190
Frof. Frantiek Jan Ev. Kott, eki jezikoslovec, je h koncu decembra obhajal svojo osemdesetletnico. Prof. Kott je bil rojen v Podhaji pri Lnafih in spada k najboljim poznavavcem ekega jezika. Poleg raznih manjih spisov in prevodov klasikov je Kott izdal pri Fr. imaku eko-nemecky slovnik" zlasti gramatino- frazeologini, ki je izhajal skoraj celih 20 let (od 1. 1876.-1893.) in ki ga je Kott 1. 1896. izpopolnil v spisih eke akademije. Ta slovar, ki ga je Kott sestavljal 30 let, je dozdaj poleg Jungmano-vega edina in naibolja slika bogastva in istosti ekega jezika. Fr. t.
Najstareja eka pisateljica, gospa Ven-ceslava Luicka (Ana Srbova), je obhajala dne 6. decembra svojo sedemdesetletnico. Gospa Luicka deluje e 40 let na polju eke knjievnosti; poleg mnogih pounih knjig in spisov za mladino je spisala celo vrsto romanov in novel, ki v njih popisuje ivljenje in delovanje enske v hii in v javnosti. Naslovi nekaterih njenih zabavnih knjig so: Povidkv z maleho sveta (4 zvezki), Chlumy (3 zv.) - Na zficeninach. Salomena. U kamenneho domu itd. Pred ve nego 30 leti je kot prva urednica lista enske Listy" spisala tudi veliko lankov, v katerih je reevala ensko vpraanje. Gospa Luicka - Srbova je mati g', dra. Vladimira Srba, bivega upana mesta Prage.
oLfi
Slovak J. Murga in njegov brezini brzojav. Pred nedavnim se je vrila med postajo Scranton in Wilkes-Barre v Zedinjenih amerikih dravah javna poizkunja z brezinim brzojavom, ki ga je iznael Slovak Joef Murga, katoliki upnik v Wilkes-Barru. Pri izkunji je bilo veliko tevilo strokovnjakov, in pokazalo se je, da Murgaev brezini brzojav prekaa sistem Marconija, De Foresta in drugih v natannosti in hitrosti brzojavljenja v najveje daljave. Za veliki new-yorki list ,,World" je brzojavljanje po Murgaevetn sistemu desetkrat hitreje in dvajsetkrat ceneje nego brzojavljanje po drugih e zdaj obstojeih sistemih. Kedar Universal AetherTtlegraph Company" ta sistem vpelje tudi drugod, bo Joef Murga v svetu tako znan kakor Bell po svojem telefonu. Joef Murga je bil rojen v Tajovu, v zvolenskem okraju na Slovakem. V Ameriko je priel 1. 1896. in od tistega asa se odlikuje na narodnem in cerkvenem polju po svojem neumornem in portvovalnem delu.
kof dr. Jurij Lusanski. Dne 2 decembra pr. 1. je umrl luikim Srbom naglo, od mrtvouda zadet, kakor nekdaj pred 11 leti Mihal Hornik, apostolski vikar na Saksonskem, kof dr. Lusanski. Mali narod katolikih Luianov (kakih 15.000) je imel svojega katolikega kofa; v resnici svojega, ker Lusanski je bil z duo in telesom luiki Srb. Lusanski se je porodil 1. 1839. v srbski vasi Wotrovu v zgornji
Luici. Gimnazijo in bogoslovje je tudiral v Pragi, kjer je bil 1. 1866. posveen za duhovnika. Nekaj asa je bil kaplan v Ralbicah, Wotrovu in Budiinu in potem je bil v Pragi ravnatelj Iuikega duhovnega semenia. L. 1894. je postal kanonik v Budiinu, I. 1903. apostolski vikar na Saksonskem in dne 19. marca lanskega leta je bil od kardinala Koppa posveen za kofa. Celo svoje ivljenje je Lusanski deloval za svoje luike rojake. Nekaj asa je bil urednik lista Katholski Posol", izdal je luiki katekizem in luiki prevod Sv. pisma nove zaveze. Razun tega je spisal veliko lankov za ljudstvo v vse luiko-srbske liste. Najbolj uspeno delavnost v narodnem pogledu je razvil v Srbski Matici", kateri je bil predsednik do svoje smrti. Fr. t.
alfi
Poljska enciklopedija. Akademija umetnosti v Krakovu pripravlja izdajo velikanskega dela, ki bode predstavljalo sliko poljske kulture v celem njenem zgodovinskem razvoju. Delo bode razdeljeno na 25 zvezkov, 19 delov in 178 pododdelkov. Enciklopedija bo pisana tako poljudno, da bo pristopna tudi obinstvu, ki nima v ti stroki posebne izobrazbe. tirje prvi zvezki bodo obsegali f ini zemljepis Poljske, antropologijo, jezik, arheologijo, obenem pa zaetek slovanske kulture; dalji tiri zvezki bodo obsegali politino zgodovino in zgodovinsko geografijo; deveti zvezek bo popisal poljske gospodarske razmere, dalji zvezki pa cerkvene, olske razmere, vojatvo itd. Zadnji zvezki bodo posveeni umetnosti, glasbi, znanstveni in leposlovni knjievnosti.
Na Poljskem obhajajo tiridesetletnico po rojstvu Mikolaja Reja, zaetnika poljske knjievnosti. V nekaterih poljskih krajih so priredili slavnosti na ast Reju e v jeseni, v nekaterih se bodo priredile ele spomladi.
Pozabljena stoletnica. 13. oktobra je minilo 100 let po rojstvu tefana Garczyriskega, ki je znan v poljski knjievnosti kot filozofski pesnik". Spisal je lepa dela: Sonety vojenne", Wspomnienia", Dzieje Waclawa" in dr. - Porodil se je 13. okt. 1805 v Kosmovu pod Koliem, tudiral je doma na Poljskem in pozneje v Berolinu, kjer je poslual Hegela. L. 1829. se je seznanil z Mickievviczem, ki je visoko cenil poezije Garczvriskega. Garczvnski je zanimiv pojav v poljskem slovstvu, dozdaj pa e ni dovolj ocenjen. Umrl je 20. septembra 1853.
Jan Amborski. Poljakom je zopet pred nedavnim umrl zasluen mo, Jan Daroslav Amborski, pedagog, publicist in literat. Rojen je bil 1. 1838. v Vlostovicah (v lubelskem okraju) Gimnazijo je dovril v Kijevu; 1. 1863 je odel v Pariz, kjer si je sluil vsakdanji kruh v raznih slubah; bil je kopist, vzgojitelj in knjigar. Kot knjigar je urejeval biblio-grafini tednik Le Bibliophile francais'' in list Biblio-phile illustre". Hrepenenje po domovini je pripeljalo Amborskega 1. 1872. v Lvov. Tu je bil zopet vzgo-
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si