St. 89.
Trst, v ponedeljek 31. marca 1913.
Tečaj XXXVIII,
IZHAJA VSAK DAN
ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, rotimične štor. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. Št. Petra, Protojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-■i^oi, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) 03LA6I SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 Ione. CEXE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. ■artaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. mm. Za ogia-;e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka --itljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-j (-a 40 stot. Op-lase sprejema Icaeratni oddelek uprave „.kainosti". — i3, a čuje se izključno le upravi „Edinosti".
PlaCIjivo In toŽIjivo v Trsiu.
Glasilo političnega društva „Edinost4' za Primorsko.
„V edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na-
ročbe brei doposiane naročnine, se nprava ne osira. ■aroiataa aa n*Aalj«k« isA&aJ* „r DIN OSTI" »u«: «• o«U lato Kron V20, pol leta K ran 3 63.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništva lista. Nafranko-vana pisma sa ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafiajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošilj.iti na upravo l -^ta.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni daw) Izdajatelj in odgovi rniuredn '< ŠTEFAN GODINA. Lazile konsorcij LUta ..Edinost". - Natisnila T.^irna .'^din it*, vpisana zadmga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Gaiatti ste t. 20.
Po5tno-fcranllni?nl	5i?v. 841-652. TELEFON St. 1t-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Nova demarša na Cetinju.
CETIHJE, 30 (Izv. Uradno.) Danes ob 4 popoldne so zastopniki velevlasti podvzeli novo demaržo, v kateri so obvestili črnogorsko vlido, da Je Porta na intervencijo Avstrije naročila poveljniku skadrske posadke. Raj dovoli vsemu chilnemu prebivalstvu odhod iz mesta.
Zastopniki velevlasti so obenem zahtevali, mj črnogorska vlada dovoli inozemskim vojaškim atašejem, ki se mude v Črnigorl, da odidejo v Skader in izroče Essad paši dekret Porte, ki je šifrirao.
Črnogorski zunanji minister je odgovoril, da bo o novi demarši najprej obvestil ministrski svet in nato takoj odgovoril.
Izgube pred Drinopoljem.
Veliki vojcl plen.
SOFIJA, 30. (Uradno.) Po poročilih, ki so došla iz bolgarskega glavnega tabora, znašajo boigarske izgube pred Drinopoljem M 000 mrtvih in ranjenih. Srbske izgube se cenijo na 1 500 mrtdh in ranjenih.
V trdejavi je bilo ujetih okoli 60.000 Turkov, 833 častnikov, med njimi 13 gene-ralov.
Zapienjenih je bilo 650 topov različnega kalibra, 58 mitraljez, 10 zastav, velika množina orožja in isunicije za infanterljo in artiljerijo in večje število vozov in raznih drugih transportnih sredstev, ki so potrebna za obrambo trdnjave.
Čestitke skupščinskih poslancev Stf panoviču.
BELGRAD, 30. (Uradno,) Najodlič-nejši člani srbske skupščine so poslali generalu Stepanoviču, poveljniku srbske armade pred Drinopoljem, brzojavko, v kateri mu Čestitajo na zaslugah, katere si je priborila srbska armada pri Drino-polju in se zahvaljujejo srbski armadi za izredno junaštvo.
Bolgarski ministri niso odšli v Drinopolje.
SOFIJA, 30. (Izv.) Bolgarski ministri, ki so nameravali odpotovati v Drinopolje, so svoje poto vanje iz dosedaj še neznani h vzrokov nepričakovano odložili.
Zahvalna daritev za zmago balkanskega orožja v Pttrogradu,
PETROGRAD, 30. (Izv.) V cerkvi OdreŠenika se je vršila danes slovesna zahvalna služba bežja za zmago balkanskega orožja. Službi božji so prisostvovali bolgarski poslanik Bobčev, srbski poslanik Pcpović. dr. Danev, general Dimitrijev in velika množica občinstva. Ko je balkanska deputacija odšla iz cerkve, jo je občinstvo viharno pozdravilo. Popoldne so se pred bolgarskim in srbskim poslaništvom vršiie velike manifestacije.
PODLISTEK.
Intervievv s Šukri pašo.
PRAGA, 30. (Izv.) „Narodni Listi" j prinašajo interview s Sukri pašo, ki je je izjavil, da je bil na napad na trdnjavo pripravljen. Trdnjava se ni mogla več dolgo držati, ker je že primanjkovalo živil in je bila tudi posadka že zelo zmanjšana. Imel je le Še 60.000 mož, dočim je znašala oblegovalna armada nad 100.000 mož. Šukrl paša izjavlja, da se ni predal, temveč da so ga Čete bolgarskega majorja MarČelova zajele. Nato je zajahal konja, se podal k poveljniku druge bolgarske divizije generalu Azovu in mu izročil svojo sabljo. Vsled silnih naporov je Sukri paša jako slab in deprimiran.
Vpis dr, Daneva v rusko zlato kajigo. PETROGRAD, 30. (Izv.) V dumi je
sodišča, sta odpotovala v Djakovico, da; strijskega podanika. Avstrijski poslanik v se udeležita kot srbska delegata komisije, \ Carigradu, mejni grof Pallavicini, je ki bo vršila preiskavo o nasilnem konver- ' radi tega interveniral pri Porti in zahte-tiranju katoličanov in muslimanov in; val zadoščenje. Komandant carigrajske
o umoru katoliškega frančiškana, patra Paliča.
Nemčija o položaju na Balkanu.
BERLIN 30. (Izv.) — Uradna „Nord-deutsche Allgemeine Zeitung" p še v tedenskem pregledu o položaju na Balkanu sledeče:
posadke se je nato opravičil pri Pallavi-ciniju in izjavil, da je sicer dal povelje za aretacijo, a pri tem ni vedel, da se nahaja Lutfi bej v avstrijski hiši. Izrazil je svoje obžalovanje, ker je prekršil mednarodno pravo. Pallavicini se je z opravičilom za-i dovoljil in s tem je konflikt končan.
Dejstvo, da Turčija ni predala Drino- j polja, ampak so si ga po dolgem boju: balkanski zavezniki sami osvojili in okol-; ščina, da se je drinopoljska posadka bra-:
Fplavijenje petega Italijanskega dread-noughta.
SPEZZIA 30, (Izv.) V navzočnosti nila z občudovanja vredno hrabrostjo, bo kralja Viktorja Emanuela in kraljice Je-Turčiji vsekakor olajšala sprejem mirov- j lene ter raznih najvišjih civilnih in vo-nih pogojev velevlasti. Londonski velepo ! jaških dostojanstvenikov so spustili danes bila dr. Danevu predložena takozvana zlata slaniki bodo te svoje pogoje v kratkem ! v morje peti italijanski dreadnought „ An-
sporočili Porti in izrazili željo, da se so- ■ drea Doria".
vražnosti na Balkanu takoj ustavijo.	Miljukov odložil vodstvo kadetov.
Dalje izraža uradna „Norddeutsche. PETROGRAD 30. (Izv.) Znani ruski Allgemeine Zeitung" tudi nado, da bodo j poslanee Miljukov je odložil vodstvo ka-tudi Črnogorci spoznali nesmiselnost na- j detske stranke v ruski dumi. daljnega obleganja Skadra in prej ko prej i Važen cerkveni odlck brnskega škofa, ustavili operacije, ker je Skader Že defini- BRNO 30. (Izv.) Brnski nadškof, tivno določen za Albanijo. Na ta način grof Huyn, je izdal te dni na vse duhov bo Črnagora oprostila velesile rabiti silo j njke svoje škofije odlok, s katerim odločno Tega ne bi storila nobena velesila rada, a j prepoveduje duhovščini vsako udeležbo pri če se Črnagora ne uklone zahtevana ve- i prihodnjih moravskih deželnozborskih vo-lesil, bodo te primorane rabiti silo. Sklep i litvah in vsako agitacijo in propagando velesil glede Skadra je neomajen in bi: za kako politično str?nko V svojem od-Crnagora, v slučaju klubovanja izgubila iQku se sklicuje na znano papeževo bulo, vse simpatije.	j ki odsvetuje duhovščini sodelovanje pri go-
ruska knjiga, da vpiše vanjo spomin na zgodovinski padec Drinopolja. Dr. Danev je vpisal v knjigo: Padec Drinopolja ne pomeni samo bolgarske zmage, ampak zmago vsega Slovanstva, ki naj cvete in živi s sveto Rusijo na čelu,
Operacija pred Čataldžo.
