PoštrinA plačana v gotovini Maribor, sreda 28 novembra 1934 Ste«? 271 L«t6 vtti. rxvy MARIBORSKI Cena 1 Din. VECERNIK Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprava 24SS Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 10- 1 Velja mesečno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani « Poštni čekovni račun SL 11.408 umri]iiiiiiiiiyi—iiiiimii »imunimi— ............................. n......m..... JUTRA 11 P©iifSRa Melike Britanije Angleški ministrski predsednik Stanov Bal d w i n, ki je v letošnjem letu opozoril Evropo nase najbolj s krilatico, “da so angleške meje na Renu«, s čemer '6 hotel poudariti, da Velika Britanija h r a n c i j e le ne bo zapustila in da nasprotno, kljub vsem praktičnim simpatijam do Nemčije, nikoli ne bo dovolila, Ti bi ta rušila njegovi državi tako nujno potrebni mir, je spregovoril te dni na nekem zborovanju v G1 a s g o w u velepomembne besede, da brez Nemčije, Zdru 2enih držav Severne Amerike in Japonske nikoli ne bo mogoče ustvariti nobenega kolektivnega mirovnega sistema. Dokler ho nosil, je dejal, kakršnokoli odgovornost, ne bo nikoli dovolil, da bi Velika Britanija pristopila h kaki zvezi ali pa blo kirila kako deželo, ne da bi vedela, kaj bodo storile Združene države Severne Amerike. Anglija ne sme le poizkusiti ob noviti status quo v Društvu narodov, to se pravi pripravljati Nemčijo in Japonsko na vrnitev, ampak mora skušati pridobiti za Ženevo tudi Združene države Severne Amerike. Ta Bakhvinova izjava je na vsak na-dn pomembnejša, kakor bi se utegnilo na Prvi pogled zdeti. Dokazuje nam namreč to, da se pričenja Velika Britanija vedno bolj zavedati svojega anglosaškega sorod stva v Združenih državah Severne Amerike, da je odločno proti vsaki izolaciji Nemčije in da skuša pritegniti k med narodnemu sodelovanju zopet v celoti tudi Japonsko. Skupnost med Veliko Britanijo in Združenimi državami Severne Amerike dobiva zadnje čase vedno več Pristašev na obeh straneh, in se je to dejstvo doslej v evropski javnosti vse pre-Pialo opazilo. V primeri popolnega pogina prizadevanj za sporazum v Evropi, se kaj lahko zgodilo, da bi se Velika Britanija umaknila iz Evrope in se združila z Združenimi državami v ogromni angleški blok, ki bi zasledoval zgolj angleške interese. Tak urnik bi pomenil za Evropo nedvomno veliko nevarnost, kajti kljub siceršnjim ekstravagancam veli-*°britanske evropske politike, je prisot-n°$t Velike Britanije v Evropi vendarle ''u j no potrebna, ker upliva dobrotno na ravnovesje sprtih stremljenj evropskih narodov. To se vidi zlasti glede p m č i j c. Velika Britanija je bila ved-"° tista sila, ki se je upirala prav tako ne«iŠki prepotenci, kakor tudi vsakemu Poizkusi, izločevanja in obkroževanja ,eU'čiie, ker sc .ie pač predobro zavedala, a bi oboje pomenilo naravnost prijavljanje nove vojne. Nič čudnega tedaj, ako .ie Velika Britanija že toldko-. ra,t zagovarjala sporazum med Parizom 1,1 Beri inom in ga priporoča tudi sedaj. Nemčija je Veliki Britaniji za vzdrže-vanje njej potrebnega ravnovesja v Ev-r°Pi nujno potrebna, in ako je ne bi bi-,°> bi si jo gotovo želela ustvariti! Po-'pbna ji jc v Evropi največ zaradi Fr a n p1 le in njenega bloka, pa tudi zaradi sijc, kakor ji je v Aziji tudi J a p o n , _a potrebna zaradi Rusije. Velika Bri-Tija vidi v Rusiji vedno nevarnega Tknieca, pa naj ho carska ali boljševiška 'iaj bo njena zaveznica (kakor v svetni vojni), ali pa niena nasprotnica (ka-°r v prvih letih boljševizma). Od tod Tono snubljenje Japonske za vrnitev v , r,tštvo narodov. Sicer pa'moramo Stanku Bal divin u iskreno priznati, da stop- ku; pojasnilo o taksah za gradbena