TRGOVSKI LIST Časopis ra trgovino, Industrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din, za y, leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri po St. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 28. maja 1935. štev. 61. Nabavljalnih zadrug se kriza ne tiče Gospodarsko sodelovanje Savske in Dravske banovine Ban dr. Puc in gen. tajnik Zbornice Ivan Mohorič o potrebi tega sodelovanja Za 18 milijonov prodale blaga a kljub temu davčni privilegiji Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev ima letos svoj občni zbor dne 1. junija v Nišu. Za občni zbor je izdelala Zveza obsežno poslovno poročilo, iz katerega navaja »Slovenec« nekatere zelo zanimive številke, ki jasno dokazujejo, kako se razmetava denar, ko se dovoljujejo dobro situiranim nabavljalnim zadrugam razni davčni in drugi privilegiji. Število v Zvezi včlanjenih zadrug je naraslo lani od 187 na 206, število članstva pa od 105.112 na 116.895. Za več ko 11.000 novih članov imajo lorej te nabavljalne zadruge, dočim morajo trgovci in obrtniki zaradi manjšega števila odjemalcev odjavljati svoje obrate. 2748 trgovskih in obrtnih obratov je prenehalo v 1. 1934., zato pa je naraslo število zadrug za 19. Število davkoplačevalcev pada rapidno, število od davkov oproščenih organizacij pa stalno raste, Ali je mogoča še bolj napačna davčna politika? Lastna sredstva zadrug so narasla od 30,6 na 35,7 milijonov Din, torej v enem letu za več ko 5 milijonov. Iz srca privoščimo zadrugam ta uspeh, saj je v teh žalostnih časih tako silno redko, da še kdo doseže lep poslovni uspeh. Zato pa tem manj razumemo, da je tisti, ki doživlja lepe poslovne uspehe, še nagrajen z davčnimi ugodnostmi, tisti pa, ki doživlja neuspehe, pa z novimi davki. Jemlje se vendar tam, kjer kaj je, ne pa tam, kjer je že itak izguba. Naj se nam ne zameri, da nikdar ne bomo razumeli davčne politike, ki jemlje onim, ki imajo izgubo, prizanaša pa onim, ki imajo poslovne uspehe. In da so imele nabavljalne zadruge naravnost velik uspeh, dokazuje to, da so prodale samo lani za 187 milijonov Din blaga, in od tega one v Dravski banovini za 72,9 milijonov, Povprečno je vsak član kupil blaga mesečno za 402 Din. Tudi tisti, ki nima niti 1000 Din mesečne plače! Poslovno poročilo Zveze navaja dalje, da so se njene naložbe v bankah dvignile od 3'4 na 3‘66 milijona, zaloge od 2’04 na 2'47, nepremičnine od 31'36 na 31'98 milijona dinarjev, krediti pa celo od 68’6 na 77^ milijona. Glavnica je narasla za več ko 9 milijonov, od 120'05 na 129'13 milijona Din, fondi od 11 na 1'5 milijona, torej vseskozi samo aktivne postavke. Čisti dobiček je sicer padel (vsaj tako je izkazano) od 1'4 na 1*2 milijona Din, kar pa je za sedanje čase težke krize vendarle lep uspeh. Torej same aktivne postavke na vsej črti — a kljub temu davčne in druge ugodnosti. Kdor ima, ta dobi še več, kdor pa izgublja, temu se vzame še to, kar mu ostaja. To narobe pravilo je menda sedaj že čisto uveljavljeno. Toda s takšnimi narobe pravili ni mogoče pomagati gospodarstvu na noge in če se bodo postavljala gospodarska načela na glavo, potem naj tudi nihče ne pričakuje, da pridemo iz krize. To si naj že enkrat zapomnijo oni, ki z neutemeljenimi privilegiji nabavljalnih zadrug in konzumov rušijo trgovino in obrt. Prih. številka »Trgovskega lista« izide zaradi praznika Vnebohoda šele v soboto, dne 1. junija, a tedaj v pomnoženi številki in večji nakladi! Trgovci in razstavljalci na Velesejmu, izkoristite to priliko in inserira$te v vele-sejmski številki »Trgovskega lista«. »Jugoslovenski Lloyd« je priredil koristno in potrebno anketo o potrebi sodelovanja gospodarskih ljudi iz Dravske in Savske banovine. Zlasti v zadnjem času, ko nekateri politični prenapeteži skušajo sploh onemogočiti takšno sodelovanje, je od zagrebškega gospodarskega dnevnika sprožena anketa nujno potrebna. Svojo anketo otvarja »Jugoslovenski Lloyd« z izjavami bana dr. Dinka Puca in gen. tajnika Zbornice za TOI Ivana Mohoriča. V naslednjem objavljamo glavne misli iz obeh izjav. Ban dr. Dinko Puc: Uvodoma svoje izjave poudarja ban dr. Puc, da bo vedno podpiral čim ožje gospodarsko sodelovanje obeh banovin, ki je pri sodelovanju ljubljanskega in zagrebškega velesejma že doseglo konkretne rezultate. Sodelovanje je potrebno na kulturnem, turističnem in gospodarskem polju. Naš turistični promet gravitira proti morju in zato se mora zgraditi avtomobilska cesta iz Ljubljane na Sušak. Ta cesta bi bila dolga samo 114 kilometrov in bi veljala od 140 do 150 milijonov Din. Finansiranje te ceste je izvršljivo. Po eno petino stroškov bi plačala Savska in Dravska banovina, tri petine pa država. Dokler se ta cesta ne zgradi, se tudi ne more razviti turistični promet v obeh banovinah. Sodelovanje pa se mora pokazati tudi na industrijskem polju. Treba zlasti izvesti sodelovanje lesnih industrij, ker danes zaradi pomanjkanja skupne organizacije vsi trpimo zaradi prenizkih cen lesa. Pa tudi slovenska obutvena, kožna in živilska industrija je navezana na odjem v Savski banovini, vrhu tega bi mogla Slovenija svoje sadje in povrtnino v znatni meri plasirati v Hrvatskem Primorju. Dolžnost odločilnih činiteljev v Savski in Dravski banovini j$, da omogočijo gospodarsko sodelovanje obeh banovin. Treba je izdelati načrt za takšno sodelovanje, ker je treba nehati z dosedanjo miselnostjo, ki je videla vedno in povsod le Inž. Milan Lenarčič: Članek, ki sem ga pod gornjim naslovom napisal, je dal v onem delu, ki opisuje preteklost, g. Maksu Mautnerju povod za besen napad. Čeprav pretekli dogodki zadnjih let nimajo za javnost več žive aktualne važnosti, ima tudi ta napad, kakor vsaka stvar, svojo dobro stran, ker po zaslugi g. Mautnerja vsaj javnost zve, kje in kakšni odpori so bili in so še proti organizacijskim stremljenjem naše najvažnejše gospodarske panoge in s kakšnimi argumenti se ubijajo organizacijski napori srednjeevropskih lesno izvoznih dežel. Presegalo bi smisel in obseg časopisnega članka, da se na vsa iznašanja g. Mautnerja odgovori po zaslugi, ker ni niti potreba, da sledim na polje osebnega omalovaževanja, saj so narekovana od osebne taktike g. tajnika, ki v svojem delokrogu le redkokdaj obravnava vprašanje mehkega lesa. Potrebno pa menda bo, da se zaustavim pri nekaterih stvarnih izvajanjih njegovega Članka. Leta 1932 je sklicalo Društvo narodov v Ženevo konferenco, kako odpomoči slabemu stamju lesnega gospodarstva. Rezultat konference je bil, da se je sklenila dogovorna ureditev tržišč kot cilj prihodnjega dela. Tudi g. Mautner je bil na tej konferenci prisoten. Če je bila situacija že 1. 