CARIGRAD, 30. (Izv.) Oficijelno poročilo vojnega ministrstva zatrjuje, da so sn vršili na Čatalds&i liniji včeraj novi boji, v katerih so bili baje Bolgari poraženi in so pustili na bojišču okolu tisoč mrtvih in ranjenih. Včeraj je prišel iz Ca-taldže nov transport ranjencev. Listi poročajo, da se nahaja med ranjenci tudi več Bolgarov, med njimi dva častnika.
SOFIJA, 30. (Izv.) Iz Drinopolja so na potu veliki transporti bolgarskih čet na Čataldsko linijo,
CARIGRAD, 30. (Izv.) Boji zapadno od Bujuk-Čekmedže se nadaljujejo. Turška poročila zatrjujejo, da se turška armada dobro drži.
Bolgarski avijatik razdejal radictelegrafsko;
spodarskih podjetjih in politiki.
Gališka dsželnozborska volilna reforma
DVNAJ 30. (Izv.) Iz političnih parla mentamih krogov izvemo, da je v*led
Kralj Konstaniin se vrne v Solun.
ATENE 30. (Izv.) Kralj Konstantin se takoj po pogrebu pokojnega kralja Jurija vrne v Solun, kjer ostane toliko
časa, da bo solunsko vprašanje definitivno j besne protiagitacije poljskih konservativ-rešeno.	| cev in nacijonalnih demokratov, gališka
Turki odklonili bolgarske mirovne	deželnozborska volilna reforma zopet v ve-
pogoje.	! liki nevarnosti. Podpredsednika Poljskega
CARIGRAD 30. (Izv.) Listi poročajo, j Kola, Abrahamovvicz in Stapinski sta se postajo v Gaiipoliju.	\ da se je vršila včeraj seja ministrskega podala na Dunaj, da še enkrat posredujeta
SOFIJA, 30. (Izv.) Neki bolgarski \ sveta, na kateri je bila odklonjena bol-i za sporazum, a zdi se, da njiju akcija ne
avijatik je včeraj z bombami razdejal ra-dijotelegrafsko postajo v Gaiipoliju. Prva seja petrograjske veleposlaniške re unije.
garska zahteva po obmejni liniji Midia-! imela uspeha. Na Dunaj pride tudi
Saros.
Konferenca carigrajskih veleposlanikov.
CARIGRAD 30. (Izv.) Veleposlaniki
PETROGRAD, 30. (Izv.) Jutri ob 5: so imeli danes pri grofu Pallaviciniju kon-| popoldne se vrši prva seja petrograjske j konferenco, na kateri so razpravljali o veleposlaniške reunije za poravnavo bol-»demarši pri Porti glede mirovnih pogo-garsko-rumunskega konflikta. Kakor se; jev. Zatrjuje se, da se poslaniki niso mogli j poroča iz diplomatičnih krogov, se o po-; sporazumeti, vsled česar se demarša jutri j gajanjih toliko časa n*: bodo izdala nobena! najbrže Še ne izvrši.
i obvestila, dokler ne bodo končana, a že! V mestu so se danes razširjale vesti 1 sedaj je gotovo, da Rumunska ne bo! o demisiji kabineta Mahmud Šefket paše, i mogla realizirati vsth svojih zahtev, po-: kar se pa uradno dementira.
predsednik rutinskega kluba, poslanec Lewicky.
Srbsko poročilo o zavzetju Drinopolja.
(Sibaki tiBkovni urad „Edinosti").
Belgrad, 30. marca.
Raajenci v Belgradu.
Snoči ob S je prispel prvi vlak s ' srbskimi ranjenci izpod Drinopolja. Vlaki
sebno pa glede Silistrije. Preiskava o nasilnem konvertiranju in umoru j patra Paliča.
Avstrijsko-turški konflikt radi aretacije Lutfi beja.
CARIGRAD 30. (Izv.) Kakor znano,
CETINJE, 30. (Uradno.) Vojvoda i je bil tajnik princa Sabah Eddina, Lutfi Vukotič in Ljuba Bakić, člana najvišjega j Savfet bej, aretiran v poslopju nekega av-
so prihajali danes ves dan. Ranjencev je prispelo nad 900 in so prvi pripadali večinoma timoški diviziji. Ves dan čaka velikanska množica ranjencev na kolodvoru. Snoči in danes so tisočere množice po-
Zgodovinsk; rcaaan iz Neronovih čr,sov.
Spisal AJ?k&ivU<U>r J»uruat. — Prevel F. P.
Tiger se je znova zleknil in ee je plazil v poševni smeri proti svoji žrtvi ; v razdalji desetih korakov se je vzravnal in je z iztegnjenim vratom in s široko odprtimi nosnicami v sesa val zrak, prihajajoči iz tiste smeri; nato je z enim skokom premeril prostor, ki ga je še ločil od mlade kristjanke, in se približal k njenim nogam; dočim pa je ves amfiteater pričakoval, da jo zver raz-trže na kosce, dočim so se od vseh strani čuli bolestni vzkliki sočutja, je legel tiger krotak in dobrikujoč se kakor jagnje na tla in jel lizati noge svoje bivše gospodarice. Pri tem nenavadnem pojavu je odprla Akta začudeno oči in je spoznala Feba, Neronovega ljubljenca.
Takoj so zaorili klici: „Milost! milost!" kajti občinstvo je smatralo to prepoznanje med tigrom in mlado deklico za čudež. Tudi e bila Akta že prebila tri ji naložene sku-
šnje in ker je ostala nepoškodovana, je bila svobodna. Izpremenljivo razpoloženje dotlej tako krvoželjnih gledalcev se je na mah predrugačilo, tako. da je jelo ljudstvo glasno vzklikati rešeni kristjanki. Mladi vitezi so metali v areno svoje zlate verižice, ženske ; svoje cvetlice. Vsi so se dvigali s sedežev ter so zahtevali od sužnjev, da odvežejo žrtev. Na razne klice je prišel Libi k, črni varuh Febov in je z mečem presekal vrvi, s katerimi je bila zvezana deklica. Akta se je takoj zgrudila na kolena, kajti te vrvi so ji bile edina opora, ki je držala po koncu njeno od strahu o drevenelo telo. Libik jo je vzdignil in jo je podpiral, da je zamogla hoditi; odvedel jo je skoz vrata, imenovana sana vivaria, po katerih st) odhajali VBi gladijatorji, borilci in obsojenci, ki so ube-žali krvavi smrti. Na pragu jo je pričakovala nešteta množica, kajti medtem so stopili v cirkus glasniki in so razglasili, da so igre končale in da se nadaljujejo še le ob petih zvečer. Ko se je pojavila Akta, je za-1 oril vinar radosti; množica jo je hotela od-jnesti v zmagoslavju, toda Akta je proseče j razprostrla roki; nato je ljudstvo stopilo v j stran, da je lahko svobodno odšla. DoBpela j je do Dianinega svetišča, sela za neki steber
in je jela obupano plakati, kajti sedaj ji je bilo žal, da ni umrla. Saj je bila tako sama na svetu, brez očeta, brez ljubimca, brez varoha in prijatelja. Njen oče, stari Amiklej, J je bil že davno umrl. Beg hčerke ga je strahovito po tri, zla3ti, ko je izvedel, da je bil oni skrivnostni tujec, s katerim je zbe-! žala, cesar Neron. Obupani starec se je obrnil; do namestnika Leutula, ki mu je svetoval, naj nikar ne skuša iskati hčere, kajti čim je enkrat bila v Neronovih rokah, bi bil vsak; trud zaman. Starček je zaman žaloval po svoji hčeri, ljubljenki cesarjevi, in nekega! dne ga je rešila Bmrt. Akta ni dolgo vedela ničesar o tem. Ko se je nekoč izprehajaia \ ob morski obšli, je srečala svojega rojaka iz Korinta, lastnika neke ladje, ki jej je povedal! žalostno novico. In sedaj, ko že dolgo ni; več mislila na rajnega očeta, jej je stopila! njegova podoba znova pred oči. 8pomnila se' je svoje mladosti, ko je še čista in nedolžna j nabirala cvetlice ob korintskem zalivu, dokler j ni prišel Lucij, jo odvedel in ji ugrabil Či-t s tost, njen največji zaklad. Vroče solze bo se jej vlile po licu, solze bridkega kesa nad iz-' gubljeno nedolžnostjo. In nato so se v njeni: duši zopet ponovili vsi oni burni dogodki, j ki jih je bila preživela na Neronovem dvoru, j
s katerega je slednjič bežala. Spomnila se je svetega apostola Pavla, ki jej je rešil življenje. jo poučil v krščanski veri in jo krstil. Njena duša že davno ni bila več poganska ; spoznala je vso nečimurnoat sveta in je četudi se je čutila veliko grešnico, trdno upala, da jej Bog odpusti. Skušala je pozabiti Nerona, kajti Pavel jej je neštetokrat dejal, da je njena ljubezen grešna. Toda bilo je zaman, Lucijeva podoba je še vedno živela v njeni duši. Čeravno jo je bil cesar že davno pozabil, je Akta še vedno mislila nanj io je neprenehoma molila, da bi Bog razsvetlil
tudi njega.
