CHaleiji GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, soboto 6. januarja 1951 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. Predlogi eglptskega delegata za ureditev korelskega vprašanja i\aceine osnove zunanje politike F L RJ željo, tudj zaradi pravice te zeniije, te mučene hčerke Italije, da se dokončno in popolnoma vrne v naročje svoje velike matere, mi je čast prositi vas. eccellentissimo presidente, da 'izvolite izjaviti, da je novo sodno leto otvorjeno«. V bistvu ni njegova ekscelen-ca Vitama povedal nič novega, kar ne bi bil že predlanskim izmodroval «Cavte di guardia dell%aliamtd» Trsta, profesor mednarodnega prava in rekton tržaške univerze Cammarata. Protislovja, v katerg se je °lj zapletel slednji, se je zapletel še bolj včeraj tudi Vitama, kar bo pač slehernemu našemu čt-tatelju takoj jasno. Kar je manj ali več novo, je le konec njegovega govora, ki je peč v •najbolj grobem nasprotju z njegovo prejšnjo trditvijo o tem, da je Tržaško ozemlje še vedno sestavni del italijanskega državnega ozemlja. Vprašamo se le kaj neki pomenijo tiste besede o timeču« in abakih in «fcriri» in ,(SCl' zah?« . In vsa., ta protislovna, nerealna, nesmiselna filozofiranja o Tržaškem ozemlju kot sestavnem delu Italije; m vse te solze. in vsa ta %ri in ta Rim *— moralna prestolnica vsega sveta; in ta velika mati; in izmučena hčerka vse to prav danes, ko sč na vSe strani kriči in vpije o potrebi in nujnosti zbližanja in sporazumevanja med sosednimi državami.. ■ Kako sj merodajne oblasti — zlasti vojaške, kj pred varnostnim svetom odgovarjajo za upravo cone A — zamišljajo neke sporazume, zbližanja itd.., če hkrati dovoljujejo najvišjemu sodnemu predstavniku sodstva v Trstu podobne iredentistične in šovinistične izlive? Včeraj zjutraj je bila svečana otvoritev novega sodnega leta Svečanost, je bila v civilnem odseku prizivnega sodišča ob navzočnosti iiseh tržaških sodnikov v rdečih togah, na čelu s predsednikom Ra:ero, in članov državnega pravdništva na čelu z glavnim državnim pravd-mikom ki se imenuje Njegova ekscelenca Vitanza. Navzoči so bili tudi predsedniki raznih civilnih in kazenskih odsekov prizivnega sodišča, sodišča, prvi pretor dr. Nardi. dr. Santomaso, predsednik sodišča. Svečani govor je imel glavni državni pravdnik Nj. Eksc. Vitanza, ki je med drugim govoril posebej tudi o nekaterih sodbah kazenskega in civilnega sodišča ter prizivnega sodnega dvora, ki so po njegovem mnenju v raznih primerih proučile juridične pogoje Tržaškega o-zemlja. V vseh razsodbah je bilo po mnenju glavnega državnega pravdnika utrjeno, da na Tržaškem ozemlju vršijo upravo še nadalje vojaška poveljstva, da pa je Tržaško o-zemlje v nekakšni preliminarni fazi, ki jo določa začasni statut mirovne pogodbe z Italijo. Nato je dejal, da se Tržaško ozemlje torej ni povzpelo na stopnjo mednarodno pravnega telesa, temveč je še vedno italijansko ozemlje. Dalje je dejal Vitanza, da so sodniki, ki vršijo sodno oblast, Italijani in da so tudi osnovni zakoni, ki jih ti sodniki uporabljajo, italijanski. Izjavil je tudi, da so na Tržaškem ozemlju izvršni vsi pravni ukrepi, ki jih izdajajo sodni organi italijanske republike. Po drugi strani pa se po mnenju Vitanze v coni A ne morejo potrditi sodbe, ki so jih izdala sodišča v Kopru, kajti ozemlje, ki so ga hoteli sestaviti iz sedanjih obeh con, je bilo eno samo, in se rte moreta torej ti dve coni smatrati kot dve državi. Vitanza je nadalje govoril o vprašanju kasacijskeaa sodišča ter o odnosih cone A in ozemljem republike Italije. Pri t<-m je trdil, da italijanski državljani v Trstu ne morejo ostati brez pravice, da bi se zatekali k najvišjemu sodišču ter da ne moje biti .zalo ustanovljeno v Trstu tudi kasaciisko sodišče poleg drugih vzrokov tudi zato, ker primanjkuje sposobnih sodnikov. Ob koncu svojega govora je glavni državni pravdnik dejal, da sta v Trstu, na teh zndnrih mejah Italije, meč in bakla, kjer se potrjuje kult italijanskega prava, rojenega v R'mu, z značajem univerzalnosti, ki jo je vtisnilo mesto Rim, moralna prestolnica sveta. Zadnji 1 stavek njegovega govora pa se I je glasil takole: Z zaupanjem želimo triumf pravice, čeprav nas bo to mo-1 ralo stati solza in krvi; in s to RIM, 5. — Tajnik Arabske lige Azzam paša je listu «Tempo» v Rimu izjavil, da želi ustanovitev « duhovne fronte» med islamiz-mom in krščanstvom za «skupno obrambo proti grožnji materialističnega ateizma». V ta namen se je Azzam paša tudi razgovar-jal s papežem. Umik proti lugu s® nadaljuje v zvezi z zakonom o posojilu in zakupu WASHINGTON, 5. — Sovjetska zveza j.e pristala na obnovitev pogajanj za ureditev vprašanj v zvezi z zakonom p posojilu in zakupu, na podlagi katerega so ZDA v zadnji vojni dobavljal^ Sovjetski gvesi vsakovrstni material. Pogajanja -se bodo začela 15. t m. Razpravljali bodo o sledečih vprašanjih; 1. znesek in način plačila za povračljivi del a-meriških dobav Sovjetski zvezi V okviru omenjenega zakona. Ta del se ne nanaša na dobave v okviru skupnega vojnega napora in predstavlja samo majhen del od celotnih 11 milijard dolarjev; 2. usoda trgovinskih in vojnih ladij, ki so jih ZDA posodile Sovjetski zvezi: 3. odškodnina ameriškim družbam za uporabo njihovih patentov za rafiniranje petroleja. RAZGOVOR NEHRU -BEVIH Skozi sito in rešeto Radi bi vedeli V proračunu občine Repen-tabor za leto 1951, ki ga je njen občinski svet včeraj sprejel, je očitno po nalogu vojaške uprave preko conskega predsedstva vnesena pod čl. 14 tudi postavka o stroških za ljudsko štetje v znesku 350.000 lir. To pomeni, da se je vojaška uprava odločila izvesti letos v coni A ljudsko štetje. Tržaški Slovenci imamo zelo slabe izkušnje z vsemi dosedanjimi ljudskimi štetji pod vodstvom tujih oblastnikov začenši od avstro-ogrskih p a do italijanskih fašističnih. Prvi so nas preštevali na podlagi «občevalnega jezika«, drugi pa nas sploh niso vzeli v poštev, ker so mislili, da bodo s tem pred svetem zatajili naš obstoj. Zato bi radi vedeli, po kakšnih kriterijih nas bodo preštevali sedanji oblastniki letos. Vprašanje ljudskega štetja je zelo važno za nas tržaške Slovence in bomo o tem še obširno pisali. Prav zato je nujno, da merodajne oblasti čim. prej objavijo, kalcg nameravajo ljudsko štetje izvršiti. # # # Radi bi. tudi vedeli, ali se je vojaška uprava odločila raz- «Ultime» in Ščuka V rubriki uNASI PRIIMKIn razglabljajo predvčerajšnje «ULTIME NOTIZ1E» med drugim tudi o izvoru priimka SCUKA. Zapisali so seveda eSCIUCCA«. Ce bi namreč napisali po slovensko, bi morali uporabiti kar dve strešici, s čimer bi pač zagrešili neodpustljiv smrtni greh, za katerega jim ne bi niti sam škof Santin dal odveze nikoli. Vsak, kdor zna le malo slovenski, ve prav dobro, da je SCUKA pristno slovensko ime in da je to ime neke ribe. Toda hULTIME» — prav gotovo ne iz nevednosti — takole tolmačijo izvor tega imena: «SCIUCCA — Antico eogno-me tergestino, cioe’ ladino». Nato navaja knjigo nVlTA PRIV AT A E COMMERCIO A TRIESTE 1400«, ki jo je spisal Jacopo Cavalli, v kateri še baje govori o neki «DON- NA JUSTINA DE SCLOCHA» in modruje nadalje o tem, kako Tržačani vedno spreminjajo «o» v «u», s čimer hoče reči, da je pač iz nSclocha» nastalo eSčuka...«. Svetujemo takim in podobnim filologom, naj pogledajo še v kakšno kitajsko zgodovinsko knjigo kjer bodo našli morda kakšno bolj pripravno podobno ime s katerim bodo morda bolje prikrili slovenski izvor priimka Ščuka. Tudi v tem se strinjajo aUnita» objavlja včeraj u-vodni članek o polemiki — ki je imela svoj odmev tudi na zadnji tiskovni konferenci ravnatelja za finance pri ZVU Mr. Robertsona — glede gospodarske škode ki jo ima Trst s sedanjo gospodarske dejansko vključitvijo v Italijo. V njem omenja tudi naš dnevnik ki je pisal ob tej priliki o gospodarski povezavi Trsta z zaledjem, predvsem z pisati letos volitve v občinske svete, ki jim v juniju poteče po zakonu določeni dveletni rok. Cuje se, da si jih demo-krščani ne želijo. Cuje pa se tudi da se bodo volitve kljub temu vršile in sicer po novem italijanskem zakonu, o katerem sedaj razpravljajo v rimskem. parlamentu in ki ga baje mislijo — kot skoro vse ostale — raztegniti tudi na cono A Tržaškega ozemlja. Tudi to vprašanje je za nas zelo velike važnosti in bo verjetno potrebno o njem pisati še zelo mnogo in tudi kljub temu, da vojaška uprava o zadevi še vedno trdovratno molči. Zg danes pa lahko poudarimo le to, da se bomo borili proti vsem tistim novim določilom, k{ bodo v škodo tržaških Slovencev. Ugotavljamo pa pri tem značilno dejstvo, da ne najdemo med izrednimi stroški omenjenega proračuna repentaborske občine nobene postavke o stroških za izvedbo občinskih volitev. na neki slovenski šoli v Trstu Ob raznih prilikah ao odgovorni šolski činitelji izjavljali da mora biti šola apolitična, to se pravi, da se ne sme niti slovenskih niti v italijanskih šolah izvajati noben® politična propaganda. Iz raznih prime' rov, s katerimi smo že večkrat seznanili naše čitaitelje in na splošno vso javnost, je pa jasno razvidno, da vodi odgovorne šolske kroge tudi pri izpolnje. vanju tega načela dvojna mera. Primer takšne »apolitičnosti)), bi toile lahko tudi razmere, ki vladajo na slovenski osnovni šoli v Rojanu, kjer se to načelo, kot vse kaže zelo »spoštuje » Slovenski starši I. okraja nam takole pišejo: «Na naši slovenili osnovni šoli v Rojanu je nameščena »specialistka« za italijanski jezik, ki je prepovedala učenkam petega razreda, da bi zahajale k dodatnemu pouku, ki ga vodi požrtvovalna in med učenkami zelo priljubljena Sabina Piščanc. Zakaj je tej «apeciali®tki» dodatni pouk tm v peti, ni težko uganiti. «Apolitično« delo na omenjeni šoli vrši prav tako zelo »požrtvovalno« tudi sama učiteljica petega razreda. Med' šolskim poukom pripoveduje otrokom kaj »zanimive« in »poučne« stvari, kot n. pr.: da v Jugoslaviji umirajo od' lakote, da nimajo kruha, šivank, metel in drugega. Obenem sprašuje, čisto «slučajno» seveda, učenke kakšne liste čitajo. Deklice, ki se bojijo posledic iz strahu lažejo ter ne -povedo kakšne časopise čitajo. Da jih še bolj preplaši, jim je prepovedala citati vse naše časopise in revije, češ da je črtanje teh smrtni greh. Tudj katehet na naši šoli se drži zelo strogo načela o »apolitičnosti« šole. V znamenju tega prodaja otrokom v razredu revijo »Don Bosco«. ki stane 100 lir Revijo razdeli vsem otrokom: kdor je ne kupi, jo m-ora vrniti. Ker se starši bo je zameriti katehetu, jo navadno kupijo. Da je ta strah zelo velik kaže že dejstvo, da je izmed 26 otrok v petem razredu, vrnilo revijo le pet deklic. Pa še druge zanimive « zgodbice« zna omenjeni katehet pripovedovati; tako zna povedati, da učijo v Sloveniji otroke naj hostijo, ki jo prejmejo pri obhajilu spravijo v žep; ko gredo v cerkev, naj tam po možnosti kaj ukradejo ter jih poleg tega učijo, da ni boga, da ni nebes in še podobne take stvari. Želeli bi, da hi se odgovorni šolski činitelji pozanimal; za te razmere na naši šoli ter ukrenili vse potrebno, da bi se prenehalo s takšno podlo in izzivalno politiko med šolskim poukom«. SEJA REPEBfTABOBSKEGA OIHISSKEftA SVETA Občinski svet na protestira proti diskrim Repentaboru inaciji slovenščine [°»racun. za naslec*nje leto sprejet • Z dobrim gospodarstvom so v repentaborski občini z lastnimi sredstvi izenačili izdatke z dohodki * Sprejet je sklep za postavitev prosvetnega doma - V Trstu naj se ustanovi slovenska srednja kmetijska šola Včeraj je bila na Repenta-boru redna seja občinskega sveta, ki se je začela ob 9 zjutraj in se zavlekla do 2 popoldne. Predvsem so občinski svetovalci razpravljali o novi lestvici družinskega davka. Po izčrpni diskusiji in raznih pojasnilih je bila nova lestvica, ki jo je tajnik prečital na seji, še prej pa so jo razne politične skupine pregledale, soglasno odobrena. Da pa se ne bi godile krivice občanom pri odmeri obdavčitve, je občinski svet sklenil, da bo posebna komisija, ki jo sestavljajo upravni odbor, namestniki irj svetovalca Zlobec Avgust iz Ferne-tičev ter Guštin Ludvik s Cola, pregledala stanje posameznih družin in njihovih dohodkov. Nato so prešli na obravnavo občinskega proračuna za leto 1951, katerega prepis so imele v vpogled že nekaj tednov vse tri politične skupine, ki so zastopane v občinskem svetu. Nekateri občinski svetovalci so vprašali za razna pojasnila, na katera sta odgovorila župan in Med razpravo o proračunu je občinski tajnik sporočil, da je v preteklem letu 1950 repen-taborska občina dosegla izenačenje rednega obračuna. Svoje redne stroške so namreč z dobrim gospodarjenjem krili z lastnimi rednimi dohodki, tako da ni bilo primanjkljaj in niso potrebovali izrednih nakazil, kakor vse ostale občine našega ozemlja. To je edinstveni primer v sedanjih časih in dobro spričevalo za sedanjo upravo repemaborske občine, kateri načeljuje kot župan tov. Bizjak, ki je bil izvoljen pri zadnjih upravnih volitvah na listi Slovansko-italijanske ljudske fronte. Med diskusijo o občinskem proračunu za tekoče leto in ! pregledu izvršenih javnih del I urada na Opčinah za dodelitev I drv za kurjavo so občinski svetovale; soglasno odbili, ker m i utemeljena. Sledila je tajna seja, ker ko ; razpravljali o dveh občinskih uradnicah, ki sta napravili! prošnjo za stalno namestitev ! Prav tako so občinski svetovalci sklenili, da bodo podprli zahtevo Kmečke zveze za usta-novitev kmetijske strokovne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu za vso cono A, ker je taka šola s primernim internatom in zemlji- SLAUA PADLEMU BORCU! Šauron Tezej KOLEDAR Qiedaildče - Ikmo-^adio- Sobota 6 januarja. Darin, Nada Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.35. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 6.47, zatone ob 14.37. Jutri nedelja 7. januarja Valentin, Svetoslav pri repentaborsk; občinski u- i ščem zares nujno potrebna za pravi, pri kateri sta zaposleni ! vzgojo naše kmečke mladine in že nekaj časa kot nestalni. Spo- i napredek našega kmetijstva, ročilj so, da je bila sprejeta v ! Ob zaključku pa je tov. Sil-stalno službo g-dčna Ostrcuška ; vester Škabar prikazal veliko Mery, g.dčna Kocjan Slavka j krivico, ki so -jo v Trstu na-pa _ni bila sprejeta v stalno j pravili ponovno našemu naro-službo. | du, ko je tržaško sodišče 23. Ko so bile izčrpane vse toč ke dnevnega reda, so prešli na slučajnosti. Občinski svetovalci so sklenili, naj se kaznujejo Vsi oni, ki jemljejo brez dovoljenja občine ali posameznih lastnikov kamenje na občinskem ali zasebnem zemljišču. v preteklem letu se je oglasil Tov. Silvester Škabar je pripo- Naročite si KOLEDAR OF1951 za cen« 350 lir Poleg koledarja prejmete aa ta denar ietriknjige Preiernove knjižnice občinski tajnik. Po proučitvi so občinski svetovalci soglasno odobrili predlagani proračun za leto 1951, ki predvideva 026.642 lir rednih dohodkov, 5,931.248 rednih izdatkov, izrednih dohodkov pa 9,924.606 lir ter izrednih stroškov 802.030 lir. Med izredne dohodke je všteta tudi vsota lir 2,084.060 lir, ki naj bi jih nakazala kot izredno podporo ZVU za leto 1951. Med izrednimi stroški je največ j a postavka za javna dela, namreč 6 milijonov lir, med rednimi stroški pa je največja vsota za plače in razne prispevke občinskim uslužbencem v znesku 1,87 milijonov lir. Delavci občinskega poljedelskega podjetja vztrajajo na svojih delovnih mestih Okrog 400 delavcev občinskega poljedelskega podjetja (Azienda agricola), ki so bili pred nedavnim odpuščeni z dela, so se, kot smo že poročali, v znak protesta zglasili na svojih delovnih mestih, kjer že tri dni nadaljujejo z delom. Na ta način hočejo pokazati delodajalcem, da se ne nameravajo ukloniti njih krivičnim ukrepom ter da si hoče-jo z odločno borbo priboriti pravično rešitev spornega vprašanja. Delo pri «Orehu» jn pri «Monte Ca. stiglione« se normalno razvija, kot bi se ne bilo ničesar zgodilo. Delavci delajo svoje delo ter počivajo le v toliko, kolikor jim je prej dopuščal opoldanski odmor, nakar z delom nadaljujejo. Bodo na ta način uspeli prepričati odgovorne či-nitelje o krivičnosti ukrepa, ki je prizadel tako veliko število delavcev, katerih večin® so tudi družinski poglavarji? Sodeč po zadnji izjavi vojaške uprave bi obstajalo le majhno upanje na ugodno rešitev tega vprašanja. Kljub majhni možnosti pa hočejo delavci na vsak način vztrajati na svojih delovnih mestih ter izvojevati svojo borbo do konca. V tej borbi lahko računajo na pomoč in solidarnost vsega tržaškega prebivalstva, ki je danes bolj kot kdaj koli nasprotno vsem odpustom z dela, ki še slabšajo že tako dovolj kritičen gospodarski položaj na našem ozemlju. Kot vse kaže, bodp nedavno odpuščeni delavci nadaljevali s to svojevrstno stavko; sindikalni predstavniki pa so sklenili, da bodo poskusili še s pogajanji z merodajnimi činitelji. tov. Silvester Škabar svetovalec Ljudske fronte, k; je prikazal nujnost, da se za repen-taLorsko občino zgradi prosvetni dom. Vsi svetovalci so se strinjali s tov. * Škabarjem in so soglasno sklenili, naj se vsota 5 milijonov lir iz šestega gospodarskega načrta, ki ie ostala od nakazanih 20 milijonov, uporabi v ta namen. Za ostalih 15 milijonov lir bodo zgradili cesto s Cola v Veliki Repen, v prihodnji gospodar-ki načrt pa bodo vključili kot glavno točko še postavko za ostalo potrebno vsoto za zgraditev prosvetnega doma. V novem prosvetnem domu bi morala biti tudi kopalnica, nam-| reč dve prhi. stanovanje za eno | družino ter Po možnosti primeren prostor za občinsko gostilno. S to zamislijo, k: jo je dal tudi tov. Silvester Škabar, so »e vsi svetovalci strinjali in io 7. navdušenjem sprejeli. Poudarili so dejstvo, da bi na ta način občina Imela dober vir dohodkov in bi obenem dala pobudo za še večji razvoj turizma v teh krajih, ki so prav nalašč za to Zamisel in sklep občinskega sveta, sta vredna vse pohvale. Pristojne oblasti v Trstu in ZVU morajo upoštevati upravičene zahteve občanov repenta-borske občine, ki si želijo kulturnega napredka in obenem Skrbijo za gospodarski razvoj svoje občine. Z zgraditvijo prosvetnega domn in ureditvijo stanovanja v šoli ter v otroškem vrtcu bi tudi bilo rešeno v glavnem stanovanjsko vprašanje repentaborske občine. V naslednjem je občinski svet razpravljal o izplačilu odškodnine za zemljišče, ki so aa na Colu uporabili za razširitev ceste. Guštin Franc s Cola je že dobil 130 tisoč lir, Guštin Anton s Cola št. 7, je dobil za hlev 200 tisoč lir za odvzeto zemljišče pa bo dobil 30 tisoč lir, Guštin Anton je dobil v zameno občinsko zemljišče, ki ga je že prodal jn se odpove plačilu v gotovini Prošnjo upravnika poštnega ročil občinski upravi, naj še posreduje pri merodajnih oblasteh in ZVU, da se pospt ši prenos zemljiške knjige, oziroma prepis iz Sežane v Trst ter naj se ponovno priporoči tržaški občini, da popravi del ceste Opčine . Veliki Repen, kar spada pod tržaško občino. decembra izdalo odredbo, da se smatra slovenski jezik kot tuj na našem ozemlju. Vsi občinski svetovalci so izrazili svoje ogorčenje nad takim početjem, ki jie krivično in sramotilno za naš narod, ki tukaj živi že stoletja in ima svojo kulturo. Zato so soglasno sklenili, naj Se sestav; protestna resolucija v tem smislu. To resolucijo bodo vsi občinski svetovalci podpisali in odposlali na ZVU z zahte. vo, dg to krivico popravi, prekliče krivično odredbo in prizna slovenski jezik kot enakopraven z italijanščino na tem ozemlju. 6. januarja 1944 je padel na položaju v Črnem, vrhu borec Gradnikove brigade Sa-vron Tezej. Savron je bil Tržačan, rojen 12. 'junija 1911, mizar po poklicu. 1943. leta je vstopil v Partizane in se boril za svobodo svoje zemlje. za kar je dal tudi svoje življenje. Slava njegovemu spominu! 7n tifi it poli9 gfoedo Fantje po polj’ gredo, žvižgajo in pojo, jaz pa piščalko imam, žvižgat ne znam. Včasib je luštno blo, zdaj pa ni več tako, včasih smo vince pil, zdaj pa vodo. Včasih me rada ima, včasib pa godrnja, včasih pa, kjer me vid’, prav’: Le še prid’! SINDIKALNE VESTI Seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev bo v soboto dne 6. t. m. ob 19 v Ul. Machiavelli št. 13, II. Člani OF sektorjev Rojan, Vernielis in Vicolo delle Rose izrekajo tov. Srečku Vitezu iskreno sožalje ob izgubi očeta, zavednega člana OF. * # Tovariši, usiužbeni pri ZTT, izrekajo svojemu sodelavcu Srečku Vitezu globoko sožalje ob smrti dragega očeta. * * 4: Odbor ERS - grafičnih delavcev izreka v imenu vseh članov n v svojem tov. Srečku Vitezu iskreno sožalje ob bridki izgubi očeta. BISTVO KOMINFORMOVSKEGA SINDIKALIZMA Pozabljajo pozivajo i ič na la bor rielav bo pr ske interese oti „titistom“ SHPZ SEJA GLAVNEGA ODBORA SHPZ bo v četrtek 11. januarja t. 1. ob 16. uri v prosvetni pisarni na Corso Garibaldi 4, III. nadstropje. Odborniki, bodite točni! Občni zbor Zavarovalnice goveje živine v Bazovici Zavarovalnica goveje živine v Bazovici sklicuje svoj redni občni zbor v nedeljo 7. t. m. ob 15. uri v dvoran; gostilne Prešel. K obilni udeležbi vabi odbor. DAROVI IN PRISPEVKI Sluga Anica iz Kolonkovca daruje 250 lir za Dijaško Matico. Zivdc Ana i,z Rojana daruje 200 lir za Dijaške Matico. NAROČNIKE KOLEDARJA OF in knjig za leto 1951 IV. okraja obveščamo, da so dospele vse knjige. Dobite jih ng našem sedežu v Skednju vsak dan od 16. do 19. ure. S. D. SV. IVAN priredi v soboto 6. t. m. ples na stadionu «Prvi maj«. P^ bo od 20. do 4. ure zjutraj. Vabljeni ’ vsi prijatelji društva. Proti tistim, ki so jih že davno proglasili za «mrtve,» morajo vedno znova «poostriti borbo» n polil, svetovalcu ZDA Oti ZVU Politični svetovalec ZDA Mr Leonard Unger in soproga sta priredila sinoči sprejem, na katerega sta povabila vse najvidnejše predstavnike političnega, kulturnega jn gospodarskega življenja v Trstu in na katerem sta predstavila gostom novega ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU Mr Merrit New.ton Cootesa. Z LITERARNEGA VEČERA tržaških književnikov v Ljubljani Kot smo včeraj poročali, je bil predvčerajšnjim zvečer v Ljubljani literarni večer, na katerem so čitali svoja dela slovenski književniki iz Trsta, — Zgoraj: Boris Pahor, Alojz Rebula, Andrej Budal in Vladimir Bartol. — Spodaj: Pogled v Filharmonično dvorano med prireditvijo. — Včeraj zvečer so pa tržaški književniki nastopili p Mariboru. Kominformistični sindikalisti so stopili v «akcijo». Pred dvema dnevoma so namreč imeli, kot oru imenujejo, «plenamo» skupščino Enotnih sindikatov pa sedežu v Ul. Monfort, na kateri so navzoči razpravljali o zelo «važnih« problemih: o borb; proti »titizmu« ter o dru gih »sindikalnih« vprašanjih. Glavni referat je imel »sindikalist« Radich, ki je na dolgo in široko poudarjal, kako nujno potrebna je odločna borba proti »titi.-tom«, ki pripravljajo «nekak» kongres. Poudaril je še staro pesem, češ da je namen tega kongresa, oziroma bolje rečeno njegovih organizatorjev, zrušiti enotnost delavskega razreda ter na ta način služiti interesom kapitalistov. Ob koncu njegovega referata so navzoči (ki jih je bilo, kot vse kaže, zelo malo, drugače bi se biU prav gotovo zelo pohvalili), odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo potrebo po odločni borbi proti vsem tistim »špijonom in izdajalcem«, ki hočejo pod »krinko« obnavljanja razredne sindikalne organizacije rušiti notnost delavskega razreda ter se poslužujejo za to celo «de-magoških« fraz, kot n. pr. borbe za dosego povišanja plače na 60 tisoč lir, da bi preslepili delavstvo. Resolucija poziva vse delavce, da se združijo ter preprečijo »protisindikalni poizkus titovskih agentov«, kajti borba proti »titizmu« pomeni danes borbo za »obrambo lastne organizacije, kar pomeni o-brambo miru ter izboljšanje življenjskih pogojev«. Tudi o rušenju enotnosti delavskega razreda je Radich govoril; povedal je, da so prav tisti ki pripravljajo kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov, ljudje, ki hočejo na vsak način razbiti enotnost delavskega razreda ter s tem služiti interesom ameriškega imperializma. Pri tem je seveda čisto »pozabil« omeniti, da so bili prav člani Sindikalnega akcijskega odbora tisti, ki so ob neštetih prilikah pozvali tak,o E-notne sindikate, kakor Delavsko zbornico na skupno borbo v obrambo interesov delavskega razreda. V teh svojih pozivih niso niti g besedico omenjali politike, pač pa so poudarjali potrebo po skupni borbi za dokončno uresničitev vseh zahtev ki bi lahko prispevale k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev tržaškega delavskega razreda. «Pozabil« je prav tako omeniti, kakšen odgovor so Enotni sindikati dali na ta poziv Sindikalnega akcijskega odbora. Namesto, da bi ti «borci za enotnost delavskega razreda« sprejeli poziv na enotno borbo z obema rokama, so obsuli voditelje sindikalnega akcijskega odbora, kot tudi vse tiste, ki so včlanjeni v E-notnih razrednih sindikatih z že znanimi psovkami in klevetami. Pa še nekaj besed v zvezi z «demagoškimi frazami« kot imenuje Radich zahtevo Enotnih razrednih sindikatov za dosego povišanja plač tržaškim delavcem na vsoto 60 tisoč lir. Ob priliki februarske splošne stavke industrijskih delavcev so se tudi voditelji Enotnih sindikatov posluževali takih «de-magoških fraz«, ker so vedeli, da bodo s temi lahko pritegnili v stavko čim večje število delavcev. Takrat to zanje ni bila «demagogija», temveč so trdili, da morajo delavci doseči povišanje plač na vsoto 60 tisoč- lir, kajti toliko je danes potrebno, da , "e- .Uiifčlaivska družina- skromni.' preživlja. Takšne »ugotovitve« so si kominformistični sindikalisti lahko privoščili le v svojem «ožjem krogu«; bolj težko bi jih uspeli razširiti med tržaški delavski razred, ki danes na svoji lastni koži občuti posledice njih izdajalske politike ter bi jim na take, blago rečeno prismojene izjave, še vse drugače odgovoril. Najboljši odgovor, ki ga tržaški delavski razred lahko da tem resničnim izdajalcem delavskega razreda, je ta, da se z vso resnostjo pripravi na ustanovni kongres Zveze enotnih razrednih sindikatov, ki bo pomenil novo zmago delavstva v borbi proti razrednemu sovražniku in vsem njegovim hlapčem be so policijski agenti aretirali predvčerajšnjim 55 letno Antonijo De Pol, na katero je padel sum že pri prvi ovadbi. Tatinska ženska 2e pred dnevi je nekdo opozoril policijsko patrulo na sumljivo starejšo žensko, ki je iz nekega osebnega avtomobila jemala nekakšne preproge pred hišo št. 11 y Ulici Lazza-retto Včcchio. In res se je predvčerajšnjim popoldne zglasila na policiji 23 letna Luciana Ul-brich ter javila da so ji neznanci prav oni dan ukradli iz avtomobila pred njenim stanova-itjem v že omenjeni ulici dve gumijasti preprogi vredni 3.000 lir. Pripomnila pa je, da so ji nekaj mesecev prej prav na onem mestu in ravno tako iz avtomobila odnesli tudi uro in Vžigalnik ter ji s tem povzročili škodo 8.000 lir. Na podlag; Ulbrichine ovad- Ženski računi in obračuni Včeraj dopoldne sta se pojavili v ambulanti splošne bolnice Elza Caneiani, stara 20 let in njena 44 letna teta Marta Tuliani, obe stanujoči v Ulici delle Lodole 10. Piva je pokazala bolničarjem ogrizen mezinec, druga pa se je pritoževala zaradi razbite ustnice, čeprav to ni odgovarjalo resnici. Skupaj stanujoči ženski sta se namreč nekaj prej na domu sprli zaradi nekakega zaboja, pri čemer se je besna teta lotila nečakinje z zobmi in jo ugriznila v prst nečakinja pa se je branila s pestmi in brcami. Popoldne pa sta se zatekli v bolnico 31 letna Albina Zorzin in njena podnajemnica Vanda Srebotnjak, ki sta se nekaj ur prej zgrabili brez utemeljenega razloga ter se pošteno obdelali med seboj. Druga drugi sta izpulili nekaj las in «1 razpraskali lica, vendar bosta zopet dobri v 3 do 4 dneh. Smrt oonesrečenega ameriškega vojaka Kakor smo že poročali, sta se 1. januarja okoli 16.45 v bližini Proseka ponesrečila z motornim kolesom dva ameriška vojaka. Edten izmed: teh, ki je sedel na vozilu kot potnik, si je prebil ldbanjo. Zarad; te poškodbe je naslednji dan umrl y bolnišnici št. 7. Njegovega imena niso objavili, ker morajo prej obvestiti sorodnike. Vozač vozila je bil laže poškodovan in se zdravi y ameriški vojaška bolnišnici. za danes in julri Brivci in frizerji bodo danes odprti od 8 do 13. Parniki in avtobusi za v Milje bodo imeli praznični urnik. URNIK POSTE IN TELEGRAFA Tako v tržaški kot tudi v o-stalih občinah bodo imeli uradi pošte, telegrafa in telefona v soboto praznični urnik, t. j. delali bodo samo do 12. ure in sicer: pisemska pošta, telegraf in paketi V nedeljo bo običajen nedeljski umik. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 9125-9175, papirnati šterling 1750-1800, dolar 720-723, telegrafski dolar 730, švicarski frank 168-169 francoski frank 180-184, avstrij. ski šiling 23.50 - 24. Razprodaja pivovega dr ožja V trgovini Antona Stoke, v Ul. del Prato bo razprodaja pivovega drožja danes y soboto od' št. 100 db 150. Razprodaja se b0 nadaljevala v torek 8. t. m. ■11 RADIO :!!■ JU GOS L. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) SOBOTA S. J. 1931. 6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročilo v ital.; 7.00: Napoved časa - poročila v slov.; 7.15: Jutranja glasba; 7.30: Zaključek. 12.00: Operna glasba: 12.30: Slovenske pesmi poje Slovenski Vokalni kvintet; 12.45: Poročila v ital.; 13.00: Napoved časa - poročila v slov.; 13.15: Violinski koncert Karla Rupla; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00: Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov.; 15.00-Zaključek. 17.30: Gospodarski pregled (it.); 17.45: igra orkester Ketelby; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30 Glasba za mladino; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa in poročila v slov.; 19.45: Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30: Istrske pesmi; 20.45: PoPlitični pregled (ital.); 21.00: Veder sobotni večer (slov.); Vesela kronika; 22.00: Velike jugoslovanske osebnosti (ital.); 22.15: Večerni koncert; 22.45: Plesni motivi romanskih narodov; 23.00: Zadnja poročila v ital.: 23.05: Zadnja poročila v slo-v.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. iniSl2H„23 l5: Glasba za lahko noč, 23.30: Zaključek oddaje KINO Rossetti. 14.30: »Počitnice v ksiku«. Me- SLOVENSKO----- NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 6. t. m. ob 20. nri gostovanje v kinodvorani v NABREŽINI s Finžgarjevo dramo Vlogo očeta Urha igra Ernest Zega, vlogo Ferjana pa Rudi Košuta. JUTRI 7. t. m. ob ». uri gostovanje v kinodvorani v SKEDNJU z Božičevo dramo Vlogo Mire Novakove igra Lelja Reharjeva. VSTOPNINA JE PO ZNIŽANIH CENAH, KER JE PREDSTAVA NAMENJENA PREDVSEM DIJAKOM. Prodaja vstopnic bo danes pri «Adria-Express», jutri dopoldne in eno uro pred predstavo pa pri blagajni kina v Skednju. Gledališče Verdi V nedeljo 7. t. m. bo zadnja predstava »Traviate« ob 16. uri. Naslovno vlogo poje Tatjana Menotti. Dirigent Argeo Quadri. Predstava velja tudij za abonente reda «D». Pripravlja se uprizoritev Verdijeve opere «Falštaff«. (Illllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllltllllilllllll MALI OGLASI STRELSKE VAJE NA REPENTABRU TRST. 3. (AIS) — Dn<, 6. januarja 1951 se bodo vadili od 8.00 do 12.00 ure na strelišču na Reper.tabru z ročnimi in puškinimi granatami. Upokojenci INPS prejmejo izredno podporo V ponedeljek 8. t, m. bodo pričeli na poštnih uradih izplačevati izreden prejemek v znesku 3.000 lir vsem upokojencem Pokojninskega zavoda INPS. Tega izrednega prejemka, oziroma podpore ne bodo deležni vsi tisti, ki prejemajo pokojnino višjo od 10.000 lir ali pa pokojnino v znesku 10.000 lir; prav tako ne bodp deležni te podpore vsi upokojenci -pomorščaki, itdi ter vsi tisti upokojenci, kateri so pričeli prejemati pokojnine šele s 1- januarjem 1951. Omenjeni znesek bodo lahko prejeli tudi vsi tisti upokojenci, ki prejmejo morda dve aili več pokojnin, da le te ne znašajo skupno več kot 10.000 lir. E-celsior. 15.00: «Pepelka» filmska slikanica. Nazionale. 14.30: »Bill. velik si!». Arcobaleno. 15.00: «Beneški tat«. Fenice. 15.15: «Toto Tarzan«. Filodrammatico. 14.30: »Sokoli v strmoglavem letu«. Zračna vojna v Tecnicolor filmu. Alabarda. 13.30: «Rdeči suknjiči«. Tecnicolor, Garry Cooper. Armonia. 14.30: «Med ognjenimi zublji«. Garibaldi. 14.00: «Zemlja velikanov«. Ideale. 14.30: »Cul: i mister Jones«. Impero. 14.00: «Predrzna mla- dina«. Italia. 14.00: «Ljubezen ne more več čakati«, Denis Morgan in Doris Day. Kino ob morju. 14.00: «Ne reci mi tega«. Savona. 14.00: «Dolgo pričakova-")«», Lana Turner, C. Gable. Vittorio Veneto. 14.30: «Ljubimci pokopanega mesta«. as 14 00: «Gianni in Pinotto v Hollywoodu». Azzurro. 14.00: «Godbo, mojster!« Belvedere. 14.00: «Trgovec s sužnji«, W. Beery, W. Baxter M Rooney. Marconi. 14.00: »Pustolovščine don Juana. Massimo. 14.00: «Vrni Se Lassi!« Novo cine. 16.00: «Mladoletne», Tot” 14°°: < njegovem mnenju duhov. *• Zapisa] pa jih je res lahko Standrež ^ Standrežu je vrtnarstvo že nekdaj najbolj uspešen vir, katerim se prebivalstvo pre-vIja. v zvezi s sadjarstvom ? zato vedno pojavljajo vča-/h teže, včasih laže rešljiva ugašanja. Eno izmed njih je basanje semena. »Ja štarjdreško zemljo je naj-Primeren zgodnji krompir ^terlimgeno, ki pa mu je tre-^ vsako leto menjati seme. vsako leto ga je tudi letos Q^krbela Kmečka zveza v cj hci, vendar so ga kmetoval-k, taradi previsoke cene od* ^ili. Predvideno je, da bo si8* omenjena vrsta krompir-h Holandske po 7200 lir za samo duhovnik, ki ^ živel v vasi v stalnem stiku s prebivalstvom in ki je imel toliko izobrazbe, da je mogel to ustno izročilo zapisati. V eni izmed teh pripovedk opisuje domišljavega kovača, ki sam sebe imenuje mojstra vseh mojstrov. Da bi mu bog dal lekcijo o ponižnosti, ga je zaprosil, če sme na njegovem ognjišču segreti in potem na nakovalu stolči sv. Petra in ga s tem pomladiti. To mu je tudi uspelo. Ko pa je kovač na svoje veliko začudenje to opazil, se je tudi njega polastila misel, -a bi svojega osivelega očeta pomladil, Zal, mu to ni uspelo, ker mu je oče v peči zgorel. Te pripovedke Katarina Per-ooto im obdelala, vendar dobimo podobne pripovedke, ki so jih zapisale druge osebe v Kar-niji in drugih predelih Furlanije. Nastalo je vprašanje, ali je pripovedka originalen zaklad slovenskega prebivalstva v Terski dolini ali pa jo je treba imeti za furlansko in so si jo Slovenci prisvojili. Podrobno raziskovanje je dokazalo, dh izvira pripovedka po snovi in duhu iz Brda. Motive pa, ki so od- tam prišli, so ponovno obdelali furlanski pripovedniki in jim primešali zna- čilnosti svojega življenja in čustvovanja. Isto pripovedko je na umetniški način obdelal tudi Fed-e-rico Mistral. Njegovo delo ni grobo, neotesano, ampak je obdelano z okusom in na umetniški način. Ce se vprašamo, kako je Mistral izvedel za to pripovedko, potem nam bo na to vprašanje laže odgovoriti, če vemo, da so se vzporedno s povečanjem stikov med prebivalstvom v Brdih in nižino prenašali med Furlane tudi posamezni elementi iz življenja gorskega prebivalstva, to je Slovencev, ki so si hh Furlani prilasti]] in jih v kasnejših letih kot izseljenci zanesli v svet. Torej so Furlan] prevzeli od Slovencev tudi bogat zaklad pripovedk. Prv.e furlanske legende in pravljice niso mogle prodreti v Beneško Slovenijo, ker se je vpliv širil iz goratih predelov v nižino ne pa obratno. Ta vpliv se je širil skupno s prebivalstvom, kj se je iz goratih predelov selilo v nižino. Priseljenci pa so s seboj nosili tudi ustno izročilo, ki si ga je bolj civilizirano furlansko prebivalstvo prisvojilo. (Se nadaljuje) M.AJ. V Benetkah le razpravljajo o melioraciji Krminskega polja Včeraj je odpotoval v Benet-1 rega iz Trga Jeruzalem, se je ke goriški župan dr. Bernai-dis • zaradi lastne neprevidnosti za-skupaj s predsednikom konzor-1 letela v težki tovorni kamion, cija za melioracijo Krminskega j Deževalo je in deklica se je polja inž. Candussijem in pokrajinskim inšpektorjem za ŠT. MAVER Kominformistični prvaki si j trale v Foglianu telo neke žen-pod nobenim pogojem ne dajo j ske, ki so jo potem spoznali za OBISK PREDSTAVNIKA LRS V GORICI med obmejnimi kraji poljedelstvo dr. Marsanom. Namen potovanja je predvsem ta. da se posvetujejo z delegatom SADE, ki naj obrazloži svoje stališče glede izsuševanja Krminskega polja. Kot je znano, je bil že pred časom med konzorcijem in podjetjem SADE sklenjen sporazum za skupno gradnjo namakalnega kanala. Pred časom so namreč to vprašanje ponovno privlekli na dan in sklenili, da bo SADE kljub temu, da ECA ne bo dala obljubljene milijarde, morala delo izvršiti. Na osnovi rezultatov, ki jih bodo dali razgovori v Benetkah, bo komisija za melioracijo Krminskega polja napravila potrebne korake, da enkrat za vedno napravi konec mučnemu vprašanju. 'držala pod majhnim dežnikom, ki ji je zakril vsak pogled na cestni promet, tako da je trčila ob avtomobili. K sreči je šofer kamiona hitro zavil. K :r se je deklica ob sunku ranila so jo pripeljali v bolnico, kjer je dr. Anton Valdemarin ugotovil, negloboko rano na čelu. Ozdravela bo v enem tednu. Industrijci so darovali županstvu 20.000 lir Zveza goriških industrijcev je izročila županu dr. Bernar-disu 20.000 lir, da jih uporabi v dobrodelne namene. Zupan se je Zvezi iskreno zahvalil. Zaletela se je v tovorni avtomobil Per dnevi, ko se je vozila po Glavnem trgu v Gradiški 15-'letna Marija An-tonieta Ma- IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Izgubo osebne izkaznice je pijavila goriški policiji 30-le-t-na Bossa de Montessori Danila miru in nas skušajo na vse mogoče načine prepričati o pravilnosti svoje zlagane politike. Kar dvakrat so v tem prišli v našo vas ter pričeli blatiti napore jugoslovanskih narodov z očitnim namenom, da bi jim naši vaščani nasedli. Ker pa smo že večkrat imeli priliko opaziti zlaganost in protislovensko ost volkov z ovčjim oblačilom, jim tudi ne bomo nasedli in jim bomo kot j doslej tudi v bodoče odgovar-1 jali s svojo enotnostjo. Preveč j smo žrtvovali za svojo svobo- j do, da bi danes puščali proste j roke poskusom razbijanja naše enotnosti. Tragična dogodivščina v Zagrajg 55-letno Marijo Pelos por. Cal-ligaris iz Zagraja. Ni še ugotovljeno ali je bila nesreča ali samomor. Truplo so pripeljali v mrtvašnico pokopališča v Foglianu. Po kratkem prerekanju je zapustila svoj dom 44-letna Anica Picek por. Santarossa iz Gorice Ulica Tu-nisi je zapustila svoj dom že 29 decembra 1950 in od tedaj je ni oilo več nazaj. Pickova živi skupno z možem in z dvema sinovoma 11 in 7 let. Gotovo njihove razmere niso najugodnejše, ker je njen mož že več časa brezposeln in pomanjkanje ter lakota večkrat privedeta do iz- Izvedeli smo, da je te dni s svojega potovanja po Švici prišel v naše mesto dr. Boris Snuderl, predstavnik komiteja za zunanjo trgovino LRS. Obiskal je Zvezo trgovcev, kjer se je na dolgo razgovarjal z direktorjem dr. Del Nerijem. Skupno sta nato odšla na Trgovsko zbornico, kjer ju je sprejel direktor dr. Candutti. Pri Rdeči hiši se je jugoslovanski predstavnik vrnil v Jugoslavijo. Med pogovori so se dotaknili tudi vprašanja izmenjave blaga med obmejnimi kraji LRS in Italije. Vse kaže, da bo med predstavniki obeh strani prišlo v najkrajšem času do temeljitih razgovorov, ki bodo prav gotovo predstavljali korak dalje k še tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju med obema sosednima republikama. igro za čim boljši plasman. V-parno, da naše moštvo ne bo presenetilo pričakovanj svojih navijačev in da bo kot je doslej že nekajkrat napravilo, priborilo sebi v korist kar obe točki. S tem si bo svoj že itak dober položaj na lestvici še bolj utrdilo. j gredov. Ko je po božiču prišlo Predvčerajšnjim zjutraj, ko do prerekanja med zakoncema, so šli nekateri Zagrajci kot obi- I je žena neopaženo zapustila čajno ng delo, so zagledali v: hij0 obcestnem jarku človeško telo, j y 2ačetku je mož misiii, da ki se je počasi potapljalo. Pri- | je bo _e yrnila> ker ge je tako ŠPORT ii tekmi Jutri bo na sovodenjskem nogometnem igrišču ob 14.30 tekma za prvenstvo druge divizije. Igralo bo domače B moštvo Juventine in nogometaši iz Co-rone. Ker sta obe enajstorici po moči precej izenačeni, se obeta zanimiva igra. Upamo, da bo po zadnjih prepričljivih zmagah šla pot domače Ju- Ogtouiba V zvezi s člankom «Zakaj tako izpraševanje?« z dne 15. decembra 1950 moramo dodati, da ne gre za orožnike, ampak za agente javne varnosti, kot je to navedeno v zadnjem odstavku omenjenega trafileta. Darovi Za Dijaški dom so darovali! N. N. iz Gorice 15.000 lir; K, V. iz Podgore 2000 lir; s silvestrovanja 19.650 lir; S. M. iz Gorice 500; B. iz Gorice 500! N. N. iz Sovodenj 4000. Standrež: 120 kg vrzot; iz Benečije pa 77.50 kg kostanja, 30 kg koruze, 8 kg neobrane koruze, 20 kg krompirja in 2 kg jabolk. zadevali so si, da bi preprrfili , fc dogodjlo Ko pa j iz Gorice Ulica Tunisi 25. Ena- j j minilo nekaj dni in je ni bilo j ventil.* samo navzgor, ko tudi 19-1 etni Manfreda Ser- n motne vode ki se -je izte-' od nikoder nazaj je šel napo- A moštvo Juventine pa bo v no Soče niso mogli nič,Učijo in tam javil. Policijski;Starancanu nastopilo proti do- Sele' čez nekaj ur so I agenti so takoj začeli s pre-1 mači četi Terenziana. Tudi ta gej iz Goric« Ulica Tunisi 11. Poleg izkaznice je zgubil denarnico z 80 lirami. kala iz opraviti, našli v bližina Električne cen-1 iskavanji. I tekma obeta gledalcu napeto KINO VERDI, 15: «Pomlad». N. Eddy; VITTORIA, 15: «WinchesteD 73», J. Steward. CENTRALE, 15: »Bagdad«! OTiara. MODERNO, 15: «Zgodba dri Wassella», G. Cooper. EDEN, 15: «Lov na človeka ia Antarktike«, M. Conroe. Natečaj za sprejem v zvezno pilotsko šolo V letu 1951 bo zveznj odbor Letalske ziveze Jugoslavije sprejel večje število mladincev in mladink v zvezno pilotsko šolp v Rumi Šolanje se začne 1. marca 1951 leta in bo trajalo 3 in pol do 4 mesece. Zvezni odbor Letalske zveze Jugoslavije zaradi tega razpisuje natečaj za sprejem mladincev in mladink v zvezno pilotsko šolo. Pogoji, ki jim kandidat; morajo ustrezati so naslednji: 1. Da niso mlajši od 17 let in starejši od 24 let. 2. Da imajo najmanj osnovnošolsko izobrazbo. 3. Da so zdravstveno sposobni za letalsko službo. 4. Da so članj Ljudske tehnike. 5. Vsak mladinec in mladinka, ki želi biti sprejet v to šolo, mora izpolniti vprašalno polo, v kater; naj odgovori rta sledeča vprašanja: a) Ime in priimek ter očetovo ime. b) Dan, mesec in leto rojstva. c) Kraj. okraj in ljudska republika rojstva. č) Narodnost im državljanstvo. d) Poklic staršev. e) Šolska izobrazba-. f) Sedanji poklic. iz Češke pa, ki je slabše «01, v**sti H| K. - , . , “i morali iz 100 kg semena ^Meiati najmanj 400 kg za j^govo povračilo, ne da bi ra- (j^Mi pri tem obdelavo in {*8e stroške. _________ k g) Udejstvovanje na delovnih akcijah. h) Politična pripadnost. i) Ali je kaznovan od držav-ne oblasti. j) Točen naslov sedanjega bivališča in lastnoročen podpis. Poleg vprašalne pole je vsakdo obvezan poslati še naslednje: karakteristiko pripadajoče organizacije, po možnosti zdravniško spričevalo in potrdilo o dokončanem poslednjem razredu šole (najbolje overovljen prepis). Kandidati morajo poslati pri-jave najkasneje do 10.11.1951. in to na naslov: Okra jni odbor Liudske tehnike v Kopru, Ver-Q'*eva ulica ll. I. Za. potne stroške za odhod v zvezno pilotsko šolo, za zdravniški pregled- in pot nazaj bo plačal kandidat 25%, zvezni odbor Letalske zveze Jugoslavije Pa 75%. Kandidat naj pri odhodu kupi celo vozno karto za III. razred potniških in brziih vlakov, vendar bo dobil po predložitvi poziva in vozne karte povrnjene stroške za vlak v višin; 75%. V šoli se bodo kandidati usposdbili za motorne pilote IV. razreda. Po končanj šol; b0 večini absolventom omogočen na. daljnji razvoj v civilnem letalstvu. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - PL Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Ureditev Kopra vedno bolj napreduje Pred nslamvilviin zadružneda sveta Kmečko zadružništvo je zavzelo v našem okrožju nedvomno velik razmah in je postalo važen činitelj v razvoju družbene ureditve in našega splošnega gospodarstva. Da bi se pa zadružništvo kolikor mogoče bolj utrjevalo in pozitivno vpli. valo na preobrazbo kmetijstva, je potrebno zadružništvo pravilno usmerjati. Dosedanji on gani, ki so vodili zadružno gibanje, so sicer veliko pripomogli k razvoju zadružništva, vendar so nastopili v tem razvoju pojavi, ki zahtevajo še bolj prikladno obliko vodilnih zadružnih organov. Ze na konferencah predstav, nikov kmečkih delovnih zadrug so iznašali težnje po ustanovitvi organa, ki bi se posvetil izključno napredku zadružnega gospodarstva. V zvezi s tem in V namenu, da bi se pospešila socializacija kmetijstva (razšir jenje že obstoječih kmečkih delovnih zadrug in ustanovitev novih) se je pokazala potreba rUgo seme v glavnem pri- doma. S tem si prihra-jjj.1.0 tudi lepe der.-arje, kajti v -‘^leru, da bi ne imeli doma-Pn * semena, bi ga morali ku- Ne bomo govorili o yseh gospodarskih težavah istrskih kmetov v času fašizma, ker je bilo o tem že dovolj pisanega po naših časopisih. Tudi se naši kmetje še preveč dobro spominjajo vseh tistih poti, ki so jih bili prisiljeni napraviti, če so hoteli spraviti v denar svoje pridelke. Zelo trdo so morali garati, vstajati že kmalu po polnoči in se odpravljati na dolgo pot v Trst s svojimi osliči. Bili so lahko zadovoljni, če se jim je posrečilo, da so svoje blago prodali. Prav te dni smo govorili s kmetom iz. Babičev, ki je dejal: «Večkrat se je zgodilo, da nisem mogel svojega blaga prodati, ker ga je bilo preveč na trgu. Moral sem ga vreči v morje in se odpraviti prazen nazaj domov. Jaz in osel sva bila žalostna in vsa potrta, ker sva se vračala prazna, doma pa je družina komaj čakala najinega povratka«. V teh besedah je Izrečena vsa trda obsodba gospodarskega zatiranja našega kmeta pod Gospodarske koristi Kmetnaproz fašizmom Ko so se po osvoboditvi začele ustanavljati po vaseh Kmetnaproze, so takoj odpadle dolge in mučne poti in skrbi, kam bo kmet oddal svoje pridelke. Po vaseh so začele delovati odkupr-e baze, kjer so kmetje takoj oddali svoje blago za gotov denar. Da bo še bolj jasna slika, kako veliko skrbi in dela so prihranile našim kmetom Kmetnaproze, navajamo v naslednjem nekaj podatkov o odkupu Kmetnaproze v Vanganelu v preteklem letu. Zelenega graha je ta Kmet-naproza odkupila 688 stotov, paradižnika 945 stotov, jabolk 209 stotov, hrušk 620 stotov, češenj 1063 stotov, grozdja za vino 684 stotov, namiznega grozdja 1572 stotov, smokev 248 stotov, fižola 61 stotov, breskev 56 stotov in še več stotov bučk, česna, marelic, kutin, ri- beza in mandeljnov. Skupno je bilo odkupljenih nad 6487 stotov kmetijskih pridelkov. Kmetje — člani, katerih ima ta K-metnaproza 192, so bili zelo zadovoljni s cenami, posel> no pa za paradižnik in grozdje. Pojavile so se za časa odkupa težave z embalažo, ki je večkrat zavirala odpošiljanje. To naj služi za nauk v letošnjem letu, da bodo odgcA/omi pravočasno preskrbeli vse potreb-^ no. Bilo je tudi nekaj pojavov,' da so posamezni pripeljali zamaskirano slabo grozdje pokrito z dobrim. Ker je bilo namenjeno za izvoz, je to povzročilo, da je bilo grozdje vrnjeno in plačano kot industrijsko blago. Na to bo treba v bodoče zelo paziti, kep pri tem trpijo vs; člani in tudi ugled našega izvoznega trga. Člani sami naj na take škodljivce budno pazijo. novega zadružnega foruma, zadružnega sveta. Ta naj bi vodil neposredno zadružno gospodarstvo, dajal smernice zadrugam za njihov nadaljnji razvoj in vodil tudi idejno propagandno delo o zadružnem gospodarstvu. Zadružni svet naj bi tvorili delegati, izvoljeni iz vrst članov kmečkih delovnih zadrug in zadružnih ekonomij. S tem bi bilo obvarovano in izvedeno načelo demokratičnega sestava sveta, kot foruma za yodstvo zadružnega življenja. Za delegate bi morali zadružniki izbrati najboljše gospodarsko in politično razgledane člane zadrug, ki bodo sposobni, da bodo v sestavu sveta usmerjali zadružništvo Po pravilnj poti. Za izvrševanje sklepov zadružnega sveta naj bj ustanovili poseben operativni forum, kateremu bi bili dodeljeni nekateri obrati. Ta forum bi moral delati samostojno, zato naj bi imel na primer delavnico za popravljanje traktorjev, kmetijskih strojev in orodja, kakor tudi razne obrate kot opekarno, apnenico in podobno. Glede na to, da bi imel ta forum predvsem posla z mehanizacijo in socializacijo kmetijstva, bi bilo treba pri OLO ustanoviti tudi sklad za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva. Zadružni svet in sklad bi imela nalogo baviti se z gospodarsko . političnimi vprašanji kmečkih delovnih zadrug in zadružnih ekonomij, stremeti za njihovo napredovanje, ustanavljati nove zadruge in zadružne ekonomije, razširjati že obstoječe, skratka opravljati ? zadrugami vse delo, ki pospešuje kmetijsko proizvodnjo. Dokler se sklad ne bi toliko osamosvojil, da bi se lahko sam vzdrževal, naj b; prejemal pod. poro ljudske oblasti. V zadružni svet naj bi izvolila vsaka kmečka delovna zadruga po tri delegate, zadružne ekonomije pa po enega. Svet bj izvolil iz svoje sredine upravni odbor, ki naj bi operativno vodil delo sklada za mehanizacijo in investicijsko graditev zadružnega kmetijstva. Zadružni svet bi se sestajal dva do trikrat mesečno, upravni odbor pa vsaj 14 dnev. no. Sklad bi vodil s pomočjo upravnega odbora direktor, ki bi ga določil plenum okrajnega ljudskega ..odbora, .Sklad bi imel nameščene, med drugim strokovnjaka za kmetijske stroje, dobrega agronoma, gradbenega tehnika, knjigovodjo, revizorja, planerja, komercialista in podobno. Skrbel bi tudi za razdelitev blaga, namenjenega zadrugar-jem, dalje za to, da bodo člani zadrug dobro vnovčili pridelke ter za nabavo m-ateriala. To so splošni obrisi ustanove, ki naj bi kot vrhovni forum vodil naše kmečko zadružništvo. Kmečke delovne zadruge in zadružne ekonomije nadaljujejo s sestanki m diskutira^ jo s svojim članstvom o važnosti novo zamišljene ustanove in o njeni notranji sestavi. Kot slišimo, bodo pripravljalna dela za ustanovitev zadružnega sveta v kratkem zaključena, nato se bodo zbrali predstavniki kmečkih delovnih zadrug in odločili o tem izredno pomembnem vprašanju. Odobravati je treba iniciativo zadrugarjev, ki iščejo nova pota, nova sredstva in nove ciblike v svojem delovanju, ki je v celoti usmerjeno samo za izboljšanje gospodarstva in s tem življenja posameznika. Umetnostna razstava v Kopru Pod pokroviteljstvom italijanske prosvete v Kopru bo danes odprta umetnostna razstava akademskega slikarja ATTILIA FONDE iz Pirana, ki bo razstavljal impresionistična dela motivov iz Istre. Odprta bo od 6. do 10. januarja od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Razstava bo v dvorani nad kavarno Loggia. Babiči Mislim, da bo še zanimalo ljudi, če povem, kako so včasih imeli za norca otroke z različnimi vražami. Ker sem prav te dr.-i imel priliko videti, kako je Dedek Mraz razdeljeval darila otrokom, ki so potem vsi veseli stiskali darovane zavoje k sebi, sem se spomnil, kako je bilo takrat, ko sem bil sam otrok. Takrat so nam otrokom pravili, da božič hodi po strehah z vrečo polno darov. Kjer so otroci V družini, vrže skozi dimnik darove, ki padejo na ognjišče. Nam otrokom so naročili, naj pokleknemo k zidu irj molimo. Medtem pa je kdo izmed domačih vrgel v zrak darove, ki so padali okoli nas in tudi po glavah. Seveda smo se potem za te darove tudi stepli, ker je tisti, ki je bil hitrejši, nagrabil največ. Danes malčkov ne zavajamo več in bi tudi ne verjeli kaj podobnega. Lahko rečem, da je to prinesel napredek in otroci so vsi zadovoljni, ker vidijo, da jim darove prinaša živi Dedek Mraz, ki lepo govori z njimi. Moram še to povedati, da sta mala pionirja Milan Babič in Dragotin Peroša stala ob vhodu v dvorano, kjer je bilo razdeljevanje darov in v košek pobirala prostovoljne prispevke za pionirsko žogo. Nabrala sta 570 dinarjev. Ob tej priliki je potrebno, da povem nekaj o naši elektriki. 2e več časa opažam, da gorijo žarnice tudi po dnevu in to izven stanovanj. To nikakor r.-i prav, ker je treba štediti z električnim tokom. Koliko denarja je stalo, preden je bila napeljena v vas luč. Večkrat opažam, da je luč prižgana tudi še ob polnem dnevu, ko ima. mo še dovolj sončne svetlobe. Lepo so r.-aši lovci pozdravili nastop novega leta. Točno opolnoči so izstrelili salvo iz pušk v pozdrav in voščilo. Voščili smo si, da bi letos v poletnih mesecih imeli malo manj žgočega sonca in več dežja. Franc Babič Večkrat smo že poročali o i sad, cestni prehodi pa bodol zunanjosti Kopra, ki dobiva imeli ob obeh straneh glavnega pod ljudsko oblastjp vedno j cestišča dvignjene in obroblje-prijaznejše lice. Velika sprememba je nastala zlasti ob vhodu v mesto, F ra v gotovo napravi pogled na na tl»y stadion kj sicer še ni popolnoma dograjen, že v.sedanji qbliki. nai boljši vtis. Pričakujemo, da bo Mestn-i ljudski od-bor dokončno uredil drevesni nasad med cesto in stadionom, izravnal ondi teren in reguliral tudi ves prostor med gostilno «Na stadionu« in tiskarno «Jadran», r.a katerem se ustavljajo naši okoličani z vozovi in vprežno živmo. Morda bi bilo najbolj prikladneje, če bi ta prostor tlakovali, ker bi ga takoj po odhodu v°zov v prvih popoldanskih urah laže očistili in s tem pripomogli k splošni higieni mesta. Za stavbo Istra-Benc pa so ravno te dni od vogala na Mudi na desni strani ceste Gio-vannini, ki vodi k podjetju «Fructus». v teku dela, ki bodo zopet v precejšnji meri pripomogla k olepšavi tega dela mesta. Medtem ko je bila že prej ta cesta, ki je postala zlasti v času odkupa poljskih pridelkov zelo obljudena, regulirana in popravljena, je Mestni LO pričel nedavno urejati na strani ceste proti vojaškemu vežbališču obcestni hodnik. Od vogala na Mudi pa vse do mestne električne centrale delajo nekaj nad 200 metrov dolg in 4,5 m širok pločnik. Polovica tega bo služila za pešce, na drugi polovici pa bodo postavljene kamnite klopi in nasajena drevesa. Nad dober meter visok zid bo ločil hodnik od sosednih vrtov in dvorišč, ki so ob tej strani ceste. Takoj naprej na levo pred stavbo «Fructusa» bo urejen Trg Vseh svetnikov. Dobil bo svojo končno obliko s tem, da bo imel v sredini majhen nu- ne pločnike. Cestni deli bodo asfaltirani, kakor bo asfaltirana tudi Ulica Oznanjenja, ki prihaja doli od Trga Brollo ter cest od Mude tja do «Stila», nekaj naprej od podjetja «Fructus». Ravno ta spodnji del Kopra, ki je bil do nastopa ljudske oblasti izredno zanemarjen, bo v kratkem pokazal nadaljnji uspeh sedanjega Mestnega L‘> na področju komunalne politike Pomorsko ima z Istrskim okrožjem Nov vozni red S 1. januarjem 1951 je pričel parnik «Vida» vozit; ob sledečih urah na pomorski progi Umag - Trst in nazaj: Odhod- iz Umaga o-b 4.30, Savudrije 5.10, Pirana 5.40. Izola 6.15, Kopra 7.30, prihod v Trst ob 8.30 uri. Iz Trata Pa se vrača parniki o-b 13.30, v Koper pride ob 14.30 uri °d koder odiplove ob 16.00 uri, iz Izole pa o-b 16.40, Pirana 17.25, Savudrije 17.50 ter pripluje v Umag ob 18.20 uri. Ta vozni red bo veljal za zimsko sezono i-n ob delavnikih. Ob nedeljah vozi še nadalje po dosedanjem voznem redu. Toda v Umag bo priplul parnik samo o-b ponedeljkih, sredah in petkih, vsak naslednji dan, to je ob torkih, četrtkih in sobotah pa bo odplul ia Umaga. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Branko Valentič iz Dekanov štev. 31 je na novo leto izguibil v Trstu svoj-o osebno izkaznico. S tem jo razglaša za neveljavno. vA^alia, i« da se je morija začela v severnem Jadranu in se sedaj razširila do Zadra morski klobuki pa niso samo na tem področju, temveč povsod. Razen tega pa bi poginila tudi vsa druga bitja, ki imajo podabne življenjske po-gom Zato bi btlo sprejemljivejše mnenje, ki zvrača krivdo na industrijo v severni Italiji, to te v Padski nižini. Mnoge tovarne. predvsem kemične, puščajo razne odpadke v reke in te jih prinašajo v morje. Te kemikalije naj bi vplivale na ta bitja ter povzročile pri njih neko nalezljivo bolezen, ki se počasi, a vztrajno širi. Ta teza še najbolj verjetna. V tem primeru bi bilo potrebno le dognati sredstvo in način, kako odpraviti bolezen in če je to sploh mogoče. Obstoji pa še tretje mišljenje med ribiči, namreč da so vplivale na ta pojao eksplozije bomb in da je pritisk kvarno vplival na življenje razvijajočih se Noetovih barčic, ki so polagoma podlegle in se niso mogle niti razviti. Toda to so samo mišljenja in ugibanja ljudi, pa najsi so to ribiči ki se sami bavijo s tem lovom, ali kdo drugi. Vsekakor bi bilo potrebno, da se za to pozanimajo osebe, ki študirajo pomorsko biologijo. Stvar naj bi dali v preskavo oceanografskim institutom. Upamo, da se bo to zgodilo, saj bi uspehi privedli do zopetnega zaslužka mnogih ribičev, a tudi samo gospodarstvo bi imelo od tega korist. FR-EN (Iz zadnje štev. »Mrskega tednika«) I vrstah blaga, kjer se torej močno pozna nova tendenca. Tem vplivom se pridružujejo industrij-sko-mobilizacijski ukrepi, ki pa so zaenkrat le malo vidni, ker je v tem pogledu potrebno dolgoročno načrtovanje. Posledice bodisi glede industrijske proizvodnje, bodisi glede zaposlenosti bodo vidnejše pozneje. ZNATEN DVIG CEN NA VSEH TRŽIŠČIH V preteklem letu je negotov politični položaj v drugi polovici leta še okrepil tendenco k naraščanju cen. Ze pred korejskim sporom je veliko povpraševanje po osnovnih industrijskih surovinah povzročilo gibanje cen, pozneje pa je prišlo do nepričakovanih poviškov, čeravno se je svetovna proizvodnja precej normalizirala in je potrošnja ni presegala. Razen zasebnikov (trgov-cev-op. ur.) so si hotele zlasti mnoge vlade — med njimi prva severnoameriška — napraviti velike zaloge strateških surovin. To se je dogajalo že pred korejskim spopadom, pozneje pa le še v znatnejši meri. Razen večjega povpraševanja po surovinah so tudi potrošniške množice zahtevale več vsakovrstnega blaga in izdelkov, kar Je seveda vplivalo na proizvodnjo in vsled tega zopet na povpraševanje po surovinah. Medtem je takšno povpraševanje in kopičenje malo zastalo, vendar pa je vsled znatne zaposlenosti redno povpraševanje še vedno znatno. Nadalje prihaja do nakupov zaradi pričakovanih ali že prejetih naročil. PODNA ZAPOSLITEV ZAENKRAT ZAGOTOVLJENA V zapadnem svetu so nove tendence povečale možnosti na zaposlitev, z izjemo onih držav, ki so po svoji notranji strukturi' slabe. Pač pa se postavlja vprašanje nadzorstva nove ekspanzije v proizvodnji in vskladitev ritma le-te dejanskim možnostim, zlasti v pogledu preskrbe s surovinami. Vsi si torej predvsem prizadevajo povečati proizvodne in preskrbovalne možnosti zanje. Hkrati so industrijske države prenehale s politiko investicijskih ukrepov, ki naj bi privedla do nove konjunkture in so takšno politiko zamenjale z večjim izvozom. V zvezi s tem tudi nimajo JANEZ POLDA najboljši slovenski športnik Ljubljanski športnj tednik «Polet« je razpisal anketo, s katero so določili najboljšega slovenskega športnika. Največ glasov je dobil znani smučarski skakalec rcaez Solda, za njim so plavalec Tone Cerer, lahkoatlet Matija Hans, alpski smučar Tine Mulej, lahkoatletičarka Ivanka Knez, Igor Zupančič, Vida Gerbec, Miro Grajzer, Rudi Finžgar, na diesetero mestu pa je šahovski velemojster Vasja Pirc. Zanimivo je, da ni med desretorico najboljših nobenega nogometaša, ki sq drugod vedno med najpopularnejšimi, preseneča tudi nizko mesto Pirca, leo je vendar šah v Jugoslavija tako popularen in so Gligoric, Trifunovič in drugi mojstri na podobnih anketah drugih republik zasedli mnogo višje mesto. B S K - Rotweiss 2:2 (1:1) S tekmo proti Rotvveissu je BSK zaključil svojo turnejo po Zahodni Nemčiji. BSK je bil prisiljen igrati brez blesiranefia Antiča, med samim srečanjem Pa »o bili poškodovani še Panič, Cokič in Leskov, tako da so morale na njih mestu igrati rezerve. Rezultat tekme je bil 2:2. t - Začetek jugaslovanskeoa šahovskega prvenstva V sredo popoldne se je pričelo v Ljubljani šesto povojno šahovsko prvenstvo Jugoslavije. Ob prisotnosti zastopnikov oblasti je vodja turnirja dr. Bajec po pozdravnih govorih pognal šahovske ure, želeč, da bi bilo letošnje prvenstvo v čast udeležencem in v uspeh jugoslovanskega šaha. Partije s prvenstva obetajo bitj *®ar se da zanimive in kvalitetne, saj imajo vsi udeleženci, razen Maj-stroviča, mojstrski naslov. Eor-ba za prvo mesto ho zlasti med Gligoričem, Pircem in Trifunovičem, torej med starimi kanoni, ni pa izključeno da bi lahko posegli vanjo tudi najmlajši: Fuderer, Matanovič in Bertok, ki so od lanskega leta zelo napredovali, Zal se zaradi hujšega obolenja turnirja ne more udeležiti še četrtj mladi mojster — Ivkov. V prvem kolu je vzbudila veliko zanimanje partija med najstarejšim udeležencem, velemojstrom Kostičem ter naj- mlajšim Fudiererjem, ki se je končala po ostri borbi z zmago mladosti. V 38. potezi sta se sporazumela na retni Puc in Trifunovič, nekoliko kasneje sta si deliia točki tudi Udov-čič in Milič, Z duhovito žrtvijo kmeta je ing. Vidmar prisilil Kosomaro, da je v brezupni pozi# predal partijo. Bertok je kot črni prišel s precizno igro v prednost in v 35. potezi premagal Majstorovlča. Lanski prvak Gligorič je z energično igro postavil Simoviča pred docela zgubljeno pozicijo, nakar se j« v 30. potezi vdal. Kara-klajič je izgubil proti Rabarju, kateri je kljub zamenjavi dame izvedel n a nasprotnikovega kralja duhovit napad, ki mu je prinesel dva kmeta in zmago. Dve partiji sta ostali prekinjeni: Andrič stoji nekoliko slabše proti Matanoviču, Pirc pa je zgubljen proti Nedeljko-viču, kljub temu da je že imel zmago v rokah. .V nedeljo Igra Tfieslma proti Genoi deljskem srečanju bosta prvič oblekla dres z rdečo helebardo Martinis in Paragvajec Benegas. V nedeljo igra Triestina v Genovj proti istoimenski enajsterici. Bo to srdita borba za točke, v kateri imajo domačini nekaj več možnosti, da po dolgem času dobe dve točki. Je namreč že skrajni čas, saj so Genovčani ng lestvici kar štiri točke za predzadnjimi. Ako v nedeljo ne zmagajo, ne izvlečejo na dan njihove že tako puščajoče barke niti vsi sve*' ntki skupaj. Triestina, ki se je danes zjutraj odpeljala v Genovo, gre na pot v kaj čudni postavi. Poleg Begnija in Zor-zina sta indlspcnirana tudi Giannloj ter De Vito. Trener Guttman bo imel zato tokrat zelo težko nalogo pr; sestavi moštva. Tako b0 verjetno moral postaviti v napad kar štiri srednje napadalce itd. Ob ne- Ob 8 ob 10 ob 12 ob 14 Šport danes... Polet-Montebello B Devin-Olimpija B Ilirija-Z. V. Skedenj Sv. Ivan-Sesljan Vse tekme bodo na openskem igrišču. ...in v nedeljo Sv. Just-Olimpija ob 8 Nabrežina-Montebello ob 10 Opčine-Kontovei ob 12 Z. V. Skedenj-Mezgec ob 14 Tekme bodo na nogometnem igrišču na Opčinah. vlade več skrbi, kako bi razširi' le razna «ozka grla« v proizvodnji, marveč se bavijo le z ukrepi, ki naj preprečijo inflacionističnS vplive na svetovnih trgih. MOČNE INFLACIONISTICNE TENDENCE Takšne želje zainteresirani!) vlad pa zadevajo na velike tv preke. «Terms of trade« t- l razlike med izvoznimi in uv®*1 nimi cenami, ki koristijo velik®1 industrijskim državam se veda* bolj manjišajo. Kaže, da pral draginji surovin ni nikakegT sredstva, razen v kolikor ne pb pravijo proizvodnike surovin ® enotnega porazdeljevanja (kako1 znano n. pr. Avstralci kaj take ga glede volne odločno odklanja1 jo - op. ur.). To bi koristilo drža1 vam potrošnicam. Vendar slaMi kaže na sporazum med proizvest niki in potrošniki. Inflacionistične tendence pa s1, ‘ " ........................... pojavljajo tudi na notranjih trgi!1; Manjša ponudba blaga in z dr®1 ge strani povečane potrebe P®1 trošnikov — pridemo avtomati®! no do povišanja cen. Obremenit1! ve državnih blagajn zaradi ob®1 roževainih krelditov zaznamuj*1! mo zaenkrat v poedinih primer® (razprava je bila pripravljen*,, pred najnovejšimi ukrepi v te® pogledu - op. ur.). Toda, ak® pomislimo na razvoj v časovn« daljši dobi, moramo reči d* oboroževanja ni mogoče finansi1 raii brez infiaciomstičnih uk«1 pov. S tem se zaostruje krivulj* mezd in plač. Te inflacionističnj tendence je težko prezreti. P*’ pa so velike evropske industrij”! ske države vzdržale glede svoji)* cen za izvozno blago nekaj raz)*1 ke nasproti ZDA in čezmorski® trgom. Napredek v izvozu, ki ie postal nujna potreba, treba us® toviti predvsem za Vel. Britank jo in Nemčijo. Danes ob 20 bo na stadionu «Prvi maj» športni pies SD Sv. Ivan. Vabimo vse športnike, da se ga polnoštevilna udeležijo. POMANJKANJE DOLARJEV ODPADE Z nastopom nove konjunktur*! v zapadnem svetu se je zmanjša1! pomen pomanjkanja dolarjev. Vet, Britanija, ki je bila najbolj P*1 sivna nasproti področju dolarja je zravnala svojo plačilno bilarr co tudi v tej smeri. To je usP® lo še Švedski, ostalim pa še ne vendar so si znatno popravili P®1 ložaj in povečali valutne reze®1; ve. Ta razvoj, ki je pil opaže«, že poprej, se je do korejske®! spopadu še pospešil. Ameriška plačilna bilanca na1 sproti Zapadni Evropi in drugi®; deželam sveta pokazuje zmanjšal nje dohodkov od dobav blaga ® uslug. Ekonomska funkcija se je znatno izpremenila. PreVi1 šek ameriških aktiv naspr®11 ERP-državam in prekomorski®: področjem se je vsled razvredno1! tenja valut v prvi polovici 1S51 za polovico zmanjšal. Odtlej J! šel razvoj prav to pot. Po e® strani se je namreč povečal i» voz ERP-držav v ZDA, v tradH cionalnem trikotnem prcmet®| preko čezmorskih držav, izvozni! surovin, po drugi pa se Je zmssn šal uvoz iz ZDA. Nekatere zapadnoevropske drža1! ve so nakopičile medtem znat®*! valutne sklade: zlasti Vel. Bri'1 tanija, ki je podvojila svoje zerve zlata in dolarjev, nadali*} Francija, Švica, Holandska ® Švedska (le tkzv. »bogate« drž*1; ve - op. ur.). LIBERALIZACIA TRGOVINE Povečanje omejitev za evrops! uvoz s področja dolarja je povzrM čil delno znižanje visokega Ji'”' ljenjskega standarda (kjer je oV stajal - op. ur.). Liberalizacij1, medevropskega trgovanja je kb ristila prihrankom dolarjev. 31*" go, ki ni prihajalo več iz ZDA so si izmenjavale evropske drž*1 ve in pri tem ima Zapadna Nei® čija največji delež (vsled te!* so spretni ameriški finančniki lt poprej izvršili največje investi®' je prav v nemško industrijo, k*' kor že po prvi svetovni vojn! ' op. ur.), Obseg medevropskeS* trgovanja je bil v prvi polovi®1 1950 za tretjino večji kakor v stem času 1949, In sicer kiju® zmanjšanemu obsegu izmenjav * smeri Zapad-Vzhod Vključeiij* Zapadne Nemčije v mednarodn® trgovanje je obenem odpravi® novojno neravnovesje v svetovi trgovini. Zaradi tega Ima trenutno stan)* Zan. Nemčije glede deviz (nemšk* listi govore o «krizi» in pomanJ' kanju le-teh -op. ur.) drugovrst®’ pomen. Do tega je prišlo. K® svo.lčas niso pravilno znali oceni11 pomembnosti Nemčije kot kup®' evropskih proizvodov. Razen t®* ga more poslovat! sistem EvroPj ske plačilne unije (EraU) dah časa uspešno le na tistih gosp® darskih področjih, ki delujejo n.*! podlagi enakih ekonomskc-politiH nih načel. (Nadaljevanje sledi) Partizani so se pojavljali vedno pogosteje, a bili so za nas po večini nevidni. Bili so vitezi noči. Podnevi so pohajale tod laške patrulje, ponoči pa, ko smo zaradi stroge policijske ure ali ekoprifuoga» utihnili za zaklenjenimi vrati, smo vznemirjeni poslušali trde korake mimo naših hiš in gledan skozi zatemnjena okna-skrivnostne stražarje. Bile so to prve skupinice partizanov. Do spopadov v dolini sami nekaj časa ni prišlo. V po-dnevne bitke se borci niso mogli spuščati, ker jih je bilo premalo in so bili tudi preslabo oboroženi, ponoči so se pa fašisti zaprli v svoje bunkerje in brez topov ali nsaj ročnih granat bi 'jih nihče ne mogel izkaditi ven. Bravi Soldati ešo ga imeli švoj Strah!« Pri vremski farni cerkvi so postaviti baterijo mrkih poljskih topov. Njihova žrela so gledala v vse smeri. V neki noči se je pri tej samotni cerkvi vnela strašna bitka. Straža je opazila, da se nekaj belega plazi proti njej Ker na klic «Fer-ma ld!» ni bilo nikakega odziva, je zadrdral rafal. Priskočili so na pomoč še ostali junaki in grmeli v tisto belo, plazečo se gmoto, da je odmevalo od brkinskih hribov. sStrašen spopad se vrši,» smo se menili mj po bližnjih vaseh in ugibali, koliko bg mrtvih. Spoštljivo smo govorili o škorenjskih herojih, ki se spuste v boj v vsakem času. In do jutra je trajalo streljanje, ko se je pa zdanilo, so hrabre Mussolinijeve valorozne trup-pe (mi smo navadno rekli «trippe») spoznale v plazeči se beli stvari lipovo bruno, ki' je ležalo tam že leta, in posebno špasno je bilo to, da ni ta nedolžna trhlenina dobila niti enega zadetka. Saj ni bilo nič novega v tem dejstvu — na vseh frontah se vršijo usodne zmote — toda smeh, ki je nastal med nami, je mogočno iokrepil naš prezir do takega sovražnika. ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH j Piše v jubilejno knjigo France Magajna ]*] NEVIDNI VITEZI NOČI Celonočno streljanje v lipovo bruno, katero go Mutmolinijeve “valorozne trupe,, (domačini so jim pravili “trippe,,) zamenjale za sovražnika- Niti en strel ni zadel domnevnega “napadalca,, Slišali smo, da so pri Am-brožičerem mlinu pod Ostrož- nim brdom partizani napadli karabinjersko patruljo ki jo delno pobili. Od tega dne dalje smo začeli spoznavati resnobo gverilske borbe. Ce se napadeni ni mogel maščevati nad napadalci, je stresel svoj srd na tiste, ki so mu prvi prišli v roke — krivi ali nekrivi. Tako so zdaj togotni Lahi pograbili na Suhorjih tri mirne moške, jih odpeljali na Ostrožno brdo in tam ustrelili. Nismo hoteli verjeti, da more* to res biti. Zakaj naj bi pobijali nedolžne? Pa smo kmalu izvedeU, da so taki dogodki zelo, zelo mogoči. V tistih dnevih so se širile med nami novice, da trršijo Lahi okrutna grozodejstva nad Črnogorci, ki so se med pm-mi začeli puntati. Morda je bil to zahvalni kompliment malemu narodu, ker je bil dal degenerirani Savojski hiši čvrsto in zdravo kraljico, ki je rodila zdrave in krepke otroke in ne grbastih pohabljencev. Te novice se nam niso zdele vselej verjetne. Kako bi mogli biti ti juinjaki tako užleht», ko so nam pa sto in stokrat povedali, da «noi Ita-liani .ramo buoni»? Pa so nam tudi ob vsaki priložnosti pripovedovali o zverinstvu usta- Odg. urednik STANISLAV šev in jih ostro obsojali. Bili so res ubuonti, kadar so se čutili osamljene in v manjšini, hitro Pa ko jo videli moč okoli sebe, s® takoj pokazali sadistično nrav latincev — tisto nrav, ki se še danes izraža v športnem streljanju golobov, p bikoborbah, v pobijanju drobnih ptic in podobno. Mi smo objektivni ljudje; mi vemo. da kadar se narodi pograbijo za roge, sl ne natikajo prej svilenih rokavic. Borba je vselej brutalna. Lahov nismo mrzili zato, ker so Lahi, pač pa zato, ker so se pritepli od daleč in hoteli vladati nas, ki smo tu doma, in hoteli je- sti naš kruh, ki je še nam pičel, in ker so hoteli, da bi mi utonili v njih in kot Slovenci izginili s sveta. To pa nam ni šlo v račun. Izpred municipalne palače v Trstu je govoril Mussolini. Govoril je o Cehoslovaški. Ko je hotel to deželico Hitler pogoltniti, so češkoslovaški državniki — naivni otročički — prosili Italijo, da bi intervenirala njim V prid. Mussolini je Pa rekel: sNessun stato masai-co ha il diritto di esistereh Hotel je reči, da država, kf je sestavljena iz raznih plemen, nima pravice obstajati. Takrat je bila priložnost za nas, da bi rekli: «Tudi Italija nima pravice obstajati, dokler drži v svojih krempljih skoro milijon nas Slovencev in Hrvatov, ki ne maramo biti njeni«. Pa nismo tega rekli, vsaj javno ne. Pogoltnili smo svoj gnev in se pripravili, da bomo rekli tudi to in sicer na najbolj učinkovit način. To smo pozneje tudi storili. Krik razjarjenih laških šovinistov, prizadetih Po naši ubesedi«, še danes ni ponehal. Poveretti! Le prepogostoma zapustim tir, ki sem si 0a bil v začetku postavil. Pa so morda tudi ta stranpata v neko korist, saj nam kažejo v kakšna razmišljanja smo se m; preprgsti *n nepoučeni spuščali, ko se je bližala dvanajsta ura. Moral hi pripovedovati, kako se je rodila pri nas O. F., pa se zmeraj zapletem v stranske dogodke. Treba pa ie t0 P0" misliti; Vse, kar se je v teh kritičnih časih pri nas dogajalo, vse je bilo tesno povezano med seboj. Osvobodilna fronta je bila ogrodfe in na to smo gradili vsa svoja dejanj® in ves naš aktiv. Slišali srni’ kaj uganjajo Nemci po dež*' (ah, ki so si Ph bili osvoji' Saj je rekel moj prijatelj, k® je bral o nemških grozodsf stvih; «Ko bi jaz ukazal, ve3 nemški narod raztepel t° vsem svetu; nikjer bi rte sme' la biti v eni vasi več kot ^ nemška družina, Samo na način b{ te vesoljne ubijaNe končno ukrotili.« Toda Italijani so vendar itbuoni«. Kdorkoli je izven P0". Utičnih trenj imel z opravka, je povedal, da so Prt' jazm; ljubeznivi in gostclj'lb' ni. Kazalo je, da v njih ni le nadutosti in zverinske *l°" be, ki je biia za Nemce taW značilna, In morda, morda smeli o njih tak0 govoriti ^ di pozneje, znabiti tudi še da nes. Ampak — in to je tisto 'J bili so napajani s fašistični711 in imperialističnimi napoji * Postan sg pijani. V pijanoj*. pa niso vedeli, kaj delajo. Pusti jim, a Gospod!« (Nadaljevanje sledil NAROČNINA: Cona A: mesečna Z60, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno Poštni tekoči račun za STO-zvu: zaiožnist*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. •— za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tlsE* ' ------ — ------- - ——----------- • ——---«--------------- ” —■I.iuiibte •••vi.Eii w Ljubljana, Tyrševa 34 • tel. 20-09, tekoči raču«i pri Komunalni banki v Ljubljani «.1-90332-7. -e Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. •