1932 tako slaba, da je smatralo Društvo narodov intervencijo in pomoč za potrebno, potem je razumljivo, da moram to 'Leto 1982 vzeti za konkurente in nasprotnike. Naš skupni interes je, da dvignemo gospodarsko stanje v obeh banovinah, pogoj za dosego tega cilja pa je — samo sodelovanje. Gen. tajnik Ivan Mohorič: Iniciativa za gospodarsko sodelovanje obeh banovin mora priti iz Zagreba, ker to odgovarja tudi gospodarskemu položaju, ki ga zavzema Zagreb v državi. Iz Zagreba se naj začne akcija za sodelovanje in v Dravski banovini bo gotovo dosegla dober odmev. Pri tem pa je tudi treba upoštevati posebni položaj slovenske industrije, ki leži na periferiji in ki zato zaradi predragega prevoza ne more dostikrat konkurirati niti v lastni državi s tujo konkurenco, ki se more posluževati cenenega morskega in rečnega prometa. Važno za naše posebne gospodarske razmere je tudi, da se ne bi vsa gospodarska vprašanja presojala le s stališča kmetskega prebivalstva. Čeprav je tudi Slovenija pretežno agrarna, vendar ne morejo za njo veljati merila, ki so primerna za Donavsko ali Vardarsko banovino. To se je zlasti pokazalo pri vprašanju zaščite kmeta. Ker je zadružništvo v Sloveniji zelo razvito, tudi niso kmeta dolgovi tako pritiskali ko drugod. Pomisliti je treba, da pride v Sloveniji ria 64.000 kmetskih dolžnikov 132.000 kmetskih vlagateljev. Vsi pogoji za gospodarsko sodelovanje obeh banovin so dani. Treba samo, da povsod prodre zavest o potrebi tega sodelovanja. Danes se razvija vse delo ali vzporedno ali ločeno. S skupnim delom pa bi se povečalo zaledje. Mreža skupnih interesov je velika. Mnoga industrijska podjetja v Sloveniji imajo svoje sedeže v Savski banovini. Denarstvo je v obeh banovinah razvilo svoje poslovanje. Povsod se vidi povezanost skupnih interesov in to povezanost je treba okrepiti in delati na to, da pridemo do pozitivnih rezultatov. naše izhodišče in premotriti, koliko se je vsaj glede mehkega lesa od tedaj stvar še na slabše preobrnila za naše narodno gospodarstvo. Številke so katastrofalne, tako da gosp. Mautner čuti potrebo zmanjšati njih pomen z izrazi, kakor: fraze, hipoteze, fantazije itd. Meni in gotovo tudi javnosti bi bolj imponiral številčni dokaz, da ta diferenca ni isrtinita in dokaz, da je propast našega šumarstva in lesne produkcije le fraza in fantazija. Ze teto dni in dalj pred uvedbo italijanske carine na les so nas tako italijanski kakor avstrijski odločilni faktorji svarili in opozarjali na nujnost dogovorne ureditve italijanskega tržišča, ker je drugače uvedba visoke italijanske carine neizbežna. Tega vsega g. Mautner ne želi vzeti na znanje in celo tako daleč gre, da trdi, da je poudarjanje občne potrebe našega gospodarstva, da je namreč treba ceno lesa dvigniti — dalo povod! — da so Italijani uvedli visoko carino. Menda bi morali — po g. Mautnerju — naši gospodarji uživati tiho srečo, če pod ceno prodajajo les — potem pa ne bi Italijani prišli na to, da njih domača lesna produkcija ne more dalje zaradi naših nizkih cen. Tu se naši trgovskopolitični pogledi križajo, kakor se tudi križajo v oceni posameznih dogodkov ter njih medsebojne zveze in pomena. Tako n. pr. glede sporazuma, ki je bil začetkom decembra 1933 sklenjen na konferenci na Dunaju glede meh- kega rezanega lesa med zastopniki Avstrije, Jugoslavije in Rumunije. G. Mautner zanika obstoj te protokolarične istine! Ali naj na tale način obravnavamo pred: javnostjo naše probleme? Da se na ta dogodek sklicujem, ima svoj vzrok v tem, da je bila to zadnja prilika, da se ognemo večini onih nevšečnosti, ki so nas potem zadele. Pri tej konferenci so — dasi že neoficialno — sodelovali .tudi italijanski delegati, ki šo po konferenci izjavili, da so po takojšnji naši ratifikaciji Dunajskega dogovora pripravljeni odzvati se našemu vabilu na razgovor in sodelovanje. Toda čas je pretekel brez naše ratifikacije, opo-zoritve niso koristile; avstrijske urgence so bile brezuspešne; razmere so se zaostrile in — da se resi, kar se še rešiti da — je prišlo do konference v Trstu, ki pa je bila za poln uspeh ie prekasna, kajti Italijani so nas na naše povabilo na razgovor za soglasno izvedbo tržaškega spora-/um a odklonili z motivacijo, da ne vedo »se e.quando«, če in kdaj bo prilika za take razgovore. In do teh razgovorov res do danes ni prišlo. Ostalo oceno konference v Trstu sem podal že v prejšnjem članku, kar pa gosp. Mautner očividno ni želel vzeti na znanje, kakor tudi ne želi upoštevati, da bi se pri uporabi pametne taktike pri skoraj istem izvozu in isti zaposlitvi dobili iz tujine neprimerno večji zneski za naš les, ki pa jih zaradi medsebojne obupne borbe sedaj ne dobimo in da zato sedaj o kaki svetovni pariteti glede mehkega lesa ne more biti niti govora. Iz članka g. Mautnerja izsevajo, krčeviti napori, da se z uporabo vseh sredstev prepreči organizacija našega lesnega gospodarstva, ki se iz občne .potrebe in po iniciativi interesentov mehkega lesa ustvarja na bazi samouprave kot instrument za obrambo legitimnih interesov jugoslov. gospodarstva. Prav odveč je zato demagoški očitek g. Mautnerja, da stremim po meču, ki naj kroji izvoz in izvoznice. Če nam jo bila v pravkar preteklih letih dana možnost iz lastne uvidevnosti, discipline in samopomoči našega lesnega gospodarstva ustvariti