dela preko pogojnega obsega ali pod njim; po pravek v uredbi o zaščiti kmetov; razglas o premestitvi sedeža komisije za li kvidacijo agrarne reforme iz Maribora v Ljubljano in razne objave iz »Službenih no vin«. Kongres brivcev in lasničarjev. V Beogradu je bil predvčerajšnjim kongres briv cev in lasničarjev, ki so se ga udeležili delegati iz vseh večjih krajev naše države. Po počastitvi spomina blagopokojne-ga kralja mučenika, so na kongresu obravnavali stanovske zadeve. Sprejeta je bi a resolucija, v kateri zahtevajo, naj bosta brivska in lasničarska obrt nedeljivi Tudi zahtevajo v resoluciji, da bi noben brivski obrtnik 3 leta ne smel zaposle-vati več kot enega vajenca, in sicer zaradi velike brezposelnosti. Nadalje zahtevajo, naj se otvorijo strokovne šole, ki jih predvideva obrtni zakon in naj se pre preči ustanavljanje podružnic. V brivski [obrti zaposlenim ženskam pa naj se pri I zna določeni čas za bolezen in porod. Tudi so zahtevali brivci, naj bi oblast prepovedala prodajo brivskih aparatov, ker ti odjedajo njihovemu stanu kruh in mu hudo škodujejo. Spori med članstvom železničarske Nabavljalne zadruge. V 11. številki »Za drugarja«, ki je glasilo nabavljalne za-druge uslužbencev državnih železnic, beremo na zadnji strani naslednje opozorilo: Med skupinami železničarjev v Mariboru trajajo že nekaj časa spori, ki so zanesli vznemirjenje tudi že v vrste naših članov. Da očuvajo pred osebnim raz računavanjem našo ustanovo, ki jo loči še kratek Čas do redne skupščine in ki bi ji kot gospodarski ustanovi podobni spori le škodovali, so podali na zadnji seji upravnega odbora 17. t. m. mariborski odborniki Franjo Artič, Rudolf Tum-oej in Srečko Verlič ostavko na ooložaj upravnih odbornikov. Upravni odbor je vzel ostavko na znanie in vpoklical v upravni odbor namestnika Zmagoslava Čemeka iz Maribora. Ostali dve mesti ostaneta do rednega občnega zbora nezasedeni, ker ni več mariborskih namest v.ikov izvoljenih. Ta ko opozarja »Zadru-gar« svoje članstvo. Miklavžev in božičev sejem v Mariboru. V vseh večjih mestih naše države so za Miklavža in Božič že tradicionalni sejmi. Namen teh sejmov je, da si najširše plasti ljudstva nabavijo za mal denar primerna miklavževa in božična darila. Obrtniki in sejmarji postavijo navadno na najlepših trgih svoje bogato obložene stojnice in je tam pred Miklavžem in Božičem pravcato vrvenje in življenje. Pozno v noč je živahno na takih sejmih, ki dajejo mestu pestro sliko, obenem pa privabijo v mesto ljudi iz najširše okolice, ki si lahko nabavijo razne potrebščine tudi v času ko trgovine niso odprte. Takšni sejmi nikakor ne škodujejo trgovstvu, ker je vsakemu trgovcu dovoljeno postaviti na sejmišču svojo lastno stojnico. Drugim mestom naše države pa bo letos v tem pogledu sledil tudi naš Maribor. Mestni tržni od bor je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu za organizaciio miklavževega in božičnega sejma v Mariboru. Predlog je bil odobren in je bilo sklenjeno, da se lahko sejma udeleže le tisti trgovci in obrtniki, ki imajo sedež svoje obrti v Ma riboru. Tudi je tržni odsek določil prostor za oba sejma, in sicer v Strossma-yerjevem drevoredu. Z ozirom na tradicionalnost in živahnost takih sejmov pa se nam prostor v Strossmayerjevem drevoredu ne zdi primeren. Omenili smo že, da so miklavževi in božiči.i sejmi v drugih mestih na najlepših in najprometnejših krajih. To dejstvo bo prav gotovo upošteval tudi mariborski tržni odsek in spremenil svoj sklep ter odobril, da se bodo taki sejmi organizirali na Trgu svobode, ki bi bil za to najprimernejši, ali pa vsaj na novem Glavnem trgu, ki je vsekakor