Tako je premišljevala dolgo o sebi in svoji usodi, dokler je ni zalotila tema. Prvi hip ni vedeia, kam naj bi Be napotila, saj njenega edinega Lile tudi ni bilo več med živimi. Spomnila se je neke družine, kateri se je bila priključila v katakombah, in sklenila je, da se poda zopet tja, kamor je dospela kasno v noči. Kristjani so jo sprejeli z vso ljubeznjivoBtjo in hvalili Gospoda, ker je na tako čudovit način rešil svojo služabnico.
* *
*
Zvečer ob določeni uri so zopet odprli cirkus ; cesar je zopet zasedel prestol, ki je
TT.
K'>T vr89
T.strs ti :t 31 ro*rc»» »913
zdravljale ranjence in vse obdarjerale. Ob. činstvo je izpraševalo ranjence, kako in kaj, pomagalo pri prenašanju in podpiranju. Odigravali so se genljivi prizori, kakor prve dni vojne. Ranjenci stopajo skozi goste vrste občinstva kakor triumfatorji.
Ranjenci o oblegi ln zavzetju Drlnopolja.
O prvih krvavih bojih in naskokih pripovedujejo sledeče: Obleganje je bilo zelo težavno, ker sta mokrota in sneg ugonabljala cele desetine vojske. Naskok so smatrali vsi za edino rešitev in 03vc-bojenje in so zato tudi naskakovali tako silno, ker so hoteli tako skrajšati neznosno obleganje. Vojska je bila obveščena pred osmimi dnevi, da se bo vršil naskok, toda ni mislila, da bo to zadnji, V ponedeljek, dne 24. t. m,, je bila srbskim oddelkom prečitana naredba razporedbe za večer. Ob eni popoldne se je po vseh sektorjih začel strahovit topovski ogenj. Donavska in timoška divizija ste se začeli premikati istočasno.
Srbske čete niso imele niti na eni točki neuspehov. Imele so po odredbi vrhovnega bolgarskega poveljnika Ivanovega nalogo, da ob največjih žrtvah z močnimi napadi čim bolj pritegnejo nase turško pozornost in moč, da omogočijo bolgarskim četam prebitje vzhodnega sektorja. Po uradnem bolgarskem priznanju srbske čete niso samo izvršile te svoje naloge, temveč so po vrsti zavzemale utrdbe in prodrle v Drinopolje. Utrdbo Kadurluk Idrim je zavzela donavska divizija.
Kolikor se ve dosedaj, je sodeloval pri prodiranju ves četrti nadštevilni polk, potem en bataljon osmega, trije bataljoni desetega, eden sedmega ; od timoške divizije so sodelovali trije polki, poleg njih pa 55. bolgarski polk.
V torek ob treh zjutraj so se srbske čete donavske divizije priplazile na 150 in potem na 50 korakov daleč od rovov. Ko jih je sovražnik opazil, se je začel boj, vendar pa je dim topovskih strelov dolgo časa preprečeval razgled. Ob enajstih so Donavci osvojili prednje turške okope in vjeli 32 častnikov ter 700 vojakov. Srbi so se ukopali na zavzetih pozicijah in ostali tamkaj do drugega dne.
Zavzetje utrdbe Popas Tepe.
Od torka na sredo so se vršili naskoki. Najhujši je bil prvi ponoči. Turki so imeli 24 mitraljez. V sredo zjutraj ob šestih je bila utrdba Papas Tepe osvojena. Turki so se vdali in sicer 57 častnikov in mnogo vojakov. Srbski poveljnik Trifun Pavlović je poljubil vse častnike in po enega podčastnika ter poslal potem ujetnike v taborišče. Turki iz Papas Tepe in okolice so se umeknili proti Drinopolju, hoteč preko mosta čez Ardo, toda srbski topovi so razrušili most. Srbi so tako dohiteli Turke, katerih se je vdalo okrog 3000. Srbska konjica je nato iz Otakeja prodrla v Drinopolje.
Junaštvo timoške divizije. — Ujetje Šukri paše.
Od timoške divizije se je posebno odlikoval 13. polk. ki je rešil situacijo na Jut Tepelarju. Boj je trajal ves dan in srbski bataljoni so vzdržali najtežjo pozi-
bil predpoldne prazen, in igra se je za5ela znova. Ko je jela padati na zemljo noc, ee je Neron spomnil svoje obljube, ki jo je dal ljudstvu, da da namreč prirediti lov, pri katerem bodo svetile žive baklje. Dal je na kole, namazane s smolo privezati dvanajstero kristjanov, ki so jih na to zažgali. Mučenci niso niti zinili, nikjer ni bilo čuti tožbe, tako da so se gledalci začudeno popraševali med seboj, kdo je oni, ki daje tem ljudem moči, da z največjo lahkoto trpijo najhujše muke. V areno bo izpustili nove leve in tigre in nove gladijatorje. Duh po pečenem človeškem mesu je zverine še bolj razjaril in planile so po nesrečnih gladijatorjih, ki se jim niso mogli ustavljati dolgo. Kri je tekla v potokih, tako da so se gledalci kmalu naveličali krvavih iger in jeli polagoma zapuščati cirkus. Ljudska strast je bila za enkrat ute-šena ; Neron je menil, da ei je b temi igrami znatno •povečal svoj vpliv in svojo moč, toda varal so je, kajti po mestu so se jeli širiti glasovi, da so se uprle španske in galske legije pod poveljstvom Galbe in Vindeksa. Ti glasovi niso bili neutemeljeni, kajti Neron je bil prejšnjega dne res dobil pisma, ki so potrjale resničnost teh govoric in ki so napravila nanj globok vtisk,
(Pride še.)
cijo, kajti 55. bolgarski polk se je dvakrat umeknil, ker je bil sestavljen večinoma iz starejših ljudi in je izgubil mnogo čast nikov.
Turki so napravili tri protinaskoke na pozicije, ki so jih osvojili Srbi, kateri so morali zopet zavzeti pozicijo, ki so jo zapustili Bolgari. Končno so bile zavzete vse pozicije in tudi trdnjava. Turkov se je vdala velika masa, del njih pa se je umek nil v Drinopolje.
Timoška divizija je zavzela tudi utrdbo Karazos Tabija in tako odprla pot do mesta. Ta trdnjava je bila zavzeta ob desetih. Kakor poroča sofijski „Dnevnik", je srbski dvajseti polk tako udarjal na Turke, da so se umeknili proti vzhodnim sektorjem, toda ko so tu naleteli na prodirajočo glavno bolgarsko moč, so se vrnili in sku* Šali prebiti skozi srbske čete na zapadu in severozapadu. Srbske čete so bile na pozicijah, ki so bile zelo slabe za obrambo, in Turki so računali, da se lahko pretol-čejo. Zdi se, da je bil tudi Šukri paša pri teh četah, ker je končno prišel v srbsko ujetništvo. Srbi so sprejeli Turke z bajoneti in so preprečili turško prodiranje ob precej velikih obojestranskih žrtvah. —
Med Turki je nastala panika in so začeli odmetavati orožje. Na tej strani so deli dvajsetega polka tudi zavzeli utrdbo, v kateri se je nahajal Sukri paša.
Usoda Drinopolja je bila rešena v tre-notku, ko so Srbi zaustavili turški poizkus predora. V tem času so Bolgari prodrli linijo od iztoka. Drinopolje je padlo, ko je bil Šukri paša vjet. Ostalo je samo nekaj utrdeb, ki jih je Šukri izročil pozneje. Odlikovanje podpolkovnika Ugrinovića.
Podpolkovnik Ivan Ugrinovič, Čigar sliko priobčujejo današnji Časopisi, ki je ujel Šukri pašo, je bil povišan v polkovnika in kakor pravi neka vest, ga bo odlikoval kralj Ferdinand njega in častnike z redovi.
Srbska nezadovoljnost.
Natančnejše vesti iz Drinopolja prihajajo Šele sedaj in so torej precej zakasnele, ne ve se, zakaj. Listi konstatirajo, da nekatere brzojavke o srbskem sodelovanju zavzetja Drinopolja, oddane še v sredo o poli šestih zvečer v Mustafa paši, prispele v Belgrad šele v soboto popoldne.
Po poročilu iz Srbije je na srbski strani padlo samo v bojih v ponedeljek in torek brez končnega naskoka do 900 mrtvih in 3000 ranjenih. Vsi listi zahtevajo, da izda vlada nasproti bolgarskemu prikrivanju točno uradno poročilo o sodelovanju Srbov pri oblegi in zavzetju Drinopolja. Čujejo se glasovi, naj se zahteva od . bolgarske vlade satisfakcija za brzojavko | generala Ivanovega, ki demonstrativno in z nepojmljivo nekavalirščino ponižujoče omalovažuje srbske uspehe in ki je za časa obleganja delal Srbom veliko neprilik.
Vpliv balkanske vojne na Jugoslovane.
Praška „Union" je priobčila v svoji petkovi številki na uvodnem mestu članek iz peresa bivšega hrvatskega saborskega poslanca Stjepana Zagorca, ki ga v sledečem priobčujemo v celoti. Članek se glasi:
Vojna na Balkanu je s svojimi dosedanjimi rezultati na nas Jugoslovane : Hrvate, Srbe in Slovence, napravila globok vtisk. Vzbudila nas je k novemu življenju, nam podala nove moči in energije za nadaljnji boj za naše ideale in dvignila našo samozavest.
Dosedaj smo čakali z neko gotovo resignacijo časa, ko se končno monarhija spomni tudi nas, ko končno uvidi važnost naše pozicije zase kot velesilo in vendar opusti enkrat nazor, da v nas gleda quan-tite negligeable ter odloča o naši usodi brez nas. Sedaj smo prišli do spoznanja svoje vrednosti in smo prepričani, da bo monarhija priailj ena računati v bodoče z nami, pros vetij enim narodom, ki šteje skoraj sedem milijonov, kot faktorjem, ki ima svojo moč. K temu [pa je treba prišteti še drug važen moment, da je med Hrvati in Srbi prenehal dosedanji antagonizem, vsled katerega sta bila oba naroda v zadnjem minulem času nesposobna za skupno delo. Po vojni je postala že prej gojena Želja po združitvi vseh Ju-doslovanov v eni državni tvorbi na jugu monarhije Še izrazitejša in splošnejša.
A
V
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni sinček
Franjo
v Btarosti 16 mesecev danes preminul.
Pogreb predragega sinčka, se bo vršil dne 1. aprila ob 10 uri iz hiše ulica Šalita di Gretta št. 6.
Žalujoči stariši
Marija in Franjo Milonič.
TRST, 30 marca 1913. Nsvo psgrebrto podjetje, Corso 47.
Back& Fehl
splošni unlformskl zavod Trst, Acquedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
A10]Z|j PflOl
slovenski
urar in zlatar
V TKITU
ulica del Rfro WL 26
(na trgu pri 8v. Jakob«}
ANTON SKERL - TRST
mtfeanlk, zaprisežen izvedenec. Tr| Carlo fiefttal itev 10—11f ToL 1794
Zastopnik ratnih tcv&rn avtomobilov, motokoles itd. Generalni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih zvonikov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonogralov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica za popravljanje livalnih strojev, koles, motokoles
iti —= Velika zaloga pripadkov. Velika iMbtlil fvt|i, Biloa <«l Baski IS, *«|*J wtkm iaMfcsHS TILirta 2247. — 8TOCK PHBUM GOODKJCH (aattrlkaaBka), ATTOHOBIU VA POSODO PO ZMKKBI OMM1.
Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti*
Štv
Razpis.
Zgradba dvorazredne ljudske šole
v Golcu, ki je proračunjeiia na 52.205* 15 kron se odda potom ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, ali z napovedjo pavšalne svote, naj se predlože
do 5. aprila t. L ob 12 opoldne
podpisanemu občinskemu glavarstvu.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadi j še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Občinsko glavarstvo si izrecno pridržuje pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračuni, stavbni pogoji so ogled ob uradnih urah v občinskem uradu v Materiji.
Občinsko sinuorstoo o Materiji
dne 24. marca 1913.
Obč. glavar:
Božidar Kastelic 1. r.
PEKARNA
Ivan Kocjan
Trst - Vrdela-Skolj št 317
ima dvakrat na dan svež kruh na razpolago. — Sprejema tudi naročila za f postrežbo na dom. Sprejema v pecivo
vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Snaga zajamčena.
frva in edina pisarna — v vojaški stvari —
(tonMsIjMlriafi »d o. k. ■imMtulitva)
Trst, ulica deUa Caserma 5, IL n.
Daj a ugvito in informacij« • »sobi, kar ne ti6« novačenja in vojaške aki2be. Izdelaje in odpaB$* vsak® -vrsto prečenj Tojadkega značaja — oproMeaje »d vaj, eaolatao pro-itova$8tvo, ienitve, đo*««aflje zakonitih agodnosti gtede prwnftao sJatfei, v&prejetja T vojaške Šele itd. — Peebladčaoa je maeto-
Crti	ped ofclastnijaaai.— ReAevenja
tre m tefao. — Uradne are« Ob delar-aiidh od 4. pnduMn do 7. poeetedae.
" " od M do ll epe) d.
Dr. Pečnik
Dr. PETSCHNIOO
Znt, vb S. Caterbu Stn. 1.
Zdrmrmik ui aotraaje (sploine) bolezni 8—9 bi 2—3 in Specijalist sa kožne ta (»polne) bolezni: 11V,—1 in 7—VU
Kaj je .Sabinalin'?
I
I
oblikovan z zlatimi kolajnami v Neapelju. Parizu in Newyorku. Sabinalin je najboljše do sedaj poznano zdramilo proti belemu toku, nezmožnosti uriniranja, lmpotenoi, krvnim nerodnostim ln lzostanjn menstruacije in je no
sredstvo, ki takoj in brez bolečin dosega najboljše uspehe; popolnoma peškodljivo.
Sabinalin se dobiva v vseh večjih lekarnah, ako ne. se je obrnit« direktno na
Mil zastap ken. farm. izdelRosj, Trst, ulico Ponđares 6IIL
kamor je tudi nasloviti vsa pisma, na katera se z povratno pošto in diskretno odgovarja. Cena v steklenicah po 6 in 10 krca; v obliki tablet po 4 K.
A. Bombic (prej Jakob Bombic, Irst, m um 9.
Zaloga vsakovrstnega blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno.
Zaloga otrobovy koruze in moke
ter različnih Jestvin.	Se priporoča udana
8vojl k svojim !
A. BAMBIČ.
Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij
:: Paolo Gastwirfb 2:

TBT. iL Stotin iL i - Telefon 22-85 (Min tleflttlBfa Pulo)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Keuni«* izhf.
DRRCHTE ZR „DIJAŠKO KUHINJO"
f
V Trstu. 31 raa C'i i 913
EDINOST" St. 89
StrFn TTT.

Glavna točka naših stremljenj je naše združenje in preustrojitev današnje duali-stične monarhije. O gibanju med Jugo slo-; vani v svrho ločitve od monarhije ne more . in tudi ne bo moglo biti tako dolgo niti j govora, dokler je upanja, da je razvoj in i napredek našega naroda mogoč v tej monarhiji, Kajti le monarhija nam nore nuditi take razvojne mož-mosti,
V'.In tudi v neverjetnem slučaju, ko bi monarhija po znanem receptu iz Budimpešte skušala s silo zatreti naše stremljenje po združenju, bi se v bližnji bodočnosti na jugu naše monarhije razvila politika, bi bi bila sicer monarhiji sovražna, katere stremljenje pa bi ipak ne šlo za združenjem^ kraljevino Srbijo. Slo bi za tem, da postane iz našega juga popolnoma neodvisna državna tvorba, ki bi bila prav tako neodvisna od Srbije in bi kot takšna tudi tvorila del balkanske zveze. Taka stremljenja bi zelo povspeševali na Balkanu. Na nepravem potu pa so oni, ki še danes mislijo, da misli Srbija na aneksijo našega juga. Ta trditev je popolnoma neresnična. Bodočnost in neodvisnost kraljevine Srbije je po odločilnih zmagah; v Macedoniji in Albaniji brezpogojno zagotovljena. Teritorijalno se bo zelo povečala, in dospe v posest svojih historičnih svetinj. Zato tudi ne misli več danes na naš jug. In to lemmanj, ker Srbi kot realni politiki le predobro vedo, da bi jim vsled tega postali odločni nasprotniki Slovenci In Hrvatje, ki je brez njihovega dovoljenja oziroma prot njihovi želji aneksija teh dežel k Srbiji nemogoča. Hrvatov In Slovencev ni mogoče posrbiti, ker govori proti tema vsa njihova zgodovina, njihova zapadna kultura in končno vera.
p.i Kraljevini Srbiji dandanes ni pn*v nič pogodu propaganda takoimenovane veliko-srbske ideje. Danes v Srbiji splošno priznavajo, da so Srbi in Hrvatje etniški en narod, potitiški pa in po imenu pa dva naroda z dvema preteklostima in s tem v zvezi z dvema državnima idejama : srbsko v deželah kraljevine Srbije, hrvatsko v hrvatskih in slovenskih deželah. Da Še več! V smislu načela o narodnostni enotnosti Hrvatov in Srbov prevladuje v Srbiji mnenje, da bi se morali Srbi v hrvatskih deželah proglasiti za Hrvate, kakor se izdajajo Hrvatje v srbskih za Srbe. Ta izprememba mišljenja je namreč po posledicah balkanske vojne prišla na površje in bo morda delovala tudi pri nas blagodejno. Srbija na našem jugu ne Išče drugegat nego prijateljstva z nami In monarhijo !
Vse to je za monarhijo velike koristi in se strinja z njenimi najvitalnejšimi interesi, toda samo tedaj, če bo monarhija mogla In tudi hotela najti rešitve svojega itak akutnega jugoslovanskega vprašanja v smislu hrvatskega državnega prava. V mejah in v okviru te monarhije tudi nadalje ostajajoč bi bili naravni posredovalci in prijateljska vez med monarhijo in kraljevino Srbijo ter ostalim Balkanom. Popolnoma avtomatično bi se tu ustvarili dobri politični in gospodarski odnošaji. Monarhija bi ne živela v večnem nemiru, bi ne morala žrtvovati milijonov za varnost svojih meja Droti Srbiji. Razvoj i a razcvit obeh bi se vršil nemoteno in vzporedno. Taki odnošaji so pa mogoči le tedaj, če se reši jugoslovansko vprašanje.
Je torej v interesu monarhije, da se Srbija v Macedoniji in Albaniji kolikor mogoče nasiti, da, da tamkaj dobi tudi prost dostop do morja. Taka politika monarhije bi napravila v Srbiji globok vtisk. V nasprotnem slučaju bi se nasprotstvo med monarhijo in Srbijo, njunimi zavezniki in zaščitniki, le še poglobilo in poostrilo in to nasprotstvo bi prejalislej moralo dovesti do konflikta. Jugoslovansko vprašanje je torej del balkanskega vprašanja, rešitev enega predpostavlja rešitev drugega. Kaka bo rešitev, je stvar monarhije in je odvisno od previdnosti njenih vodilnih činiteljev.
Naj se politika razvije kakorkoli, eno pa je gotovo, da bomo mi Hrvati, Srbi in Slovenci na jugu te monarhije nastopali enotno in skupno v vseh naših narodnostnih vprašanjih. To skupno postopanje se
bo manifestiralo zlasti v boju za našo združitev. Pri tem delu bomo lahko nastopali skupno z ostalimi Slovani monarhije, posebno pa s Cehi.
Federalistična preureditev monarhije bi bila deviza, ki bi nas mogla združiti vse — zato vprašamo vse pravično misleče nemške politike, ali smemo v tem stremljenju računati na njihovo pomoč?
Tako Stjepan Zagorac o vplivu balkanske vojne na nas avstrijsko - ogrske Jugoslovane. Zagorac je hrvatski pravaš in zato je pač njegovo stališče napram Srbom morda nekoliko različno od našega, a vendar v splošnem presoja mož stvari prav tako, kakor jih presojamo tudi mi, in je tudi napram Srbom pravičen. Gotovo pa se zelo moti, ako pričakuje od Nemcev pomoči za razvoj Jugoslovanstva, od tistih, ki smo jim bili vedno trn v peti. Raje Hotentotom, nego Jugoslovanom ! Pomoč Jugoslovanom je le iz njihove lastne moči, iz nas samih l
planiti
priprav« Is alumiaga, moh in vilic«, planinah« palio«, frav« sa Ud, Ulm, tntžai ofcrott, nakrMkL
Vsakovrstna obleke:
Sweater, planinske hlač«, gtnai«, Sapisa
is čiste volna, rakovice,
Staklenice Helios, Teč dni gorkt is mrzle po 4 krone komad.
Modni predmeti ca gospode, ovratnice, zapestnice in nogorice.
Za Slane iportnib in planinskih druHav
POSEBNE CENE. "VI
trgovino StrnKfl
Uica S. AntflBio 12 (aasiroti Kret nsiiiji)
Za občinske volitve.
Zaupniški sestanki v mestu.
Sestanek zaupnikov III mestnega okraja se bo vršil danes dne 31. t. m. ob 8*30 v prostorih „Podpornega in bralaega društva" v ulici Torre bianca it. 41. Pristop na te sestanke imalo vsi volile! tega okraja, ki se zanimajo za reklamacijsko postopanje. Čim več vollicev se bo udeleževalo teh sestankov, tem popol-aeJŠi bo volilski imenik.
Posvetovanje v o 1 i I c e v IV. mestnega okra|a se bo vršilo, na izrecno željo maogih volilcev iz Škorklje, danes, v ponedeljek, ob 8 zvečer, v gostilni j P a n g o š na stari OpeasM cesti.
Sestanek volilcev za V. okraj; se bo vršil v sredo, dae 2. aprila, ob 8 j zvečer v gostilni Conte Verde vhod iz ulice Piccardi in Rossettl.
Sestanek volilcev za prvi mestni okraj se bo vršil v soboto, dae 5. aprila, ob 8 zvečer v gostilni „Alla Stazione" v ul. Lazzaretto vecchio.
Zaupniški sestanki v okolici.
Sestanek zaupnikov II. okoli-čanskega okraja je danes dne 31. t. m., ob 8 in pol zvečer v sveto-ivanskem »Narodnem domu". Nujno prosimo, da prideta vsaj po dva zanesljiva moža iz vsake skupine Rocol, Lonjer, Ko-lonja in Vrdelca.
Sestanek volilcev za Rocol se bo vršil v četrtek, dne 3. aprila ob 8 zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" v Rocolu.
« •
Sestanek zaupnikov za Rocol, ki se je vršil včeraj popoldne v „Gospodarskem društvu" v Rocolu je bil prav dobro obiskan in je uspel v vsakem ozira prav dobro, tako da so se zborovale! razšli v prepričanju, da obrodi sestaaek najboljši uspeh.
Izredna rasprodaja!!
Neverjetno oeno! 600 kosov za samo 3 K 80 vinarjev.
Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ura nt sidro z verižico, natančno idoča 9 triletnim jamstvom moderna svilena kravata za gosp'de, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s portar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo. 1 krasen album z najlepšimi slikami sveta. 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenČnih predmetov in še 500 rabljivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 kr. ne 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska raz pošiljala a, tvrdka C t) Junflwlrth, Krakova A/4.
NB, Pri naročbi dveh '.avojev se priloži angleška brivna britev prve iste. Za neugajajoče se vrne denar.
zobotebnik
bivSi : prvi aobot^hnik
Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. 57r Trst, Piazza C. Goldoni št. II
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva „Edinost" se vrši danes, v ponedeljek, dne 31. t. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski čitalnici«.
Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se te se|e gotovo udeleže.	Predsednik.
Pogreba pok. Martina Pečarja v Lo-njerju se je udeležilo poleg mnogoštevilnega domačega ljudstva tudi več zastopnikov bližnjih okoličanskih vasi in vse domače učiteljstvo, na čelu rau šol. voditelj g. C. ValentiČ. Izpopolnjujemo s tem včerajšnjo vest s pripomoo, da |e korporativna udeležba domačega učiteljstva Jako dobro vplivala tako na družino in sorodnike blagega pokojnika, kakor tudi na ljudstvo sploh.
Poročilo o o občnem zboru .Kmetijske družbe" priobčimo prihodnje dni, ker nam v današnji številki odvzemajo preveč prostora poročila z balkanskih bojišč.
„Kmetijska družba za Trst okolico" naznanja gg. odbornikom, da ima Jutri, v torek ob 4 popoldne v svojih prostorih odbo-rovo sejo.
Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu.
Danes, v ponedeljek, zvečer pevska vaja za mešani zbor.
Zavarovalnica govejo živine v Bazovici priredi javno tombolo in ples dne 1. maj-nika t. I. na vrtu »Gospodarskega društva* v Bazovici.
Zotoft dalmatlnsKeffl ulna
lartai pridelek iz JESEKIO pri OaaiSu
Filip Ivanišević, Trst
kaHca£Valdlrlvo 17. Tslefai 14-05.
— Prodaja na drobno In u debelo,—
L GOSTILNE : „Al1' Adria", ulica Nnm štev. 18 in gostilna-Buffet, Kun Giuseppina štev. 7, v kateri* iol
F" svoja vina prve vrsto.
Vinarsko in gospodarsko društvo v Komnu
vpisana zadrnga z neomejeno zavezo vabi na
VII. REDNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 6. aprila 1913 ob 3 popoldne v društvenih prostorih v Komnu hštv. 88.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev račnna za leto 1912. 4 Poročilo o izvršeni reviziji.
5. Volitev nadzorstva za leto 1913. ti. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4 popoldne na istem mesta in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
V Komnu, dne 28. marca 1913.
Vinarsko In gospodarsko društvo v Komnu
vpisana zadrnga z omejeno zavezo.
25.000 nr
i ura kron 2 50.
Pariška naj no vaj 4 a lisona, gra 36 ur natančno prvovrstno pozlačena, nerazločljiva od 18 karaktne s 31etno garancijo za samo K 2-50, 2 uri K 4 80, 5 ur K 11-30. 1 Ol? ria srebrna Žepna ura,
švicarsko kolesje, 3 letna garaocij», najnovejša fasona K 3 25, — 2 komada kron 6 50, — 5 komadov 15 kron. 1 parlika pozlačena verliloa
najnovejše fasone 50 vin., 3 verižice Kron T25. Bros rizika Za neugajajoče se povrne denar. Dobavlja se po poštnem povzetju.
S. Brandes. Krakov, (Avstr.J
B. Joselowltza 11.
Trgovsko obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom
vabi na
VII. redni občni Ar
ki se bo vr§il
y nedeljo, dne 6. aprila 1913
ob 11 dopoldne
i dvorani Trgovskega izobraževalnega društva
ulica S. Francesco d'Assisi št, 2, L
Zaloga pohištva
z lastno tapetniško delavnico.
SPECIJALITETA: spalne sobe od 145 goldinarjev naprej — z žimnicami, peresnicami, zrcalom in mramoru a timi pločami vred — iz mahagonijevega, orehovega lesa, amerikanakega oreha, jerenovega,
LUIGI FALCIERI
Trst, ulica Fonderia 12, I. nadstropje.
DNEVNI KED:
1.	Poročilo načelništva;
2.	poročilo nadzorništva ;
3.	potrjenje letnega računa;
4.	raidelitev čistega dobička;
5.	privoljenje nagrad načelstvu ;
6.	dopolnilna volitev v načelniatro, ev. v nadzorništvo ;
7.	poročilo o reviziji;
8.	slučajnosti.*)
Trst, v marcu 1913.
Trgovsko obrtna zadruga v Trstu
registrovana zadruga z neomejenim jamstvom Ulčakar Josip 1. r. Žgur Leopold 1. r.
*) Opomba, — § 37. »družnih pravil: Vsak zadružnik sme na občnem zboru Btaviti predloge, ki niso na dnevnem redn, a jih mora naznaniti pismeno načelstvu vsaj pet dni pred občnim zborom.
Telefon Stev. 1974.
R. Gasperini, Trst
Špediter Via Economo št 10.
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
PO SIL JAT V E, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Tovarna cementa. „Portlandu r Spije tu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
ti
BBBBiiSB
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.)
Prevoz mrličev na vse kraje
Zastopstvo a prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Opdlne it. 170 5 T. VITEZ v Nabrežlnl na trgu pn cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIČt v Skednju.	= Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka.
Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od neg enostavnejših do najbolj luksurj oznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402.	Družabnik in upravitelj H. š T I B I L J
Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2'30 in naprej, kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapist cvski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani
i. J. Suboti, trst, fi??*
Stran IV.
„EDINOST" št. 89.
V Trstu, dne 31. marca 1913.
Slovensko gledališče.
Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo porcčilo o včerajšnji uprizoritvi „Velike t r e n j e" v jutrišnji Številki, kjer izprego-vosimo o tej igri, ki Je Še prav posebnega p :rcena za naše gledališče, nekoliko ob-£i.neje.
*
* *
Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 6. aprila, ob 8. in četrt zvečer in sicer be-iufica našega vrlega režiserja g. Draguti-novJća in njegove gospe soproge. Uprizori se velika zgodovinska slika iz časov prvih kristjanov pod cesarjem Neronom „V ZNAMENJU KRIŽA" ki Je spisana po siavnem S!enkiewlczevem romanu ,Quo vadiš?"
Popolnoma nove scenerije in krasni kostumi so nabavljeni za to izredno predstavo, na katero že danes opozarjamo.
Tržaška mala kronika.
Trst, 30. marca.
Šest poskušenih samomorov. Danes popoldne ob poli 4 se Je 211etna Olzela Le-banova, črevIJarica, stanujoča v ul. P. Paolo Vergeiio 229, vrgla pod vlak istrske železnice, ki Je vozil v Trst. Zgodilo se Je to pri mostu v bližini pokopališča. NesreČnico so z istim vlakom prepeljali na tržaški kolodvor, odtam pa v mestno bolnišnico. Vlak jej Je odtrgal desno nogo pri kolenu lir jo težko poškodoval po glavi. Vzrok samomorilnemu, namene Je baje nesrečna ljubezen.
—	Ferdinand Schupp, vojak 47. peš-
pcika, ki je nameščen v Gorici, si Je pri svojtm očmu v ul. Navali 7 pognal kroglo iz revolverja v prsi. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico. Vzrok nameravanemu samomoru je neznan.
—	V mestni blaznici mora pač res bil! zelo skrbno varstvo nad bclcifci, da se dogajajo taki slučaji, kakor se Je dogodil včeraj. Nefca ose m desetletna starka se Je namreč hottla rešiti življenja v blaznici in je skočila z okna na hodniku v prvem nadstropju na vrt. Po sreč! se jej ni zgodilo nič, teda dogodek le prejasno kaže, da imajo uslužbenci v mestni blaznici pač res vzrokov dovolj za vse kaj drtigega, ne pa za — štrajk.
—	Postrežn.'ca Frančiška Skamperie, stara 24 let, sfanuječa v ul. delle Lodole št. 1., se je v soboto zvečer hotela zastrupiti z oetovo kislino.
—	Okrog polnoči si je hotel vzeii življenje 321etni brezposelni zasebni uradnik Edmund Siticicb, stanujoč v ul. Acquedctto Št. 59, izpivš! nekaj moif.'ja.
—	Nekako okrog ene ponoči so poklicali zdravnika rešilne postaje k 281etneniu sobnemu slikarju Ivanu Laafchu, stanuje Če m u v ul. S Giusto 16, ki so ga našli v ulici Nicolo Mcchiavelli zvijaječega se bolečin. V samomorilnem namenu je namreč popil nekaj solne kisline. Medpotoma v bolnišnico se Je Ladich skušal v vozu rešilne postaje zadaviti z robcem, ki si ga je zadrgnil okrog vratu.
Tako smo torej imeli v Trstu tekom 24 ur kar šest poizkušenih samomorov.
DAROVI.
V pečaščenje spemina pokojnega dr. Jana Ry'b=ra je darovala dijaškemu podpornemu društvu družina Mankoč 30 K, dr. Josip Abram 20 K. Denar hrani društveni blagajnik*.
Odkritosrčna beseda.
Še neka] o stavki v „Tržaškem tehničnem zavodu". — Tržaški socijalni demokratje Škodljivci slov. delavstva.
Pri zidarski stroki so prirejali štrajke, ne morda proti podjetnikom, kapitalistom, ampak proti slovenskim zidarjem, članom NDO. Tudi kroži vest, da so imeli socijalni demokratje prste vmes, ko je naroČil g. Dolenc nemške delavce iz Koroške, — ko je vodila NDO gibanje za povišanje plače postiljonov. Socijalni demokraciji ne gre za koristi delavstva, ampak za strankarstvo. Teh par slučajev, ki smo jih navedli, bo zadostovalo. Sedaj pa smemo vprašati, niso-li pravi krumirji tisti, ki tako postopajo proti delavcu?! Komu na korist? Mari ne italijanski kameri ?	,
Naj se socijalni demokratje branijo
kakor hočejo, dejstvo je le, da odstranjevanje slovenskih delavcev posptšuje im-
portacijo renjikolov! Ali je potem socijalna demokracija v Trstu organizacija, ki jej slovensko delavstvo lahko zaupa? Ne!
Naša NDO je bila vedno solidarna, kadar je videla, da gre za delavske koristi.
Nikdo pa ne more zahtevati od nje solidarnosti tedaj, kadar uprizarjajo nasprotniki gibanja, štrajke itd., ki so v škodo slovenskemu delavstvu in v korist renjikolom in strankam, bojuj očim se proti interesom slovenskega naroda!
Pri gibanju v Tržaškem tehničnem zavodu so socijalni demokratje veliko škodovali delavstvu. Z ozirom nato poživljamo vse slovensko delavstvo, naj v bodoče poprej, nego stori podoben korak, povpraša za nasvet vodstvo NDO. Vsak slovenski delavec, ki ima količkaj razuma v glavi, obrne nasprotnikom delavstva hrbet. Veliko jih je že izpregledalo, a ne še vsi. Upamo pa, da izpregledajo sedaj, kje je v resnici njihova rešitev! Poudarjamo ponovno, da je potreben edin, skupen nastop več delavskih organizacij — kolikor jih je pač v dotičnem kraju, kjer se je pričelo gibanje — ali to le tedaj, kadar je položaj ugoden, ko gre za eminentne delavske koristi in ko so se vodstva organizacij poprej sporazumele in natančno preštudirale položaj. Le v tem slučaju je dolžnost vseh organizacij, da gredo .v boj solidarno. Ne pa morda takrat, kadar napravlja kak nesmiseln korak samo ena organizacija!
NDO pa je pri gibanju v Tržaškem tehničnem zavodu vzlic temu, da so jo socijalni demokratje tako zavozili in na tako zahrbten način postopali, —- podpirala solidarnost vsega delavstva. Njej pač niso bili pri srcu samo njeni člani, ampak vsi delavci v Tržaškem tehničnem zavodu — tudi oni nasprotne organizacije, — in je vsled tega le njena zasluga, da so bili delavci — tudi tisti, soc. demokratje, ki jih j d nameravalo vodstvo zavoda odpustiti — zopet sprejeti na delo!
Delavci! To so dejstva! Sedaj pa so ■ dite sami!
Odbornike in zaupnike skupine tovarne olja vabimo na važno posvetovanje, ki bo v torek cb 7 zvečer v diušUenih prostorih, ul. Sv. Frančiška 2.
Posredovalnica dela NDO. Išče se nemudoma 20 kamnosekov za Dalmacijo.
Odbor »Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev". Prva redna odberova seja se bo vrŠiia v torek cb 7 zvečer v drušivenih prostorih, v ulici svr-Frančjška št. 2.
Skupina Linoleum. Jutri, v ponedeljek, ob 5 pop. sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Skupina tehničnega zavoda „Sv. Andrej44 sklicuie za jutri, v ponedeljek, c-b 7 zvečer sestanek v društvenih prostorih pri Sv. Jakobu.
Skupina „LIoydov arzenal". Delavce Lloydovega arzecala vabimo na sestanek, ki se ba vršil iutri, v ponedeljek, ob 6 zvečer v društvenih prostorih pri Sv. Jake bu.
Odbor skupine postiljonov bo imel
v torek cb 9 zvečer edeorovo sejo v društvenih prostorih.
¥eati Iz Goriške,
Deželnozborske volitve na Goriškem.
Razpisane še niso; italijanski klerikalci sodijo, da bodo razpisane šele za mesec juiii. Vlada hoče menda poprej pripravljati t?a za deželnega glavarja in kadar se tozadevno kaj sicri, se bodo vršL'e volitve. Po ttarem zistemu, ki se drži itaiijacsse liberalce stranke, se ne bo smelo več vladati v deželni hiši.
Pred c. kr. izpraševalno kc misijo za ljudske in meščanske šole v Gorici
se prično prihodnji izpiti za učno vsposobf-tev v pontde'jelr, dne 28. aprila t. F. Dotične prošnje naj bodo 00 dne 15. a^ii.a i. I. v rokah ravnateljstva.
Vtonil je v občini Loko ve c na „vrvah" 18letei fant Josip Leban. Zgodilo se je to ponoči, ko se je vračal domov v družbi z nekim to 1 arišem.