boljše prilike, je danes situacija povsem druga — ko nas je tudi Italija že kontinr gentirala. Danes je organizacija imperativ, o katerem ni več debate, vprašanje pa je, kako bo radi odpora g. Mautnerja in njegovih prijateljev izpadla. Pri presoji vsega vprašanja bo treba šo posebej upoštevati prezir, ki govori iz članka g. Mautnerja glede interesov gozdnega posestnika, ki nosi na splošno vse breme krize. Lesno gospodarstvo obsega celotni problem lesa od odgoje do končnega vnovčenja in se ne more izločiti iz celotnega okvira ne ena grupa, n. pr. trgovstvo. Res je, da posameznega lesnega trgovca ne briga, kako živi producent ali pa gozdni posestnik, kajti čim slabše la živi, tem laže se bodo njegovi produkti poceni kupili in veselo dalje konkuriralo. Za trajnost lesmo-trgovskega in industrijskega poslovanja pa ni vse eno, če je blago izšlo iz obupnih prodaj našega gozdnega posestnika, ki ponekod seka dvojno, množino, da si ohrani svoj grunt, aJi če je blago izšlo iz konkurzne mase jugoslovanskega šumarstva. Tudi bo treba presojati temeljitost, s katero številčno obravnava g. Mautner tako važni problem, da bo javnost znala oceniti težino njegovih argumentov. G. Mautner ,v mojem članku ne opazi med drugim: da se nanašajo moje številke izvoza v Italijo le na mehki les — ne pa na mehki in trdi les ali celotni izvoz lesa, kakor on trdi; ’ da je računan zmanjšan izkupiček z izhodiščem doseženih tržnih cen leta 1932 — ne pa da je računan kot izguba, iznos carin; da ne znaša italijanska carina v letu 1934 za naš mehki les 110 milijonov Hr, temveč toliko dinarjev; da se navedena cena 163 lir nanaša na Naš izvoz mehkega lesa v Italijo 1.1934 m tona, ne Pa *** ms, g«1 privede seveda do napačnih zaključkov. Mislim, da smemo od kritika, ki želi s cinizmom in ostrostjo *kritizirati v javnosti irfSle članke ter zastopati * jugoslovan- ske Jesne interes^, z vso ngfgyi^noslio in odločnostjo zahtevali, 4a žita članek v originalu in da razlikuje mehki les od trdega, carino od tržne cene lesa, kubični meter od ione in dinarje od iir. Nova preferenčna lesna pogodba med Francijo in Avstrijo Kakor je »Trgovski list« že prejšnji teden poročal, se je 15. maja med Avstrijo in Francijo sklenila nova pogodba za uvoz ^vetFiJ&kega lesa. Pogodbo sta v nedeljo podpisala francoski predsednik republike Lebrun in min. predsednik Flandin ter ima .naslednje besedilo: - Z željo, da se doseže gospodarska ozdravitev Avstrije, kateri je Evropska študijska komisija v Ženevi priznala izjemni položaj, in ker je spoznala, da francosko-avstrijski pariški sporazum o prednostnem postopku za avstrijski les z dne 29. de-^ušan Manojlovič iz Niša, ,Pjprdj£ Malejič, Jezdimir Djoki4 Jgvan 2i-vanpvič, Moša A. Mejaimjd, Pavle Hadži» Pavlovič, Peter Mladenovič iz Beograda in. Peter't. Milanovič iz Gornjega Mtanovca, v nadzorni odbor pa Sava DubljeVič izč-Beograda. _______________ Okrasite izložbena okna za evharistični kongres Koncem junija bo v Ljubljani evharistični kongres, ki bo gotovo ena največjih prireditev, kar jih je videla Ljubljana. Je to vsedržavni kongres vseh jugoslovanskih katolikov in zato bodo prišli v teh dneh v Ljubljano gostje iz vseh delov naše prostrane Jugoslavije. A tudi iz drugih držav je napovedanih mnogo odličnih gostov in zlasti naši izseljenci pošljejo na kongres večje skupine. Ljubljana in vse njeno prebivalstvo bo sprejelo vse goste gostoljubno in z vso prisrčnostjo. Pa tudi sicer jim bo Ljubljana izkazala vso pozornost. Vse prebivalstvo slovenske prestolnice se bo potrudilo, da ostane sloves Ljubljane kot enega naših najbolj gostoljubnih mest nezmanjšan. Ni treba še posebej apelirati na ljubljansko trgovstvo, da tudi ono pripomore, da se bodo gostje čim bolje počutili v naši beli Ljubljani, saj so naši trgovci na glasu, da pri vseh narodnih akcijah sodelujejo požrtvovalno in z vnemo. Zato bodo ljubljanski trgovci v kongresnih dneh in tudi že par dni preje vsaj eno svojih lepo urejenih izložbenih oken posvetili evharističnemu kongresu. Nekateri se bodo pri tem poslužili tudi umetniško izdelanih propagandnih letakov, ki jih je založil pripravljalni odbor za evharistični kongres v dveh velikositih. Seveda bodo evharističnemu kongresu posvečene izložbe tudi v popolnem skladu z verskim značajem te velike prireditve in zato bo karakterizacija izložbenih oken, da so čim bolj pietetna, enostavna in okusna. Tako prirejena izložbena okna bodo tudi zelo učinkovito priporočilo za trgovce in že zato smo prepričani, da se bo vse ljubljansko trgovstvo potrudilo, da s svojimi izložbami razveseli vse udeležence evharističnega kongresa. Posebno ulice, po katerih bo šel sprevod, naj bi se odlikovale s svojimi lepinji izložbami. Urediti pa bo treba tudi vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin v kongresnih dnevih, da bodo mogli tuji udeleženci kupiti, kar potrebujejo. Ker je upravni odbor Združenja ljubljanskih trgovcev že posvetil temu vprašanju potrebno pažnjo, smo prepričani, da bo to vprašanje tudi zadovoljivo rešeno za vse. Tudj evharistični kongres bo dokazal, da stori ljubljansko trgovstvo vedno svojo dolžnost do naroda iu do celote. »Sava«, obča zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela dne 21. maja letos svoj redni trinajsti letni občni zbor za minulo poslovno leto. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da so se tudi v preteklem letu posli povoljno razvijali. Kljub temu, da je splošna gospodarska depresija vplivala tudi na premijske dohodke, izkazuje družba še vedno Din 1,397.273'50 čistega dobička. Lastne tehniške rezerve »Savec znašajo Din 8,991.932'93, skupna jamstvena glavnica družbe pa Din 29,426.980'27. Od svoje ustanovitve pa do danes je izplačala zavarovalna družba visoko vsoto Din 238,565.480'89 na elementarnih škodah. Za nova člana družbene uprave sta izbrana gg. dr. Stanko Šverljuga, minister n. r., in Frančišek Žita, generalni ravnatelj Moldavije. Vsi podjetniki morajo plačevati l°/o davščino za bednostni sklad Banska uprava Dravske banovine je poslala vsem davčnim upravam okrožnico, v kateri opozarja, da morajo vsi službodajalci nameščencev in delavcev, zavezanih socialnemu zavarovanju, plačevati 1% od vseh kosmatih zaslužkov in mezd, odnosno pokojnin, neglede na višino uslužbenskega davka. 