prikladnejši, kakor pa Stross-mayerjev drevored, kjer zlasti v večernih urah ni nobenega življenja več. Pripomnimo še, da sta v Ljubljani miklav-žev in božični sejem na Kongresnem trgu, ki je eden najlepših ljubljanskih trgov. Sokolsko društvo Maribor III. priredi v nedeljo 2. decembra ob 15. uri v krčevinski šoli ponovno vprizoritev veseloigre »Slaba vest«. Upravni odbor vabi na poset vse članstvo in prijatelje Sokolstva. Vstopnina kakor navadno. Naš dra-matski odsek je minilo nedeljo ob vpri-zoritvi igre »Rožmarin« podal najlepši dokaz, da je dorastel svoji nalogi, ker je bilo občinstvo v polni meri zadovoljno. Gimnastične vaje za smučarje! Mariborski smučarski klub priredi danes ob 20. uri v Gaimbrinovi dvorani gimnastični večer za smučarje in smučarke. Vabljeni so vsi prijatelji zimskega športa. Zvezna strelska družina v Košakih priredi v nedeljo, dne 2. decembra ob 10. uri dopoldne svoj svoj II. redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani ter prijatelji strelskega športa! Po občnem zboru otvo ritev sobnega streljanja. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru opozarja vse odvetniške in notarske uradnike in uradnice na skupno zborovanje združenih organizacij privatnih nameščencev, ki bo v dvorani Delavske zbornice v Mariboru 29. novembra 1934 ob pol 20. uri. Za smučarje, ki se bodo udeležili so bot n ega izleta k Mariborski koči, bo vo zil v soboto 1. decembra ob 15. z Glavnega trga poseben avtobus v Reko. Pri jave sprejema pisarna »Putnika«. Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, m igranju oči, razdraženju živcev, nespamju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova» grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Ljudska univerza v Mariboru. »Najnovejša raziskovanja o raku« se glasi tema predavanja, o katerem bo razpravljal na podlagi številnih skioptičnih slik v petek, dne 30. novembra univer. prof. dr. Alija Košir iz Ljubljane. Predavatelj bo pojasnil način znanstvenega proučevanja te hude bolezni. Videli bomo, kako se v laboratoriju umetno ustvarja rak po metodah Fibigerja, odlikovanca z No-blovo nagrado, in po nainovejših metodah japonskih raziskovalcev. G. profesor bo končno razpravljal o pomenu eksperimentov in pokazal slike lastnih raziskovanj. V ponedeljek 3. decembra predava g. dr. Vrtovec, šef Zdravstvenega doma v Mariboru o temi »Mati in dete tekom prvega leta po porodu«. Radio Ljubljana. Spored za četrtek 29. t. m. Ob 12.00: prenos iz Londona; 13.00: čas, plošče; 18.00: smuška ura ljubljanske zimskošportne podzveze; 18.30: ra-, dio-orkester; 19.00: srbohrvaščina; 19.30: nacionalna ura; 19.55: jedilni list, program za petek; 20.00: prenos iz Beograda; 22 00j čas, poročila, radio-orkester. Tri važne uredbe. Na predlog ministra za kmetijstvo je ministrski svet na podlagi finančnega zakona za proračunsko leto podpisal uredbo o zaščiti kmetskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. Po odobritvi ministrskega sveta je nadalje finančni minister predpisal uredbo o višini in načinu pobiranja in nadzorstva pri pobiranju banovinske trošarine na vino n žganje. Nova uredba se bistveno ne razlikuje od stare. Notranji minister pa je na podlagi zakona o mestnih občinah izdal uredbo o tečajih za strokovno izobrazbo magistralnih uslužbencev. Po tej uredbi bo lahko ban v mejah te uredbe osnoval tečaje za strokovno izobrazbo in spopolnitev občinskih uslužbencev. Narodno giedališ&e REPERTOAR. Sreda, 28. novembra: Zaprto. Četrtek, 29. novembra ob 20. uri: »Car jevič«. Red B. Petek, 30. novembra: zaprto. Sobota, 1. decembra ob 16. uri: »Hamlet. Znižane cene. Ob 20. uri: »Urh, groi Celjski.