AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN *uKj\IN« DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIII če veste Kmalu bo konec, je včeraj Stalin zatrjeval so angleški zrako-že 17,000 golobov- vojakom, fr()n|j London, 23. feb. — Ruske če- Kttiog , " i(n ' zavezniškim ivra- tom ali domoljubom 2 deŽeli" To so naPra" , enom, da bi golobje te so včeraj naskakovale utrje-e. y,1^ VGSt iz sovražne no mesto Guben, 51 milj južno-i golob je v posebni vzhodno od Berlina. Tukaj so 0(1 Je PHčvrščena na pa-'prebile nemško obrambno lini-[ Vrnif golobov se J0 enaJst milj globoko. 0. ,tl0m.0v v Anglijo[ Premier Stalin je v svojem tiašii r> t° aIi UJeti' ali Pa dnevnem povelju naznanjal, «nu. ^T1 domov v slabem da so izgubili Nemci od 12. ja-'Ustilj JkT ec'?n teh' ki so nuarja, ko so Rusi začeli z zim-'eganim četam pri'sko ofenzivo, pa do 20. febru- laza3 dr Ji616161 razda" arJa> L,50,000 mož in sicer jih ptttah. 1 zajetih. Popolna zmaga nad Nemčije zatrjeval : bližnji vzhod bo stopil baje | v vojno Kaira. — Nepotrjena poroči- 7,000 bombnikov razbijalo Rajh ! la vedo povedati, da bo večino ma ves Bližnji vzhod v voj Nemčijo in Japonsko še; pred Ifai cu. ^^a, ima Adolf j0 je zdaj blizu, „ jeJ poseben muzej, v ka-'n drutt dragocenosti, V lr rt Stalin. Berlin čino- Ameriški bombniki so po-,^va ministra ,ni z topili 3 ladje, na katerih j sta zapustila koncem tedna. Govori se, da bo-! SO bili ameriški VOjaki do sledeče države napovedale! Washington Mornarico vojno osiscu: furcija, Sinja, oveljstvo naz£ da so ame. Lebanon Arabija, Transjorda-j riški bombnikj * decembra nija, m Jemen. bombardirali U potopili b?iziu lurski parlament se bo sestal | Filiponov japon|co ladjo na ka-k zasedanju danes, v petek, m;teri je bilo i(6o so častniki v vojnem departmen. Berlin od smerireke Odre, e posadl{i- Vslfed tu, ki so bili nedavno na zapadni vocl a Podmornica fronti, popolnoma prepričani, da ponsko ladjo, ki je vozila 1,800 ameriških vojnih ujetnikov. Od teh se jih je rešilo komaj pet. --o.-—- Dva ubita na 72. cesti Ob 11:30 ponoči je lokomo-gauleiterjem, da jih uporabijo, | tiva zadela na prelazu 72. ce-kjer bo potrebno. Dokler bodo|ste in N. Y. C. železnice avto, v opravljali to službo, jim ni tre-j katerem sta se vozila Mr. in ba hoditi v šolo. j Mrs. Robert Taylor iz 12410 Vojaški komentator na radiu j Lancelot Ave. Oba sta bila na je svaril, da so Rusi zdaj goto- tirj nePrestano od je vse pripravljeno za splošen in 'zadnji napad na Rajh. Odkar je zaveznikom odprto a*iaka i ■ • ' • ki je bil japcn- pristanišče RUuist manj -kot 40 milj vzhodno. Tudi zavezniki na zapadni fronti imajo V3e pripravljeno za glavno ofenzivo, je zatrjeval včeraj komentator na radiu. Vse je mestu ubita. Vlak je ravno odpeljal v zapadno smer, ko je paznik dvignil zatvornice in Taylor je takoj žapfeljal avto čez progo. V tistem hipu je pa privozila lokomotiva od zapad-ne strani in treščila v avto ter |ga vleka 300 čevljev po progi. aVii p0SQ, er leta 1927,; vedno več ameriških divizij na en na^rt ,po ka- zapadno fronto in tudi vojnih A-^džu 0Sv°jila Mon-i potrebščin so navozili dovolj za «Tljo in tv rij0' Kitajsko, glavno ofenzivo, trdi Mr. Stim- Aritwerp, prihaja: kakor intoniranje orkestra pred koncertom, je rekel. Nemci so razglasili obsedno h ti-dii; Kvropo. Japonci so Me da Ument da Seja demokratov Nocoj ob osmih bo važna se- „ j a Slovenskega demokratskega stanje za vso Dansko in po- ^ g2 yarde Vrg. se y s]()_ licijska ura je od osmih zvečer j venskem domu na Holmeg Ave. . un , - - son. Ta fronta je zlasti zadnje do petih zjutraj, ko ne sme biti: ^ ' ni bil noben štiri tedne izredno ojačena in nobena civilna oseba na cesti , Toda kdor preskrbljena z vsem. v'di. ri v°Jne operacije, ; Mr. Stimson je pa zanikal go- HIQHPJPRMHMP natan-' vorice, da se Nemci na zapadni p j tak0 J'' dokler Je Pač fronti vdajajo zaveznikom v ma-jtif ^ ideja Hitler sle-; Sah. Vprašal je tozadevno gene-]of ^ lHyj,^ jih je spi" rala Eisenhowerja, ki mu je od-1 Kanipf. govoril, da se naciji še vedno trdovratno upirajo na zapadni brez vojaškega dovoljenja. hVJ V Haci, °Vum"blhzirali tako-m ki naj bi štela ^0: # bi), !! ko stotnijo, 'n stf0 Pobrali vanjo "staro. Cel so Fran- fronti. !r'r * SaTni mutci. junii % * dVCS* nTJv TEGA SE BODO MORDA ^f4eaV"U' Pobitt ali K0NČN0 NAVELIČALI ^tst-19415 m, tev ■/IK^ in novem- Dunaj pripravljajo za obrambo pred Rusi Zurich. — Begunci, ki prihajajo iz Dunaja trdijo, da oblasti utrjujejo Dunaj pred bližajočo rusko armado. Gestapa aretira vsakega Avstrijca, o katerem sumi, da jo za mir. o Do 3^?Wl\aHbrijel Cohe!iC Ta pred dvemi leti pogorela hiša ,plCh«Ca .^nika i Oliveru Clarku, so priskočili se je sa-: South Bend, Ind. Ko je fcT*. da ""1Ka ustnega b, Žit>sk Je zaprl v zi- na Pomoc VS1 sosedje m mu po-Seve°dgrobnico. za ve_'stavili novo hišo! Pred nekaj 3 ^ 0 O oil a kamor mu je dnevi Je tudi ta pogorela. Sose-Č hran0 ceiih 42 die se pripravljajo, da bodo zopet postavili novo. j -o-- v čas. Tako Ne pozabite! Ker je v nedeljo 25. dan v me. Pred sodnijo secu 'bo večina tajnikov in taj- '^niu °pisu naznani, ;v^atoa d°lg0Ve svo" govore po- nic pobirala asesment že jutri večer, nekateri pa tudi še v pon-^icary* * j deljek. Toda ker je mesec kra " 1 Zahtevaj0 od tek> ne čakajte s plačilom ases-^e.i^^ za vodo, ki menta. Poravnajte ob pravem Poslanec hoče pojasnilo gede 18 letnih Washington. — Poslanec Hess iz Cincinnati, O. je pisal generalu Marshallu za pojasnilo glede 18 let starih vojakov, ki so padli na fronti. Poslanec pravi, cla je kongres znižal starost vojaških novincev na 18 let, ker je generalni štab zagotavljal, da vzame najmanj eno leto, predno so trenirani za boj. -o- Goebbels napoveduje novo vojno v 4 letih London. — Nemški minister za propagando, dr. Joseph Goebbels, je napisal članek v časopis Das Reich, v katerem napoveduje, da bo tretja svetovna vojna izbruhnila v prihodnjih štirih letih. -o- KDO PRAVI, DA JE STAR PRI 70 LETIH? Norristown, Pa. — Archie Smith je praznoval svoj 70. rojstni dan s tem, da je šel s svojim 6 let starim vnukom na bližnji hrib in se tam vse popoldne sankal. -o- leži v velikem številu. Dar za pogorelce Mrs. Mlakar iz 971 E. 236. St. je darovala $1.00 za pogorelce. Hvala! , Reka Chagrin je zopet grozila s poplavo Včeraj so morali zopet dina-mitirati led v strugi reke Chagrin, vzhodno od Clevelanda. Vsled deževja in tajajočega ledu in snegu je voda narasla, toda led v strugi ni pustil vodi naprej. Obrežna straža je šla v strugo in led dinamitirala. Mnogo družin so morali odpeljati iz hiš, katerim je grozila poplava. Dinamit je oprostil led in na tisoče ton ga je odnesla voda v bližnje jezero. Ako ne bo začela voda kmalu vpadati, bo v nevarnosti kakih 50 hiš v okolici Lake Shore Blvd. in mostu. Voda sega v nekaterih krajih že čez cesto. Ljudi so za prvo silo odpeljali v Twilight Gardens ob cesti. Tudi Rocky R4ver na zapadni strani Clevelanda je močno narasla in, tudi tukaj so morali di-namitirati led. O poplavah vsled dežja v sredo in gorkega vremena poročajo od vseh krajev. -o- Za Collinwoodeane John J. Prince, odvetnik, ki ima urad na 15603 Waterloo Rd. zgorej, izpolni poleg odvetniških poslov tudi pole za dohodninske davke. Ure za to ima od 6:30 do 8:30 zvečer, razen ob pon-deljkih. Na Mr. Princa se lahko obrnete s polnim zaupanjem za točn0 postrežbo. ' Ve]:, ne .^ejp i " voao, ki "«="«<— It f ,1Zvira Mehikancem, času, da se.s tem olajša delo taj tri Kalifo rniji, nikom in tajnicam. JS iz h ------- ■n se držav.; Vrnitev iz bolnišnice Razne vesH od naiih borcev v službi Strica Sama Tri zračne armade so vrgle nad 14,000 ton bomb na 24 glavnih tarč. Gen. Patton je zavzel 33 nemških mest. Marini se ljuto bore na otoku Iwo. LONDON, 22. feb. — Takega zračnega, napada Nemčija še ni doživela kot ga je danes, ko je prihrumelo nad Rajh najmanj 7,000 zavezniških bombnikov. Bombniki so metali bombe na tarče na. vzhodni, kot zapadni fronti. Vsako minuto je udarilo na nemške tarče do 100 ton bomb. Kakih 1,400 ameriških bombnikov in 800 bojnih letal je prihrumelo nad centralno Nemčijo, dve zračni diviziji sta razbijali po severnem delu Rajha, tretja pa po južnem. Po 100 bombnikov je letelo v eni skupini. Najbolj so avijatičarji razbijali železnice in mostove, hoteč s tem kolikor največ napraviti škode nemškim prometnim zvezam v smeri proti frontam. Ponoči so pa angleški bombniki razbijali Berlin in druga nemška mesta. V zadhjih 48 urah je razbijalo Rajh najmanj 15,-000 zavezniških bombnikov. Škode še ni bilo mogoče preceniti ker se vračajo bombniki vsako uro z novimi tonami bomb nazaj na rajh. Se MovT-T vrnuev iz oomismce ia So I nci obr Mrs- Antonia Znidaršič iz ., ^ He {,1. Kaliforni- RBI/I nnnno \na io vr-nilti iz se vsem za prijazne obiske, za traj zopet nekoliko pobelilo.. nedeljo 1942. Kmalu potem je V službi Strica Sama sta še iViivU- ^alif°rni- 5814 Bonna Ave. se je vrnila iz 1JQ. a? VaJo vode na Glenville bolnišnice. Zahvaljuje : V bolnišnico Mrs. Josephine Poles iz 5129 Luther Ave. se je podala v Glenville bolnišnico na operacijo. Nahaja se v sobi št. 110. želimo ji okrevanja. Zopet je pobelilo Frank Kržič iz Geneva, O. je bil obveščen, da je bil njegov sin Sgt. Charles Krzic ubit na otoku Luzon 26. januarja. Služil je pri slavni 37. ohijski diviziji. Rojen je bil 4. avgusta 1917 v Clevelandu, pohajal je šolo v Geneva, O. in je bil zaposlen pri American Fork & Hoe Co. Georgiji, Bougainville in nazad ! nje na Luzonu. V Bougainville 1 je bil odlikovan z service medaljo. Brat Cpl. Raymond služi v Franciji, brat Frank je bil pa častno odpuščen iz armade pred enim letom. Zapušča tudi brata Harrya v Geneva in pet sester: Marion doma, Irene v Clevelandu, Theresa v Painesvill^, Mrs. Frank Ulle v Painesville, Mrs. Louis Urbančič v Clevelandu; zapušča tudi štiri nečakinje in tri nečake. Mati mu je umrla leta 1931. Naj pokojno počiva v daljni zemlji, kjer je prelil svojo srčno kri, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje. PARIZ, 22. feb. — Tretja ameriška armada je danes zopet napredovala v Siegfried liniji ter se približala Trier ju na 5 milj. Kljub silnemu odporu Nemcev je gen. Patton prebredel reko Saar in zavzel 33 nemških mest in vasi v bazenu reke Mozele. Tanki in pehota že lahko vidijo glavne obrambe okrog mesta Trier, kjer so glavne trdnjave pred osrednjo Reno. Istočasno je pa udarila 7. ameriška armada od juga in se približala na dve milji razdejanemu mesto Saarbrucken, glavnem mestu Posaarja. Kanadske čete na severu so se priborile na 2,000 jardov do mesta Calcar ki brani vhod v Po-rurje. Dasi so boji hudi, pa je vendar očividno, da general Eisenhower še ni začel s polno ofenzivo. Reka Roer le počasi vpada in' pred njo čakajo armade: 2. angleška ter 1. in 9. ameriška, da udarijo naprej, čim se vodovje nekoliko odteče. * * * GUAM, 22. feb. — Japonska zračna armada je napadla ameriško flotilo pri otoku Iwo in napravila med ladjevjem nekaj škode. Na otoku Iwo marini neprestano potiskajo Japonce nazaj. Marini so imeli v treh dneh 4,553 izgub v moštvu. Ubitih je bilo do sinoči 385, ranjenih 4,168 IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Frontenac, Kans. — Dne 13. t. m. je umrl Joe Bučar, star 80 let in doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. V Ameriki je bival 53 let. Zapušča sina, hčer in brata ter več sorodnikov. Imperial, Pa. — Po prestani operaciji je 'umrl v bolnišnici 4. feb. Anton Kerin, star 63 let in doma iz vasi Veliki Podlok pri Krškem. Tukaj zapušča ženo, tri sinove (dva pri vojakih, dve hčeri in dva brata, v starem kraju pa sestro in druge sorodnike. Cliff Mine, Pa. — Albert Suša, sin družine John Suša, ki je bil pogrešan od 8. nov. na zapadni fronti, se je 9. jan. zglasil iz .nemškega ujetništva. .. Harwick, Pa. — Od tukaj sta šla k mornarici dvojčka Frank in William Radish, sinova Franka in Mary Radish. — Doma na dopustu se nahaja Ernest Bo-zich ml., sin družine Ernest Bo-zich. Sheboygan, Wis. — Frank Remšak je prejel vest, da je nekje v Belgiji padel njegov sin Frank, star 19 let. Izguba je tem težja, ker je družina pred štirimi meseci izgubila 16-letno hčerko, katero pe povozil vlak, ko je bila-na poti v šolo. — Rev. Jakob černe, ki je župnikoval tukaj pred svojim odhodom v staro domovino leta 1938, po okupaciji Slovenije pa je prebil dve leti v nemškem ujetništvu, je bil zamenjan kot ujetnik in sedaj je na poti v Ameriko. Bridgeport, O. — Dne 10. feb. se je poročil Joseph Snoy ml., z Bettie Carr v Indianapolisu, Ind., kjer je nevestin dom in mladi ženin je uposlen pri tamkajšnji družbi Allison Ing. Corp. kot eksperimentalni inženir v mehaniki. — Na 15-dnevnem dopustu, se nahaja Sgt. Henry Potnik pri svoji mladi ženi Vir? giniji. — Veliko ljudi v bližini reke Ohio je preselilo svoje premičnine v višje kraje pred pretečo poplavo. Governer Lausche Včeraj se je izkrcala na otoku Je Podvzel potrebne korake, da Mr. in, Mrs. Frank Sray iz 3608 E. 80. St. sta bila obveščena, da je bil njun sin Pfc. John ranjen dne 2. februarja nekje v Nemčiji. Zdravi se v bolnišnici. To je zdaj že drugič, da je bil ra- V armado je bil poklican 20. njen, odkar je stopil v armado januarja 1941. Zadnjič je bil do- pred tremi leti. Preko morja se V Clevelandu je danes z ju- ma na dopustu na velikonočno nahaja že dve leti. še 3. divizija marinov. Marini prodirajo v dve smeri: ena proti severnem delu otoka, druga proti južnem. Japonci se zaganjajo v marine kot divji, toda ti jih vedno poženejo nazaj. Na otoku so zdaj tri divizije marinov, kar je okrog 45,000 mož. Boj se vrši neprestano, podnevi in ponoči. Japonci padajo kot muhe. Dozdaj so našteli 850 ubitih japonskih vojakov ,toda mnogo jih še leži po strelskih jarkih in votlinah, kamor so marini nametali granate in metalce plamenov. -o--- Osma obletnica V soboto ob 7:15 bo darovana — I podarjene cvetlice in druge da-, Danes bo nekoliko mrzleje. Vče-| bil pa poslan preko morja. Na- dva druga njegova brata in sicer v cerkvi sv. Vida maša za po-1 z^lki> kupujte rove. Prijateljice jo zdaj lahko raj je bil zlezel toplomer na hajal se je na Novi Zelandiji, je Stanley S l/C nekje na Paci- kojnega John Tramte v spomin obiščejo na domu. 53 stopinj. Fiji otokih, Guadalcanal^ Novi fiku, Cpl. Louis pa v Kaliforniji.1 s. obletnice njegove smrti. i mke. se v slučaju povodnji prepreči morebitna škoda; isto je storil Rdeči križ. -o- Trinajsta obletnica V nedeljo ob desetih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Carol Otoničar ob priliki 13. obletnice njegove smrti. (/ Ne odlašajte! '' Nabavite Bi BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v nasi upravi. Pošljemo tudi po poŠti, če pošljete $5.00. Naslov: Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do poŠti, celo leto $7.50. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: , United States and Canada. $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3 50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland,. Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 43 Thurs., Feb. 23, 1945 jev v sestradano Dalmacijo in Črno goro. Žito v Vojvodini plesni, ljudje na jugu države umirajo od lakote. Razdrtih hiš ne morejo popravljati, ker se ne da nič pripeljati. Ljudje hodijo okrog napol nagi. — Toda Tito ni pustil, da pride na pomoč UNRRA, ker se je bal, da bi tako padla avtoriteta njegove vlade. Strašna je ta slika brezobzirnosti komunista, ki mu je vse revolucija. Zato je razumljivo, da je bilo po pričevanju istega Pribi-čeviča ob zavzetju Belgrada 80% ljudi proti partizanom. Danes, pravi Pribičevič, da je že bolje in da ni v Belgradu nobenih demonstracij. Verjamemo. V Jugoslaviji je tišina, je mir. In sicer mrtvaški mir. Mirni prebivalci poljubljajo palico, ki jih tepe, ker bi jih, če je ne poljubijo — ubila. Gornja dva opisa razmer v Jugoslaviji in partizanskih metod nam jasno povesta, da se nismo motili, kaj prinaša partizanstvo Jugoslaviji. Kdor more kljub vsemu temu kričati: Živijo Tito, naj vpije. Toda vpiti more le iz komunističnega fanatizma. Nove vesti o Jugoslaviji in partizanih g Zdi se nam umestno ,da svoje čitatelje opozorimo na dva članka, ki sta napisana o jugoslovanskih partizanih V zadnjem času. Oba pisatelja sta prijatelja partizanov. Zato sta tudi mogla priti mednje. Drugi so še vedno izključeni, da bi smeli pogledati v skrivnostno svetišče Titove delavnice. Prvi prijatelj partizanov je J. C. Smith, ki je napisal v S. E. Post (17. feb.) članek o dalmatinskih partizanih in komunistih. Drugi je pa Stojan Pribičevič. On je sin nekdanjega jugoslovanskega politika Svetozarja Pribičeviča, imenovanega: oče jugoslovanskega centralizma. Ta je bil eden glavnih borcev proti federativni ureditvi Jugoslavije. Zahteval je, da se mora vse komandirati iz Belgrada. Ko je bil jugoslovanski minister za prosveto, so o njem podrejeni učitelji rekli, da hoče tako centralizirane šole, da bo vedel v Belgradu, kdaj otroci po vsej jugoslovanskih šolah postavljajo piko na i. Kasneje je prišel v nemilost pri kralju Aleksandru in je delal za svoje prejšnje grehe pokoro v izgnanstvu. Stari Pribičevič je sam dokaz, da nasilje nazadnje ne uspe in da se diktature same rušijo. Upamo, da bo tudi mladi Pribičevič to kmalu spoznal o Titovi diktaturi. Par pričevanj iz zgorej omenjenih žurnalistov bo zanimivih za vse, ki zasledujejo dogodke v stari domovini. Smith opiše jugoslovanske komuniste takole: "V mnogih ozirih so komunisti v Jugoslaviji podobni ruskim komunistom iz leta 1917. Oni so ekstremisti, mislijo samo na revolucijo, opazicijo neusmiljeno likvidirajo, ne trpe nobenega vmešavanja in ugovora. Ruske izkušnje pa so jih tudi mnogo naučile. Svojo spremenljivo politiko znajo čudovito združevati s strogo strankarsko disciplino. Naučili so se prilagoditi se potrebam ljudi, s katerimi sodelujejo. Znajo se zelo premagovati, kadar treba, samo da dosežejo svoj namen." Torej čisti komunisti, ki hočejo doseči z vsemi sredstvi svoj namen: komunistično Jugoslavijo. Tam doma niti ne taje tega pred ameriškim žurnalistom, toda tu v Ameriki treba tajiti radi — propagande. Vsi partizani — pravi Smith — niso komunisti, toda vso komando imajo komunisti v rokah. In ta komanda je huda. Špijoni so na vseh straneh. "Ta špijonažni sistem," tako govori ameriški prijatelj partizanov, "je očividno dobro organiziran, kajti kogar vidijo v napačni družbi ali kdor naredi neprikladno opazko, je takoj kaznovan z zaporom ali smrtjo. "Mnogi so prisiljeni, da so med partizani: "Če nisi partizan, ne ješ — ali pa želo slabo." To so besede ameriškega očividca. In kaj Ijduje napravijo za življenje v deželi, kjer je lakota! Mnoge, pravi Smith, drže v vrstah partizanov tudi z obljubami, drugi pa se boje za življenje, če bi zapustili partizanske vrste. Obljubljena je za vabo tudi svoboda in sicer svoboda govora, tiska, shodov — toda samo obljubljena. Sedaj je ni, toda ko vojska mine, bo menda ta svoboda zasijala. Človek se nehote spomni pri teh obljubah na zgodbo o vragu, ki je delal pogodbo s kmetom za dušo. Napisala sta na vrata "jutri." In kadar je vrag zahteval dušo, mu je kmet pokazal na vrata in ga opozoril, da je na vrsti šele jutri. Tako bodo tudi komunisti obljubljali, pa zmeraj iznova povedali Jugoslovanom, da še niso zreli za svobodo. Smith ne pravi zastonj, da komunisti vedo ,kako postopati. Pa tiste volitve, o katerih je znal SANSov tajnik Ku-helj tako lepo pisati! Voli samo partizan in samo pod komando komunistov. To farso, to igranje z ljudskimi pravicami bodo igrali komunisti naprej in varali pri tem ves svet,, češ, da so v Jugoslaviji "svobodne volitve." Tudi to poudari Smith, da Tito ni začel tako imenovane osvobodilne vojske poprej, dokler ni Moskva ukazala in dokler Rusija ni bila napadena od Nemcev. Odpor proti Nemcem se je torej začel od strani komunistov šele, ko je šlo za komunizem. Smith pravi dobesedno: "Tito je smatral, da propadajoče zapadne demokracije niso nič boljše kot Nemčija. To je bilo v skladu s sprejeto smernico komunistične stranke." — Veliki SANSov junak Tito se je torej začel boriti za komunizem, ne pa za narodno svobodo. In tako je tudi danes. Drugi zagovornik partizanov je Stojan Pribičevič. Tudi on je slab zagovornik. Tolikokrat se zagovori, da razkrinka vso komunistično propagando. Naj samo par stvari omenimo v informacijo svojim čitateljem: Taktika Titovih partizanov, pravi Pribičevič, je bila neprestan boj brez ozira na škodo in izgube. To je popolnoma v smernicah komunizma, ki mu ni nič za človeka in njegovo življenje. Komunisti hočejo revolucijo. Dokler ima človek kaj izgubiti ni čisto zrel za revolucijo. Ruski boljševizem je zmagal V veliki ruski revoluciji z geslom: Izgubiti nimamo drugega kakor okove. Zato je bilo komunističnim voditeljem samo všeč in prav, če je pogorela kaka vas. Ti vaščani so bili zreli za maščevanje in za revolucijo. Zato so komunisti namenoma izzivali Nemce in njih maščevanje. Tako so se samo množile njih vrste. Kaj jim je bilo za trpljenje naroda! Posledice te taktike Pribičevič živo opiše: 200,000 lujdi je v Jugoslaviji pomrlo v bojih, pokoljih, radi bolezni in stradanja. Po Liki in Bosni lahko hodiš ves dan in ne srečaš ne človeka ne živali. Vas za vasjo porušena, požgana. Železnice in ceste so partizani razdrli in tako ne more nihče pripeljati živeža iz severnih rodovitnih kra- Spretnost in hrabrost ameriških vojakov je svetovno poznana. Nič ni na tem, v kateri diviziji so. Tudi ni ležeče na tem, ali so pri mornarjih, marinih, zrakoplovcih ali pa v infanteri-ji. Od vseh krajev in od vseh vrst prihajajo poročila o velikih delih in čudovitih uspehih, ki sedijo njihovim neustrašenim nastopom. Ponosni smo lahko vsi na nje. * * * So pa še drugi vojaki, kateri gredo prostovoljno v vrste, katerih namen je osvoboditi ljudi v duhovnem oziru iz krempljev najhujšega sovražnika vsega človeštva. To so misijonarji med raznimi poganskimi narodi. Ti se borijo za demokracijo najvišje vrste. Ti možje zapustijo udobno življenje doma in sorodnike v domačem kraju in se podajo v daljne kraje, kjer civilizacija sploh še ni poznana. Tako beremo o gotovem Father Dono-vanu, kateri je bil rojen v Mc-Keesport, Pa. Še mlad se je priklopil misijonarski družbi Maryknoll Fathers, kateri pošiljajo svoje duhovnike na vse kraje sveta, na Kitajsko, Japonsko, v Južno Ameriko, Indijo in še drugam. < Father Donovan je bil poslan v Mandžurijo, kjer je delal z navdušenjem, dasi je bil še zelo mlad. Tam so razne tolpe roparjev, kateri pogosto nadlegujejo ondotne ljudi. Poberejo vse, kar dobijo, potem pa odhite v gorovje in gozdove in le redko kedaj se posreči vladnim oblastim priti jim do živega. Nekega dne je bil poklican Father Donovan k, oddaljenemu bolniku (tako je rekel tujec, ki ga je poklical). Spremljal ga je mlad Mandžur.. Pot ju je peljala skozi gore in gozd. Naenkrat se zasliši iz gozda nekaj kakor ptičji žvižg. Misijonarjev spremljevalec se je prestrašil in obstal. Vedel je, kaj to pomeni. "To je opozar-jujoč žvižg čuvaja tolovajske tolpe," je dejal. Misijonar pa je bil mnenjf, da se mladi človek preveč boji, zato reče: — "Kar pojdiva naprej!"' Jahala sta še nekaj korakov, kar jih obkolijo od vseh strani razd.rapani pa zamazani roparji. Nekateri izmed njih še niso videli nikdar belokožca. Obsto-pili so ju in gledali Father Do-novana' prav od blizu in se mu smejali, kot da je nekako čudo. Ko so se ga nagledali, so peljali oba pred svojega poveljnika, globoko v gorah. Poveljnik je ujetnika dobro pregledal in opazil, da je Father Donovan duhovnik, zato reče svojim nekako nevoljno: "To je Sen Fu," kar pomeni duhovnik. "Takih mi ne ustavljamo." Obrnivši se zopet k Father Donovanu, pravi : "Hodita svojo pot! Moji vaju ne bodo več nadlegovali." O tem dogodku Father Donovan ni črhnil besedice domačim v Piitsburghu, dasi je drugače pogosto pisal in opisoval svoje delo in dogodke. Bilo je 5. oktobra 1936. Večerni mrak je legal na zemljo in daljne gore so postajale za- temnele. Po vasi so že brlele lučke po hišah. Father Donovan je imel pobožnost rožnega venca tisti večer. Ko je klečal pred oltarjem in molil s svojimi spreobrnjenjci, je stopil skozi zakristijo neki tujec v raztrgani obleki pred oltar, prijel Fathra za koretelj in ga pozval v zakristijo. Misijonar, meneč, da je sila k bolniku, je vstal in mu sledil. Ko prideta v zakristijo, nastavi tujec duhovniku revolver na prsa in mu za-pove, naj gre z njim on in neki doraščajoči strežnik, ki je bil v zakristiji. Zunaj cerkve se jima takoj pridruži še en tolovaj, tudi oborožen kot prvi. Vsi štirje so odšli v temno noč, in vrtnar, star mož, ki je to opazil, je hitel na policijo, toda bilo je že prepozno. Pred-no je tamošnja policija mogla zbrati moštvo za napad, so bili banditi s svojima žrtvama že na gorskih stezah, kamor jim ni bilo varno slediti, zlasti ne ponoči. Odpeljali so jih globoko v gore in od tam poslali mladega fanta nazaj % zahtevo $15,000 odkupnine za misijonarja. Father Donovan jih je poskusil prepričati, d^ misijonarji nimajo denarja! da razdajo vse med revne ljudi ter da je ta zahteva brezdvomno neizvršljiva. Isto so končno odgovorili po posredovalcu tudi njegovi predstojniki. Roparji so se vsako noč pre-maknli kam drugam, da so tako preprečili« vsako zasledovanje. Poleg tega pa so prestoj-niki misijonarji bili mnenja, da se bodo banditi naveličali držati ujetnika in ga bodo, ko vidijo, da njih zahtevi ne bo ustreženo, izpustili zopet na svobodo. Toda misijonarja ni bilo od nikoder. Koliko je pre'trpel mladi misijonar v tem času, se bo vedelo šele na sodni dan. Šele 11. februarja 1938, skoraj leto in pol po tem dogodku, so neki drvarji našli truplo Father Donovana ležati v gozdu. Na truplu so bili znaki, ki so jasno pričali, da je bil zadušen, kot so mu roparji pretili takoj sprva, ako denarja ne dobijo. Skoraj leto in pol so ga torej vlačili pp gozdu in ga trpinčili in stradali brez usmiljenja, kot je kazalo njegovo truplo. Ko jim vse to ni prineslo ničesar, so ga zadušili in vrgli volkovom. K sreči je bilo njegovo truplo najdeno, predno ga je izvohala lačna tolpa volkov. Morda so ga banditi nalašč privlekli na stezo drvarjev, da ga bodo imeli za zgled. Truplo je bilo prepeljano nazaj v Ameriko v grobnico poleg Maryknoll samostana v državi New York, kjer je bilo položeno k zadnjemu počitku v navzočnosti njegove matere, bra-(Nadaljevanje na 3. strani) Odprto pismo na direkto-rij Slov. del. doma na Waterloo Rd. Columbus, O. — Na rokah imam finančno poročilo Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd.,, kjer mi več točlc ni povsem jasnih, zato bi želel nekaj pojasnila. Kot je-splošno znano, sem se odpovedal predsedstvu SDD vsled tega, ker se nisem strinjal z novo upravo kegljišča. Odstopil sem v avgustu 1943. Ker je bila sprememba v upravi kegljišča sredi leta 1943, bomo to leto izpustili iz te moje razprave. Ko sem odstopil, sem podal gotove izjave z ozirom na bodoče stroške in dobičke. Zdaj je očitno, da se je moje svarilo uresničilo, čeprav se je takrat reklo, da se motim. Naj mi bo torej dovoljeno, da se nekoliko o tem pogovorimo ter pokažemo, če sem imel vzrok ali ne, da sem odstopil od predsedstva, ker sem uvideval, da bo nova u-prava kegljišča prinesla podjetju izgubo, radi česar nisem hotel imeti na svojih ramah nobene odgovornosti. Takrat se mi je zamerilo in očitalo razne predsodke, zdaj imam pa jaz besedo. Leto 1944 je bilo prvo leto, ko je kegljišče poslovalo po programu onih, ki se niso strinjali z menoj. Ko čitam vaše finančno poročilo, ki je u-radna listina Slovenskega delavskega doma, naj mi bo dovoljeno, da rečem sledeče: Ako so moje naslednje številke nepravilne, bi prosil, da se mi to javno razloži in pojasni, česar bom zelo vesel, ker mi je bilo podjetje SDD vedno zelo pri srcu. 1. Zakaj izkazuje poročilo o poslovanju kegljišča za 1. 1944 izgubo v vsoti $2,220.42? 2. Kaj je vzrok, da so padli dohodki kegljišča od $22,500, izkazanih v letu 1942, na $19,-286, izkazanih v letu 1944? 3. Ako so padli dohodki za $3,000, zakaj znašajo plače v letu 1944 $12,7113, proti plačam $10,212 v letu 1942? Zakaj se je plačalo leta 1944 za $2,500 več v plačah kot v letu 1942? 4. Zakaj izkazuje finančno poročilo leta 1942 čistegga dobička v vsoti $6,087.52, všletu 1941 pa $6,746.22, a v letu 1944 pa izgubo v vsoti $2,220.42? Zelo bi bil hvaležen direkto-riju, če nam to veliko razliko raztolmači. John E. Lokar. če verjamete al' pa ne «lll*M>H»"l|ilMt Zdaj, ko se ravno menimo o košti in ker smo ravno sami, bom povedal eno, ki mi jo je zaupal prijatelj Rakovčan za pustni torek. Da boste vedeli, jaz si pri tem popolnoma umi jem roke Prav lepa hvala Nehvaležnost je plačilo sveta; tako pravi pregovor. A, jaz pa sem vam hvaležna prav iz srca. Bolezen me je prisilila, da sem jnorala ostati dalj časa na bolniški postelji. Ker se pa bolezen le ni hotela ločiti od mene, je zdravnik odredil, da naj se podam v bolnišnico na operacijo. Težko se je bilo odločiti in iti pod nož, ali hrepenenje po zdravju je bilo veliko. O, kako so bili dolgi dnevi, še dalje pa noči tam v bolnišnici! To dolgočasje pa so mi v veliki meri skrajšali moji številni prijatelji in prijateljice s številnimi obiski in "mnogimi darili. Prav prisrčno se zahval ju-, jem Mr. in Mrs. Frank Zabuko-vec iz 10010 Prince Ave., za tako veliko pomoč na mojem domu, kakor tudi za številne obiske v bolnišnici in doma. Vajine dobrote bom ohranila v trajnem hvaležnem spominu globoko v svojem srcu. Prav lepa hvala tudi mojim hčeram in njih soprogom za vso tolažbo v času bolezni v bolnišnici in na domu. Prav lepa hvala vsem prijateljem in prijateljicam za poslane voščilne krtice ter krasne šopke, katere ste postavili ob moji bolniški postelji. S tem ste me razveseljevali ter mi krajšali čas v bolezni, kar upam ,da je veliko pripomoglo k' mojemu zdravju. Lepa hvala Rev. Prazniku za večkratne obiske in podelitev sv. zakramentov. Največjo zahvalo pa sem gotovo dolžna Bogu. Saj vem, da brez božje volje bi tudi zdravila ne pomagala. Moja najsrčnejša želja je, da bi bili vsi moji številni prijatelji zdravi, ker sedaj dobro vem, da je zdravje največje bogastvo na tem svetu. To bogastvo pa želim v svoji zahvali vsem, ki vas poznam in ki ste mi v času bolezni kaj dobrega storili. Bog plačaj vsem skupaj. Vam hvaležna iz srca, Louise Černe, 10109 Prince Ave. U. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK Patriotične ameriške gospodinje debijo vsak dan ekstra rdeče točke, ker izvršujejo delo ,ki znajo edine izvršiti za to deželo. Za one. ki želijo dobiti bonus rdečih točk. je treba napraviti naslednje. Shranite vsako kapljo porabljene kuhinjske masti. Točno jo nesite k svojemu mesarju. Za vsak funt vam bo dal bonus 2 točk . . . tako zelo nujno potrebujejo porabljene maščobe, da izdelujejo zdravila, smodnik, umetni gumi j, milo in na stotine drugih potrebščin na bojnem polju in na. domači fronti. Hranite, dokler ni izstreljen zadnji top! in samo prodam, kar ^ ^EWBl Odkod je priletela tu« , povedal, ker ne m»r,t lv • (Nwaij zdražbe. Ampak ^i(aasestfi pade in je še nisem 1 y ^ti prav je tudi naša sU* šija pri tem prizadeta. ' . :i«o Torej takole modruje ^r.šč fantje v starem kraj«. V kr' bo pustnega torka večer J 'j^ov, tarjevo hišo odpojo ^ if.uH)| k mila lunica ... . J1, "Meniševski fantje® kli jutri na pepelnik J°seph H niški fantje so pa ^ , Je d°bil pa koline Dolenjcem'" P°ttiudi poslali, pa so rekli: T; m Mrs raj te kosti, če nima p lz los a sti." peli pozd Jaz ne rečeni nič ^ ^ prhn pak samo tistega birSI 'Jaški S1U; ki bi si upal take koli* JU dobrc lenjcem ali pa JezercJ [ko. jih jaz poznam. Se/1. ^osepb so ravno hudi ljudjej prances igrajo se radi s člove*. a <]aijšem tek čas. Tako so se Pr, čas, da igrali s Herblanovin',; Bla ki je bil pri orožni^, 1 pot skozi Dolenjce nekaj Nič niso rekli, "Slišj^ d ugeldnega gospoda 'l 11 v p]^ obstopili, ga prav na litna,„ li od vseh strani i" J %oč vodno strugo, da si Je len ofe 0 dil preveč vroče srce' No, pa pustimo g Katoiiškj se vrnimo v našo » J ««, ozjrQ čerji. Predno pa »o j0 prosil, naj te s*'*^ 8oSeda med nami, da ne D • Prišla da objedam. Torej, ko sem ar& * fe "N c Sops, kije skakal po; >b, spustil telička iz & %i , riju, sem odložil i,da b to Rvw . se ga lotil po dotfjj To se pravi, pogi'a obema • več ««u» rokama »V, «o»tajai tisti dve škrbini, » * *ejel 0 v mojih ust* sva m ■hPl^Jeli. časita v mojih uS niti žvižgat ne 01 „ ko se bere že v sv- P'jl Tako ,7 sem ga prosil, pa "J Nlfc" podal . . . ali tako » |te; jaz bi bil lahko pJS kar ;ladke besede, kerj| ^ ucoGuo, jo r aejjj L .. čopsfjje bil trd 4 i> ga obdeluje naš ^K^ ®en ster Kosič tam na \ i]j2 Zeu.' Naš Jimmy, ki v jih vedno pravo vPj tli da bo nekaj sporazum v moji^ a Poj^ bom skušal zares ^ , čopsom, pa je skoči ,? fc^Ja iskal tam kladivo i>0fedoJ> dolžnim obrazom P j bi e ^a kam, rekoč: "Ata,s rftVo Juhe morda šlo." , Pa b , e To sladko bratejj n^,*10 vost je njegova J,i: . Strica poplačala'»J , ^ tem, da ga je me, ga dvignila v ]a{ m, in močno Po< ^k>kei stol s P1 O Je »Sit down, your m Jaz sem pri ^ \ .Ustavi-- « „ , vlJaj A oe njegov .dobila a Judi cani bi Jako je težko povedati ali opisati vse občutke, ki vas bodo navdali ob pogledu 11a to zanimivo filmsko sliko pod imenom "The Keys of the Kingdom," katero bodo pričeli kazati v Hippodrome gledališču. "The Keys of the Kingdom" je povest Francis Chisholma, ki nam opisuje hrabrega in odločnega moža, ki je prepotoval mnogo sveta v neprestanem iskanju skrivnosti sreče. To je slika, za katero se je vredno potruditi in jo videti.1 To je film, ki si ga bos^e želeli ponovno in ponovno videti. Takega filma si je kino-publika želela že leta in leta, sedaj je tukaj. "The Keys of the Kingdom" prične v Hippodrome gledališču danes, 23. februarja. sila prijazen obra^.() « kot ga je napravil ^ toh neral de Gaulle, h predsednik povab'1'^o^0^ a lviv no„orai ie i'e ^š ']ic Alžir. General fe cer grozno počasc ^ bilom, ampak da J£' zaposlen, da ne ^ a bus lo+of; rinil v P . Velik viži leteti doli v plomatski obraz jaz, ko sem na ožgane pork čop i gledal, kam bi i'lK ne bilo nobene za Ampak vedel f^ vo imenovane i11 scK s* i ložljive kuharice J dan oplašiti. Ka^^ min se ji bo že P > se malo privadi^0' še ne. Torej sem zbi'*1 ^ bro stran narave^ sladkobe rekel: u čopsi so strašno , angelčki bi jih ieAJ jo' zobe (v takem , tudi jaz). Ampaly ^ ie p kaj ni prav, zato s Veš kaj, Jean- «n 'Ja). W J6 jezi "V ;o Uub Udil >a i *°lia icoJe i>iia' se « :aj + 1 Ve 8tat >10 s X h: ■s, 'ate mi~nalij! pa bo ^ F«£Si je jezno pogleda1' ,; a, e ^ ni končala tako- * val on, ampak tlež'' t: 5 a ker je imela aet&*J ^ Vi Jube; tik pri njem, zelo , |>of 'sel Tako smo pri ^ ^ Ciljali pod svojo SV0-- with GREGORY PECK Thomas. Mifchell • Rosa Stradner vRoddy McDowall »Vincent Price. Jane Bali ta Ne*bursKE novice stranl) Ah nas ne spom-mati "a neko drugo, na Mater? taVie padel Kristusov krsčanski junak, kate-kakor kri prvih > Postala seme novih kristjanov v Mand- fpi^Ph Hrovat iz St. Cather-Uobil Par dni dopusta, da Pri svojih starših rs- Joseph Hrovat. Alamita, Cal., smo Pozdrave od Mr. in Mrs. , , e> Louis je tam v lin« |ata dni ' Pravita, tla se »ko °> dokler bo trajalo j e, piaJ Arko> sin Ferdinanda Mal,-°eS Arko> ki se "ahaja Pr* bas. j d°P«stu, je porabil iiflj' Blatna, Se poročil z Ange-ihJ Dnt , Želimo jima sreč-POt ^Uivljenje. Slišim ,] ■ a v pi ' a Je tvoja žena od-radi zdravja. Kaj 'i of! dolai"Jev. ki jih ji je Le P°slal kot doto." ^ * * * [ati, o2;Ski družini je umrla so ifir°ma žena- Med onimi, v^Jdi SOsetjPrišli kropit, je bila Privi Vdovske narodno-'avi[a. T je zato, tako je ^ i? Vr sva Prišla z mo- >j jjxisia z mu- T sob v Yorka- sva iskala in; 'j Jer bi se bila naselila. (]a^tni ljudje, ko so vi- JOS: 8°8Pfei°r postala mati' naju ifQela G Ta žena pa, dasi '6°stajauf °trok sama in ]i ni *ejela ■ Prostora, naju je *va aJ* dala sobo, dokler * 'Voril^lla renta." Tako je P'i ' Takn v ja 0 katoliški že- 1,1 'talix i —-...... 4 p1 5 PeaV H-moral° vedno bitL Car Se morali zaveda- Vr'0 ar Pravi *Zveličar, ko ,t bPoslednji sodbi: "La-i ftuje " 111 ste mi dali jesti feil in ste me pod ližetn Današnji mate-to kilm(3alje bolj duši tu-cansko čednost med 0i%Si , vPrasa«° gov°riti na slede- Cnja: >ma ^Kai i >0fe new dolga''' tako be-Pt je + Zlasti mladi. !h TMšJ?ela TRI URE, t7pfE URE. Ce se-il'> uro !n° tretjino tega 4 na °Vek. aH 86 zdi že pre" CLNjega>ki je N d UftlitaH fU TRI URE sVoS1? Nekoliko lju- ga Zveličarja bi Trances Brodnik ROJENA HOčEVčIč Prečastiti duhovščini pri fari Marije Vnebovzete, cemjenim društvom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali za svete maše, vence, avtomobile pri pogrebu, pogrebnemu zavodu in pogrebcem, za obiske in molitve, ter pismeno sožalje in vsem, ki so nam na kakoršenkoli način prišli na pomoč ob času smrti naše drage soproge in matere, ostajamo Vam • a IV* • V ' **** vedno hvaležni: JOHN BRODNIK, soprog JOHN, JOSEPH, LOUIS, STANLEY, in FRANCES, otroci Cleveland, Ohio, 23. februarja 1945. fjjjjjfPP« • • • «-' "•■ ■>■■ „ AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1945 ti lajšalo in krajšalo čas pri maši. "Ali niste mogli ENO u- ro z menoj čuti?" * * * Kdor misli, da je naprava Vestnika igrača, ga prosimo, noj se pride igrat. Vestnik je velikansko delo, katero je mogoče izvršiti le s pomočjo izurjenih ljudi pri tipkanju. Veliko sta nam pomagali letos Miss Angela Winter in pa Mrs. John Zimerman. Če bi ne bilo teh dveh, ki sta izurjeni tipkarici, bi Vestnik zagledal beli dan tja maja meseca enkrat. Iskrena zahvala obema in Bog plati tisočero! * * * "No, kako se ti zdi? Ali ni moj konjiček fina živalca za jahanje?" "Res je lep in leti kakor veter. Toda nikdar bi ne bil verjel, da more kaka stvar, "nabasana" s senom, biti tako trda." * >» * Na moje jamranje glede moje pomanjkljivosti v slovenščini, mi piše nečak iz Denver-ja: "Glede klasične slovenščine si, prosim, nikar ne belite glave. Če bi pisali perfektno slovensko, bi vam jaz ne mogel slediti daleč. Veliko je takih, ki pišejo učeno, a nič ne povedo." No ja. Malo tolažbe potrebuje vsak. V angleškem i-majo primeren izraz: "He is just kidding." — Torej Ameriška Domovina se bere celo v Denver ju and no kidding. * * * Nekdo pravi: "Kadar ženske kupujejo čevlje, pomeri čevlje, ki so ji ravno prav. Potem pa prinesi par, ki je za eno mero manjši." Kupila bo tiste. Zopet samo obrekovanje. Ali ne? * * * The Catholic Home Journal pripoveduje o sestrah, ki skrbijo za uboge po mestih. V Clevelandu so te sestre na E. 22. St., blizu Woodland. Sestre i-majo veliko zaupanje v sv. Jožefa. V gotovem mestu jim je pošel premog. Postavile so so-ho sv. Jožefa v prazno klet in prav kmalu jim je nekdo poslal premog. Nekega praznika so hotele starim ubožcem dati nekoliko priboljška. Toda vse, kar so imele, je bil mali košček torte. Ta košček so položile pred sv. Jožefa. Še tisti večer jim je prinesla usmiljena žena velik kek. Potrebovale so večjo novo hišo za svoje uboge. Položile so opeko pred sv. Jožefa. Nekdo je to videl, razumel, kaj pomeni, kmalu so imele hišo, veliko za 250 ljudi. V Boga in priprošnjo sv. Jožefa imajo zaupanje. In Bog in sv. Jožef, po usmiljenih srcih, jim pomagata vselej. & sfs Na Španskem je poleg dobrih in vernih ljudi tudi dosti komunistov, odpadnikov. Živel je tak človek, zobozdravnik, ki je pri vsaki priliki sramotil katoliško prepričanje, pisal in lagal čez redovnike in redovnice in duhovščino sploh. Pa prijela se ga je neka gnusna bolezen. In ko je bolezen prišla, so prijatelji odšli. Sredstva so mu pošla, tako da bi bli lakote poginil, da ni prihajala vsak dan sestra usmiljenka, ki mu je do-našala hrane in očistila njegove smrdljive rane. Ko ga tako oskrbuje nekega dne, polagoma šine bolniku v glavo misel: "Prav take lpudi sem sramotil, sovražil in preganjal v svojem življenju." Takoj zapove zbrati vse njegove spise in jih sežgati. Umrl je spokorjen, poljubljajoč sv. razpelo. In zopet je tu dokaz brezmejne ljubezni Dobrega pastirja do človeka. * * Nekdo pravi, da ljudje dostikrat iščejo srečo na vrtu za hišo med štiri peresnimi deteljicami, med tem ko sreča trka na sprednja vrata, pa ga ni, ki bi jih odprl. # * * "Cinik" je človek, ki misli, da so drugi ljudje tako slabi, kakor je on sam. Tukaj nam pride na misel Jože Stalin, kateri ve toliko in tolikrat povedati grozne stvari o papežu. * * * Nekdo pravi, da je hudo takrat, ko vsa družina podi volka izpred vrat, medtem pa se splazi štorklja v hišo doli po dimniku. Saj si lahko mislite. Take slučaje so minnesotski pionirji pogosto doživljali pred 75 leti. -o- Kampanja proti zvišanju cen Posebna dvotedenska kampa nja "Hold Prices Down" z geslom "Da nam ne uidejo jutri cene navzgor, zato danes pla-čujmo samo maksimalne cene (ceiling price)," je sedaj v teku v širnem Clevelandu in se bo nadaljevala do 1. marca. Tako je izjavil Sterling E. Graham, ravnatelj War Efforts komiteja oglaševalnega kluba v Clevelandu, kateri bo vodil to kampanjo s pomočjo in kooperacijo Retail Merchant Boarda in Better Business Bureau-ja. Mr. Graham je imenoval William M. Farrar-ja ravnateljem "Hold Prices Down" kampanj e.Mr. Farrar je predsednik oglaševalnega kluba v Clevelandu in že dolgo aktiven v odboru za vojni napor in tajnik The Cleveland Newspaper Publishers organizacije. Ta dvotedenska kampanja je popolnoma originalno cleve-landska. Uradniki pravijo, da v tem oziru niso dobili nobenega povelja iz Washingtona, ampak je bila kampanja organizirana v Clevelandu z ozirom na lokalne potrebe in v polnem soglasju z O. P. A. regulacijami, tako, da bi napravilo v vseh ozirih kar najboljše za prebivalce Cuyahoga okraja. Mr. Farrar pravi, da je namen te kampanje prikazati posameznim državljanom, izdelovalcem kakor tudi trgovcem, kolika nevarnost preti, če ne bodo cene obdržane pod kontrolo, čemur bi v nasprotnem slučaju sledila inflacija. Poučno in razstavljeno oglaševanje te kampanje bo vsakemu odločno in izrazito pokazalo, kaj je njegova dolžnost storiti v ta namen, di se obdrži ce- ne na določeni višini, da se s tem izognemo inflaciji. Vse osebe, ki so pripravljene sodelovati v 'Hold Price Down' kampanji in za uspešnno poslovanje O. P. A., so vabljene, da se priglasijo v uradu Cleveland Advertising Club ali pa pri Richard P. Overmyer, dist-riktnem informacijskem uradniku O. P. A. v Clevelandu, Telefon CHerry 7900. Kupujte vojne bonde! Olje za kurjavo v južnih pokrajinah ostane 10 galonov na enoto Washington. — Office of Price Administration javlja, da ostanejo dodelitve olja za* kurjavo v južnih pokrajinah nespremenjene na 10 galonov na enoto od 29. januarja naprej. Med južne pokrajine štejejo obmorske države North Carolina, South Carolina, Georgia in oni del Floride, ki leži vzhodno od reke Appalachicela. (OWI). IZ SANJ ENEGA MOŠKEGA ... IZ HREPENENJ SLEHERNE ŽENSKE Film drzno odpre tajno svetišče srca! "One of Hollywood's finest" N. Y. Journal-American Directed by JOHN M. STAHL Produced by JOSEPH L. MANKIEWICZ Screen Play by Joseph L. Manklewicz and Nunnally Johnson PRIČNE V PETEK , 23. FEB. vi I■1 ■■'[■■_ 20» CEwrusY.ro>: HOURS HIPPODROME Z,ah*Vala 1880 1945 "Že dolgo ga nisem videl. Ako nisi v službi, ali bi ne opustil klica na daljavo od 7 do 10, da bo šel njegov klic hitreje skozi? "Ata in jaz bova zelo hvaležna." Kupite vojne honbe za zma Stanovanje v najem Odda se 5 šob, odraslim ljudem, zgorej. Vprašajte na 1251 E. 71. St. (44) Stanovanje iščeta Zakonski par brez otrok išče stanovanje 4 do 5 sob, od 62. do 105. ceste, med Superior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega naj pokliče Liberty 5319. (44) NO BETTER TERMS ANYWHERE LOANS TO REPAIR, MAINTAIN, MODERNIZE YOUR HOMB OR BUSINESS PROPERTY * Ask at any of our 46 Offices * DELO DOBIJO DELO DO AVTNA ZAVAROVALNINA za 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristlčne potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrgani e, za moške in ženske. BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore TAKOJ SE SPREJME Horizontal & Vertical Boring Mills operatorje Engine Lathes Moške za splošna tovarniška del* Lepa plača od ure. Zglasite se THE OSBORN MFG. CO. 5401 Hamilton Ave. THE TELEPHONE CO. POTREBUJ* ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno Zahteva se državljanstvo. Zglasite seY. Employment Office, 700 Prospect Ave. soba-od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. _._____ se! Težaki Stalno, važno delo. 48 ur na teden. Plača od ure. Cleveland Electric Illuminating Co. soba 918 75 Public Square (45) Gospodinje Delajte doma v prostem času Lep denar Royal Crown Co. 2123 E. 9th St. Erie Bldg. 2. nads. (47) MALI OGLASI KADAR vaša električna lede. niča potrebuje popravila, pokličite Franks Refrigeration Service 15523 Saranac Rd. Tel. GLenville 4627. (Mo., Wed., Fri. — 50) POZOR! HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornezih. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St HEnderson 7740 iraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI -CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5461 21601 Westport Ave. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand. Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico in pralni stroj seda.1l Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. (X) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila V vaše zadovoljstvo Ako imate pohištvo, ki potre buje popravila, vam jaz popravim po zmerni ceni. John Lukanc, MU 3729. 698 E. 159. St (Fri.-x) Pomagajte Ameriki, kupujte (Fri. x) I vojne bonde in znamke. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj RE NU AUTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. Sprejme i ženske ma in pove *al horan so se ogl ^anim „ Nk je J t J'e bilo £isto so g dišečih kadilo k\ Pesn J; a se ] No in lj; y človeš No pet ^mčev« prazničnc Je klečal i delf^tvene pr«d davr ;nirma e ^i-ano ] dobre., dos »fosil Bo , i d; * ? nevest, Njinir u ocett svetu . . Poza m za lahka tovarni^ v naših SERVICE DEPApl Visoka plača Plača vsak Prioritetna to1 a Mari «. ko- ' Oliver Oft % Nasle> Cleveland Trac' 19300 Euclid Tovarniški : VjjjH MI IMAMO OVt IZKUŠENA IN N* DEKLf$ na vseh 3 Dobra plača1 To je klic n» Amerikance, d® dobiti to Eaton E. 65. St. & t VOJ1 0 Za čiščenj« ognja z bližnje terase veliko li za bobnarja. Eden nabitih Zasnežene pokrajine v Belgiji izgledajo kaj varne, a največji sovražnik leži skrit pod snegom in to so nemške mine, katere so naciji položili pod zemljo ob svojem umiku. Na sliki vidite ameriške iskalce teh min, da tako očistijo pota nevarnosti predno pride tja zavezniška pehota. Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. Sprejme se-uradov od g> 10 zvečer do Dobra pW* * Zglasit* Marquette Meti 1145 GaleW° Tež^j Furnace Helper- Scrap Plača od ure, West Steel 805 E' ? Zrni, N/ci >*C o S?' Na. No, z 2n d"5' Lahko ^ - 28» našem od"e 3 6% urne, Nič ob 'p DoW%f* Uniforma i» ' Vprašajte ColonnadeJ 524 Suf Kupujte VOJ1 A Č Se 1H1E HE,NRY FURNACE CO., -MEDINA, O AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 23, 1945 & m v svetu povest THE SUN LIFE OF CANADA IS AN INSTITUTION OF PUBLIC SERVICE an Zvoranov se oglasile z mogoč-:"Im glasom in go-Je stopil pred ol-3 bllo praznično. Ja- 0 so gorele sveče, v Ječih oblakih se je 1110 kvišku, pevci so e Pesmi, ki so vsako a. Se pri polnočnici ]JUbo vsakokrat c'oveškega srca ka-Ko Petje z višav . . . ^čevemu Francetu v srcu. Pod tlecal in bral iz ogu-Ve»ie knjižice, ki jo davnimi leti dobil blrmanskega botra. 1 kakor že dolgo 'obre.sklepe, da posedanje življenj da bi sko-•lstl dan, ko pripelje evesto na dom . . . ^.iinim oltarjem pa ^ugarjeva Anica in | dr°. bolno mamico, r °Ceta> za sestro, ki : u • • • — A tudi za ' P°zabila moliti. Jim varuj!" jemo-klariji v deviški ob- , Praznično je bi- 1 srcu . conducted in the interests of its policyholders. Such was the purpose of its founders in 1865, a purpose which has been proudly maintained through nearly eight decades of continuous development1. And such will be the purpose that will guide the destiny of this Company in the generations yet to "be. In the past year, the new business secured by the Sun Life of Canada amounted to $220,323,142. The assurances in force increased by $139,107,959 and now total $3,312,-525,426. The benefits paid during the year were $80,582,921, which brings the total amount paid since the founding of the Company to $1,710,-446,363. The Company's activities during 1944 give ample evidence of its continued progress. The business and the assets of the Company have increased, and substantial additions have been made to surplus and other funds to further safeguard policyholders' interests. A copy of the Annual Report for 1944 may bo obtained from: J. V. LeLAURIN, Branch Manager MICHAEL TELICH, Representative 131 NBC Building CHerry 7877 Cleveland. Ohio. HANNA GLEDIŠČE VES TEDEN Popoldne v sredo in soboto POCENI V SREDO POP. VES BALKON $1.20 VKLJUČ. DAVEK SIJAJNA PRODUKCIJA NOVE OPERNE DRUŽBE JOIIANN STRAUSSOVA VELIČASTNA OPERETA BAZIRANA NA "DIE FLEDERMAUS" DRUŽBA 100 — VELIK POTOVALNI ORKESTER CENE vključ. davek: zvečer orkester $3.60, mezanin $3.00, balkon prve 4 vrste $2.40, prlh. 4,.viste $1.80; ostalo $1.20. V sredo pop. ork. $2.40, mezanin $1.80, balkon $1.20. Sob. pop. ork. $3.00. mezanin $2.40, ostalih 3 vrst $1.80, ostalo $1.20. NaroČila po pošti na Hanna Theatre; priložite naslovljene, frankirano zalepko. Sedeži zdai v prodaji pri blagajni ali pokličite MAin 5000. SIJAJNA GODBA! ZABAVA! KRAS STAREGA KRAJ A! v blag spomin DESETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA John Lavriša ' 1 me, slavni ski poročeva-■ttoward-Uni-'Vndicate. Na 3 v novi mor-arslci unifor-posneta v 1 '>nal0 prej, djadral v Ju-lat'i našitki na llc njegovega lvc leti in pol Co morja. ki je za vedno zatisnil svoje mile oči 22. februarja 1935. Deset let v hladnem grobu, Z Bogom Ti srce ponavlja seprog dragi že počivaš. na Tvoj grob spomin hiti, Z Bogom, Ti srce želi, Bog daj Tvoji duši blagi da srečen si nad zvezdami. sveti raj in večni mir. Žalujoča , : ROZI LAVRIŠA, soproga. Cleveland, Ohio. 23. februarja 1945. v blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA DOBREGA OČETA Cenjenim odjemalcem in prijateljem naznanjamo, da smo preselili našo gostilno iz 528 E. 152nd St., V SVOJE LASTNE MODERNE PROSTORE NA 523 E. 152nd ST., kjer bomo lahko boljše postregli. ki je v Roffu za vedno zaspala dne 24. februarja 1944. ki jc odšel v večno življenje 12. januarja 1940. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče ti ne vgasne. Kako pozabit to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne. Žalujoči; Žalujoči OTROCI Cleveland, O.. 23. feb. 1045. OTROCI Cleveland. O. 23. feb. 1945, Poca-i smo r:nui naprej, včasih smo se ustavili in pazljivo prisluškovali. Srebrni lunini žarki to risali senco po drobnem puščavskem p (teku,. Sovražne čelade so so svetlikale v daljavi. Nemški stražnik se je približal, da smo videli njegov bledi pbraz. Skril sem se v temo. Martin pa je nadaljeval pot. Dolar za dolar pa no pobijete JfVponci. — Slika mm predstavlja dva vo-^eriškega tanka, ki je srečno izšel iz bojev ite otoku. Na obrazih teh dveh je videti gr°zo in trpljenje sta šla. Vprašajte svojega MONCRIEF trgovca AMERIŠKA hoMoyirtA, frfeBRttAftY 23, 1945 TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN .^.ic^M^^MiiAtUiaillw ■»LUillllilitUUniiliMtlUlliUlItilUklllUitillliitltllllllllllllilre Delo je šlo dokaj hitro izpod rok, in vsak kaznjenec je moral opravljati svojo dolžnost. Freddy :g ni pravnic brigal za druge kaznjence. Držal se je daleo pi >č od njih ter šel z nji-n.i rolo v roki le tedaj, kadar ,) e to za iiievaio skupno delo. Odkar je bila Mary na otoku ter govorila s svojim nesrečnim možem, je bil nadpaznik povsem drugačen. Ničveč ni bil tako strog do Beckerja. Še celo skrbel je za njegovo zdravje ter mu odkazal posebno kočo, kjer je mogel biti popolno, ma sam. Nekoč je bilo nekaj kaznjen cev na delu pri velikih kamnih, ki so jih določili za gradnjo obrežnega pomola. Ponekod je bilo tako polzko na kamnih, pokritih z zelenim mahom, da je moral biti človek zelo oprezen in previden, če ni hotel spodrsniti v vodo, ki je bila poleg kamnja jako globoka. Freddy je bil oprezen in spreten. In Allan bi moral biti prav za prav docela zadovoljen z njegovim delom in obnašanjem. Kljub temu pa je Allan izrabil vsako priliko ter ukazal Fred-dytu natežje naloge. Brez mrmranja in godrnjanja jih je izvršil, kakor mu je bilo ukazano. Nenadoma pa zapazi, da je bolehnemu kaznjencu, s katerim je delal skupaj, spodrsnilo na polzkem kamnu, in da se je revež prevrnil v vodo. Brez vsakega pomisleka in obotavljanja skoči Freddy za potaplajočim se kaznjencem, ker je videl, da ni znal plavati in da je izgubljen, če mu kdo hitro ne pride na pomoč. Allan ni bil opazil nesreče. Pogledal je tja ravno v tistem hipu, ko je Becker skočil v vodo. Ker ni bilo videti drugega kaznjenca v vodi in se je dalo nik je še vedno mislil, da je Becker poizkusil pobegniti. Zato je naglo iznova nabasal svojo puško, da bi zopet streljal na Beckerja. Drugi kaznjenci so sedaj uvideli, za kaj da se gre, pa so prigovarjali pazniku, naj ne strelja. Ali zdelo se je, kakor da je Allan gluh. V tistem hipu prihiti k njemu nadpaznik. "Kaznjenec Becker je skočil v vodo, lopova" vzklikne Allan ves jezen, "in iznova hoče pobegniti. Ali rajši mu razbijem glavo." "Tamle se bliža obrežju. Počakajte še ter odložite puško," reče nadpaznik. "Ali res mislite, da bi prišla Becker ju tako neumna misel v glavo?" "Kaznjenec Reed je padel v vodo," so sedaj zaklicali drugi kaznjenci. Freddy je dospel do kamenja ter se pognal iz vode nanj. Ni se mu bilo posrečilo rešiti Ree-da. "Semkaj, Becker!" mu za-! kliče nadpaznik. "Kdo naj pazi na te zvite pse, ki jim ne roji nič drugega po glavi, kakor to, kako bi nas prekanili," reče Allan peneč se je-' ze. "Lopovi skačejo v vodo, da bi pobegnili. In če se jim ne posreči, se delajo, kakor bi padli v vodo. Ustrelim ga, zakaj, na vsak način je hotel pobegniti." Allan je iznova potegnil puško k glavi. Ali nadpaznik mu potegne' morilno orožje iz rok ,ter tako prepreči', da ni izvršil svoje nakane. "Pojdite sem, Becker," je dejal. "Kaj se je zgodilo? Zakaj ste skočili v vodo?" "Kaznjenec Reed leži v vodi in je utonil," odgovori Becker "Skočil sem za njim, da ga rešim." "Pobegniti sta poizkusila, pa nič drugega!" zavpije Allan. obraz, "Storite z mano, kar hočete," je dejal s tresočim glasom. "Rešitev se mi itak ni posrečila. Reed je utonil." Vsi so z napetostjo pričakovali, kakšno sodbo izreče nadpaznik. "To pot se moram zavzeti za Beckerja," je menil on. Tu greste predaleč, Allan. Becker je hotel samo rešiti svojega sodelavca. Takšno nakano pa moramo priznati, ne pa kaznovati, čeprav se mu je izjalovila. Paznik si sicer ni upal ugovarjati, ali videlo se mu pa je, kako polje po njem jeza in ne-volja. "Izrekam vam priznanje za vaše junaško delo, Becker," nadaljuje nadpaznik, ko je ukazal kaznjencem iskati potopljenca. "Paznik Allan vam ne priznava tega. Zato vas bom pridelil drugemu oddelku." Freddyta so presenetile te besede. Tega ni pričakoval. Zato si ni mogel kaj, da ne bi stopil k nadpazniku ter mu segel v roko. "Hvala vam," je dejal. "Na beg nisem mislil." Še tisti dan je bil Freddy prideljen drugemu oddelku. Kaznjenci so po dolgem iska- jnju dobili utopljenčevo truplo i ter ga potegnili iz vode. i Allan pa je zmajeval z glavo ter ni mogel razumeti, kaj se je j moralo zgoditi z nadpaznikom j glede na kaznjenca Beckerja. Izreden obisk i Proti večeru se je zglasil .v Wilsonovem gradu Jim ter zahteval, naj ga puste k Jo-zuatu. ! Stari Willy se je naposled ; uklonil tej zahtevi ter ga spustil v balkonsko sobo, kjer je sedel Jozua pri odprtih vratih ter mračno zrl gori proti Sier-ri. Tako je bil zatopljen v temne misli, da ni opazil vstopiv-Išega Jima . "Dober večer, Mylord!" je dejal Jim ter hotel tako obrniti po,zornost nase. 1 In šele sedaj se ozre Jozua k vhodu. : "Ti tukaj? Odkod prihajaš?" vzklikne Jozua. "Oprostite mi, če motim," meni Jim ter se približa Jozua-tu. "Kadar pride Jim, ima zelo važno obvestilo za Sir Jozuata. To je bilo še zmerom tako. Jim drži z Sir Jozuatom, pa naj že bo kakor hoče." "Kaj je zopet? Ali ste mar dobili gori v gorovju tistega moža v sivo-srebrnem plašču mrt- vega?" j "Ne, Mylord, tega ne!" "In zakaj ne? Ali mar ne( veš, lopov, da čakam na to sporočilo?" Jim se zdrzne-- "No, v gorah nisem bil sedaj. 0 starcu ni duha, ne sluha. Njega ni najti kar tako izlahka. Baje je obstreljen in ranjen, in kdo ve, v kateri skriti globini leži. Tako dela, kakor obstreljen jelen, gospod. Zateče se nekam, kjer more neopažen in nemoten končati svoje življenje." "Ali mar ne veš, da sem ga ;zapovedal iskati ter razpisal 'nanj veliko nagrado?" "Meni je denar všeč, Mylord. Za denar naredim vse, zakaj, 'nas eden ga zares potrebuje — j ali tistega starca je zares tež-'ko dobiti. On se samo semintje prikaže —." 1 "Še vedno?'?- vzklikne Jozua (ter plane pokonci, dočim so se njegove žareče oči zapičile v Jima. "Tega ne vem, če se še sedaj, Mylord, ali poprej! On utegne biti mrtev in leži kje, morebiti ga še kje najdemo. Toda jaz prihajam povsem z drugim sporočilom semkaj. In je jako važno, Elizabeta Robin je zopet ušla!" Jozua se naglo okrene-- "Kaj pomeni to?" vpraša ves Jim je skomignil z j VQ||| A razburjen. j «t0 bi se dalo "Starka jo je ja vzela s sa-' lord," odgovori s !' uUrlDE bo v Mount City, Mylord—," i smehljajem, ki je »P* "To vem! Naprej!" "Od tamkaj je pobegnila." "Pobegnila? Kdaj?" "Predsnočnjim je to moralo vemu temnemu o skrajne pretkanosti ward je bil vendart: pa Elizabeta ljubi biti. Sir Edward je prišel v|warda — in stari B» Mount City. Nekaj ur pozneje i vi, da je videl včeraj.' je, kakor pripoveduje vdova j je šel prek polja,'1 Robin, njena hči ušla skozi okno j hišici na Sierri, ter pobegnila." mali hišici, ha ha— (Dalje prihodu)1 "In Sir Edward je imel svoje prste vmes?" vpraša Jozua. opažati samo to, kako se je "In ker se jima ni to posrečilo, Becker čedalje bolj oddaljeval se sedaj izgovarjata, i^j se po- tM kamnja, je paznik takoj mi- znamo!" s lil, da hoče Becker pobegniti, "Motite se, paznik," reče nad-ter zagrabil za svojo puško. paznik. "Saj vendar slišite, da' Dragi kaznjenci, ki tudi niso je padel Reed v vodo." videli celega dogodka so obr- "Vse je sama laž in preva-( nili svojo pozornost šele na ra! Človek ne more biti zado-' paznika. sti previden in oprezen!" vzkli- Allan je zaklel, potegnil svo- kne Allan jezno. "Ce bi jo bila jo puško k glavi ter nameril na odkurila, bi bil pa jaz odgovo^ Beckerjevo glavo, ki je gledala ren za to!" iz vode, Nadpazniku ni kazalo druge- To je bil zelo nevaren tre- ga, kakor uvesti preiskavo in notek za Beckerja, zakaj, ce izreči obsodbo. Naokoli sčoje-ustreli paznik na Beckerjevo či kaznjenci so bili dodobra glavo, jo krogla prav gotovo uverjeni, da bo šla trda Becker-zadene. ju. Tudi Allan je mislil, da In strel je zagrmel. mu bo dal nadpaznik prav. Votlo in zamolklo je odmeva- "Sedaj gre za to, ali kaznje-lo po toku ter naznanjalo, da nec Reed padel v vodo, ali ne," se je pripetilo nekaj izrednega, reče nadpaznik naglas. "Ali je Tudi nadpaznik je slišal pok. Reed tukaj ?" I Zato je pohitel iz svoje hiše,! "Ne, v vodi leži," se je glasili da vidi, kaj je. odgovor. j Slučaj pa je hotel tako, da i "Ali je Reed skočil v vodo?": je v tistem hipu, ko je paznik vpraša nadalje nadpaznik. oddal strel, zagrabil potaplja-j "Ne, gospod. Spodrsnilo se joči se kaznjenec Freddyta za mu je na opolzkem kamnju, pa nogo ter ga potegnil pod vodo. I je padel v vodo," je povedal In krgola ni zadela Beckerje-. Freddy Becker. "Stal sem zra- ve glave. Ali kljub temu je bilo njegovo življenje v nevarnosti ven ter videl to." "Vrana ne izkljuje vrani oči ," zavpije Allan. "Ti ljudje Skoro bi moral svoje dobro de- drže skupaj, kakor veriga. Ce lo poplačati s sovjim življe- bi jim človek verjel, potem bo njem. Ostati je moral pod vodo tako dolgo, dokler se ni rešil kaznjenca, ki se je s smrtnim obupom oklepal njegove noge. Allan je bil ves iz sebe, tako ga je jezilo, da ni zadel Beckerja kmalu izdan in prodan." "V večini slučajev utegnete imeti prav, Allan," reče nadpaznik. "Ali v tem slučaju nikakor ne mislim, da bi Becker nameraval pobegniti." "Temu je zaupati tudi to možnost! Ukleniti ga je treba Medtem se je temu posrečilo1 zopet v železje," zahteva Allan, priti na površje. Bil je že do- Freddy je čutil, kako mu je kaj daleč proč od kamnja. Paz-1 stopila rdečica silne jeze v Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO. SAMO V PETEK-EN DAN RAZPRODAJA KONCEM MESECA 49c 89c 49c Moške potrebščine KRAVATE, iz naše redne zaloge; preje \ / /"• • $1 do 2.50, sedaj po ................................ /2 >-©«il MOŠKE FINE rifitŽ fcbfcAVICE, dolge preje 75c, vse mere .............................................. MOŠKE AKGYL VOLNENE NOGAVICE kratke in v majhnih merah samo; preje 1.25 MOŠKE KHAKI NOGAVICE, spodaj posebno sešite, samp majhne mere; preje 1.25 ...... MOŠKI JOPICI BREZ ROKAVI, majhne | it© in srednje mere; preje 1.95 in 2.50 ................. ■ »O ar MOŠKE ŠPORTNE SRAJCE, deloma volnene; vse mere; preje $5, sedaj MOŠKA BOMBAŽNA SPODNJA OBLEKA, samo majhne mere; preje 1.25, sedaj ............ # ar C MOŠKI CAPESK1N JACKETS, samo rjave barve; mere 38 do 46, preje 12.95 MOŠKI GABARDINE JACKETS, v raznih merfih; preje.7.95, na razprodaji MOŠKI GABARDINE JACKETS, z volne- w Q g> rjo podlogo; razne mere; preje 8.95, sedaj .. MOŠKI POPLIN JACKETS, za nošo na 4 QE obeh straneh; samo srednje mere; preje 5.50 O . ▼ J KIIAKI VOLNENI MUFFLERJI, mehki in topli; preje 1.00, na razprodaji ........................ HICKOCK NARAMNICE Z ELASTIKO, regularne in ekstra dolge; ■v A _ do preje $1.98 par ......................... MOŠKE PIGSKIN ROKAVICE, nekoliko poškodovane; brez podloge na razprodaji ................................ MAY CO. . . . PRITLIČJE, ONTARIO Nogavice 49c 89c 39c 3.95 8.95 5.95 59c alarne 79cd0 $1 ikodo- 2.95 69c BARE-LEG NOGAVICE, v privlačnem bombažnem mesh; razne mere ................. 1.02 RAYON NOGAVICE, full fashioneil; posebno dolge, samo mere 11, sedaj ...................... 1.35 COTTON LACE, iz lepega tenkega mesh; razne mere, sedaj ..................................................... THE MAY CO. . . . PRITLIČJE Čistka . . . Razne zaloge Moške oprave MOŠKE VRHNJE SUKNJE, velike mere, preje 38.50, sedaj ............:.............. ...... MOŠKI MACKINAWS, preje 11.95, znižani na ................................................ MOŠKE CASUAL SUKNJE, preje 10.95 do S.......,........................6.75 15.75 MOŠKI DEŽNI PLAŠČI, preje 12.95, T T sedaj ..... ............................................................/• / 9 MOŠKE REVERSIBLE SUKNJE, preje aa 7 p 31.50 ...................................................................i/./ 3 REVERSIBLE FINGERTIP SUKNJE, 11 m preje 17.50, sedaj ...............................1............... I l./V MOŠKE BLANKETNE HALJE, preje 10.95 7 sedaj ...................... ............................................ / •/ 3 THE MAY COMPANY . . . DRUGO NADSTROPJE 21.75 7.75 Zlatnina Deški Jackets Preje 2.95 j 9 S Zelan-treated jackets v beige in tan barvi; z elastiko ob pasu; mere 8 do 20. Deška oprava . . . Drugo nadstropje COSTUME ZLATNINA, velika izbera ovratnic, uhanov, zapestnic, itd., preje $1.00, « ft sedaj na razprodaji .............................................. (20% fed. davka) COMPACTS iz lesa, veliki štiri-oglati stili, preje 2.95, sedaj .........................................................' »» CIGARETNI ZABOJI, prevlečeni z usnjom, «Q preje 1.95, sedaj ................................................... " » » CIGARETNE ŠKATLE, prevlečene z usnjom različne barve, preje 1.95, sedaj ......... THE MAY COMPANY . . . PRITLIČJE Pleteni Undies 1.49 PLETENI UNDIES PREMETANI PO MIZI, neper-fektne ali premetane po mizi rayon jersey spodnje hlačke, krila, nočne srajce, pletene do spodnje srajčke in hlačke .............. 3wC «|>W MAJHNE NOČNE SRAJCE, iz razstave, isti stili kot v regularni meri za punčke; vse pastelne pa barve, vsaka ............................................................... C THE MAY CO. . . . PRITLIČJE Svetilke Oprava za deco $1 4.98 SENČNIKI ZA NAMIZNE SVETILKE, samo 120, preje 1.98, sedaj ................................................ KOVINA8TI SMOKERS s taco, samo 47, preje 8.98, sedaj .................................................. MODERNE STEKLENE OCCASIONAL MIZE, vrednosti 24.98 do 29.98 <| ^ 24 98 COFFEE MIZE Z OGLEDALOM, samo 2 (nekoliko poškodovane), preje $60, sedaj ....................................................................... JAVORJEVA KADILNA STOJALA, vredna 1.98 do 3.98. dO <| AQ sedaj ........................................................ H»l I.TrO THE MAY COMPANY . . . PETO NADSTROPJE 16.95 SETI za majhne fantke; hlačke z dokolenicami z zipper jem; herringbone tweed; mm mere 1 do 4 ................................................... 14.79 $3—5.95 OBLEKCE, KI SE PEREJO, nekoliko zaprašene; razne A A 0 do 2.25 3.95 Srebrnina STERLING SREBRNE SKODELICE ZA OTROKE, preje 5.00, sedaj a OA (pri. 20% fed. davka) ».................................. 3-KOMADNI CONSOLE SETI. rdeč« barvno steklo, candleabra z 2-lučmi in skodelica 8 are- bmo podlogo, preje 3.05, set.................... 3-KOMADNI TOALETNI SETI, glavnik, krtača in ogledalo z kovlnastim okvirjem zlate barve, preje 7.95, sedaj ...................... mere ........................;.......... $1 do 5.95 POKRIVALA, čepice E do 0% In klobuki; felt .......................... DUC i,7d 3.95 OGRINJALA; vse-volneni mehiški a aq stili; rozaste, modre in bele barve ................i.OT 3.95 In 4.95 AFGHANS; vse-volneni; z trakovi obrobljeni; bele, rozaste in O OB in O OE modre barve ............................ J..TFD 0.73 450 QUILTS; z volno napolnjeni; rozaste O O in modre barve; mere 42x60 ......................... w.O" $1 SLIKE; vsakovrstne; iive in pastelne JiG barve ............................................................................OVC $1 KNJIGE; ........................ z ilustracijami ..................................................... OVC TOE MAY COMPANY . . . DRUGO NADSTROPJE Oprava za visoko-šolska 3.39 krtača In 5.95 dekleta OBLEKE iz spun-rayon blaga, iz volne in mešanih tkanin; mere 10 do 18; preje 14.95 do 19.95 ...................... ............. .............................. 9.95 s Ne odlašajt z ureditvijo vašega dohodninskega davP INCOME TAX Vsem, ki so podvrženi dohodninskemu c'8^ prijazno svetuje, da zadevo istega uredijo, kf-tro dobijo od svojega delodajalca listek (Foi^1 ki izkazuje zaslužek preteklega leta in v tovar držani davek. .jI Dotični, ki imajo tudi dohodke od svojih P . in najemnin, je potrebno, da take dohodke vkU zaslužku, to je nato, ko so stroški za vzdržava™ sestev pravilno odbiti. Firma AUGUST KOLLANDER ima v vseh vah, ki se tičejo dohodninskega davka, večletne nje, in se vam za to delo, ki bode pravilno in toc jeno, toplo priporoča. Pridite čim prej, kajti kadar je dovolj c vsaki malenkosti lahko posveti več pozornost'^ koncu je pa navadno naval in je težko vsem , postreči kot bi se želelo. Cas za ureditev d % A 15. marca. Torej za točno in pravilno urediti' fžavi dohodninskega davka se čim prej obrnite se že zaseda! b>tb0 a skt jc k. V Jal J^nov, # Ne detj bll° treba Polož; So 0lic ■aj ,razumi istov.ti POllOi ci na ko] ft > j>lužb Mi vo< t> A Sohlen si - hCtst m< AUGUST K0LLAND v Slovenskem Narodnem Domu na St. C^ 6419 St. Clair Ave. Telefon HEnderso« > ■ Je zirov "t" S 1 Popra da •'z*t0 dc l letali ŽVetHi tl 15621 DR. P. B. VIRANT - OPTOMP PREGLED Oči — PREDPIS OČ^ Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 5:0° Zvečer: 6:3Q do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 I Ptosiic Waterloo Rd. Cfe/iH v poslopju North American Banke ^ ()H('ni Ul Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 ( * H =211 . a it ij 1 Ustanovljeno 1908 S: - fcrtle So 1 Mila z zv ■mmmSibir Zavarovalnino V3eh vrst vam točno P I *bVa Žen vba V zalogi imamo GRAND PLINSKE KUHINJSKE P*" Mi vam pomagamo izpolniti prošnjo za doba NORWOOD APPLIANCE & FUR 6104 ST. CLAIR AVE. JOHN SUŠNIK, lastnik ^l!IHinillHIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIUIIIIinilllMtlllllllHIIIIIIIIIIII||l|'[|11' i s A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HEnd*1 i_Ambulančna posluga podnevi in ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"1""1 n Avj,"u x 8tj „ 8 - ot[ MARY'S FASHION SH0P# Cenjenim odjemalcem naznanjamo, da se = lili iz 1313 Addison Rd. v nove prostore na 652! ST. CLAIR AVE. (Potokarjevo poslopje) Pazite na objavo odprtije v novih pr°8' b/ tof ^iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii min"1" in"1 h afiJo. stral S. k % St. Je ■ ^ n >ž