1% izredno davščino v bednostni sklad morajo sedaj plačevati tudi oni uslužbenci, ki so bili preje te davščine oproščeni. Likvidacije »Stan in dom« občekoristna stavbna in kreditna zadruga z o. z. v Ljubljani se je razdružila in poziva upnike, da v zakoni tem roku priglase svoje terjatve. - . Tituleseu je kot predsednik Male antante izjavil, da te države rie bi mogle podpisati nobene vojaške pogodbe z Italijo, če bi bija ta zapletena v vojno z Abesinijo. V zvezi s sklenitvijo podonavskega pakta bi se pamreč morale države Male antante zavezati na takšno pogodbo. Ker tudi še ni rešeno vprašanje Habsburžanov popolnoma jasno v smislu zahtev držav Male antante in ker so ostala nerešena še nekatera druga vprašanja, so pogajanja za sklenitev podonavskega pakta odložena. Svet Društva narodov je dosegel v soboto dva velika uspeha: sporazum v jugoslovan-sko-madjarskem konfliktu in sporazum v italijansko-abesinskem konfliktu. Sporazum v prvem vprašanju je bil dosežen na ta način: Najprej je angleški delegat Eden podal svoje poročilo, v katerem je še enkrat izrekel sožalje jugoslov. narodu ob njegovi veliki izgubi. Nato je konstatiral, da še nadalje velja dne 10. decembra 1934 sprejeta resolucija Društva narodov. Z zadoščenjem konstatira dobro voljo jugoslovanske vlade in upa, da se more zanesti tudi na dobro voljo madjarske vlade. Nato je izdavil madjarski delegat Velics, da bo madjarska vlada v skladu z resolucijo pruštva narodov z dne 10. decembra poostrila nadzorstvo nad jugoslovanskimi emigranti in da ne bo dopustila nobene teroristične akcije proti Jugoslaviji, kar je na podlagi rezultatov preiskave o marsejskem zločinu tudi že storila. Madjarska vlada se zaveda svoje mednarodne odgovornosti in bo zato preprečila vsako teroristično pripravo proti Jugoslaviji. Jugoslovanski delegat Fotič se je nj^to zahvalil angleškemu delegatu za njegove sožalne besede in naglasil, da je jugoslovanska ylada dovolj dokazala svojo dobro voljo ter da je upravičeno zahtevala zadoščenje. Preiskava, ki jo je izvedla madjar-ska vlada, je bila sicer nezadostna, vendar pa ima jugoslovanska vlada še vedno možnost, da zahteva naknadne odredbe in pojasnila. Z zadovoljstvom jemlje na znanje izjavo madjarske vjade, da bo onemogočila dogodke, kakršni so izzvali resolucijo Društva narodov. Po izjavah francoskega, italijanskega, češkoslovaškega in poljskega deiegata je nato sprejel Svet Društva narodov sporočilo angleškega delegata Edena, da je konflikt, ;* ki ga je povzročil podli marsejski zločin, definitivno likvidiran in odstavljen z dnevnega reda. Na nočni seji, ki je trajala do 2. ure ponoči, je dosegel Svet Društva narodov tudi kompromis v italijansko-abesinskem konfliktu. Po tem sporazumu se določa, da Italija in Abesinija pristaneta na to, da se vsi spori rešijo z razsodiščem. Do 25. avgusta mora razsodišče izdati svoj sklep. Če ne bi prišlo do sklepa, bo ponovno o stvari razpravljal Svet Društva narodov. V italijansko-abesinski konflikt se Društvo narodov zaenkrat ne bo vmešavalo in Italija je s tem zadovoljna. Ni pa še čisto gotovo, če je z doseženim sporazumom v resnici odpravljena vsaka vojna nevarnost. Mussolini je imel ob zaključku debate o proračunu zunanjega ministrstva velik govor o zunanje-politični situaciji. Med drugim je dejal, da je bil s februarskim sporazumom med Francijo in Italijo ustvarjen temelj za politično preureditev v Evropi. V razorožitev Mussolini ne veruje. V odgovoru na Hitlerjev govor je dejal, da ne more njegovih 13 točk niti sprejeti niti v celoti odbiti. Odnošaje med Italijo in Nemčijo kompromitira le avstrijsko vprašanje. Nemški veleposlanik v Rimu je obiskal Mussolinija in mu predložil v Hitlerjevem imenu nove predloge o ureditvi avstrijskega vprašanja. Po teh predlogih naj bi se Avstrija za primer, da si pribore narodni socialisti v njej vlado, demilitarizirala. Vest pa še ni potrjena. Francoski listi poročajo, da se je v zvezi z abesinsko debato v Ženevi poboljšalo razmerje med Italijo in Nemčijo. Mussolini da se je začel zopet vračati na svojo staro misel o bloku štirih velesil, ki naj bi vodil vso politiko v Evropi. Pri nedeljskih dežclnozborskili volitvah na Češkoslovaškem so češke stranke v glavnem ohranile svoje pri parlamentarnih volitvah priborjene pozicije, dočirn je Henlein zopet napredoval na škodo nemških meščanskih strank. Sovjetska in* litovska vlada sta protestirali proti govoru Hitlerja, ki da je n3 nezaslišan način napadel obe državi. •s*** I Denavslvc = Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. t. m. navaja te izpremembe (vse številke v milijonih Din): Zlata in devizna podloga se je povečala za Iti,5 na 1.366.8, in sicer: zlato v blagajni za 10,3 na 1,230,7, zlato v tujini je ostalo z 81,8 neizpremenjeno, valute so padle za 0T8 na 0-25, devize pa so se povečale za 6,4 na 54,0. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 7,9 na 180,1. Vsota kovanega denarja se je povečala za 26,9 na 295,0. Posojila so povečala za 2,7 na 1.780,1, in sicer jso eskontna narasla1 za 2^6 na 1.521, lombardna pa za 0‘07 na 258,5. Razna aktiva so se zmanjšala za 3,0 na 366,7. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 37,4 na 4.382,3, zato pa se je dvignite- vsota obvez na pokaz, za 58,4 na 1.292,4. Obveze * rokom so se dvignile za 2,7 na 285, razfna pasiva pa za 27,7 na 301,6. Skupno kritje se je dvignilo od 30.69% na 30.95°/o, samo zlato pa od 27-73 na 27'86%. * Priv. agrarna banka v Beogradu je znižala obrestno mero za vloge občinskih kmetijskih skladov od 4 na 3‘5°/o. Zemaljska banka za Bosno in Hercegovino je dosegla lani 1.57 (predlani 1.64) milijona Din čistega dobička. Povečala se je njena gotovina, doČim so skoraj vse druge postavke nazadovale. Po zadnjem izkazu Francoske banke se je njena zlata podloga znižala za 521 mili-jonoy frankov na 79.762 milijonov frankov. Kljub temu velikemu padcu je zlata pod loga še vedno večja kakor je bila lani v istem času. Zlata podloga Belgijske banke pa je nasprotno narastla, in sicer za 425 na 15.504 milijonov frankov. Zlata podloga Holandske banke se je po izkazu z dne 20. t. m. povečala za 7 in pol milijona na 652,8 milijona holandskih goldinarjev. Hojandsko-nemški sporazum o transferu zunanjih plačil je bil ratificiran. Avstrija izda dvošilinge s sliko bivšega župana dr. Luegerja. V vsem bo izdanih le 200:000 kosov. Mednarodni borzni indeks V preteklem tednu so tečaji na skoraj vseh borzah napredovati, le na italijanskih so po daljšem jn trajnem napredovanju nekoliko nazadovali. Tudi na curiški borzi so tečaji nekoliko nazadovali. Gibanje tsčajev v maju je razvidno iz teh številk; Koncem 1929 — 100% London Parij Berlin Dunaj Praga Cnrih Amsterdam Bruselj Stockholm Milan N,ewyork Mednarodni borzni indeks se je na podlagi teh številk dvignil od 51,0 na 51,2%. Že v 24 urah S ES* 'ZZ klobuke itd. Škrabi ta rretlolika srajce, ovratnike in manlete. Pere. suši, monga la lika domaCe perilo tovarna JOS. REICH Peljaasld nasip 4—6- Selenbargora ni. 8. Telefoa it »-T*. M . f. zjrv,'. > z'*>.%■ ' ,jv i'-"-,’ S« | Za sklic svetovne gospodarske konference ?e zavzemajo Združene države, kakor poročajo iz Washingtona. Konferenca naj bi Razpravljala o načelih sporazuma glede stabilizacije razmerja med glavnimi svetovnimi valutami in glede znilanja carinskih arif ter naj bi se je udeležile najvažnejše Iržave. Posebnost ameriškega predloga pa ;i® ta, naj se sestane majhno število stro-^^v-njakov,-ker ge je londonska kanfecenca Ptfftesrš^lla šamo zaradi prevelikega števi-’a udeležencev. i‘ ! V soboto otvoritev ljubljanskega velesejma Posebnosti letošnjega velesejma Poleg posebno bogate razstave pohištva, tekstilnih izdelkov, preprog, galanterije, raznih praktičnih novosti, usnja in usnjenih izdelkov, poljedelskih strojev in avtomobilov bo letošnji velesejem bogato zaseden tudi z všenri proizvodi domače industrije. V okviru letošnjega pomladnega velesejma bo razstava Zveze gospodinj pod naslovom »Žena in obrt«. Pokazala nam bo, kako se je žena v borbi za lastno eksistenco spričo velikih zahtev realnega življenja XX. stoletja praktično uveljavila v raznih poklicih. Razgrnila bo pa tudi pred nami stremljenje današnje žene, s čim manjšo porabo čaša in energije doseči čim večjo popolnost, zunanjo in notranjo dovršenost svojega dela. Tehnični višek te razstave pa bo modna revija, ki ima predvsem namen odločno poudariti, da imamo, kar se obleke tiče, sami doma vsega dovolj in da lahko glede izdelave in krojev tekmujemo brez skrbi s tujino. Živi modeli se bodo predstavljali občinstvu, oblečeni po modi, bodisi kar se tiče klobukov, obleke, obutve itd. Domače ženstvo se bo lahko na ta način najbolj nazorno prepričalo o visoki vrednosti domačega blaga in domače izdelave. Ta del razstave bo odprt popoldne in tudi zvečer ob svitu reflektorjev in žarnic. Med odmori bo skrbel za zabavo bogat program, ki bo obsegal glasbene, plesne in pevske točke. Z lutkovim odrom in otroškimi komadi pa bo preskrbljeno za deco in odrasle. Druge posebne razstave so: poučna razstava o domači volni in njeni uporabi, kjer ?e bo predvajalo tudi tkanje volnenih izdelkov. Velika gasilska razstava. Razstava onih vrst in plemen malih Šivali, ki so posebne važnosti za naše ljndi, da jim bo reja res prinašala Uspeh in dobiček. Obiskovalci imajo na železnicah 50°/o popust. Ko kupijo vozno karto, naj zahtevajo tudi rumeno železniško izkaznico za 5 Din. Na velesejmu dobe potrdilo o obisku, nakar iim vozna karta z železniško izkaznico velja za brezplačni povratek. Popolnoma zaseden je letošnji ljubljanski velesejem, ki bo od 1. do 11. junija. Čeravno meri celo sejmišče okrog 40.000 m2, ter je od tega nad 10.000 m2 pokritega razstavnega prostora, so vsa mesta do zadnjega kotička zasedena in še vedno prihajajo dan za dnem nove prijave, ki jih pa uprarva velesejma zbog pomanjkanja prostora žal ne more več upoštevati. Na letošnjem pomladanskem ljubljanskem velesejmu bomo imeli toliko zanimivih novosti, da se bo obisk vsakomur izplačal. Trgovci! Pred naročilom blaga si oglejte XV. mednarodni velesejem v Ljubljani, ki traja od 1. do 11. junija t. 1. Tu se Vam nudi popoln pregled industrijskih in obrtniških proizvodov po najnižjih cenah. V času ve Iesejma lahko vsakikrat potujete v Ljubljano s polovično voznino. Treba le vsakokrat kupiti na postajni blagajni železniško izkaznico za 5 Din, ki jo blagajna žigosa in vpiše vanjo številko vozne karte. Na velesejmu dobite potrdilo o obisku, nakar velja vozna karta za brezplačen povratek. Našim kadilcem. Monopolska uprava bo izdala za XV. Ljubljanski velesejem od 1. do 11. junija posebno vrsto »Vardar« in »Drina« cigaret. Te razstavne cigarete se bodo prodajale v škatlicah po 20 komadov po ceni, ki velja za navadne »Vardar« ali »Drina« cigarete ob času velesejma, in sicer edinole v trafiki na sejmišču. Ne bo težka izbera! Omiljenje davčnih in taksnih dajatev za motorna vozila po zaslugi finančnega ministra g. dr. Stojadinoviča je znatno poživilo kupčijo z avtomdbili in motornimi kolesi. Ne sme se pozabiti, da je bila ta trgovina že v katastrofalnem zastoju, šoferji in mehaniki avtopopravljalnic pa brezposelni. Zastareli nazori pri nas, da je avtomobil luksuz, so že za nami, čeprav še ne tako temeljito kakor so v inozemstvu že 10 let. Ljubljanski velesejem, ki se otvori 1. junija, je dobro založen z avtomobili. Kupec ne bo imel težke izbere, saj bo našel veliko število tovornih in osebnih avtomobilov ter motornih koles svetovnih znamk vseh mogočih oblik in velikosti. Že do danes So prijavljeni modeli: Chevrolet, Pojvtiac, Buick, La Spile, Cadillac, Bedford, G. M- C., Vauxhafl, Glsmobile, M. A. N.