« Premiera. Prva operna premieri« letošnja sezone. Na državni praznik, v soboto 1. t. m. ob 20. uri bo premiera opere »Urh, grof Celjski«, ki spada med najboljša Parmova dela večjega stila. Koncem decembra poteče deset let od smrti tega tudi za mariborske kulturne razmere tako zaslužnega moža ter bo ta premiera posvečena njegovemu spominu. Delo odlikuje pestra melodika, orkester zveni v Parmovi in-strumentaciji polno. »Urha« pripravljata režiser Skrbinšek in kapelnik Herzog, in-sceniral ga je ing. arh. Štupica. Zasedba: Marjetica — Udovičeva, Jera, gospodinja pri Pengarju — Zamejic-Kovičeva k. g., Urh — Neralič k. g., romar in glasnik — P. Kovič, Ivan — Sancin, Valentin — Medven, župan Pengar — Gorinšek. »Hamlet« še enkrat popoldne. Ob poslednji popoldanski uprizoritvi Shakespe-arejevega »Hamleta« je bil naval občinstva tolikšen, da marsikdo ni mogel dobiti zaželjenega sedeža. Zato ponove »Hamleta« kot popoldansko predstavo še enkrat v soboto 1. decembra. Veljajo znižane cene. Plesni večer Katje Delakove. Znana plesna umetnica Katja Delakova, ki je na mariborskem odru že nastopila z lastnim večerom in popolnim uspehom, priredi v torek 4. decembra spet svoj plesni večer. Ves spored bo zaključena in homogena celota in nosi naslov »Cesta«. Opozarjamo že danes na ta zanimivi večer, natančnejše pa poročamo jutri. Grajski kino. Do vključno četrtka »Fras quita«, izborna vesela opereta z Jamralo Novotno in Hansom Bollmannom v glavni vlogi. V petek 30. novembra velefilm senzacija za Maribor »Bitka«. Kino Union. Od danes srede dalje najnovejši in največji planinski film »Kralj Mont Blanka« (Večni sen). Napeta vsebina, čarobno lepi posnetki in krasna glas ba. V glavni vlogi Sepp Rist in Brigata Horney. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesja, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se Čovek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo.- »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah iu špecerijskih trgovinah. Zborovanje privatnih nameščencev. Ker se bo poleg drugih socialnih vprašanj razpravljalo tudi o pretečih redukcijah odvetniškega uradništva zaradi na-, meravane uvedbe nove odvetniške tarife in bomo poslali proti preteči eksistenc ni nevarnosti potrebne reso'ucije na merodajna mesta, ne pozabiti priti na to važno zborovanje vsi brez izjeme. Sejem za živino. Na včerajšnji sejem so pripeljali: 492 glav živine, in sicer 9 konjev, 9 bikov, 8§ volov, 372 krav in 14 telet. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: debeli voli 3 do 3.50 Din, poldebeli 2 do 2.50 Din, voi za rejo 2.50 do 3.25 Din, biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave debele 2 do 3.25 Din, plemenske krave 2.25 do 2.50 Din, krave za klobasa rje 1.50 do 1.75 Din, molznice in breje krave 2.50 do 3 Din, mlada živina 3 do 3.50 Din, teleta 4 do 4.50 Din. Kupčija na sejmu je bila precej dobra in je bilo prodanih 217 g’av živine. Cene mesa: volovsko 1. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, teletina 1. vrste 10 do 12 Din. II. vrste 5 do 8 Din, sveža svmjina 8 14 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 2.2 stopinji C nad ničlo: minimalna temperatura je znašala 0-0 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal pri 14. stopinjah 750.9. reduciran na ničlo pa 749.2, relativna vlaga 87; vreme jc megleno in tiho; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme še nadalje lepo. v M a r i b' o r 1!, 3«e 28. 33. 1934. ' Marffiors&l »V e? e r rt I S« Jutra. BK^OSA aramtcaiv.