Leto IV.
Štev. 29.
ifoc
Brije" trikrat na m"e s e c,
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. - Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. W Brivca dol^j v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Puljft^Nahrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
,,Brivčevo pročelje".
(Harmonizoval V—v Ziiplaški).
Teremtetč vže gre naprej, Da s »helebardo« vseka kej, A »lulo« je pozabil zad, — Hiteč za njim tud' Nemec rad.
Saj »rajliar« bi rad sunit ga, Dfl, vredna tega sta oba, A časa ni iz »brivuice« Domov hiteč s koprivnice.
Obraz je nj'ma ves posnet, O jej! kako ju peče spet, Ker možko gre na dan Slovan, Taljanček pa na stolee djan.
Hej »IJrivec« ! Nuj usmilit se Ubogo »laško revišče« : Saj vidiš, da mu »Menelik« Postavil stalni je mejnik. —
o
oo
Burke slavnih ZaMžam
(Narodno blago ; priredil Silvester.)
XXV.
Tista nesrečna zima, o kateri smo slišali v zadnjem odstavku in katera je umnim Zabrdžanom nasipala toliko snega, da niso mogli lesa spraviti domu, skalila jim je vso veselje ter jih spravila v neizmerno zadrego. In kako pa tudi ne, ko je bila potreba tako velika, spomlad pa že pred durmi.
sliti ni upal, kajti kaj taoega storili niso Zabrdžani do sedaj še nikedar in izraza spravljanje lesa iu pa sneg bila sta si v zvezi, kakor oba konca okrogle klobase.
Toda v velikih potrebah in budili silah je imel občinski odbor sveto pravico ovreči vsakdanje običaje in navade. Na to pravico opiral se je tudi v tem slučaju, ko je začel premišljevati, kako bi se bruna dala tudi v top tem letnem času spraviti domu.
Kraj, kjer je ležal posekan in obte-san les, bil je vrh strmega hriba. Zbrana komisija pri kobaca na lice mesta iu ker je imel župan kakor predsednik prvo besedo, skuha zbranim možakom sledečo pametno, katero hočem koj toplo in brez spremene povedati :
»Vsako stvar, katera se ne more iz lastne volje gibati in katero hočemo kam drugam spraviti, moramo na dotično mesto vleči. Tudi z našim lesom je tako. Da ga spravimo v dolino, treba ga bo tja vleči. Ker pa je hrib precej strm, znala bi bruna tu in tam svojeglavim postati iu nam delati preglavice. Da sc to prepreči, mislim si celo stvar tako: dva vlečeta naprej, dva pa nekoliko slabeje nazaj. Tako bode vsako drevo na obeh koncih v naši oblasti in mi smo kmalu rešeni vse nadloge!« — Komisija se strme spogleda in prikima rekoč : »Ta je pametna ! Le tuk» in nič drugače mi mogoče !«
Kako se je delo vršilo, ne bodem popisoval, kajti če drugim ljudem ne — pa Zabrdžanom šla je vsaka neumnost izpod rok (ker so bili ravno Zabrdžani.) Pa ko
se pripravljajo ravno zadnje bruno privezati, spodleti jim in se samo po toči v dolino. »Aha!« zasliši se' jednoglasno iz ust okolo stoječih korenjakov in že je vsak vedel, kako bi se delo bilo na najpripros-tejši način dalo opraviti.
Ker pa nisem še nikoli lagal, nočem še tudi zdaj ne, ako povem, da so Zabrdžani zavlekli vsa bruna nazaj v hrib, ter jih potem po novem načinu, katerega jih je narava sama naučila, spustili zopet v dolino.
Avstrijski minister pri krojaču.
Dr. Clarv krojaški mojster: Dragi kolega Witek, za vas je ta frak prevelik, kak zgledate v njem ! No, pa le potrpite, kedo bo zdaj rezal in krajšal, dolgo vendar ne boste v njem. — Tudi vam boter Korbre ne pristoji, rokavi so pretesni, hlače kratke in ozke. Samo ne vem ali se Vam bode mogoče gibati v tej opravi. Potrpite, tako ne boste dolgo v njej ! Zdaj grem pogledat kako izgledajo drugi kolegi v novi ministerski tiajdi. —
Samogovor grofa Goessa.
»Ako ne križajo računi, pridem tudi jaz na vrsto. Upal sem, da bodo že takrat kaj, pa ni šlo! Mi ministerski kandi-datje pridemo po vrsti najprej tisti nesrečni Badeni iz Galicije, potem Thun iz Češke, Gauča ne upoštevam, ker on ima dobrega strisa; zdaj je prišel na vrsto Štajerski Clarv in potem sem jaz — gotov . . . No. no, grozdje le urno sezdrcvaj«. —
Trubadur.
V nekem gledališču so pe.li »Trubadurja«. Primadoua Sidonija Ksautipovič je proizvajala nalogo grofice Leonore; prvi ljubljenec Zivko Kičfirič pa trubadurja Maurica. Ker pa sta se ta dva stebra Talijo*) prav prisrčno sovražila, zato se ni čuditi, ako se je opera zvršila drugače, kakor je menil pisatelj. V konečnem prizoru se je pogovor med Leonoro in Mau-i icom glasil tako - le :
Maline« : Kaj ? Koga zro mi oči v temoti ?
(Poluglasno: Ali. ti si, pijana gos!) Leonom: -laz sem, Maurico, moj Mau-rico! (Poluglasno: Molči že enkrat pobalin !)
>1. : Ob Leonora!,... Srečo neskončno so meni naklonila nebesa v življenja zadnji uri (da vem, kaka tica si) ! Ij. ; Umrl ne bodeš, rešitev prinašam!
(Obriši se, potem steguj jezile!) M.: Rešitev? (Nesi jo onemu branjevcu edinemu tvojemu čestilcu.) Je-li možno ? Govori! (piješ rum ali konjak)! L«: Zdaj z Bogom ! In brez muditve od-' bajaj (tja, kjer želi vrag lahko noč) !... M.: Ne pojdeš z mano ? (vsak večer izpi-ješ najmanj tri čašice alkohola in praviš : Tikratuo je božanstvo!) L. : Ostati moram (in zreti tvoj opičin obraz).
M.: Ostati? (Pri četrti čašici : Štiri kolesa
so pri vozu!) L.: Ah, hiti (in plačaj perici svoj dolg)! .M.: Ne! (Pri peti čašici: Pet prstov jc na roki!)
Ij.: Ce mudiš se je življenje —(meni najtežje breme !) M.: Ga zaničujem (kakor tebe)! L.: Pojdi ! Hiti (se solit)! M.: Ne! (Pri šesti čašici: Šest knjig daje
družba sv. Mohora !) L.: Ah življenje... (je grozno grenko v
družbi takih kreatur!) M.: Ga zaničujem!... Toda — glej v oči mi Leonora! Kdo ti je porok.... (dasi v svoji pijanosti ne zlomiš vratu)? O
Bog, molčiš? Pregrozna slutnja!.....
Moj tekmovalec! Razumem, razumen !... (Pri sedmi čašici : Sedem dni je v tednu !)
Varala, ali, to srce si goreče, Sreč ljubo, srce zvesto! L.: Dolžiš me krivo! (Potepuh, ne pripravljaj me do skrajnosti!) .11.: Ti, ki sem ljubil te vedno srčno! (Na, figo, pijanka !)
L.: Kako li možno, da tako ti misel vsklije ? Srce mi zvesto le za tč, zate bije! (Krvavo se boš kosal, rovtar !) II. : Nezvesta ! (Ko jih vdušiš sedem, potem pa več ne šteješ, temveč vlivaš vse, kakor vodo!)
L.: O proč od todi, če ne zgubljen si, Rešitev kmalu prepozna bo ! O slušaj me, jaz ljubim te Tako zvesto, tako srčno ! (Tu imaš, kar iščeš! — To izgovo-rivši, mu je prislonila par gorkih, da je omahnil čez oprsje odra in padel med iz-nenadene gledalce.)
Vsled nepričakovano - tragičnega dogodka so spustili zagrinjalo. Občinstvo je jokalo od — smehu.
A. Z. Brezimensky.
Uganjke.
oo o
Iskrice.
Dati jo pravičnejši, nego pa vzeti pravi neki stari pregovor, seveda z ozirom | na zaušnice.
Boljši je, da me požre strast, nego pa tiger.
Malovrednež je vsaki oni, ki se šteje poštenjaka.
Zamorka celo	v največji zadregi ne zardi. —
Ni čudno, da	jo luna bleda, saj vendar prelumpa cele	noči po ulicah.
Marsikdo obesi vso na klin, samo ne pravo — samega sebe.
Kedor misli končati svoje življenje v vodi, naj to ne poskuša v jesenskem času, kajti lahko dobi poleg smrti tudi nahod
Tele vleči, kolikor hočeš, vedno ostane živina.
Neumnež poseduje srečo — neumen biti. —
Čudno, da se ravno barva nedolžnosti da tolikokrat oprati.
Mnogo ljudij ne najde sreče usled tega, ker jo iščejo tam, kjer je ni.
Ljubezen je spravila že veliko ljudi, v grob, še mnogo, nuiogo več pa na svet,
,.Anton".
Spisal P e p č e. (Dalje.)
Koga »Brivec« najrajši brije? Cikorjaše, želodarje in kalabreže. Zakaj ne sme škof Strk v Piran? Zato, ker je avstrijski dostojanstvenik. In zakaj je bil Garibaldi tam s takim slavjem sprejet? Zato, ker je italijanski general. Ivojim učiteljem se »najbolje« godi t j Goriškim.
Kaj tržaškemu magistratu najbolj smrdi.
Vse, kar po slovenskem diši. Koji general je brez armade! : Garibaldi. Zakaj vlada »volku« in njegovemu levičarskemu krdelu ustreza ? Zato, ker vč, da se jej ni treba bati nerede ovac (desnice). V kojem jeziku govore nektere tržaške Slovenke, če so same med seboj ? : V laškem. Zakaj naši »povži« tako radi »k vijolicam« slinijo?
Zato, ker imajo poslednje vabljivo roso. ; Kdo si prisvaja »povžev« kuplet:
»Temu treba se privadit'!« ? : »Dobro« znani H. Vogrič, organfet »in spe«!
: Kdaj dekleta najbolj goreče in zvesto
ljubijo ? : Ko stare postajajo. Kdaj zgubi možki svobodo in kdaj jo ženska vdobi? : Na dan poroke. : Kaj je udovec?
: Udovec je človek, ki je prestal svojo kazen.
: Česa je poln vsak zakon, če jc tiuii
dober? : Pokore.
: Kaj je zakonsko življenje. : Križev pot, po kojem jih najmanj
pride v obljubljeno deželo. : Kaj je žeuitev in kaj žena? : Zenitov je grob ljubezni in žena kril — nanj.
: Zakaj je podobno zakonsko življen pravdi ?
: Zato ker je v obeli jedna stranka
v cd 110 neza do v olj na. : V čemu najde nesrečni soprog in nesrečni, zaljubljenec tolažbe? : V vi n u.
: In v čemu stara devica ? : V črni k a v i.
A.: Kdaj se dekle najraje zaljubi ?
1>.: Ko jej začnejo zobje ometi in liea veneti.
A.: Cesa se ženske najbolj boje! *
li.: Večnega devištva.
A.: Komu dekle najraje pravi, da je nesrečno da bi rado umrlo ?
I>.: Fantu, ki za njo 110 mara.
A.: Kojo »lopo« lastnost imajo stare device ?
It.: Obirati in ogovarjati bližnje.
A.: Zakaj ljubijo gospiee »šport« z razglednicami ?
Ii.: Zato, ker je ta »šport« dobra reklama.
A.: Kdaj postaja dekle nervozno ?
1». : Če fanta, ki jej zelo ugaja — In obleke, ki krasna se ji zdi Takoj, -— kakor si želi, ne vdobi !
A.: Kdaj se ne smo hvaliti življenje !
I>.: Prod poroko.
o
00
Lenki.
(O volitvah.)
Jon Buli (Englež)
zlatalačni šel je v Bure iskat zlato »runo«. Ali bi veljalo, ko bi holandski kmetje mesto »runa« (zlato ovnovo kožo) ponudili Angležem mačji meh. — Vse je mogoče!
Aleksander Topovic
je v javni seji v Belemgradu izrekel, da velja več Milanov prst ko cela Rusija.
No, ako so Srbi res tega mnenja potem bi znal isti prst še marsikomu pokazati vrata kjer so beligrajske »kasemate«. »Kakor glava tako telo«.
m
Minister Clary
je rekel češkim in slovanskim poslancem, da nemško opozicijo ni smatrati tako resno : v to
so mu dokaz letošnjo »lojalne manevre!« O tem bi najbolje vedel povedati feleajkmeister Beek, ki je trgal v Beljaku nemške »frankfurtarice« raz poslopij.
prizeksal, da si Ti mene preveč hudo sodil. Kaj so neki tiste hišne in kuharce, katere si Ti na mojo zmešano spraho opomnil, šmrklje, kje sem že jaz vse bla, k so komaj znale do pet štet, le nikar naj si preveč ne ajnpildajo, da jih božja štrafanga ne zadene. Seer pa, drag »Brivc«, ne smeš človeka tako slabo soditi, kakor si Ti mene sodil, saj veš, da kdor sodi, bo sojen. Jaz sem tiste besede zapisala pri najboljši malengi, ker vem, da tud druge moje kolegi nje tko govore. Scer sem pa jaz poštena slovenska dekle, čeprov pri tajcarjih pedčnam. Scer pa za volj tega tala volje ne bod raven hud, jaz sem T' le povedala, ker si Ti tisto bemerkengo zapisal. Scer pa no, mir in sprava, saj znaš da je med Slovenci ni nikjer.
Zdaj sem že v Jblan. Prav težko m je blo, k sva se s Eranceljnom ločila, h o tla sem mu en »puserle« dat, pa ni pustil, ker prava ljubezen je v srcu ne v ustih, kakor je dejal. Rekel mi je, da mi bo pisal v Jblano. Pa do zdaj še nisem nobenega brifa od njega dobila, morbit ima že drugo šoeko. No če se je prav norca delal, naj se le, sej pravijo, da noro je že narjen, samo kape še nima, on seje pri men že najedel, jaz se pa nisem pri njem še nikol. Seer pa že tud nek lomber sovdat brez štern po men špega, ne glili zavbor tant, pa vseglih šikoven, da se mu ne more glih nič reči. Pa tud en kanalček je zasadil svoje divje nemške oči v me in dejal svojemu komaratu: »Ti is feš!« Boš ti kumara pravil, de sem jest fest. če sem, sem za slovenskega fanta, pa ne za tebe, butalo nemško trotasto. V dinst sem per enmu zelo velikmu in visokimi gospodu, k mu pravjo »rešpehtar«. Zato pa tud odgovori na ta le antres: »Polonca, re-špektarjeva kuharca v Iblan pošta rošo-tante«. No, pa brez zamere, pa adijo, pa kistihont
Tvoja
Polonca
reSpehtarjeva kuharca.
Judje so v Transvalu napravili »izraelski korp«, da bodo na Englože in Transvalce streljali oziroma iste po judovski navadi »skubili«.
if
Kaj bi neki ž njim počela — Ko bi res ti dal — sreč? Saj še meni sitnost dela, Ker sem bolj 11111 vajen že.
Ti imaš ga za igračo, Tedaj raje ga ne dam Za nobeno tvojo plačo : Srce narodno imam.
Lepa res si mi, Slovenka, Bujne rasti, kodrih las: Pusti vsaj en čas me Lenki, I)a p rej de »volitve čas« !
V~v. Zaplaški.
Avstrijske vlade
igrajo se Slovani »slepo miš« ali po laško bi bolje rekli : tira — mola — kar Vam eden da, Vam drugi zopet vzame. — V bogi Koerber je naprej podpisal verord-nungo o jezikovnih navedbah, a danes, mora sam ■ brisati in uničiti svoj podpis.— No naredbe so veljale samo za ('ehe a za nas ne !
Zdaj so gospodje vendar že prišli do spoznanja in med te štejemo tudi Čehe da je za avstrijski mir bolje, ako se raztegnejo enake naredbe oziroma zakon za vse avstrijske narode. In ravno ta je edino prava pot do miru.
o
00
o o
Ministerski predsednik Clary
jo prevzel tudi kmetijski »briftošl«. On bode torej sejal ozimino, ali jo bo tudi žel. Radovedni smo res, kdo bodo tisti kosci.
Jezična Polonca.
Marperk. sept. l!S!l!>.
Drag Brivc ! Zavolj Tvoje bemerkenge k zadnjemu mojemu pismu se m je tolk fržmagal, da j sem Ti kar za večne čase sovraštvo prisegla. Ker smo pa kristjan, ne sme naša jeza tolk dolg cajta gvčrat (trajat), do sobico za božjo gnado zaide, zato sem tudi jaz Teb odpustila. Še moj Eraneelj se je
V tem taboru je Avstrija!!
(Grofu Claryju v album).
Slovenec
Poljak



■'M

/f
/
r - •
Bog nad Vašo zvezo vrli bratje! Le tesneje v kolo mi stopite svatje, Krepko le pesti stisnite: Domovino, narod nam otmitel!
Iz romana
„Duh in vitez Zelnoglav".
»Ha!« je vskliknil vitez Zelnoglav, videvši grozno prikazen, ki se je pripeljala na biciklu iz temnega gojzda. »Ha! Kaj iščeš tu ?« je vskliknil še enkrat, poteg-nivši pipec iz nožnice. Natihoma je bil namreč prisegel, prodati svoje življenje, kolikor mogoče drago: najnižje po 17 kr. meter.
Duh, ki je bil brez glave in vsled krokanja nekoliko hripav, je pokazal z me-zincom desne noge proti grajskim razvalinam in dejal zamolklim glasom : »Tu v gradu, v najglobokejšem hramu, je zakopan zaklad. Denar se nahaja v velikem bakrenem kotlu, katerega čuva stara goska, ki čita Cankarjeve Vinjete. Odpelji se takoj z železnico na mesto in kopiji, kopiji, kopiji!« To izgovorivši, mu je ponudil kupico hrvatske slivovice in odrdral nazaj v mračni gojzd.
Mesec je visel na nebu privezan z leskovo trto ; stari vaški zvonik je godrnjal »eno« v svojo sivo brado; vitez Zelnoglav pa se je odpeljal z brzovlakom v hram svojih pradedov.
Dospevši tja, se je poklonil službujoči goski, jej poljubil nožico in započel kopati jamo. Po polurnem delu je veselo vskliknil in prevlekel na dan kotel, v katerem so se nahajali novci in bliščeči vinarji.
Sedaj je bil srečen.... ne, ne.... V njegovem srcu se je vzbudil pohlep. To naj deli »sam seboj?« Ne, nikdar! Zopet je potegnil svoj pipec ter si zadal nekoliko ran, pri tem, ko si je z levico branil svojih napadalcev. Konečno se je prijel za vrat in vrgel v kot, ko mu je desnica ravno hotela zasaditi pipec med rebra.
Po preteku pol ure je zopet zbral vse svoje moči, pograbil svoje napadalce in kotel, vse skup vlekel na dvorišče in za-nioljivo vrgel na — kup gnoja.
A. Z. Brezimensky.
»Goriška Carjola« je danes rešila iz monta zaplenjeno samokolnico. — Zdaj bo zopet vozila pesek in malto v
blaženo deželo sardelonov. — £
\V o 1 f je ali bode voljen predsednikom, ne ve se še ali v državnem zboru — ali vsenemškim želodarjem. —-
oo o
Tuji gospod.
Neka kavarna v Gradcu je bila okolo 5. uro na večer že skoraj vsa prazna. Samo v »sobici špilaveev« so tarokirali trije gospodje, dva trgovca in mlad doktorček vsega zdravilstva. Leta je bil ravno pred par dnevi postal nezvest svoji zaročenki. Ves hudomušen je kaj ostro zabavljal in streljal šaljive pušice na naslov nesrečne deklice. —
Postrežnik stopi k mlademu doktorju : »Nekdo bi želel z vami govoriti«. Zdravnik: »Kedo je?« Postrežnik: »Tuj gospod.« — Zdravnik: »Naj pride sam sem.« Postrežnik odstopi. Tujec: »Gospod ta in ta«... — Zdravnik: »Sem jaz«. —Tujec: »Bi želel z vami govoriti«. — »kakor s zdravnikom — Tujec :» Ne !« — Tujec se imenuje, zdravnik obledi. Imel je pred seboj v Pragi bivajočega brata svoje za-ročnice. Nakoraži se in reče: »Le povejte mi tukaj kar imate zmenoj«. — Tujec: »Vam bo neprijetno«. Zdravnik: »Nič ne de, le na dan!« — Tujec mu na to zasmoli prav gorko zaušnico, ter se nagne: »To sem vam imel povedati!« —
Izvrsten zdravnik.
Bil je nekdaj zdravnik dober, Pisal se je doktor Zober, Svetu mnogo jo koristil: Bolenikov ga je čistil ! Imel je otrok obilo, Zato vse je govorilo: Stare iz sveta ozdravlja,
Mlade pa na svet nam spravlja.
*
Priščica.
Ako bi dandanes nevošfjivost gorela, nepotrebovali bi nobenih drv, premoga, elektrike, šote in drugih gorljivih reči j. ^
Opravičba.
Dijak, ki je bil bolan, je prinesel v šolo sledečo opravičbo: N. N. ni mogel v šolo zaradi tiganja.
Profesor: Toraj ste se trgali?!
Novi hribolazci.
Učitelj: Kako se pravi ljudem, ki lazijo po gorskih hrbtih.
Učenec: Bolhe!
Metuljček.
Priletel na cvet je drobni Mlad metuljček srebro-kril, Rahlo je objemal cvetko, In med srkal ž nje in pil.
Ko pa vzel ji vso sladkost je. •le poletel tja naprej — Cvetka prva zdaj umira, On pa srka spet tam, glej! —
Bohun.
£
\/
Cebetova pesem.
V Celov'e sem bil, v Celov'e sem bil
Na tej veliki gasi, Nič nisem jedel, nič ne pil,
Sem taval krog počasi; Le rauch tabak in čiktabak
Je bila moja »špiža«. Začel sem kljuke »pucati« (prosjačit)
In Paternošter nucati : Sedaj 'mam kruha dosti
Da proč ga mečem v bost!.
Zapisal: V—v Zaplaški.
B. : Zakaj hite delati električni tramvaj do Skednja ?
Zato, da pridejo kolikor mogoče hitro vsi škedenjski osli rigat v Trst, ko bi prišel še enkrat Garibakli!

B.: Kaj niso govorili da prenesejo vojašnico iz mesta ?
Z. : Seveda! Ali sedaj še ne dokler je ta polk tu !
B. : Zakaj pa ne?
Z. : Imajo ga preveč radi, ker je ta polk — domač!
X
B.: Zakaj pa ne zagrade prehoda skozi Volti di Chiozza?
Z. : Zato ker potem ne bi imeli tre-dentarji pravega zbirališča za prirejanje — demonstracij !
o o o
A.:	Zakaj imajo v mestu otroci kratke hlače?
Dopisi.
Iz Mokronajzarske občine. (Ž u p a 11
i 11 njegova inteligenc a.) Bila je lopa noč, ko je imelo »Bralno društvo« veselico. Dvanajsta ura se jo bližala, kar se vzdigne pred gostilno »pri lipi« velik brit m in šum. Zleteli smo gledat, kaj da je.
Pripeljal je bil polvp- tajnik župana in policaja, da izženeta ude »bralnega društva«. Korajžo so ti trije gospodje vže prej pred po gostilnib kupili in čakali na »Sperrstunde«.
Ko so neki gospodje župana vprašali, zakaj da ravno v to gostilno hodi gledat, jeli zaprta ob postavno določeni uri, odgovoril je: Tajnik me je navedel!
Kdo pa je ta tajnik ? Po domače mu pravijo tudi krokodil. Ta gospod je velik gospod. Podpisuje so menda tudi na občinskih spisih, kot župan
Nikar.
Za sedaj dovolj.
Ko gospod župan, ki so jako izobraženi mož, niso mogli spraviti udov »bralnega društva« domov, ampak le pred hišo, so zadnji konec njih lepega telesa proti pred gostilno stoječim gospem in gospodom, vzdignili suknjo, malo se pripognili ter nas podražili: »Pište me vsi skupaj v uho!«
Na to se je seveda začelo ploskanje, ker se nam je ta šaljivi prizor bolj dopa-del kot pa »Pihalnik«. Gospod urednik, za sedaj sem vam malo opisal kako inteligentnega župana imamo.
Drugikrat pa še nekaj več o »krokodilu«. Pozdrav!
Iz Lonjerja. (resnična). — Po novi postavi ima financa prepričati se vsaki mesec, koliko govedi ima eden ali drugi. Tako je prišel te dni finančni stražnik k nekemu okoličanu na Lonjersko eesto. Sto-pivši v hišo dobi samo gospodinjo doma. »Koliko imate goved? — »Dve kravi in enga vola« mu reče gospodinja. »Morem pogledat«. — »Le pojte za mano« pravi ona in peljala gaje v hlev. Stopi vsi noter vsklikne: »Lažnjivka, zakaj ste mi lagala, jaz vidim tri krave«. — »Ne gospod tretji je vol«. - - »Kaj sem slep, ali ne vidim, da ima vime«. — »Gospod oprostite, še enkrat vam rečem, da je vol, ako ne verujete primite za vime, morda bo dalo vam mleka«. Mož se približa volu ter ga pošlatu je, a ta ne bodi len — ga tako ne-dclikatno brcne od sebe, da je menda kar bežal iz hleva. —
Podkopitom.
Jf
Odbor društv a »Kolo« nam javlja da ta društvo priredi v nedeljo dno 10 decembra t. 1. koncert v redutni dvorani »Politeama Rossetti«. Isti odbor opozarja vse sodelujoče čkne društva, naj rodno zahajajo k vajam ter naj glodajo da pridobe društvu tudi novih moči.
Letigrami.
Iz vojnega polja v južni Afriki.
Pondeljek o polnoči so Engleži pognali v beg 30.000 holandskih komarjev; prvi so prelivali mesto krvi samo v odo, ki se jim je cedila raz čela. —
Torek popoludne je engležki polk prostovoljcev polovil vse sovražne mačko, katere jim niso hotele več miši loviti. Engleži mislijo vse postaviti pred vojni sod.
V sredo pred večerjo sta palec in kazalec z engleškim nohtom poslala na uni svet no ve se koliko burskili bolh.
Trenotek pred četrtkom je sovražnik prosil vse domače Ksantipe za mir. —
Ravno danes. Engležkim poveljnikom se je sanjalo, da so Buree ugnali v kozji rog in vse transvalske rudokope naložili na voz in peljali na Engležko.
113. m. nad Čatežem. Sedaj, ko je povž povža zmagal in braveo bralca nad-krilj.ije, govoril bo odslej Gorenjec: udova, ne več vdola, in mesti v eerkel bo hodil v cerkev. Toraj krstno ime Speva mu še ostane. Naše dolenjske »leveree« pa bodo postale prave »veverice«.
o
oo
Ali je res?
Spoštovani gospod urednik !
V	številki 2(5. dne 20. septempra t. 1. Vašega cenjenega lista ..Brivec" je bil priobčen članek pod naslovom: Slovenski hrast rodi laški želod. Ker je vsebina tega članka popoiuoma neresnična, zahtevam v smislu S- 1!'. tiskovnega zakona sledeči popravek :
Res je da sem peljala svojega sina v nemško šolo. ker žaiibog v Trstu slovenskih šol nimamo.
Xi res pa da nas je učitelj vprašal kaj je moj sin, da sem mu na to odgovorila: ..Tatjan, šior maestro, no že vero Pepili".
In popolnoma iz trte zvito je, da mi je neka navzoča gospa rekla, da izdajam otroka za italjana, in da sem ji odgovorila nato : Koša mai, šemo a Tarjeste, že tutto Taljan !
Res pa je da smo slovenske rodovine in si nikoli nismo želeli menjati svoje ,.narodnosti".
V	Trstu, 7 oktobra 1890.
Hrast Uršula.
V vagonu.
Prvi kmet: Slišal sem, da so v Švici že
ženske zagovornice. Drugi kmet: To ni nič posebnega, saj pri nas tudi s kobilami vozimo.
I. VIČIČ, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste.
Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
ooooooooooooooo
Prijatelj, ako želiš kupiti
„BRI¥0 A",
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja : LOVRENC U', nasproti kavarne Fabris K KRSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Poute della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
.,	na ('orsia Stadion blizo Leitenburga.
Moliu grande pri uhodu mestu. vrta. Via Nuova in Molin piceolo. „	ulica Barriera vecchia v hiši ka-
varne Harmonia, TOBAKA RIS'A Grego na voglu via del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Krta pri sv. Jakobi.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
n	pred cerkvi Sv. Antona starega.
,,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Cainpo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti. „	nasproti tiskarne „Edinosti" ulica
delle Poste. v G.spa GASPERSIC, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljah.
V	Gorici : TOBAKARNA Josip Sclnvarz, šolske ulice.
En. Jellersich. Nunske ulice blizo
cerkve.
V	Ljubljani :
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAR, Sv. Jakoba trg štv. 8. „ SEŠAREK, Seienbergove ulice štv. 3(1, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosp. JOSIP MAČEK, Glavni trg. ..' IVAN VRHOVEO, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4.
V	Kranju :
FLORI J AN, bukvama.
V Celju: TOBAKARNA v ..Narodnem domu".
V	Kamniku :
V Pulju :
TOBAKARNA BracciafogH ulica Carrara št. 40
Na postajah južne železnice : Nabrežina in Zidanmost.
Na postaji drž. žel. v Trstu.
ooooooooooooooo
Miroflilnica (Jroierija) B. Poniž
v Gorici Tržna ulica v poslopju okroz. sodišča
1\> zinernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28 "TN2
Trgovina z najboljšim niaiiifaituriiiiii blagom,
1 'dobiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-
derei naj novejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah. Udobivajo se dežniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se mozke obleke po meri.
I zorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto.
Za muogobrojen obisk priporoča se udano
T). Zadnik
Trst. Via Nuova š.ev. 28.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? Ga imam. - Imate družino? — Dve hčerki. Ali ste zavaroval, doni in svoje otroke ? —• sTCicm še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. pri v. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje. Družba ima 5.250 000
'/j\\ i )Z. k ii pitala.
Varstvena zaloga jc znašala 31. deo. 18!Ki. 66 milijonov 174.000 gld. Asikuracije so znašale: 1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 459.000 gld.
yooooooooooooom
„Nlavisclies Eclio" izhaja 1.. 10. in '20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Sclnventner po 14 nvč.
8BT Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez tega lista.
OOOOCODOOOOOOOOOOOCXXXXXX)COCXX5
Kerior daruje novci«' za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino i/ laških in nemških kmiipelj. 000cxxxx30000»0000000000000c000
Slovenke pozor! ® m ®
U. U U. Kupujte vedno od svojih!
Vam priporoča svojo bogato založeno prodajal-nico na Korzu stv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih ! vyyv>wwyyymvvvvvyymyymv
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina a. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Natl 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijah«! blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — ISlago, katero ne vgajn, so vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Oeylou, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.

>s
T
m.
Usojam si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
_ k kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, _
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po poŠti, one od 30 kg. naprej pa po žele niči s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p- n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih prilikah nabaviti si speci li-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
SW Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem rndovoljno in brezplačno.
Za p. a. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blago po tako nizkem kupu. da se ne bojim konkurence
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
<
Pozor!

))
iti
Pozor!

loto M)()0 izide v Trstu meseca novembra. Cena 30 nvč.
,,Brivcev koledar" bo morda mijinteresantnoji vseh koledarjev, kar se jili bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovaii in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno cclo leto. Oziral so bode na vso stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v* njem z uspehom. Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ..Brivca4'.
Da bode vsebina ,,BrivČevega koledarja" bolj inlorosantna razpisujemo sledeče nagrade:
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do (5 pisanih pol oktav: 10 ilo 20 kron.
2.	Za najboljši ..dovtip*': eno leto ,,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ..šaljivo pesem4': Cankarjeve vinjete.
(J radi v o se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa # ime z naslovom poslanega gradiva.
>
►
XXXXXXXXXXXXXXX
Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st. 1. - trst - ulica Ireneo st.l,
Toči pravo domačo (strijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveze pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno in zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
xxxxxxxxxxxxxxx
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
------ki čišti kri nziz
O P O M I
v interesu lastnega zdravja- —--—
Edino pravi
Paglianov sirup
<IK3HB kri očiščajoč. e3TEEEI>
Ni jeden tolikih posnemaleev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne hi bil prof. Girolam Pagliano
—	ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 18;>8
—	katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prežel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ne bi prišel iz edine fabrike prof. Girolamo Pagliano iz Florcncije ulica Pandolfini 18. Lastna hiša. Tudi naj ne pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fabrike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.
Schutzniar ke. Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tu, - LJriJLJA.vA - mm trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. Najfinejša
v
stiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago. '•s
jrArjrjrjr		
		
		
		
{{ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i po vesti, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in h č e r-k e. —Za vse leto velja G kron. Naslov: Upravništvo ,.Slovenke" Trst.
Pravi Paglianov sirup, ki čisti kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano iz Florencije (ne od Ernesta al; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuSa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvra».->, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolfini 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
GOSTILNA
|C v ulica Conti -^sg
(za Holtom).
- ----—
Javljam slav. občinstvu, da v moji gostilni dobi vsak mojih gostov dobro
^ črno istrsko in dalmatinsko, <
belo vipavsko vino. Točim tudi vedno sveže Dreherjevo pivo v sodčkih in buteljkah.
Lačni želodec dobi v kuhinji potrebna jedila. Imam tudi prostor za kegljanje.
Priporoča se udani
Miliovil Kibarič.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 6.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnioe naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na željo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. Sprejema v peko domači kruh; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
jy
IOOOO*
Slovenska gostilna
,PRI PETELINU"
-——— v Trstu t—
sprejme \sakega lačnega in utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen.
(ii).spc,(l;ir ^liNtillie
ANTON VODOPIVEC
je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva. vina belega in črnega vipavskega in buliljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkoin. kosilom, večerjo.
Da bolje ustreženi svojim cenj. gostom, pose'no pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnici' zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna.
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo:
,,PR1 PETELINU"
Ulica Ghega štev. 7.
K>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ<
Lastnik Miloš Kamuščifc, urednik: Ivan Dolenc.	Izdaje in tiska tiskarna ,,Edinosti" v Trstu