-Dibse|, Opel, Blitz, Dairujer, Mercedes-Benz, B. M-W., Chrysler, Plyaiouth, Renault, Morris, Saurer, Puch, ftoreh, AVanderer, D. K. \V., Mathis, Amilcar, Sacks, Steyer Itd. Priporočamo Vsem interesentom, da si ogledajo avtomobilski salon na letošnjem velesejmu'. Kako je s svetovno krizo! 4/5, 11. 5. 18. 5. 19 3 5 76,8 753 76,3 51,7 52,4 54,7 34,6 34,9 35,7 41,0 41,2 413 60,2 00,8 60,9 38,8 38,9 38,5 34,8 34,3 35,3 31,1 32,7 34,4 15,6 15,8 16,1 105,7 1)11,7 106,5 60,7 62,4 63,9 ii. Najstrašnejši činiteij krize pa je vedno naraščajoče oboroževanje. Po podatkih Društva narodov so znašali proračuni 62 držav samo zia vojne svrhe v Mu 1925 192 milijard dinarjev, v letu 1927 209, a v letu 1929 220 milijard. V letu 1934 so baje znašali stroški nad 620 milijard, upoštevajoč, da so padli dolar, jena in angleški funt. Stroški za oboroževanje so nefemema obremenitev vsega prebivalstva. Nočemo pa obravnavati političnega ali etičnega vprašanja, temveč samo gospodarsko vprašanje. Lahko je reči, da so z naročili za vojne namene zaposlene industrije in delavstvo. Resnica je to; toda vse, kar se izdeluje, je po večini v gospodarskem oziru neproduktivno. Državne meje iz cementa in gore municije so mrtvo breme. Z njimi se ne moreš ne Obleči, ne preživljati, niso ne streha nad glavo pa tudi ne spomeniki, ki imajo vsaj etično vrednost. Kakor že rečeno, so vse te porabljene milijarde neizmerna že predhodna obremenitev sedanje generacije. Te tri točke, kakor gospodarska zapora držav z nebotičnimi carinskimi mejami, izprana«;njene plačilne bilanca zaradi -vojnih dolgov in ogromni izdatki za oboroževanje ee smatrajo splošno za poglavitne vzroke svetov-. ne krize. Nadprodukcija, premajhen konziliji, osemurni delavnik, šesturni delavnik, dvig cene srebra, socialn# zakonodaja, nedostatek te zakonodaje, slaba razdelitev zlata, deflacijska politika kot zdravilo, inflacija kot rešitev itd. — o vseh teh točkah pa je mnenje pomičarjev, praktikov in znanstvenikov še prav zelo različno. Sodimo, da bi z odstranitvijo glavnega, temeljnega zla izginili tudi vsi ostali postranski bolezenski znaki ali pa se rešili najrazličnejši problemi. Žal poskušajo dandanes še mnogi, da bi odstranili postranska .obolenja. Morda &ač.u„tj bolnik za- - časno ali krajevne olajšanje bolečine, toda ozdraveti ne more. TemeJino zlo jnore Pomnile ■ umi V LJUBLJANI Pregled domače produkcije Posebne razstave: Gasilska ra• slava Mo tfna rcvifa . gospodinjstvo Salon auiomobilov PohiUvo Nale iivali rOLOVIČM VOZNIKA na železnici, parobrodih in atijMih, Razstavišče obsega 40.000 m*. ne morejo, odnosno ne smejo kupovati. Pp* Medica tega je, da so tur|jce rozine ^relativno zelo drage, kalifornijske pa zelo ptft-(jeni. Na eni stjani Turčija v Nemčiji dobro prodaja, ne more si pa obraniti svojega tržišča na področju Anglije, Holandske, Francije, Poljske itd., kjer je na razpolago kalifornijsko blago, ki je kar preko noči temeljito izpodrinilo vse turške sultanine (rozine) itd. S tema primeroma smo hoteli samo osvetliti škodljivo stran bilateralnih dogovorov. V sedanji dobi jim ni moči izbeg-niti, toda to je druga zadeva. Če se jih že moramo posluževati, se moramo pa zavedati tudi njih slabe strani. Prej prosta svetovna trgovina mora dandanes prenašati nepričakovano, nepreračunljivo poseganje države v njen delokrog. Nič več ni tako važno, če je produkcija rozin v Kaliforniji večja ali manjša, kako se razvija sad sliv ali aprikoz; pač pa je za kalifornijski trg mnogo bolj važno, da kupi Turčija v Nemčiji 50, a ne samo 20 lokomotiv, da kupi Jugoslavija v Nemčiji mnogo kemikalij in Perzija v Franciji mnogo in še mnogo več barvj|, Tak je dandanes svetovni gospodarit' Ta naziranja, ki so zelo tehtna in vsega uvaževanja vredna, sem bral v letoem poročilu >N. V. Gebroeders Catz: trgovskega udruftnja v Rotterdamu« za leto 1934. , ‘—mič. odstraniti samo tista država, ki ima svoja naravna bogastva ali kolonije. Kazen USA naj bi imel to moč britanski imperij, ki obsega več:ko polovico v&e svetovne tjgo-vine. Angleži so že spoznali, da "je med glavnimi ovirami za ozdravljenje carinslja meja, in so zato podrli vse' Carinske meje v svojem imperiju. To spoznanje naj pi prodrlo med vse prebivalstvo Evrope. Koncem leta 1934. še ni bilo prav nič upanja, da bi se to spoznanje uveljavljalo. Glede leta 1934. je treba še povedati, da poizkušajo nekatera <§fžave svoj položaj, ki je nastal zbog avtarkije, dihati z bilateralnimi (dvostranskimi) pogodbami. Nastalo je geslo: »Če kupiš ti od njene, bom kupil tudi jax od tebe.« Od splošnega, prostega svetovnega trga smo se povrnili k zamenjavi blaga. Posledice so žalostne, četudi se nam zdi, da niso. Oglejmo si primer: Poljska porabi pjogo suhih sliv; dobila jih je iz USA vsako leto več tisoč ton. Poljaka izvaža, odnosno ima na zalogi za izvoz kmetijske produkte, železo, les, premog iti tekstilije. Amerika pa vseh teh predme.tov prav malo ali pa„ sploh nič ne potrebuje, saj jih ima sama dovolj. In so dejali; »Kompenzacije ni!« Zaradi "tega; je znašla Poljkka n. pr. Jugoslavijo, ki potrebuje od nje, recimo železa. Posledice so takoj tu: Poljska je primor^, da l$pi od nas sujhe slive, ker jih ,v Ameriki ne dobi, gre glas po vsej Bosni. In cena je slivam poskočila! Poljska je primorana, da kupi naše male slive (80/85, 95/100tice) morda celo dražje, kakor bi dobila iz Oregona veliko sorto, to so 40/50tice. Nemčija, trguje s Turčijo v kliringu v obojestransko zadovoljstvo: Turčija kupuje od Nemčije stroje, lokomotive, kemikalije itd., le-ta pa potrebuj od Turčije dpinače pridelke, na^r več pa rgtin. Navidezno je stanje zadovoljivo. Turki pa prav aobro vedo; da teniški uvozničarji od glavnega turškega konkurenta, t. j. od Kalifornije zbog nepovolj-Hfc ’plačjta,e i*1 Nemčijo Ji! 'V1"" 1,1. ......... Strojni oddelek Direkcije drž. |eleznic v LjuEumi, Sprejema do 5. junija ponudbe ii dobavi bakrenih cevi. (Pogoji so M* vpogled’pri oddelku.) Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 6. junija ponudbe o dobavi 3 kompletnih kondenzatorjev-, 5.000 kg »Lafarge«-cementa, 30.000 »trojnih opek, 400. In ko-nopnenih cevi, razne konjske opreme, 300 rudarskih lopat, 5.000 kg masti za jiniske vozičke in 4000 kg strojnega ol||; do 13. junija pa o dobavi 38 slik N| Vel. kralja Petra II., raznega tesarskegii materiala, 1 eloktro-aiparata za odstranjevanje kot lovnega kamna. ; raznega merilnega orodja, 8 električnih zvoncev, 2.000 di-nairto-olja ter 10 slamaric. Direkcija dri. železnic v SuboticjT sprejema do 7. junija ponudbe o dobajri 215 tisoč kg negašenega apna- Komanda • pomorskega arzenala | Tivat sprejema do 7. junjja g^nudbe o dobavi 25.000 kg kristalne sode. 400 kg jjevasa; do 17. junija o dobavi-050 Jeklenih piČnih ščetk ter razne pločevine; do 18. juiiija pa o dobavi 500Q kg krp za čiščenje, 1.100 kg glicerina, 4.000 kg konsistentne "masti, 13 kg olja za fino mehaniko, 200 k£ rume-nega vazelina, 400 kg petriks-paste,;tO kg masli za ohranitev dežnih plaščey iy 50 kg čebfelnoga voska- (Predmetni oglasi; z na-tan^iejšimi podatki so v pisarni 33»ornice TOL v Liubijiani interesentom na vpogled-) Dne' t. junija bo pri ekonomskem selcu Direkcije pošte in telegrafa v Ljij Ijahi licitacija *a dol^vo pisarniških trgščin. (PogoU ^^ed v pisarju Dne 7. junija bo pri Komandi mornarje v Zemunu pismena licitacija za dobavo 600 dežnih obtok, dne 8. junija za dobavo 6.300 k& ushjard«e 11. junija pa za doni-vo 19-300 vrvic za kape. (Pogoji so *a vpogled pri išli komandi.) Direkcija drž. rudnika Ugljevik sprejela dl> 6. jnnija ponudb^ o dobavi faznega p#-; metnega materiala5. Diie i. julija bo pri KottnandSi mornartee v Zemunu piamena licitacija za dobavo A- Žele/Jiin^, pp^i, bary# čopičev itd. D.IO.1. LJUBLJANA Tyri«va casta It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Ministrski svet je odobril naknadno za javna dela še 157 milijonov dinarjev. Nova skupščina bo štela skupno 370 poslancev, od katerih pripade listi predsednika vlade Jevtiča 303, listi g. dr. Mačka pa 67. V novi skupščini pripada 137 poslancev gospodarskim poklicem, in sicer je 71 poslancev kmetov, 43 trgovcev in obrtnikov, 8 industrialcev, 5 podjetnikov, 3 bančniki, 3 lekarnarji in 3 gostilničarji. Napram ostalim 233 poslancem so torej zastopniki gospodarskih poklicev v znatni manjšini. Največ je v skupščini odvetnikov, in sicer 82. Jugoslovanski novinarji so imeli v nedeljo svojo glavno skupščino v Ljubljani, ki je pokazala, da vlada kljub vsem razlikam v političnih in drugih nazorih med jugoslovanskimi novinarji lepa harmonija in skladno sodelovanje. Jugoslovanski novinarji so bili v Ljubljani prisrčno sprejeti in so bili s svojim bivanjem v slovenski prestolnici nad vse zadovoljni. Konferenca zastopnikov hotelirjev, denarnih zavodov in turističnih organizacij je | bila v soboto v Beogradu. V glavnem je razpravljala konferenca o znižanju obrestne mere za hotele. Ker pa zastopniki denarnih zavodov niso bili pooblaščeni, da sklepajo o tem predlogu, bo sklicana prihodnji teden nova konferenca. Mednarodna železniška konferenca za ureditev potniškega, prtljažnega in ekspresnega prometa se je začela v Crikvenici. Konference so se udeležili delegati Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije, Madjarske in Jugoslavije. Go novih manifestacij francosko-jugoslo-vanskega prijateljstva je prišlo v Beogradu ob priliki obiska delegacije francoske mornarice. Delegacija je pod vodstvom admirala Mougeta obiskala tudi Oplenac, kjer se je poklonila spominu blagopokojnega kralja. Mestna občina v Varaždinu je znižala takse na osebne avtomobile od. 500 na 250, na tovorne od 300 na 150 Din, dočim so avtotaksi sploh oproščeni takse. Davek na avtomobile v Zagrebu se v smislu sklepa mestnega finančnega odbora zniža na polovico, odplačeval se bo pa v četrtletnih obrokih, dočim se davek na avtotaksije popolnoma odpravi. Na konferenci dominionov in britanske vlade je bilo sklenjeno, da se ustanovi poseben odbor, ki bo skrbel za skupno obrambo Velike Britanije in njenih domi-uionov. Avstrijski zvezni svet sc sestane prihodnji teden. Na eni prvih sej bo odgovoril državni kancler drv Sušnik na Hitlerjev govor. V vseh italijanskih korporativnih organizacijah je organiziranih 6,2 milijona članov, od katerih odpade 1,5 milijona na delodajalce, 4,69 milijona pa na delojemalce. Dneva francosko-ruskega zbližanja se bosta po vsej Franciji dne 9. in 10. junija slovesno proslavila. Poljski parlament bo sklican na dan 1. junija, da sprejme volilni zakon. Če bo parlament to storil, potem bo sejm julija razpuščen, nove volitve pa bodo razpisane za sredi julija. Rooseveltov veto proti Patmanovemu zakonu, da se izda za invalide za 2,3 milijarde dolarjev bankovcev, je ostal v veljavi, ker se senat ni z zadostno večino izjavil proti vetu. Grške liberalne in republikanske stranke se ne udeleže volitev, ker grška vlada nemoteno dopušča agitacijo monarhistov. Francija je predložila ženevskemu odboru trinajstih načrt o sankcijah, ki naj se podvzamejo proti kršiteljem mednarodnih pogodb. Predvsem se mora tem državam onemogočiti, da bi prejemale sirovine in' vojni material od drugih držav. Nadalje bi se jim morali odpovedati vsi krediti , za nabavo orožja. S posebnim protokolom bi se zavezale vse države, da bi se ravnale po teh določilih. Najstarejši poljski list »Gazcta Warszaw-ska«, ki je izhajala že od 1. 1774, je morala prenehati, ker ni objavila niti najmanjšega spominskega članka za pokojnim maršalom Pilsudskim. Vsi njeni uredniki so bili izbrisani iz novinarskih organizacij, časopisne agenture niso hotele za list več nabirati inseratov, naročniki pa so trumoma vračali list, ki je s tem izgubil vse pogoje za obstoj. 