-. - Slran Sfe Naš strelski šport OBČNI ZBOR STRELSKE V nedeljo 25. t. m. se je vršil v pritlič- J iem razredu osnovne šole na Teznem dobro obiskan redni letni občni zbor Strelske •družine. Zbor je otvoril predsednik učitelj Franjo Luknar z besedami »Čuvajmo Jugoslavijo!« in v primernem nagovoru počastil spomin tragične smrti našega viteškega kralja-mučenika Aleksandra I. Zedinitelja. Njegov govor so Poslušali prisojni stoje. Po prečitanju go-yora, katerega je imel predsednik strelskega okrožja poveljnik inž. podčastniške šole g. polk. B. Putnikovič o delovanju in življenju blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja pri komemoraciji strelskega okrožja v Narodnem domu, so prisotni obljubili vdanost in zvestobo našemu mlademu kra-!|n Petru II. Nadalje se je spomnil v toplih besedah rešitelja Maribora in severne meje genera'a Maistra, ki je 23. nov. Pred 16 leti s svojimi zvestimi vojaki razorožil zeleno gardo in s tem zasigu-ral in odločil usodo Maribora. Nato je pozdravil starešino domačega Sokola br. Tušaka, predsednika kr. šol. DRUŽINE NA TEZNEM. odbora br. Šabedra in predsednika kr. organizacije JNS br. Čelana. Omenil je složno deovanje in medsebojno podpiranje Sokola in Strelske družine, kar je le v korist in procvit obeh društev. Dober Sokol, dober strelec! Hvalevredno je zlasti dejstvo, da kr. šol. odbor in šolski upravitelj uvide vata potrebo napredka Strelske družine. Vse seje, kakor tud: sobno streljanje se je vršilo v šoli in se bo tudi letos. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je članstvo v letošnjem letu kljub nekaterim — sicer ne slabo situiranim — ki niso zmogli ali hoteli plačati malenkostne članarine, narastlo. Prav dobro so bile obiskane vaje pri sobnem streljanju, sobna strelska tekma pa je doprinesla družini lep dobiček, tekmovalcem pa lične nagrade. Družinskega večera, ki se je vršil ob priliki razdelitve nagrad v Felčevi gostilni, sta se tudi udeležila delegata strelskega okrožja, in sicer predsednik okrožja g. polk. B. Putnikovič in državni prvak profesor Pero Cestnik. Slabše pa so bile obiskane vaje pri o- streni. streljanju. Krivda je v tem, ker so v poletnih mesecih ob nedeljah odsotni mlajši strelci, ki kot Sani Sokola nastopajo v okolici pri raznih sokolskih prireditvah. Vendar pa je bil obisk zadovoljiv. Blagajniško poročilo izkazuje precejšen prebitek. Na predlog predsednika podari družina znesek 300 Din, s katerim se bodo nakupila 'živila in obdarili za Božič najpotrebnejši in najsiromašnejši tezenski občani. Po izglasovanju razrešnice blagajniku in odboru se je po kratkem odmoru vršila volitev nove uprave. Na predlog br. Ledineka je bil ponovno soglasno izvoljen z majhno izpremembo stari odbor s predsednikom učiteljem br. Luknar-jem. Občni zbor je potekel v najlepši harmoniji in disciplini. Ptuj 1|||| imii m -i— mas? Razpis VI. nagradnega tekmovanja Uredništvo »Večernika« razpisuje šesto nagradno tekmovanje za najtočneje Pogodene rezultate nogometnih prvenstvenih tekem, ki se odigrajo v soboto 1. in v nedeljo 2. decembra t. 1. za prvenstvo Ljubljanske nogometne podzveze. Tekmuje lahko vsak citat el j »Večernika«. ki pošlje spodaj objavljeni kupon pravočasno na uredništvo. Rešitve se sprejemajo do petka 30, t. m. do IS. ure v uredništvu :>Večernika«, Maribor, Gosposka ulica 11. Rešitve naj bodo v zaprti kuverti, 'kjer naj bo še pripisano »Nagradno tekmovanje«. Za šesto naše tekmovanje razpisujemo zatri najboljše rešitve naslednje nagrade: I. volnen pulover, dariio tvrdke Franjo Majer, modna manufaktura, Maribor, Glavni trg 9. ?.. velika steklenica naitrnejše kolonske vode, darilo tvrdke Franc Weiier, trgovin® z barvami in parfumarija, Maribor, Gosposka ulica 29. lepo darilo mariborske