega dela. Mladinski sestanek. Mladina našega kraja Je na sestanku, ki se je vršil 25. t. m„ pretresala sedanji politični položaj in naloge, ki Jih mora dnevno reševati. V zvezi s tem je tovariš Riosa poudaril, da ima danes mladina vse pravice ln dolžnost, da se udeležuje političnega življenja ln tako pomaga reševati važne ln pereče probleme. V diskusiji je več mladincev govorilo o raznih gospodarskih vprašanjih, posebno o izboljšanju in povečanju ribolova. Ob zaključku so mladinci izrazili željo, da bi se taki sestanki vršili pogosteje, ker bi tako lahko bolj aktivno sodelovali pri reševanju važnih gospodarskih vprašanj njihovega kraja. Otvoritev Doma dela in igre v St. Petru na Krasu V nedeljo, 27. julija so Sentpe-trčanl v velikem številu prisostvovali slavnostni otvoritvi Doma dela in igre, dnevnega zavetišča za male otroke, prvega na Primorskem. žena Prvi tabor sežanskega okraja Odhod mladinske brigade Vojke Šmuc v Šamar-Sarajevo Davi Je odpotovala na progo 6a-mač-Sarajevo tretja tržaško mladinska brigada Vojke Smuc, ki bo zamenjala brigado Fratelli Petrac-co, katera je bila proglašena na progil za udarno. Nabava drv ln oglja I* Jugoslavije Poročevalski urad JK javlja: Na osnovi pogodbe za dabavo 10.300 ton drv in oglja, ki sta ja pred n« davnim sklenila tržaška občina In UIVOD, Je bila izročena prva dobava 160 ton oglja. Sporazum pri ACEGAT-u Med zastopniki delavcev in upravo ACEGAT-a Je bil v sredo skle njen sporazum, po katerem bodo isplačall nameščencem po 8000 lir kot ptedujem na bodoče pov.šk* plače. Ta predujem so delavci zahtevali že od 15. Julija tn ni v ni-kaki zvezi s trinajsto plačo In morebitnimi drugimi zahtevki pose meznikov. Tudi ta primer nam prikazuje, kako delodajalci zavlačujejo do zadnjega, preden ugodijo prav.čn.m delavskim zahtevam. Krasno poletno vrem« je privabilo v nedeljo v Matavua vehno število ljudi s Krasa, Istre in Brkinov. Zene iz Sežane, Kubeda, Kcmna, Divače, Črnega Kala itd, ro dale nedeljskemu taboru tisti ton domačega veselja, ki Je izraz vsa h primorskih manifestacij. Matavun že dolgo časa ni videl v svoji sredi toliko ljudi. Zelem obronki tja do Skoc’janske jame .n še dalje, so bili prenapolnjeni vesela družbe. Ni manjkalo iskrenega humorja in veselih pesmi. Zjutraj Je bil ogled znamenite Skocijanske jame, katere prirodna lepota bo ostala vsem v nepozabnem spominu. V popoldanskih urah se je pričela kulturna prireditev, pri kateri so sodelovali razni pevski zbori in druge kulturne skup'ne. Kulturni program je otvorlla tov. Kristan Milka, tajnica okrajnega odbora ASIZZ. Nato je govorila tov. Ivanka, predsednica okrajnega odbora OF, ki je v jasnih besedah orisala pomen tega prvega množlčt.ega zborovanja žena sežanskega okraja. Naglasila je važno vlogo, kj jo mora odigrati naša žena pri 'zvajanju petletnega plara v tej prvi fazi obnov« naše domovine, Za nekaterimi drugimi govorniki, Je povzel besedo še zastopnik jugoslovanske armade, ki ga Je ljudstvo burno pozdrav*lo. Sledil« so pevske točke ,kjer so se odlikoval; predvsetn mešani pevski zbor is Dutovelj ter moški pevski zbor iz Hrpelj-Kozine. Dobr so bili tudi zbori is Divače, Kubeda in Lokve. Višek priganja pa so žele naš? žene iz Kubeda. Izvajal« so »m-bolično