Razžaljenja Veličanstva je bil obtožen neki Ruggero de Morettl. Sod šče v Gorici mu |e prisodi'o za *o 3 tedne ječe s pesti in izgubo plemstva.
Novo društvo v Gorici. Ustanovi se nt vo društvo »Narodna čit£ln:ca Balkan* na južnem delu goriškega mesta.
Deklica padla z balkona. V Gorici v Dolgi ulici je padla deklica N. Kulot z baikona, z višine kakih štirih metrov na hiš so dvorišče. Pc brali so jo hitro in poslali 50 po zdravnika, ki Je konstaural notranje poškodbe. Deklico zdravilo doma.
Vina se je bil napil v Gorici nek! 191etnl koroški dečko Ivan Juia, potem pa je šel k Soči In se ve se, ali je sam skoči notri z namenom, da si konča življenje, aH Je ponesrečil. Prišli so mu hitro na pomoč in ga rešili smrti v mrzli Soči.
Porotne razprave v Gorici prično v ponedeljek 31. t m. Najzanimivejša razprava bo v torek 1. aprila proti delavcu Marega iz Gorice, ki je na dan pusta ustrelil svojega tovariša, delavca Pertota, s katerim sta bila ves večer skupaj s svcjlma družinama. Pred poroto bo sojen tudi Valentin Jazbec, nekje tz Komenščiae doma, radi tatvice in goljufije. Valentin Jazbec je star že — 82 let 11
Prestolonaslednik, nadvojvoda Fran Ferdinand, se Je vozil ta teden po Goriški nižini. Iz Miramara Je dospel v Gorico v sredo, potem pa so ga videli v Furlaniji. Ustavil se |e na raznih krajih, tako na primer v Vlili Vicentmi, kjer si Je ogledal krasen park.
Vojek pod vlakom. Ruggero Bregant je doma iz Ločnika In |e služil v Gorici pri planinskem polku. Velikonočne praznike je bil doma ?drav in vesel in zadovoljen jih je obhajal. V sredo zjutraj pa se je vrgel pod viak iuž;ie železnice malo pred LoČniško postajo. Vlsk ga {e raztrgal. Bregant Je bil ostal doma čez čas; iz strahu pred kaznijo u je vzel življenje.
Iz Nemčije je priromal na jug neki Fran Tiaius. Prišel |e do Gorfce, kjer g* je prijela policija, ker se je klatil okoli b ez dela in sredstev. Neverjetno, koliko takih individuvov je videti sedaj po primorskih mestih I
Iz Mavhinj. Ple?, napovedan za dan 22. t. m., se ni mogel vršiti radi slabega vremena. Vršil se pa bo v nedeljo, dne 6. aprila.
□□□□□□POP □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □

MALI OGLASI h r»ć«ntj« p® 4 »t*, bet«}«. Mistjo tlikaa« b«M4t ukiat vrd. Njjmm-U prtsta+fctaa 40 Plaća m take) kiitritMU *«Mka.
rTTTni-irraTnnru^nnrTTnnn
B§
nnnnna
Ces. kr. priv.
Mdunione Adriatica di Siourta v Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognjn,
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glasnica in rezerve dne BI. decembra 1911 K 168.^94.604-43.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12.
1911) K 503.251.645.75. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 726.197.869 34. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In tažnej&lh krajih Avstro-Ogrske norarivijs.
Stalni krajevni agenti. ™tne,n»r
sprejmejo ali pa nastavijo b stalno plačo za prodajo v Av^tro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse št. 20.	324
Gospodarsko društvo
krčmarja a kavcijo K 400"—, esebo zmofno, ki ima ludi družino sposobno za krčmo, posebno žena mora biti dobra kuharica. Pismene proSnje sprejema društveni tajnik Franc Valič, Sv. Ivan, Vrdela-Farneto hšt 1295.	651
M P H111*3113 80^a z novim pohištvom in po-fflCtlM ai!a polno preskrbo se odda takoj v
ul. Mass. d'Azeglio 22, I.	717
T|*rini.'in9 manufakturnoga blaga.ia konfekcije I I	lila ge proda. Ponudbe pod „Saturn"
peštno-ležeče — Reka (Fiume).	656
Da
qq v najem prostor, primeren za čevljar'a. Scalasanta 197.
659
Pmill CD	in g°fttlna Naslov pove inse-
I I tUfi O C ratni oddelek Edinosti.	556
Gramofoni Zanetti,
spele so nove ploče, slovenske narodne pesmi. Samo v trgovini z gramofoni Zanetti, ul. Ca ana 6. f59
Op P°	ceni enonadstropna hiša z
i i UUfi ou gospodarskim poslopjem in majhnim posestvom, vse v k ras:.i legi in dobrem stanju, blizu Golice Pojasnilu : Ajdišek Fran, Fasseggio S. Audrea, 8.	~ 638
QtSnnuOn!o 2 8obi> Hob:ca» kuhinja, naj O ld| 1 »J VolljCf večji komfort.se odda takoj zi
letnih K 650'—. Začetek Grete 275
za
648
p0t4*iy ^^"fg Antona Jerkiča analov: Trat, ut.
allca 7.
delle Poste 10 ; Gorica, Gospo*
444«
G. Ferluga - Trst
vsa Barriera vecchia 3i
priporoča velecenjenemu občinstvu svojo
slaščičarn-. =
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZllEILNE. POSTREŽBA TOČNA Sprejemu v&akovrstra peciva.
GOSTILNA
TRST trg C.
All'Antica Pompei
Goldoni in ca istem trgu se nahajajoča
CflFFE GOLDONI
stvu za oblen obisk. Fran Moriušek.
PrnHiS m ^ spalni sobi, z mahagonijev vloženi. ■ I UUdlll Mizar Majcen, Belvedere 23. 647
Spretna kuharica,
in restavraterko na Kozini. Informacije : Trat, ulica Carducci 8, II.	652
Zemliišra Be Proc*aj° P" postaji Sv. Ane od fcCIIIIJloi»a 50 se£njev naprej po nizki ceni. Naslov : goatilaa Furlan pri postfcji Sv. Ane. 634
PvTfiilin v caJem se daJ° razne gostil; e. Jl^-UdJU kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, kavarna Corao od 9—11, 3—6, telefon St. 825. 417
tfn?innvP7nirs AN;ON ^es^EK j
5J	edina alozensicA irnjigovez-
nica v Trstu, nlica Oeciiia 5t. 9. — Izde'uje v-«* kn]igoveeka preprosta ln fina dela točno m konkurenčnih cenan.	1760
Priporočljive turdke. i
Olje, kis, milo.
FR. BIAGGiNI, Trst ulic" i8tri* st97 21
drugo.
Prodaja olja, kiaa, mila m
339
Krojači:
FRAN RUPHIK, tr"*5tl aoistt' 1 -
ulica OeppK 5t. 10, I. n-
Mesarji:
IICQ*P ALOJZIJ (Luigij DOLENZ — Tr ftlLOHn ulica Belvedere 5t. 'i.
Hojau, ulica Rojan 5L 7, (poieg „Kon-SLimnega dru5t~au) priporoča pvijo mesnico.
Biccardo Baldasss
Šivilje.
Trst, Via Barriera v. 33, vr ata * ni ^Ula- 9 13. Damska frojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroiu, pleane obleke, obleke za poroke, b.uze za gledališče itd. Cene zmerne.
Mehanična delavnica
F. Miheučič & : F. Venutti :
Trst, Via Tiziano Vecellio 4.
Popravlja ln postavlja stroje in parne kotle, p&rne motorje, na plin, benzin in nafto. • Industrijains instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stlskalnioe za grosdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanj«
-	- oblik ln ozorcev za testenine in biSkote. - -Zaloga novih in starih motorjev, brizgalnlc, strojev za vzdrževale zidarskega materijala, mletja kava,
-	- • • drof in dragih tehničnih predmetov. • - - -