podružnice Učiteljske tiskarne v Tyrševi ulici (palača banovinske hranilnice). Komemoracija za biagopokojniiu kraljem. V soboto 24. t. ni. se je zbralo učiteljstvo v prosvetni dvorani v Mladiki, da se pokloni blagopokojnemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju in Nj. Vel. kralju Petru II. Udeležba je bi’a ogromna, da je bila velika dvorana nabito polna Učiteljstva vč. vsega ptujskega okraja. Prav lep govor je imel okrajni šolski nad zornik Capuder, kateremu je sled# govor gimnazijskega ravnatelja dr. Kovačiča in učitelja Šestana. Za komemoracijo je sledilo učiteljsko zborovanje, ki je bilo mestoma zelo živahno. Na dnevnem redu je bila tudi točka glede pobijanja nemčurstva, ki je izzvalo ostro debato in w bili predlagani razni predlogi, na kak vsri arila, če kdo glasno sreba juho? To poslušati prav gotovo ni prijetno. Prav tak pa ni prijeten Vaš kašelj pri jedi. Mb in ne boste kašljali Kašelj manjši ali večji (Šmdd u*p?šno iprečf. PROIZVOD „UNiON ZAGREB« način priti v »kom* tej protinarodni propagandi. Iz sodne službe. Sodnik Anton Kancler, ki je dosedaj služboval v Murski Soboti, je premeščen v Ptuj in je dodeljen kazen skemu oddelku VI. Svojo službo je že nastopil. Zopet nočni napad. Franc Žumer, sin posestnika iz Hajdoš pri Slovenji vasi, je bil preteklo noč napaden od nekih še neznanih razgrajačev, ki so ga z ročicami premlatili, da je obležal s težkimi poškodbami nezavesten. Orožniki so uvedli preiskavo in so brezvestnežem že na sledu. Požar. Predpreteklo soboto so imeli velik požar v Dornavi. Gorela je domačija posestnika Jakoba čuša. Gasilci iz Ptuja, Moškanjcev in Dornave so preprečili, da: se ogenj ni razširil. Škoda se ceni na 30.000 Din. Kako je nastal po žar, še ni pojasnjeno. Kupon št. 6 Ime tekmovalca:.. Poklic: Stanovanje: —..............-......................................... Nogometne tekme za prvenstvo LNP ki bodo v soboto l. inv nedeljo 2. decembra se bodo končale z naslednjimi rezultati. Rapid : Hermes (v Ljubljani) ................./........... polčas Celje s Ilirja (v Celju) ........-/■■....— polčas ....... Č. S. K. : Hermes (v Čakovcu) i P°lčas ............................ Svoboda : Železničar (v Mariboru) ........................ polčas Smučarji na plan! V soboto in nedeljo bo na našem Pohorju prvi smučarski Praznik. Smučarska sekcija SP0 v Mariboru bo v soboto zvečer na svečan na- čin izročila v Mariborski koči udeležencem vsakoletne vztrajnostne preizkušnje ob priliki Orožnovega smuka preko Pohorja spominski znak. Zazrto T. SOKLIČ ^ f o k a n r ^ ^ Zastopnike spreimem Po sest NA PRODAJ NOVA HI? A soha, kuhinja, GOO ni2 zemlje, pri slavni cesti Zg. Radvanje. Vprašati v mizarstvu Horvat. 4850 Lokal AVTOGARAŽA nova, velika, s sobo za šoier-ja, oddam takoj. Betnavska cesta 39. 4852 Soho išče §®i$o odda OPREMLJENO SOBO | s posebnim vhodom oddam bivšemu gospodu. Popovičeva lil. 13 (ob kadetnici). 4857 SOBO lepo prazno, narketirano, s posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 4840 OPREMLJENO SOBO oddam. Mlinska ulica 18-1, desno. | 4856 Staamvanše Pmdiam POSODIM oziroma prodam dobro ohranjen pianino s prijetnim glasom. Vprašati v Magdalenski ulici 17, pritličje, stanovanje štev. 2. 4853 OPREMLJENO SOBO lepo, s posebnim vhodom in: divanom iščem v centru. Po- i nudbe na upravo »Večernika« i pod »Cisto«. 4854 [ GOSPODA boljšega, solidnega, sprejmem na dobro meščansko hrano in iepo stanovanje blizu kolodvora. Naslov v upravi »Veternika«.______________4855 ~ SPREJMEM na stanovanje in vso oskrbo. Koroščeva 5-II, vrata 9. 4861 Spomnite se CMD JABOLKA oddaja tudi na drobno Kme-tiiska družba. Meljska c. 12. Tel. 2083. 