500 letnico obstoja švedskega parlamenta so proslavili v Stockholmu z velikimi slovesnostmi. V pristanišču na Sušaku je nastal ogromen požar, ki je doslej napravil ogromno škodo. Le z največjim naporom se je posrečilo gasilcem, da se ni ogenj razširil na druga lesna skladišča na Delti. Sreda, dne 29. maja: 12.00: Ksilofon in saksofon na ploščah — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, spored, bor za — 18.00: Vokalni jazz-ansambli na ploščah — 18.20: Pogovor s poslušalci — 18.40 Čas, poročila, spored, obvestila — 19.00: Radijski orkester — 19.30: Nac. ura 20.00: Prenos iz opernega gledališča Ljubljani. V I. odmoru: 751etnica očeta siovanofilstva (prof. Preobraženski), v II odmoru: Čas, poročila, vreme, spored. Četrtek, dne 30. maja: 7.30: Vtisi s po tovanja na planino Vlašič (ing. Šabec) — 8.00: Usliši me, Gospod. Psalme poje oktet učencev iz Orglarske šole, vmes orgle solo prof. Matija Tomc — 9.00: Versko predavanje (p. Valerian Učak) — 9.15: PrenoJ iz trnovske cerkve — 10.00 Za dom, za Jugoslavijo (zvočna slika) — 10.30: Prenos it Gornje Radgone: Pogreb posmrtnih ostankov radgonskih žrtev, vmes nagrobnice ifl vojaške pesmi: Akademski kvintet in radijski orkester — 12.30: Čas, obvestila — 12.45: Zena in obrt — 15.00: Koncert po že' ljah (plošče) — 15.45: Varujmo krasoto svoje domovine (VI. Kapus) — 16.00: Jaka pa jaga,- kaj mu pomagal (Vesel in pester popoldan) — 19.30: Nac. ura — 20.00: Pre nos Bellinijeve opere »Norma« iz Firence Vmes okrog 21.30: Čas, poročila, spored. Petek, dne 31. maja: 11.00: šolska ura Najvažnejši dogodki po svetu od 1. april« naprej (prof. Franjo Grafenauer) — 12.00: Ljubezen in pomlad (plošče) — 12.45: Po ročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme spored, borza — 18.00: Andante religios« (plošče) — 18.30: Prenos šmarnic iz franČ cerkve — 19.00: Čas, poročila, vreme, ob vestila, program — 19.30: Nacionalna urf — 20.00: Ljubi maj, krasni maj! Nekaj pesmic, nekaj recitacij in nekaj glasbe. So delujejo: Fantje na vasi (petje), ga. Debe ljakova (recitacije), g. Vombergar (narod' ne legende), Radijski orkester in plošč* — 21.30: Čas, poročila, spored —22.00: Jutri je pa rožnik (Radijski orkester). Sobota, dne 1. junija: 10.00: Reportaža otvoritve ljublj. velesejma — 12.00: Hop hop, hop, plašče kar v galop! (pestra re vija brez odmorov in brez besed) — 12.45 Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila 13.15: Hop, hop, hop, plošče kar v galop (Pestra revija brez odmorov in brez be sed) — 14.00: Vreme, spored, borza 18.00: Prenos z velesejma (koncert godb! 40. pp. Trigl.) — 18.40: Čas, poročila, spo red, obvestila 19.00: Zunanji političn pregled (dr. Jug) — 19.30: Nac. ura 20.00: Rezervirano za prenos — 21.30: Ca« poročila, vreme, spored — 22.00: Iz naši in tujih logov, radijski orkester. Povpraševanje po našem blagu v tujini Seznam spodaj navedenih povpraševanj po našem blagu je sestavljen od Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine (Zavod za unapredjivanje spoljne trgovine, Beograd, Ratnički dom) na podlagi vprašanj, ki jih je prejel iz tujine. Na ta način je zbral Zavod velik naslovni material. Kdor se zanima za eno od ponudb ali povpraševanj, navedenih v seznamu, naj piše zavodu in pri tem nave--de: številke, pod katero je povpraševanje navedeno, točno označbo vrste blaga, način ambalaže z ozirom na tržne uzance, razpoložljivo količino blaga, ceno, kalkuli-rano po možnosti cif pristanišče države, kamor naj gre blago ali pa franko naša meja, plačilne pogoje in rok dobave. Istočasno naj se pošljejo tudi vzorci blaga. Zavod pripominja, da za boniteto tujih tvrdk ne jamči. Če zahteva naša tvrdka nove možnosti za plačevanje svojih prispevkov v tujini, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu, ki ee brezplačno razpošilja tujim interesentom. Les in lesni izdelki: 501 — Genova: ponuja se zastopnik za jelov in bukov les; 502 — Haag: zaboji za pakiranje pomaranč iz Palestine; 503 — Linz: orehova debla. Deželni pridelki in zdravilna zelišča: 504 — Marseille: ponuja se zastopnik za vložene kumarice; 505 — Dunaj: kamilice; 506 — Ostromef (ČSR): seme od cvetlic in povrtnine; 507 — AuSsig (ČSR): seme od gorčice; 508 — Gibraltar: vse vrste živil; 509 b- Alexandria: zelenjadne konzerve; 510 — Pariz: vse vrste živil. Sadje in vino: 511 — Memel: razna vina; 512 — Dusseldorf: alkohol iz višenj, vinski destilat in vino za izdelavo vermuta; 513 — Bratislava: orehi; 514 — Nymburk (ČSR): vino; 515 — Aussig (ČSR): sadne konzerve; 516 — Liegnitz (Nemčija): sveže sadje sploh, posebno grozdje, jabolka in hruške. Živalski proizvodi: 517 — Bukarešta: ponuja se zastopnik za sirove kože; 518 — Dunaj: sirova volna; 519 — Limasol (Ciper): topljeno maslo, kačkavalj in vse druge vrste sira; 520 — Praga: ponuja se zastopnik, za čreva. Rudarstvo: 521 — Pariz: interesent za izkoriščanje dobrih rudniških ležišč; zlasti zlatih; 522 — Tokio: krom za Japonsko. Industrijski izdelki: 523 — Bukarešta: ponuja se zastopnik za predelano usnje in za ekstrakt iz tanina; 524 — Pardubice: ponuja še zastopnik za tehnične in elektrotehnične proizvode za Češkoslovaško, Avstrijo, Poljsko in Ru-munijo; 525 — Dublin: volnene tkanine, bomba-žaste, lanene in mešane za obleke; 526 — Limmasol (Ciper): cement, gradbeno železo, vse vrste papirja za pisanje in pakiranje. Razno: 527 — Olomouc (ČSR): volneni, laneni in bombažni odpadki. Trgovine bodo na praznik Kristusovega Vnebohoda dne 30. t. m. ves dan zaprte. — Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani. TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tiska knjige, časopise, ta- ŠffiSjjKB® Račun Poitee hranilnice bele, naročilnice, plakate, %i- 13.108. Telelon 23-32 lepake, cenike, »iiilke iid. ^ /"K 7 *•■■■■■■■■■■■■■■ uregorčiceva /3 lastna knjigoveznica Uraja ALKSAHBKR ZKLBZNIKAR. - Za Tifovako-ladnatrilako d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana. Veletrgovina kolonljalne in špecerijske robe hranlelarni Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode lo&ia in solidna postrežba 1 Zahtevaite cenik!