sliko »Vstajenje Istre*. Folklorna skupina teh žena je pr.ka-rala 25-letno borbo proti foš stičnemu osvajalcu. Ta sl’ka je Živo prikazala dolgoletno trpljenje istrskega ljudstva in končno osvoboditev ter združitev tega dela Istre s Titovo Jugoslavijo. Program je vseboval še mnogo drugih manjših kulturnih točk. med katerimi naj omenimo »Ruski balet* ter »Kraško kolo*. Po kultuiriem programu J« sledilo ljudako rajanja. so otroci v zboru prepevali delavske pesmi. Otroci so se potem postavili v vrste in skupaj odšli v Dom pristaniških delavcev, kjer so jih izročili staršem. Marsikateri izmed otrok je dejal, da mu Je Žal, ker Je bil na počitnicah samo tri tedne; saj je bilo tako lepo! Sinoči malo pred 21. uro so pripeljali s kamioni in avtobusi okrog 200 otrok, ki so letovali v Šempetru pri Gorici in v Petrovem brdu. Pred Domom pristaniških delavcev so že od pol osmih čakale matere nanje, in ko so kamioni res prispeli, ni bilo pozdravljanja in vzklikanja ne konca jae kraja. Starši so bili vsi srečni, ko so videli, kako zagoreli in okroglih lic so se vrnili otroci. »Kako je bilo lopo!* je dajala mala deklica; več ni mogla. Pač pa so povedale njene svetle oči, da hoče Iti drugo leto zopet tja gori med brate Slovence. Danes ob 6. uri je odpotovalo 150 otrok na počitniške kolonije v Skrilje in Vrhpolje, da se tam naužijejo vipavskega zraka ln sadja. Jutri ob 6. uri bodo odpotovali drugi v Petrovo brdo in v Tolmin ter ob 8.30 z ladjo v Portorož. Vsega skupaj odide Jutri v kolonije okrog 300 otrok. Poročali smo že o namenu te ustanove ter o podporah in prispevkih, ki so jih naklonila razna podjetja, sindikati in'organizacije. Da je bilo delo v tako kratkem času ln ob napovedanem roku izvršeno, se moramo zahvaliti pripravljalnemu odboru, zlasti pa učiteljici tovarišici Žnidaršičevi za njeno požrtvovalnost. Tovarišica bo upraviteljica doma. Šolsko poslopje je bilo okrašeno z zastavami in cvetjem, na pročelju pa se je blestel napis: DOm igre in dela. V otvoritvenem govoru je predsednik pripravljalnega odbora tov. Stanjko poudaril važrčst ;n pomen te ustanove. Tovarišica Žnidaršičeva je obširno govorila o življenju, ki ga bedo imeli otroci v domu. Nato Je govoril odposlanec ministrstva tov. Vrtačnik, ki Je med drugim dejal, naj bo ta DCm mejnik nove vzgoje. Šolski nadzornik tov. Trošt pa je apeliral na prebivalstvo, naj tudi v prihodnost; nudi. tej vzgojni ustanovi vso svojo pomoč. Po govorih so nastopili gojenci Tomšičevega doma z deklamacijami ln pevskimi točkami. Na harmoniko F« je igral komaj 6-letni Jadran Hreščak. Po tej otvoritveni slavnosti pa so udeleženci, predvsem matere, obiskal prostore Doma igre ln dela. V pritličju Je spalnica s posteljami In umivalnico. V prvem nadstropju je kuhinja, obednica";n igralnica z mafmi mizicami in stolčki..Vse je lično, čisto ;n okusno ter nap-avi vtis domačnosti. Upamo, da bo prebivalstvo spoznalo veliko korist Doma igre ln dela in sodelovalo pri njegovem razvoju. Iz vrst sindikatov, podružn'c in raznih podjetij so ustanovili patronat. ki bo oskrboval ln gmotno podpiral ta dom. NOVA VAS PRI KOPRU Kapeljava elektrike. V pretekli timi nam je bilo hudo brez luči. Burja je večkrat pihala s tako silo, da smo bili prisiljeni opravljati ro. tranja dela v popolni temi, kar nam je takoj pogasila karbidovke in petrolejke, če smo jih pokazali izpod strehe. Ze takrat smo s-? ra sestankih razgovarjali, kako bi pri' šli do take luči, ki Jo burja ne more ugasniti. Kot ljudje, ki besede takoj spremenijo v dejanja, »mo s! v trimesečnem tekmovanju stavili nalogo, napeljati elektriko vas. Pretekli teden smo pričeli kopanjem Jam za postavitev drogov. Delo napreduje zelo hitro, tako da že postavljamo drogove. Na peljava, ki se pričenja v Padni, bo dolga približno 1 in pol kilometra. Upamo, da bo že 15. avgusta zasvetila v *vasi električna luč. Pripomniti moramo, da se mladina zelo pridno udeležuje udarniškega dela. Vsako nedeljo popravlja cesto in čist! vas. Nekaj mladincev pa se z velikim navdušenjem pripravlja na odhod na mladinsko progo. ST. PETER NA KRASU Zatadi nedelavnosti dosedanjega prosvetnega sveta in splošnega prosvetnega mrtvila smo m odločili, da bomo prosvetni svet pre-osnovaU, kar smo tudi storili. Izr volili smo nov prosvetni odbor s predsfdnikom tov. Završnikom. Prepričani smo, da bo novi odbor sposoben vključiti Sentpcterčane v kultumo-prosvetno delo. na um, da bi besedilo na plošči moralo biti dvojezično, kajti na prvj pogled je jasno, da so biii padli tovariši po večini Slovenci, čeprav so imena na plošči izpisana v popačeni poitalijančeni obliki, t’sti obliki torej, katere oni nikoli niso priznali »n za katere odstranitev ao se tudi borili. Antifašistična mladina je položila na spominsko ploščo svoj venec v znak priznanja padlim borcem. Izvedeli »mo, da bo delavstvo samo postavilo nov spomenik, ki bo urejen tako, kakor bi si ga želeli padli tovariši sami. Nato je vsa skupina odšla na mesto, kjer je bila postavljena spominska plošča tovarišem Lizza, Romano in Dolli, ki so izgubili življenje pri točnem izvrševanju svoje dolžnosti ob priliki napada zavezniških letal. Vse objekt« čistilnice je delavstvo okrasilo z rdečimi zastavami. Gostje so pregledali vse naprave, a na kraju je vodstvo čistilnice priredilo vsem delavcem io nameščencem slavnostno kosilo, po katerem je tistim, ki so v službi podjetja že preko 10 let, razdelilo spominske kolajne. V pogovoru z delavci smo se prepričali, da Je o-gromna večina delavstva z bližnjih okol'ških vasi: 2avelj, Doli-ne, Ricmanj, Boljunca, Boršta, Škofij, Plavi j itd. Seveda na medaljah kljub temu piše samo po italijansko: »Dieci anni con Aqui-!a, 15. I. 1947». Čistilnico »o tor«j zgradil« po večini slovenske delavske roke in jo sedaj tudi popravile — pa vseeno njihovi žulj; in njihov znoj ni zaslužil ne plošče in ne spomina v svojem materinem jeziku. Nič čudnega: pravijo, da so baje sam gospod ravnatelj č!stikv'ce — podpredsednik Lege Nazionale. Spominski dnevi 1914: je Nemčija napovedala Rusiji vojno. 1943: so bile v Ljubljani velike demonstracije za izpustitev političnih jetnikov. Demonstracije je organizirala OF. Marsikdo šele ob lastni senci spozna, da nekje luč gori. CENE NA ŽIVILSKEM TRG® GORICA 31. julija r>ne SivUa Dvojezičnost v Barkovliah Zavezniki »o uvedli dvojezičnost tudi v Barkovljah. Toda ta dvojezičnost Je popolnoma svojevrstna, kakor mnogi njihovi ukrepi. Vzdolž obale ob Mlramarski cesti so postavili napisne table, ki prepovedujejo kopanje izven kopališč. Zdrav razum bi svetoval, da bi bile pisane te table v Barkovljah, ki so v veliki večini slovenske, predvsem v slovenskem ln italijanskem jeziku. Naši začasni oblastniki pa »o to dejstvo popolnoma pozabili in so napravili table v angleščini in v ita lijanščinl. Druga pošiljka ZDA •podpor tujini* prispela v Trst V tržaškem pristanišču raztovarjajo ladjo »Rutgers Vietory», ki je dospela 25. julija s tovorom 8.500 ton žita. MLADINA KUPUJ SVOJ LIST «GLAS MLADIH*! Izplačila delavcem, ki so pogozdovali Gozdni odsek ZVU bo izplačal delavcem, ki so pogozdovali letošnjo pomlad, zaostanke, ki jim pripadajo, v sledečem redu: L avgusta ob 9. uri I. odsek imenovan «Re-dipuglla* (Al Cacciatore) v Redl-pulji. 9. avgusta ob 9- uri H. odsek imenoan «Selz» v Tržiču (Delavska zbornica). 6. avgusta ob 9. ur; III. odsek Imenovan «Rocca», Tržič (Delavske zbornica). Osmega 9. uri m. odsek Imenovan «RCc-ca», Tržič (Delavska zbornica). 8. avgusta IV. odsek imenovan «TaVo-linis, Tržič (Delavska zbornica). 2. avgusta ob 9. url V. odsek imenovan «Sv.Ivan», Devin-Nabrežina v Nabrežini; za Sv. Ivan pri Devinu l. avgusta ob 14. uri. 2. avgusta ob 9. uri za Sv. Križ, ob 14. uri za Prosek. To velja za VI. odsek imenovan «Sv. Krlž-Prcsek». 5. avgusta v Trstu (ul. Pindemčnte 9) ob 9. url, za Opčine (Vatta) 6. avgusta ob 9. uri. Velja za VII. odsek imenovan «Opč!na-okolica». V Kon*0-velu 7. avgusta ob 14. url za VIII. odsek Imenovan «KOntovel». IX. odsek imenovan «Opčlna-Bane» v Trstu (ul. Pindemonte 9). 4. avgusta ob 15. uri; Opčine (Vatta) 6. avgusta ob 14. uri. X. odsek imenovan Trebče 3. avgusta ob 9. uri v Trebčah; 4. avgusta ob 9. uri v Trstu (ul. Pindemonte 9). XI. in XH. odsek imenovana «Bazzon» in »Razklani hr.'b» v Trstu 7. avgusta ob 9. uri; v Bazovici 8. avgusta ob 9- uri; Lonjer 9. avgusta ob 9. uri; Boršt 9. avgusta cb 15. url. C- A, T. V soboto, 2. avgusta izlet v avtobusom k jezeru Misurina (Tre Cime di Lavaredo). Naslednji dan v Trentsko dolino. Vpisovanja v uh Conti 11. Krompir . • . Solata . • • . ' Grah ......... Bučke......... Jedilna pesa Kumarice Čebula (bela) Stročji fižol . Sveži fižol Radič ..... Paradižniki Melancane Špinača . . , . Paprika . . .. Zelena (šelln) Ohrovt . . . . Breskve , . ■ Hruške . . . . Jabolka . . . . Slive ...... Grozdje . . . Pomaranče . • Limon« . . . Melone .... Lubenice . . . Jajca (kom.) 20-22 40-60 85 8-15 28 8-15 25 70-85 70-90 55-110 14 28 45 30-45 42 44 16-28 28-45 2C 20-28 48-50 30-33 30-36 66-90 120 18-24 40 16-22 38 100-11° 110-13° 26 40 «0 52-60 60 56 30-4! 42-60 34 30-42 65-72 260 110-12° 38 40 33-36 Enotni sindikati Mešani sindikat. Pazniki vseh ustanov so vabljeni na splošen sestanek, ki se bo vršil danes ob 10, predpoldne in ob 20. uri v ul. Du-ca d'Aosta 12. Sestanek je važen, udeležite se ga vsi. Športni krožek Strojnih tovarn sporoča, da bo na športnem prostoru rrs^povega krožka vsako sredo in petek ples. Nove cene vžigalic Ker »o se v Italiji vžigalice podražile, veljajo v coni Asi. avgustom sledeče cene: voščenke (ce* 1 rini) 15 lir, švedske vžigalice 7 Ur, 1 ploščate vžigalice male 5 lir, velike 7 lir, kuhinjske vžigalice 8 lir. Prodajalci bodo imeli 6% od prodajne cene. Cbtni zbor Pon*13*® Sinoči je bil v prostorih športne zveze v ul. Conti -u., zbor športnega društva 1 . w«o na katerem je bilo vin,- podtalno delo Italijanskih ^ atov. Obširnejše poročilo bom« javiliv jutrišnji številki. - Rojstva, »mrtl ln P°roW^ Dne 31. julija se je rodilo 1"'jk umrlo Je 14 ljudi, poroki P* bili 2. , rv»c ^ CIVILNE POROKE: trg0« leksander Hyams in uradni gia Riccobene, električar Heinz in šivilja Redenta v“ ^ UMRLI so: 57-letna M^THiorloc cuzzi, 57-letna Katarina roj. Calicrotti, 72-letnl « ^ Dambrosi, 41-letni Mario L ji-40-!etna Marija Zollia roj- poletna Annamaria Mardes.cn ,i, bissuttt, 33-letni Silvano v ^ 61-letna Alojzija Biccher "Vpt* 31-letni Guerrino Moluzz, Nikolaj Bonmarco, 45-!«tnt r . jj-detti, 70-letni Angelo Socra letna Ida Vidali in 75-letm * čišek Štolfa. DNEVNA KRONIKA Draga služkinja Preteklo, nedeljo je 35-ietna Valentič Ana iz Vlžinade, k; stanuje na Trojanovem nabrežju, najela neko dekle, da bi ji pomagalo pri delu. V torek popoldne pa Je opazila, da Je nekdo odnesel iz njenega spalnega voza zlato zapestnico, uro in nekaj drobnih predmetov v vrednosti nad 40.000 lir. Obenem Je izg nila tudi najeta pomočnica. Va-lentičeva ne ve za njeno ime, pač pa Ji je znano, da je dekle staro 22 let, majhne postave, temnopolta, črnih oči in las. Okradena sumi, da Je dekle odneslo njene dragocenosti ln si tako kar samo vzelo plačo za dva dni dela. Grofa ao okradli Grof Bruner Murati Jožef, ki stanuje na Šalita di Gretta 40, Je šel pretekli teden v Rim. V petek je na povratku na progi Rim Florenca za kratek čas zapustil svoj prostor v oddelku prvega razreda Ko se je vrnil, ni več našel kovče-ga s svojimi osebnimi stvarmi. Grof ima 50.000 Ur škode in Je tatvino javil policiji. gofer z dvakratno smolo Prejšnji dan okrog 1 ure je policija ustavila 33-letnega šoferja Dig anpletra Julija iz ul. Gambtnl 5, ker je prenaglo vozil avto. Ko je prvi policist zapisoval njegove osebne podatke, Je drugi opazil, da ima avto 2 zavezniški gumi. Ker šofer ni imel dovoljenja za te gume, so ga poleg glObe še zaprli, da bi dognali, od koga Je dobil zavezniške gume. Gredbenl material je kradel Policija Je aretirala Salvatora Rossija, 35-letnega zidarja iz Milj, ki stanuje v ul. D’Annunzo 49. Dolžijo ga. da je večkrat kradel na sedežu mlljsklh ladjedelnic v Trstu v ul. San N!col6 12. Cene uvolenega blaga ie rastejo V zadnjih dveh mesecih Je lira zaznamovala precejšen porast na-pram nekaterim tujim valutan. Ta, ko zahtevajo na tako zvanem s o-bodnem ergu 635 lir za dolar, dočim je bilo treba plačati še pred dvema mesecema po 840 lir. Švicarski frank, ki Je bil prej 250, stane sedaj 170 lir. Kljub temu pa so šle cene za proizvode, ki Jih dobimo iz teh dežel med tem časom navzgor in stane n. pr- mleko v škatlah, ali pa švicarski sir še enkrat toliko, kakor pa pred nekaj meseci. Res pravi pregovor, kdor več ima, več hoče, toda temu naraščanju cen bi bil© treba napraviti konec. FIZKUL1URA Kolesarska dirka po Krasu v sDomin Bruna QuaiattJa Otroci se vračalo s počitnic Okrog 480 malih Tržačanov se je včeraj vrnilo k svojim mamicam, ki so Jih željno ln nekatere tudi malo v skrbeh, pričakovale. Okrog 11.30 dopoldne se je pripeljalo iz počltnišk« kolonije v Portorožu 230 otrok. Ko l« parnjk pristajal. V nedeljo priredi Tržaška kolesarska zveza kolesarsko dirko po Krasu v spomin Bruna Qua:attij*i. Tekmovalci bodo morali trikrat prevoziti naslednjo pot: start izpito kavarne Fabris - Kamnolomi Bazovica - Sežana • Tomaj - Dutovlje - Veliki Repen - Opčine • Kamnolomi. Cilj bo na Opčinah. Proga bo dolga približno 116 km. Prijave sprejema kolesarski odsek ZDTV. Tekmovalci naj se zberejo pr'd ka varno Fabris ob 7. uri zjutraj, start pa bo ob 8. uri. Ker bo v nedeljo zopet nastopil Kuret Karel v odličnem zdravstvenem stanju, bo med njim, Kettejem In Stefilongom 9 1-vom potekala glavna borba za prvo mesto. Seveda pa Jim lahko zmešajo štren« odlični kolesarski tekmovalci Pekijarič, Soelč Rudi, Sosič Frne8t, Stefllor.go Bruno ln ostal. Vsekakor bo to ena izmed kolesar sklh dirk, v kateri bodo naši naj boljši kolesarski tekmovalci vložili vs« svoje zuanje, vzdržljivost in borbenost za dosego čim boljšega mesta. Objave ZDTV Nogometni odsek. Na podlag! sodniških poročil »o bile verificirane sledeče tekme: pokrajinsko prvenstvo: Milje-Torpedo 1:0; Rudar Koper 7:0; Gradlška-Krmin 7:2; Vatovčev pokal: Skedenj-Prlmorjc D 1:1: Col-Prlmorje D 6:3; Monte bello B-Veena 2:0; Rojan-OMMSA 1:0; Greta-Tiskarji 3:1; Skorklja Acegat 0:0. Kolesarski odsek. Tržaški kolesarski zvezi je bilo odobreno, da orgamzira kolesarsko dirko po Krasu v spomin Bruna Quaiattija. Sodniški zbor bodo sestavljali Sledeči tovariši: .Glerean Jurij. Rigutti Gvido, Stefllongo Bruno. Direktivnl svet Je nagradil moralnega zmago- valca nedeljske kolesarske dirke Nina Udoviča Pekijariča s spominsko medaljo. Sah. Nocoj ob 19. uri bo v prostorih tiskarskega kulturnega krožka v ul. Trento 2 sestanek vseh ljubiteljev šaha. Kvalifikacijska lestvica pokrajinskega prvenstva Gasilni 81 22 4 5 69 31 48 81 19 9 3 68 23 47 30 21 4 5 85 39 46 31 12 10 9 40 31 34 31 14 5 10 55 36 33 31 13 7 11 44 48 33 31 12 8 11 42 45 32 31 11 9 11 48 67 31 31 13 4 14 61 60 30 31 9 12 10 56 59 30 31 11 4 16 40 57 26 31 12 31 9 31 11 30 10 31 4 Kadilski spo v petek, 1. avgusta TRST II red' Pevski zbor iz Dornberga priredi v nedeljo, 3. avgusta ob 18. uri v Lokvi pri Divači velik pevski koncert Na sporedu je 23 pesmi. Planinski izlet na Mangart Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo, 3. avgusta izlet na Mangart Odhod iz Trsta ob 4. zjutraj. Pot vodi skozi Gorico in Bovec na Predli. Pojasnila in vpisovanja v trgovini Višini, ul. Roma 15 in čevljarni Pirc, ul. Settefontane 3. Tečaji za popravne izpite Dijaška matica In Roditeljski svet sporočala, da bodo pričeli tečaji za popravne izpite iz slovenščine, latinščine, italijanščine, matematike in angleščine za L, II. in III. razred gimnazije v ponedeljek, 4. avgusta ob 10. uri dopoldne v prostorih prosvetnega društva rVoj-ka S muc* na Skorklji (Vi colo O-spedaU Mih tare t). Pridejo na j vsi, ki so se prijavili za tečaj. 11.30. Lahka glasba. 12 °°;' ^ svet 12,10. Reproducirana Oil* 12.45. Napoved časa i» Prf 13.00. Vaški kvintet 13-Mj jj# glasba. 13.45. Pevski dufArst'-1' Pestra glasba. 14.15. Gc»Pj' ,,e{e(' starih narodov. 14.28. Cltahj nega sporeda. 17.30. S*1, 18.00. Operetna glasba. 1°. .„1»» venski trubadur. 18-45. rapsodija — Ravel. 19.00- koI1ičh* malega Nonnlja, 19.15. S.rn ,n pc glasba. 19.45. Napoved časa ■ ročlla. 20.00. Dunajski valeto-Dekliška oddaja. 20.45. ■8 ^ solisti. 21.00. Zbor Sv. Ja^jT vodstvom Vlada Švare. 21- • pf-linsk! koncert Jelke ° ,prei'0> klavirju Marjan iz Ljubljane). 22.00. 22.30. Pestra glasba. 23.00- K-ke. 23.15. Napoved časa in Pr for 23.30. Cltanje sporeda. nočna glasba. KlNOPREPSTAOČjl ROSSETTI. 16.30: vek »e je vrnil*, C. B» in V. Priče. »i»r Skedenj Rudar Izola Torpedo Koper Monte bello Tov. strojev Gradiška Ronke Gorica Milje Pulj Tržič Krmin , Piran FD Partlzan-FD Tolmin 4:2 (1:2) V nedeljo, 27 Ju"]\ t. 1. je bila na mirenskem nogometnem .grišču odigrana kval:fikac.;ska nogom. tna tekma za vstop v 6-ovemko llgo med nogometnima enajstoricama 2 17 41 58 26 7 15 51 61 25 3 17 41 58 25 3 17 51 66 23 1 26 13 62 9 FD Partizanom iz BUJ ln FD TOl mlnom iz Tolmina-Takoj po začetnem znaku sodnika Je pričelo tolminsko moštvo silnimi napadi tn nevarno ogrožalo vrata Partizana. 2e v prvih dveh minutah so Tolminci dosegli dva kornerja, ki ju pa niso znali izrabiti. Igra je postajala vedno lepša kajti obe enajstorici sta dali vse iz sebe ter z lepimi kombinacijami prehajali iz enega polja na drugo V 86.’ prvega polčasa so Tolminc po hitri kombinaciji zabili prvi gol 5' kasneje pa povišal rezultat na 2:0. Ze dve minuti nato je sodnik prisodil v korist Partizana enajstmetrovko, ki Jo Je Silič * neubranljivim strelom realiziral ln tako znižal rezultat na 2:1. V drugem polčasu pa Je prihaja la vedno bolj do 'zraza odlična kondicija igralcev Partizana, ki so svoje neizkušene nasprotnike s hitro igro popolnoma zmedli, Ze v 7.’ Je Tribušon z ostrim strelom Izenačil, 3' zatem pa je ist; igralec povedel svoje moštvo v vodstvo. Enajstorica Partizana pa z rezulta-om še ni bila zadovoljna in ga Je ] hotela na vsak način povišati. Kar ji je res uspelo v 25.' po Tribušonu. ki Je bil najnevarnejši napadalec Partizana. Zveza bivših političnih preganjancev v Nabrežini V Nabrežini se ustanavlja Zveza bivših političnih preganjancev za ves okraj. Vsa potrebna pojasnila prejmete pri okrajnem odboru SI-AU-je. — Pripravljalni odbor. Razdelitev evidenčnih tablic Urad za avtomobile pri prefekturi sporoča, da j« dospela nova količina evidenčnih tablic za avtomobile. Na razpolago so naslednje evidenčne tablice: Avtomobili in tovorni avtomobili od št. 15475 do 173000 TS. Motocikli in tovorni motocikli od 3493 do 4200 TS. Prikolioe od 764 do 850 TS. Interesenti lahko tabtete takoj dvi gnejo v omenjenem uradu soba 75. Bovški planinci — v nedeljo na Kanin! Planinsko društvo ,z Plužne pr! redi v soboto, 2. t. m. popoldne izlet na Kanin. Na to priliko opozarja vse planince in člane bovške ga okraja icv Jih vabi na skupen izlet. V koči na Kan'nu bo preskrbljeno za izvrstno pijačo in za veselo planinsko zabavo z godbo. .4. , . » . .WW. 1)00* V FENICE. 16.30: »Smrtno ELjP stvo», D’.ck Powel ln *v- ,1? FILODRAMMATICO, 0■ V' pad v plamenih*. G. Br* Havilland in Rains- tvriu ITALIA. 16.00: «Jutri Paulette Goddard in R. , 0gl IMPERO. 16.00: »Duše ^ dalom*, J. Benett in T. r VLALE. 16.00: »Srebrn* ‘J!^v — - R. Rlchardson, ščino»> * magimui, , men:*' ODEON. 16.00: »Pripado* n