4839 Službo išie ŠIVILJA ki prvovrstno šiva obleke, plašče in kostume, gre na dom po nizki ceni. Naslov v upravi »Večernika«. 4863 ^©zoriž Ce se od parkeljna ti "raža, povprašaj svetega Miklavža -če najboljše res ima bonbone samo voli Ošlag Tone! Se priporoča T®Ete ©šiag delikatesna trgovina, Glavni trg Kulturni ttsii Otvoritev glasbene sezone LEHARJEVA OPERETA »CARJEVIČ«. Prane Lehar in njegovi libretisti nam morejo ustvariti nič več novega, kar ^ Presegalo prejšnja operetna dela. Si-žeji libretov in muzike so že precej iz-^■pani in uhajanje na Rusko ne prinaša 11 ič dragega kakor le spremembo kraja Ugajanja. Vse postaja le nova varianta starega. Videli smo kje že prej vse te komične položaje in šale, vso to ljubezen &ko ploskost in tudi glasbeni motivi so *iatn že stari znanci. Ce firma kljub te-j^u obratuje dalje in prodira, moj Bog, **> bi ji to zameril, bolj moramo zameji posrednikom, preprodajalcem, ki se e stare firme tako krčevito oklepajo, ko na vsem svetu ne bi bik) mesta ra-Zen Dunaja. “Carjevič« je po libretu velika revšči-j*a. vsa ta visoka plemiška družba je ta- 0 neskončno plehka in mazerna, da se ®4m včasih smili in jo pomilujemo, vča-s‘h ji pa odkritosrčno želimo, da bi čim-1)fej pomrla brez potomstva. Vse je tako prašno v »stilu« Dunaja' (in Budimpe-frnen in nam dokazuje samo eno: I>u-živi samo še od spominov, novih PoHv še ni našel. Mič ne de, oe je »Car- jevič« »ruski«, porojen je bil tz istega plesnivega ozračja kakor drugi aristokrati Leharjevih operet in operet ostalih imadžarsko-avstrijsfcih avtorjev. lej u-boščini da lažni blesk resničnega življenja samo bogata, kraljevsko bleščeča o-prema gledališča, ki razpolaga z velikimi sredstvi in računa na vsaj 50 repriz. Solidnost naših razmer se zaman trudi postaviti nekaj tja, kjer ni nič. Tb smo le predobro čutili pri premieri »Carjeviča«. Režiser g. Milan Košič in dirigent g. Lojze Herzog sta vložila v »Carjeviča« mnogo solidnega truda, dosegla, pa sta le toliko, da je stvar uspela toliko, kolikor v naših razmerah more. Poudariti pa moram, da je bilo dirigentovo delo nad režiserjevimi Toalete so bile splošno zelo okusne in za naše razmere bogate, bolj revna je pa bila inscenacija, ki nias je v tretjem dejanju vse preveč spo-minjaila na kič razglednic, ki se prodajajo i>o sejmih na deželi. Tudi z razsvetljavo nisem zadovoljen. Mimo solistov sta pomogla do uspeha največ orkester in zbor, a tudi balet v drugem dejanju je pomenil prijetno osvežitev in poživitev po dolgočasju prvega dejanja, ki je brez vsake vsebine. G. BeHzar Sancin 'kot camievtK m gdsč. Pavtla Udovičeva kot Sonja sto izpriča- la, da sta preko počitnic napredovala. Q. Pavle Kovič je pokazal kot veliki knez sijajno igro, gdč. Barbičeva je bila kot Maša ljubka, g. Harastovič je pa, sicer dober, svojega telesnega lakaja Ivana preveč »pomadžaril«. O ostalih bi se dalo težko reči kaj posebnega, storili so pač kar so mogli, čudežev iz niča niso mogli ustvariti. Najbolj vredna posebne omembe sta morda še g. Košič kot Bor-dolo in gdč. Starčeva'kot Lina. G. Nakrst nas je kot višji dvorni upravitelj izne-nadil po svoji čisto novi zunanjščini. — Igrali so še: g. Rasberger ministrskega predsednika, g. Gorinšek komornega slugo, ga. Severjeva veliko kneginjo, ga. i Dragutinovičeva grorioo, gdč. Križajeva kneginjo, g. F uri jan višjega častnika, g. Blaž častnika, ga. Gorinškova in gdč. Go cli no vit plesalki, g. Verdonik prvega in g. Standeker drugega lakaja. Plese je naštudiral g. Harastovič. Pri premieri v soboto je bil obisk izvrsten; gledališče je bilo polno. -r. Jadranski kalendar, 1935. Koledar jugoslovanskih emigrantov iz Julijske Krajine, izdala »Istra« v Zagrebu, uredil Tone Peruško. Ta koledar, ki je izvrstno urejen, vsebuje okoli 50 prispevkov v srbohrvaščini m 30 v slovenščini. (To razmerje je docela nasprotno razmerju števila Slovencev in Hrvatov v Judijski Kra jim in v emigraciji!) Mimo tega pa prinaša tudi veliko ilustracij in mimo tega še barvan zemljevid slovenskih in hrvaških narečij v Istri. Gradivo je zelo pestro: pesmi, leposlovna proza, poučni sestavki razprave, citati itd. Slovenski sotrudni-»tfi so: Rezdjaaec, S. Kosovel, Grahor, Š. Šantel, dr. Čermelj, C. Kosmač, J. P.. I'. Delak, D. Bajc, B. Magajna, K. Širok, A. Cernejeva, Š. K., N. Velikonja, I. Gruden, L. Legiša in L. Bizjak, hrvatski pa: L. Vojnovič, R. Katalinič-Jeretov, E. Ra-detič, Mr. Baleta, dr. Ilešič, V. Car-Emin, D. Gervais, B. Kaštelovič, F. Hor-vat-Kiš, F. Peruško, N. Žic, A. Bomfašič, dr. M. Kajin, A. Kaleč, dr H. Werk, J. A. Kraljič, J. J. Baizeli, Z. Kastavac, A. Dakič, M. Pavlino vic in M. Dvornišič. Razen tega je še nekaj tujih sotrudnikov, zastopanih s srbohrvatskimi prevodi. Med pomembnejšimi članki in razpravami zaslužijo zlasti omembe: Oko Rapal-skog ugovora, Rapallo ajli Pariz, Slaven-ski govori u Istri, O ženski narodni noši v J. P., Zasebne slovenske ljudske šole v Trstu, Borba Jnžnog Tirota za mater-nji jezik, Koprski škofje in naš narod, Lažno talijanstvo Rijeke, Fašizmi,, Fašizem in gospodarstvo, Hrvatska topono-mastiika n Istri, Zadrugiarstvo v Istri, Italijanski fašizem v borbi za Jadransko morje, Slavesistvo Zadra kroz istoriju, Iz stare hrvatske književnosti u Istri, Narodna radnička organizacija u Puli, Agonija jednog istarskog lista. Dodeka-nez, Kulturne ipolitičke veze Dalmacije i Istre ter Slovensko časopisje na Primorskem. Gradivo, ki je v teh sestavkih zbrano, je često zanimivo in dragoceno. Pai tudi med leposlovjem je nekaj kvalitetnih stvari. Zelo zanimive so stvari v čakavščini, zlasti pestmi Draga Gerwai-sa. »Jadranski kalendar« je tako knjiga, ki je ne bi smel prezreti noben primorski emigrant, pa tudi noben naš javni in kulturni delavec. PREDNOST OBUTVE Z GUMIJASTIMI PODPLATI Naiboljša obutev za mladino! Z( isks z stri 3C PROin Za šport za trg in opravke okoli hiše najbolj odgovarjajo ti četrt čevlji z gumijastim podplatom. Jfepremočl Za vsak dan, praznik in sprehod priporočamo te polčevlje. Moškim za delo In praznik. Otroški čevelj iz kravje kože z neraztrgljivim podplatom iz gumija. Od štev. 35—38 Uin 59’- Otrokom nabavite te močne čevlje iz govejega boksa z gumijastim podplatom. Rešili se boste skrbi in nepotrebr ih izdatkov vsakih 14 dni za nove podplate. Polčevelj za praznik iz močnega boksa z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Ta visoki čevelj nosi rado mlado in staro za štrapac. To je pravS čevelj Galoše bodo obvarovale Vaše čevlje in zdrave. za poliedelca! Iz najboljše mastne kože z neraztrgljivim gumijastim podplatom. Garancija 6 me- . Šivani in kovani! Otroške štev. 35—38 Din evelj za vsakega m za vsake Ta oblika ugaja vsakomur. Ženske štev, To je obutev za tebe, poljedelec, ker ne propušča vode, a ti potrebuješ tako. Moške: Za dež m blato nosite. V hiši in pc dvorišču potre. bujete tople cQ. pate. Od štev. 35-38 Din29’-od št. 39-47 L Din 35*—. « Gospodarjem za praznik te čevlje široke oblike iz močnega boksa z neraztrgljivim in nepremočljivim gumijastim podplatom. Za električarje samo gumijast podplat. Vas pred prehladom, obutev pred vlago, stanovanje pred blatom, bodo obvarovale naše Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1V0J REHAR, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru