Do Sla i^vuivLJAr« 1. k/af. Naročnina mesečno 25 Din, za inozem-stvo 40 Din — ne-deliska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je * Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Teletom uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 2»)% 2994 id 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček račun: Ljub* I ju 110 it. 10.650 in 10.549 za inserate; Sara levo štv. 7563, Zagreb Stv. 59.0! 1, Prosra-Dunaj 24.797 Uprn»a: Kopitar« jeva 6. telefon 2992 Izhaja »sak dan zjutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku V Helsingfors! V mestecu Maentsaeli na Finskem je zbrana skmetskv: vojska okoli 3000 mož, ki so pripravljeni na pohod proti prestolici. To so čete takozvanih Lapcev — imenujejo se po pokrajini Lapui, kjer se je leta 1918 započelo gibanje za osvoboditev izpod boljševiškega jarma — in na čelu jim stoji ljudski tribun Kosola, nekak finski Mussolini, ki kuje diktatorske nač.te. Imajo orožje, celo topništvo. Znamenje za udar je bil socialističen shod v tem kraju; z orožjem so Lapci razbili shod, ustrahovali policijo, prerezali so telefonske in brzojavne žveze s Helsingforsom in postavili vladi ultimat • temi zahtevami: odstranitev notranjega minist.a in deželnega glavarja ter razpust socialistično stranke, v nasprotnem primeru Udarijo v prestolnico. To je drugi pohod v Helsingfo s. Julija 1930 je pod vodstvom Kosole prikorakalo pred jioslansko zbornico v Helsingfors okoli dvanajst tisoč kmetov, ribičev in mlekarjev. Tedaj se je ultimat glasil: Komuniste je treba izgnati iz države ali jim vsaj popolnoma onemogočiti javno udejstvovanje. Demokratska vlada gospoda Kallio se ni upala predložiti poslanski zbo niči teh protiustavnih zahtev, rajo je odstopila. Novo vlado je sestavil sivolasi Svinhufvud, narodni junak izza osvoboditvenih bojev, ki je okusil tudi grenki kruh v sibirskih taborih; razpustil je poslansko zbornico in volitve so prinesle zmago nacionalističnim strankam (134 mandatov proti 66 socialističnim), noben komuni3t se ni smel prikazati več v zbo nico. Parlament je lahko izvedel reformo ustave po želji Lajicev — sami se nazivajo Lappo — in komuniste so jiopol-noma izločili iz javnega življenja. Dotlej je bilo bivanje Lapcev v jedru zdravo, čeprav je v zunanji formi prekoračilo meje ustave. V ostalem se je prvi pohod v Helsingfors izvršil b ez prelivanja krvi. Tudi finski katoličani so sim-patizirali z Lapci, ker je šla akcija teh tudi za tem, da se šok zopet pokristjani, da se v njo uvede vnrouk, in da se iztrga iz rok komunistično usmerjena učiteljstva. 'loda Lapci so ktnalu zašli na kriva pota. Svoje nasprotnike, ki so količkaj dišali po liberalizmu in socializmu — torej ne samo komuniste — so pričeli s silo izganjati iz Finske. Po-S abili so jih kratkomalo na cesti, spravili na avtomobil in jih peljali na rusko mejo. Pravi evropski škandal je nastal, ko so Lapci ugrabili bivšega socialista in predsednika republiko Stahlberga ter njegovo gospo in oba odpeljali na mejo. Ko je še prišlo na dan, dn se je vse to zgodilo na ukaz načelnika gen°ralnega štaba Walleniusa, se je finska javnost pričela odvračati od Lapcev in pii predsedniških volitvah (februarja 1931) je kandidat Svinhufvud, tedanji ministrski predsednik, le s težavo zm gal proti Stahlbergu. Do zmage mu je pripomogel le kompromis med srednjimi st anka-mi, ki so omogočile izvolitev pristaša Lapcev samo zato, da bi Lapci iz razburjenja radi morebitnega poraza ne pričeli vnovič pripravljati p.eobrat in tako kaliti mir. Vlada iu ludi predsednik republike sta torej še danes desničarska, pač takšna, kakor so ju želeli Lapci pred prvim pohodom v Helsingfo. s. Kako naj si torej razlagamo grožnje Lapcev z novim pohodom? Lapsko gibanje se je med tem časom čedalje bolj radikaliziralo. Iz nacionalne in skoro konservativne organizacije kmetov so se pod vplivom d ugih fašizmov, predvsem nemškega, raz-v.ie udarne čete, ki nastopajo prav po vojaško. Njihove zahteve so čedalje večje. Kosola zahteva glavo notranjega ministra, češ, da je preveč popustljiv proli socialistom, in razpust socialistične stranke. Lapci trdijo, da so se komunisti po razpustu njihovih organizacij zatekli k socialistom in da je vsa socialistična stranka p.avzaprav v rokah boljše-vikov. Očitek, da ima pri socialističnih organizacijah vmes svoje prste Moskva, je neglede na to, ali drži ali ne, hladno preračunan. Vsa moč lapskega gibanja in njega popularnost izvira še iz leta 1918., Ito je prav Lapua postala oporišče finskega upora proti boljševikom; prav tu je nemški general Minnenhein, ki ga je poklical na pomoč Svinhufvud, zbral svojo belo armado proli boljševikom in jih tudi premagal. Ime Lapcev je v ljudski domišljiji ♦csno zvezano z zgodovinskimi osvobodilnimi boji Fincev. Finec še danes živi v strahu za svojo svobodo. Stranki, ki pride 1111 glas, da je v zvezi z boljševiki, je pot med narod zaprta. To p otibolj-ševiško razpoloženje med narodom sedaj Lapci izrabljajo za svojo propagando; zato vedno in vedno poudarjajo, da ni njihova borba naperjena proti parlamentarnemu .ežimu, pač pa proli komunizmu, ki se sedaj skriva pod plaščem socializma . Notranje razmere v Finski zanimajo ves evropski zapad. Finska zapira pot boljševizmu v Šve-dijo in Norvegijo in potem dalje proti zapadu. Dejstvo je, da so boljševiki Vzhodni Karelski, ki so |im jo morali odstopiti Finci v dorpatskem ini.ii radi železniške zveze z Arhangelskom in kjer prebiva močna finska manjšina, dali nalašč pravico avtonomno republike — da odtod prav s pomočjo komunistično orientiranih Fincev vodijo komunistično propagando v Finski sami. Da si domače finsko p ebivalstvo v Karelski še bolj pridobijo in ga lažje porabijo za svojo propagando v Finski, so sovjeti prepustili vodstvo to republike ruskim Fincem. Gotovo Je, dn Je nova pot, pot oboroženega pohoda, ki so jo zdaj nastopili Lapci, povsem zgrešena, ker ne vodi k pomirjenju dežele; saj je mir najboljši jez proli boljševizmu. Ta pot ne pelje k njihovemu smotru, ako je danes sploh še namen Lapcev pobijati komunizem. Vse nam eč kaže, da hrepenijo predvsem po oblasti po zgledu drugih Medtem ho vojaki umirajo, delajo tiferanti dobičke Manhinški magacini pošiljalo na fronto granate iz paptria Granate iz papirja London, 1 marca. Vzrok, da so tudi Kitajci postali bolj odjenljivi in si želijo miru, je v prvi vrsti ta, da nimajo več zadostnih sredstev, da bi se uprli nadaljnji ofenzivi japonske armade, ki po novih ojačenjih šteje najmanj 4 divizije. Najobčut-nejše je hrabre kitajske vojake kantonske armade zadel bombardement japonskih letal, ki so uničila na več mestih železniško progo iz Nankinga v Šanghaj, vsled česar je prestal dovoz municije in I živil, ki so potrebna njihovi armadi. Vrh tega so 6edaj Japonci začeli izvajati svoj glavni načrt, da padejo kitapki armadi v h-bet iz izliva Jang Ce Kjanga. Tam sc namreč nahaja vas Liu Ho, ki ima slabo pristanišče, katero so pa Japonci po preteku zadnjih treh tednov za 6ilo priredili tako, da se je mogla tam izkrcati ena japonska divizija. Na ta način bo kitajska armada prišla med dva ognja, čemur se spričo svoje nezadostne vojne opreme ne bo mogla ustavljati. Ob tej priliki se je pokazala velika korupcija, ki razjeda Kitajsko državo. Kitalski vojski imajo pu*ke starega tipa Schneider, ki so že 1. 1911 bile izločene od uporabe, katere so pa spravili v skladišča, odkoder jih sedaj' brezvestni liferaiti dobavljajo kitajski armadi. Najbolj senzacionalna najdba na bojnem polju okoli Šanghaja so grajate, ki so fabricirane iz tol-čenega papirja z železnim dnom in prebarvane s črno barvo. To so piojektili, ki so jih lileranti prodali kitajski vladi, oziroma raznim kitajskim generalom, v teku I. 1924, ko je divjala državljanska vo|na. Dasi je v-hov o poveljstvo kitajske armade vedelo, da so te granate iz papir?«, jih je vseeno odposlale na fro-to iz Da' k; ikega arze-nala, da »dvigne moralo vojakov v okopih!« KHa'ske bta«a ne so prazne Močan nagib k miroljubnosti je pa ludi ta. da niso samo japonske finance v težavnem položaju, ampak so tudi blagajne kitajske vlade v Nankingu brez beliča. Nankinška vlada se sicer sedaj pogaja z ameriškimi bankami za posoiilo 30 milijonov dolarjev. Ni pa veliko izgleda, da bo Kitaj ta denar dobil, ker hočejo Združene države obe stranki prisiliti k miru in zato washingtonski zunanji urad tega posojila seveda ne podpira. Tudi Tokio želi rtvu Finančni položaj Japoncev seveda ni t?ko kritičen in vlada kliub pogajanjem za premirje, ki so se vršila na angleški križarki »Kent«, mrzlično nadaliuje o pripravami za daljšo vojno, če bi bila potrebna. Vlada je žc evakuirala več šol, da jih v 6lučaiu potrebe porabi za bolnišnice in je večje število javnih poslopij adaptirala za sklad;šča Di-plomatično pa stojijo stvari precej kritično. Moskovska vlada je namreč očividno v sporarumu z Washingtonom začela izvajali na Japonsko močan pritisk, da jo prisili k miru s Kitajsko, in zaradi tega se v Tokiu okreplja opozicija, ki poudarja, da Japo-ska kljub svoji vojaški premoči ne bo dosegla svojih namenov, kei si je nakopala sovraštvo Zedinjenih držav Amerike. Ti krogi |>oudar-jajo, da je sedat nastopil čas, da se Sanghajska eksperHcija s častjo likvidna. Podoba je, da je vlada začela to mnenje resno upoštevati. Amerika mob lizirnla vse 'ihomorsbo brodovie Newyork, 1. marca Predsed-tk Hoover se je odločno izjavil zoper gospodarski bojkot Jaoon-ske in 6e z njim strinjajo tudi člani senata in kongresa. Hoover je namreč mnenja, da bi bojkot proti Japoncem pomenil silno poostritev konflikta na Daljnem vzhodu, kar bi neizogibno privedlo do vojne. Na Hooverja je tudi zelo vplival nastop francoskega poslanika v Washi*-gtonu, znanega Paula Clattdela, ki je izjavil, da bi one države, katere bi zabele bojkot japonskega blaga, zaigrale prijateljstvo Francije. Pač pa je Hoover sklenil, da na drug način pritisne na Japonsko, da neha s sovražnostmi proti Kitaju. Mornariški minisler je namreč dal vsej ameriški vojni floti v Atlantiku nalog, da se združi s pacifiškim ameriškim brodovlem, tako da bo v kratkem na Tihem oceanu plavalo 199 ameriških vojnih ladij, in sicer 12 linijskih ladij, 17 križark, 33 podmorskih čolnov, 81 rušilcev, 3 ladje za letala in 53 pomožnih ladij. Močan pritisk Rus'fe Sovjetska unija jc te dni mobilizii ala 100 000 mož rdeče armade v Vlatlivosloku ia v Usuri skem okrožju. Rusi utrjujejo tudi luko Sudanko v Amur-skem zalivu in so zasedli vso mejo med Primorjera in Mandžurijo pod vrhov im poveljstvom generala Bliicherja. Sovjeti opravičujejo te izredne priprave s tem, dd trdijo, da Japonci podoirajo bivše caristične čete, nahajajoče se v Mandžuriji, in pa razne mongolske kneze, ki naj bi začeli ofenzivo proti sovjetski oblasti na Daljnem vzhodu. Zdi se pa, da ta nevarnost v resnici nc obstoja, ampak da Moskva postopa v sporazumu z Wasbiogtonom, da bi Japonce prisilila k miru. Ljudski podkomisar za zunanje zadeve Karahan je opomnil japonsko vlado, da je očividno pozabila na mir v Portsmouthu, ki je bil 1. 1905 sklenjen med rusko carsko vlado in Japonsko in katerega sta Japonska in Sovjetska Rusija 1. 1925 obnovili. Glasom tega sporazuma se vzhodnokitaj-ska železnica ne sme rabiti v strategične namene in sc je Japonska takrat tudi obvezala, da ne bo koncentrirala nobenih čet na meji med Korejo in Itusijo, kakor je to sedaj 6torila. Ruska vlada upa, da bo Japonska spoštovala določbe portsmoulhskc-ga mini, predvsem pa, da bo skrbno čuvala koristi Rusije ob vzhodnokltafsk! železnici Kot protiuslu-go pa Rusija Japonski izredno in provizorično do- voljuje, da sme prevažati po vzhodnokitajski pro-gi omejeno število čet do postaje Haj Lin v bližini niske meje, da vzdržuje red. To pa zato, ker so tudi kitajski člani uprave vzhodnokitajske železnice izrazili to željo. Obenem se poroča, da mislita ruska in kitajska vlada ▼ Nankingu obnoviti dip'omatske stike, ki so od I. 1929 dalje pretrgani. Tudi ta korak ima očividno namen, da prisili Japonsko k od-nehanju. Priprave za ofenzivo se nadalia ejo Med lem ko se vršijo pogajanja za premirje med japonskimi in kitajskimi vojskovodji, se Ja- ponci pripravljajo za odločilno ofenzivo, če bi bilo treba. Po neprestanem bombardementu so sa Japonci polastili kraja Lu Can Van in so napredovali 2 milji daleč v smeri proti Ta Sangu. Obenem se izkrcujejo japonske čete v Liu Ilo, da obkolijo kitajsko armado s severa. Nove japonske divizije 6ploh še niso stopile v akcijo, ampak samo organizirajo zaledje. Novi Japonski vrhovni poveljnik je sklenil, da z generalno atako začne v torek zjutraj ne glede na pogajanja, ki se vršijo v zadevi premirja. Japonska artiljerija jc strahovito obstreljevala Ca Pej tako s topovi težkega kalibra kakor z aero-planov in je požar uničil šc zadnje ostanke tega mesta. Tik pred mirom? Obenem nova ofenziva Japonska kode pokazati pest Rusiji? iAmdon, L marca. AA. V zunanjem ministrstvu z zaupanjem pričakujejo izida intervencije velesil glede ukinitve sovražnosti v Šanghaju, čeprav so se danes nadaljevali ogorčeni boji kot posledica japonske generalne ofenzivo na kitajske pistojauke. Uradni odgovor iz Tokija na formalne pred- ! loge, ki jih je snoči poslal Svet Zveze narodov na pobudo Paula Boncourja, sicer še ni prišel, toda iz časopisnih brzojavk iz Tokija se da sklepati, da bi bila Japonska voljna te predlogo sprejeti in da je ženevska japonska delegacija že dobila instrukrijr v toni smislu. Akcija Sveta Zveze narodov je posledica nedeljskega •estanka med kitajskimi in japonskimi zastopniki na admiralski ladji sira Kcllyja »Kenlu<, ki je zasidran pri šanghaju Sir John Simon je nn podlagi tega sestanka sporočil Svetu ZN, da se je na lem nedeljskem sestanku dosegel načelni sporazum med Kitajci in Japonci, nakar je Panl Boneour orisal v glavnih črtah svojo predloge. V njih so v glavnem navedene tri točke: Prvič, zainteresirane države naj se sestanejo z Japonci in Kitajci na konferenci okoli okrogle mize in naj tu sklenejo definitivni konec sovražnosti. — Drugič, konferenca nai se vrši ua temelju, da Japonska nima političnih ali terilorijalnih namenov na Šanghaj, Kitajska pa mora na konferenci pristati na to, da ee zagotovi varnost im nedotakljivost mednarodne in francoske koncesije, in tretjič, da se sovražnosti prekinejo, ko sc konferenca sestane. Listi sodijo, da bi bili pogoji, pod katerimi bi Japonska hotela pristati na ukinitev sovražnosti, lile: Obe armadi, kitajska in japonska, naj se umakneta na določeno razdaljo; ustanovi naj se posebna komisija, ki bo nadzirala ta umik; ta komisija naj bi bila v prvi vrsti sestavljena iz Kitajcev in Japoncev, razen njih pa bi lahko bili v njej tudi nevtralni člani. Naposled bi se moralo poskrbeti za varnost izpraznjenega ozemlja, če treba, z mednarodnimi silami. »Tiniesc pravi: >Nastopi! je trenutek, ko morata obe prizadeti stranki storiti vse, kar je v njunih močeh, dn pride do mirne ureditve visečih vprašanj, in sicer ne s trdovratnim insistiranjem na nacionalnih interesih, prav lako tudi ne z žrtvo- vanjem teh interesov, nego z združitvijo obojih interesov. Glavna pcgajiuija se morajo vršiti pod vodstvom Ženeve, kjer so kitajski in japonski za-stojmiki v stikih z odgovornimi ministri prizadetih držav in s Svetom Zveze narodov. Važno jo, da pride do nagle odločitve in da se la pogajanja preveč nc zavlečejo.' •>Eden izmed najbodrilnejših sinijilonov zadnjih dveh dni- zaključuje »Times*, »jo v tem, da se zdi, da diplomacija zmaguje nad surovo silo.< London. 1. marca. Ker se tokijska vlada obo tavlja sprejti pogoje premirja, kakor jih predlagajo Kitajci, so Japonei davi zopet začeli novo splošno ofenzivo. Japonske četr so kljub najsrditejšemu odporu Kitajcev polagoma prodirale proti jugu «• hongkevskem parku. S tem so s strani Capeja -/> pet |>rišli v nevarno bližino mednarodne naselbine. Od U. japonske divizije se je sedaj izkrcalo 1200" mož pri Šiliaokavu. \ewyork, 1. marca. ž. Mornariško ministrstvo v Tokiu javlja, da se pri Šanghaju kltajake čete po glavni ofenzivi Japoncev umikajo v neredu. Tokio, 1. marca. tg. Ii Mandžurije pribijajo neugodne vesti, tako da hoče japonska vlada, re pride v Šanghaju do miru, poslati tamkajšnjo proste četo takoj v Mandžurijo. Govo'i se, da je v ruskih obmorskih krajih koncentriranih 100.000 mož rusko rdeče armade z veliko množino municije <'n letal. Washing'on. 1. marca. ž. Ameriški diplomatski predstavnik službeno poroča, da so japonukl in kitajski delegati načelno sprejeli princip, tla se mesto Šanghaj izprazni istočasno od obeh vojsk. Vse je odvisno satno še od obeh vlad v Tokiu in Nankingu. Zadnta vest V Parizu so optim'sti Pariz, 1. marca. Tu sc smatra položaj za mirno poravnavo konflikta v vzhodni Aziji kot zelo ugoden. Sodi se, da so Japonci sedaj, ko so z vojaškimi uspehi obvarovali svoj prestiž kot velesila, resno pripravljeni ustaviti svoje vojaške operacije. Gospodarsko sodelovanje srednie Evrooe Pariz, 1. marca. tg. »Petit Parsien« poroča, oa Je Tardieu s svojimi včerajšnjimi razgovori v Ženevi z zastopniki Male antante, Madjarske in Avstrije zopet navezal niti za gospodarsko sodelovanje srednje-evropskih držav. Tudi razgovoru z NadoPim se pripisuje velika važnost, ker se Je s tem začela načePa razprava o varnost' in e-akosti oboroževanja, o kateri vlada do sedaj veliko na-sprotstvo med Francijo in Nemčijo. Zgodovinsk dan v Angliji London, 1. marca. AA. Danes jc prvi dan. ko jc stopil protekeijoftizem v veljavo. Ta dan jo za Anglijo zgodovinskega pomena. Imenovan a v poštnem področju Belgrad, 1. marca. AA. Povišani so: za tehnika šeste skupine Štefan Breznik, tehnik sedme skupine dravske direkcije jiošte in br/.ojava v Ljubljani; za poštno-telegrafske uradnike šeste skupine Avgust Cerne, Maks Košir in Milutin Negode na pošti Ljubljana I; Ernest Kurnp na pošti Kranj, Ivan Gams hi Josip Saveli na pošti Celje, Franc Rehberger na pošti Maribor II, Franc Umčak na pošti Novo mesto, Franc Mlinaric na pošti Središče ob Dravi; za poštno-telegrafske uradnike sedme skupine Karel Šarabon, Fani Trošt in Bernard Urbančič na pošli Ljubljana 1; Josipina Kopač na pošti Ljubljana III, Marija Ažman 11:1 pošti Tržič, Leopoldina Fridl in Ana Kupec na jiošti Celje, Cvetko Kolbc na pošt i Liti ja. Josip Turk in Josipina Vidmar nn pošti Brežice, Franc Urbič na pošti Ljutomer, vsi uradniki osme skupine na istih poštah. lmenotan'a v prosvetnem resoru Belgrad, 1. marca. AA. Pomaknjeni so v višje skupine: v tretjo skupino 1. stopnje dr. Drago-lin Lončar, ravnatelj prve realne gimnazije v Ljubljani, dr. Matija Potočnik, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru, Anton Hočevar, ravnatelj tretje realne gimnazije v Ljubljani. Ivan Maselj, ravnatelj realne gimnazije v Novem mestu, dozdaj v tretji skupini druge stopnje. Važen dogodek Rim, 1. inarca. AA. Kakor poročajo, ho v kruh kem podpisana trgovinska pogodba med Francijo in Italijo. Zameti na Potiskem Lvov, 1. marca. AA. Zaradi snežnih zainetov jc bil promet deloma prekinjen. Vlaki prihajajo v Lvov 7, zamudami. Energični deželni glavarji Dunaj, 1. marca. A A. Listi poročajo, da bodo avstrijski deželni glavarji o priliki konference, ki ho 4. marca na Dunaju, izročili vladi iiltimativne zahteve. Te zahteve so sestavili na predkonferenci v Inomostu. Deželni glavarji zahtevajo razne upravne reforme v skladu z ustavo. Ako vlada tem zahtevam no ho ugodila, bodo us'avill delovanje svo jih uradov, v kolikor so jim poverjene naloge pre-j nesenega delokroga. Večni žid Praga, 1. marca. AA. Pravo Lidu. prinaša prošnjo, ki jo )e poslal Trockij v češčini češkoslovaškemu notranjemu ministrstvu. Trockij prosi naj mu se dovoli bivanje v Pištinah ali katerem 'drugem češkoslovaškem kopališču. Trockij obljublja, da so ne bo mešal v politiko in da se bo, ko prebije 3 mcsecc na Češkoslovaškem, takoj sne! vrnil v Turčijo. Prošnji jc priloženo zdravniško spričevalo, ki potrjuje, da je Trockemu potrebno zdravljenje \ 1 lštinah ali kakem drugem zdravilišču te vrste. Češkoslovaške objasti zahtevajo, da predloži I rockij turški potni list in dovoljenje, da se sme svobodno vrniti v Turčijo, drugače pa ni nikakih ovir, da ne bi smel Trockij prebivali na ozemlju češkoslovaške republike. Ciklon Nuinea, J. marca. AA. Na Novi Kaledoniji j( divjal ciklon, ki je napravil veliko stvarno škodo. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno, z malimi oblaki, še vedno hladno, Obsedno stanje po vsej Finski V°adh iu drugih in-torna-tiskih -ifdeivih ter »'a sme odrediti. i'a je pot 'vanje po deitcll dovoljeno samo s posebnim dovoljenjem. Lapovi-i. ki sr. sc zbrati > Macot-a- taca, so podali vlsdi ultima urn, v katerem spontiiijiijo vlado bivati, ali da i>as ijproineni v prekucnilo in pošlje nad nas svoje eotr, da nas pok.« i jejo, ali pa, da razume ogorčenje vsega domoljubnega iinskegii naroda in zatre marksizem.« Listi vseh strank najostreje obsojajo postopanje Lapovcev. Samo oficielni lapovski organ • Ajan Sana», kateremu so včeraj zvečer prepovedali izhajanje, izjavlja, da je Maents*elae samo p \i signal Za začetek državljanske vojne v Finski. Davi ob treh je bi'a poslana večja policijska čela v Ta-vastehus, kjer je bil glavni stan Lapovcev, da aretira Kosolo, Valeitinsii in še dva druga lapovska Skupščina mednarodne trgovshe zbornice Paiiz, 1. marcu AA. Dne 11. t. m, se sestane v Parizu 37. skupščina svela mednarodne trgovinske zbornice, ki se je udeleže zastopniki gospodarskih krogov vseh svetovnih držav. Na konferenci bodo razpravljali o reparacijah, vojnih dolgovih, ureditvi trgovine /. devizami in o kontin-gentiranju uvoza. inš»ehc8!tt dela Naloga inšpekcij deln je prevzeti delavsko za- j rpuo. Zato morajo inšpekcije dela pregledovati i podjetja, intervenirati za odpravo nedcetafikov. se zon'mat I zn nesreče v pcrljetta. za delavsko gibanje in štrajke ler ekonomski položaj delavca. Sedaj je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, odsek za inšpekciji dela. in •tarnili kotlov, izdalo poročilo o delu ir-uekeii dela ier parnih kotlov Za lela 162«, 192!) in 1980. iz poročila posnemamo glede osrednje inšpekcije dela sledeče važne po-latke: Leta 1928 je bilo pregledanih 4955 podjetij s 150000 delaVc", '-» 426.000 k. s. Naslednje leto Je bilo pregledani!i 4414 podjetij s 173 00» delavci in 435.000 k. s., leta 193» pa 7140 podvtij .s 1391«;» delavci in 378.( 0 k. s. V vseh podjetjih je bilo leta 1928 ugotovljenih 046» nedostatkov, leta 1929 5170 nedost itkov in 1930 «452 nedosiaikov. Nesreč je bilo v obratih leta 1828 8! 88. od teh 173 smrtnih, lela 1029 9955, cd teh 'i58 smrtnih in leta 1930 989!'. . d teh 148 smrtnih. Poročilo za lelo 1928 ugotavlja v splošnem, dn se industrijske in cbittic delavnice izbolišuiejo in da je bilo uslanovlienih zelo ntnogo podjetij. Za 1929 ugotavlja poročilo, da se pozna kriza. Nadalje ugolavlta žalostno do-ivo. še mnogo delavstva neprijavljenega HUare BefJoc: Nov položaj katolišiva v bil________ ■■■■■■■ v socialno zavarovanje v zet?ki. mornvskl lil vnr-darskl banovini. ZapcJlilev delavstva kaže, dn je bilo zelo mnogo niUidrii iucgi tlvla«4tni v podlelUh (pod 14 let), i Prav'iiko po pcroiilu aa 1938 ni bilo urejeno vaje- j ivško vprašanje. T i li u\«.dba nadurnega del« ni ! bila vedno prijavljena. Ur je da'o pove I pritožbam j na in-pokeijo Jela. TuJi za ,M29 javljajo vse in- ! spekc;;' dela. da -o \ podjetjih -.if.-.leni delavci j in vajenci pod 14 leti. Posebej v l]tib»rmskl in tnn- I riber.-kl oWa3tl je bilo Ugotoviieno mnogo T.'crab' Virenoev. PofcEMo za 1930 nadalje ugotavlja, da je tiile proti, 'koliil" zR.perlPvanjP mhid^l^nih delsv- i ■ov prnvtn' o, /aji' slevanje žci -k ponoči kri'«tall- | . ino v vsoti bnnov'n«h. V Ufkaierih banovinah red- I ini delovni čas ni bil vzdržan, pes- bno v primor- | *ki, i' rjiv.ilti baoovini in v Belgradu. Gospnditfski pololadelnvstra Zfl leto tf'2S navaja poročilo, dn so bile "enat svobodhe lukc v Gdanskem ukvaija s tihotapstvom. Drugi dokument navaja, da se na področju Gdanska ustvarjajo organizacije, katerih delovaje je naperjeno proti Poljski. List ugotavlja, da.se celo ob'as.i v Gdamku t.'deležu'ejo te akere, "ki bi utegnila izavati nove pemire in morda celo vojno. Iz tretjega dokumenia se da sklepati, da vodi Cdansk navzlic določilom vcrrajske mirovne pogodbe neposredna pogajanja z Nemčijo, pri čemer briskira poljsko ttunanje ministrstvo, ki ima po mirovnih določilih pravico in nalogo vodili Zunanjo politiko Gd.atiskii Pltsurfski obišče RomunV.o Varšava. 1. marca. AA. PolVki lfell poročajo, da bo v začetku marca odpotoval miirStil Pllstidski v Hoinunljo, da prevzame častno poveljstvo nad 10. romunskim pešpolkom, ki mu je poveljnik. Izprememba, ki se je polagoma izvršila v mnenju večine angleškega naroda nasproti nauku, morali in praksi katoliške cerkve v Angliji iu po vsem svelu, je eden najznamenitejših pojavov našega modernega časa. Ni mogoče prezreti dejstva, da so se nazori silno izpremenili. Opozicija sicer še vedno obstoja, u izgubil« je vso moč. Poprečnemu protestantu se je vedno upirala vsaka liturgija In ves sijaj službe božje, prav posebno pu nabožno slike. Sploh je bilo prolestanl-skenni Angležu katoliško pojmovanje nadnaravnega.. izraženo v konkretnih oblikah, nekaj abot-nega in nelogičnega. Ti ljudje niso verovali v nadnaravne dogodko stare in nove zaveze, a dočim so zavzemali nasproti sv. pismu stare zaveze nekako — dejal bi otroško — preprosto stališče in | .se niso zgledovali nad tamkaj opisanimi čudež-! nimi dogodki, so vse čudeže po apostolski dobi , zametali ln zasmehovali. Kazen toga'so bili v pro-I teslantskili krogih trdno preprlčuni, tla so vse de-1 žele, v katerih je bilo katolistvo vodilna sil«, stalno nazadovale in se bližale propadu. To mnenje je še okrepljevala okolnost, dn je v deželrh s protestantsko kulturo naraščalo blagostanje. število prebivalstva in vojaška lnoČ. Protestanti/ m je imel hegemonijo mul civiliziranim I svetom, posebno odkar le v Nemčiji prevladalu i PrUsija in jo postajal angleški vpliv lin svetu vedno I večji. In istočasno so bilo katoliško deželo neprestano pozorišče revolucij in homatij in med seboj so bile tako needine, da je i)!l njihov položni v svetu jako oslabljen. Zanimivo je, kako se to mišljenje še dnnps jasno odraža v delili Carljle-n, Kingslcv-a, Dfa- I k—a. Ilinvkiusa in Tfollopo-a. f'e pride Trollope tudi le posredno, zdalvč j I v dotiko s katoliško cerkvijo, se takoj jmknže. d«; j j sam nima nobenega pojmu o kaloličanstvu. marveč je enostavno sodil o lijem, dii jc ,abolno in človek« nevredno. Kaloličan je bil zanj človek, ki veruje vso mogoče ubolnosti. in to prisilno, ker je tnkoimenovancinu papežu dolžan slepo pokorščino. Trollope je pač najboljša priča za tako mišljenje med protestanti, ker je čUvstven in pošten pisatelj, ki je v točnih in ostrih poležali podal sliko družbe, v kateri je živel in katere tipični predstavnik je bil. Preobrat se ni izvršil skokoma, marveč skrajno počasi. Toda če primerjamo Anglijo iz 0». in 80. lela minulega stoletja z današnjo, poleni takoj opazimo veliko razliko. Polagoma smo sc navadili reči, d« se je mnogo izprimenilo v naš I prid in. d« je e.vpi gelski miselni svet izgubil sko- ' raj vso svojo moč in energijo. Vendar se pa zdi, ] dii je namesto leg« nastopilo nekaj drugega: močnejše, aktivnejše in trajnejše nasprotje. To moramo spoznati in se pravočasno postavili v bran, kajti lo nasprotje hitro raste in se vedno bolj krepi. Nov« zgodovinska dejstva je treba merili z novimi merili. Kakšno je novo razmerje nasproti cerkvi? To je v prvi vrsti opozicija proli nečemu, kogar moči smo spoznali in nam prav zalo volj« za nevarnost. Prav za prav protestanski Anglež katoliške cerkve diinos ue pozna bolje knltor preje. Tako | n. pr. tudi danes ne ve, kaj je katoliška filozofija, toda zato pa ve, do katoliška filozofija obstoja in ' da In filozofija obs, g,, ,,, , , I Oledc na to, da e mednarodna rcnaracrska vlad« m hotela dati p osle poti. ,A!leu lila,led po- j i,onfcrcnca odfiodeua do junija, dobe d,Rusije ki roca i/, Aboja. dn je 4000 Lapovcev, ki so bili včo- j fic bodo vršilo na tem znjedanju sveta mednarod-raj zbrani v mestecu Salo ha železniški progi Abo- ne trgovske zbornice, posebno vel'k pomen, icr.i llelsingfors, danes odkorakala proli ilelsingforsu. j večji, -ker «,e konference udeleži veliko število dr-Isti list trdi, du so danes s posebnim vlakom pro- i žav. Na kor.Icrehci sveta mednarodno trgovske peljali tri čete glasovitegn polka Bjornbo g iz Abo- ! fbor«icc so Ustanovi poseben odbor, ki bo imel noja v llelsingfors. Vojiištvo striiži v južni Finski vse - prou&li repe.kusije, k. jih utegnejo povzro-, • , , . , , . citi v poslovnem delovanju danes tuk i »,eto ra;--zclcziliske postaje, zelczmske mostove in važno jirjene omejitve trgovine i devizami. Ta odbor bo prehode. Mnogi pristasi iz Lapoja in drugih krajev predložil svoje p-o.očiio svetu MTZ, ki bo o njem so odpotovali v Waso. definitivno sklepal. Že zdaj se lahki reče, da se more taka omejitev trgovine z devizami sprejeti samo kot izjemen Ukrep, Ker je predsednik MTZ g. Frani ion Men-delsohn, znani nemški financier, obolel in ne bo mogel predsedovati sejam MTZ, bo predsedoval podpredsednik Zveze nemških industrij g. Abraham F:ohwein, ki bo v svojem predsedniškem govoru posvetil pozornost glavnim problemom mednarodnega gospodarstva in brez dvoma Dodal zanimive, pripombe, zlasti glede vojnih dolgov. Govor g. Abrahama Frohweina bo predmet obširne in podrobne diskusije. Za zdaj se ve. da bodo razeii mnogoštevilnih uglednih zastopnikov industrijskega in gospodarskega sveta prisostvovali zasedanju sveta MTZ tudi predsednik paropiovne družbe Hamburg-'\me-rika dr. Wilhelr,i Kuno, generalni ravnatelj družbe -Credit Lyonnais g. Robert Macon, ravnatelj znanega milanskega pod-etja Pire!li< g. Mberto Pirelli, angleški zastopnik sir Arthur BaHour, trgovinski svetnik japonskega poslan stva v Londonu g. Matsujama. zastopnik švedske generalne družbe za elektriko g. Ed^con in generalni ravnatelj znanega švedskega podjetja Svenska Kulager Fa-briken* g. Pritz. mi viteški način. Izčrpno so pisali o knloilški literaturi in katolistvo javno pobijali. Tem bolj čudno je bilo, da je služila kot učna knjlgu v šolah zgodovina katoliškega duhovniku Lingflrda prav do vlade kraljice Viktorije. Potem so vse katolistvo enostavno zamolčali ali zasmehovali. S tem naj ne bo rečeno, da nepristranska zgodovin« izžareva danes manj moči nego v prejšnjih letih. Nasprotno: njen vpliv jo trenutno zelo velik in šo vedno narašča. Toda iisk ne govori več 0 tem. Domnevani, da se bo opozicija še okrepila, Čeprav je njen značaj docela drugačen. Nisem še gotov, ali smo katoličani dovolj močni, da izkoristimo lo izpremenje-no ravnanje v svoj prid. Mi, ln sartto ml, čuvamo ln branimo sedaj katoliško tradicijo v nravnlh vprašanjih in krščanskem nazoru o življenju. Bo,j napovedujemo novomallhu-slanlzmu in napačnemu pojmovanju lastnine. Če bomo ohranili katoliškemu duhu boje-vitost, če se bomo držali discipline in enotnosti, če bomo rezvili naš tisk. da bo kos nasprotni-škemu. če bomo imeli može. ki bodo znali našo prcduosl izkoristiti, potem se bo enkrat še vse v dobro obrnilo. (Ponatis prepovedim.) Pariz, 1. marca. AA. Danes jc tli umrl znameniti astronom Bigourdan, čtar 81 let. V Porfagatu vlada „mieu Lizbona, 1. marca. AA. Včerajšnji dan, ko se je imela razglasiti generalna stavka v vsej državi, je v vseh portugalskih mestih minil popolnoma normalno. Pariz, 1. marca. AA, Parlament je sprejel pro« račun za mornarico in za vojno. Pariz, 1, marca, AA. Predsednik republike g. Doumer jc danes otvoril razsta\o indokilajske umetnosti. Finančna tlehaia v Belgrad. 1. nuirca. 1. V narodni skupščini so je nadaljevala generalna debata o finančnem p r« d log ti :'.n I«to 1982-3. V .začetku seje ob 1) je linančni mi-ni-tajr preiPožil narodni skupščini zakon o tprii-ineinbali iti dopolnitvah k zakonu o državnih tiiss-' slrašno, j rimih ii) je prešli narodno skupščino, dn :u»j gn smatra za nujnegn. Ta zakonski predlog bp tonjj prišel na vrsto v narodni skupščini takoj j>o zaključku debate o linančiiem zakonu. Iz predloženega zakonskega predloga posnemamo sledeče: Trošarina na vino $ 1 pravi, da garantirajo za trošarino na liltmo vsi lastniki z vswn svojim premoženjem, premičnim in nepremičnini. j 2 omenja prejšnji člen 4 zakona in določa nn vsa vina, ki Ko v prometu v državi ali ki so urote-I na iz innteniutva, trošarino 50 Din nn UMI litrov, oziroma 100 kg v ina. V prvi opombi pravi zakonski predlog, da se ! ona vin«, ki vsebujejo več ko 18 odstotkov alkohola. no smatrajo več kot vina, ampak kot špirit in sc ho ml njih pobirala tudi državna trošarina, ki jc določena za špirit. Državna trošarina na vino sc pobira ml konsumenta. ki jo vino kupil. Izvzemši prejšnje predpise, morajo trgovci z vinom in z drugimi alkoholnimi pijačami, akn se bavijp tudi s i proizvodnjo vitla v svojih lastnih vinogradih, pri-I javi l pridobljeno količino vina tlo 211. novembra I vsakem leta in plačati državno trošarino po izvršenem mPakaniii vina. Četrtu pripomba k temu paragrafu dovoljuje banovinam, da smejo od 1. aprila I9:i2 določiti na vino banovinsko trošarino v znesku največ 50 Din za vsakih 100 litrov, ki so bili kou-umirani v ozemlju banovine. Pravtaki, ima tudi vsaka občina od i. julija 1912 naprej določiti občinsko trošarino najvišjo do 100 Din za vsakih 100 litrov vina, kon-sumirauega v občinskem ozemlju. V peti pripombi se govori, da se na vinski mošt kakor tudi ua ostale naravne soke ud sadju ne sme pobirali ne banovinska, ne občinska (ruša ri na. V sedmi pripombi jiravi zakonski predlog, da oni kmetje, ki nimajo svojih lastnih - vinogradov, smejo za svojo domačo potrebo kupiti 50 litrov vina nn ieto. ne da bi plačali državne, banovinske ali občinske trošarine, in sicer pod pogojem, da to vino kupijo neposredno od lastnikov vinogradov samih. V deveti pripombi se pooblašča finančni minister. da sine v sporazumu s kmetijskim ministrom in trgovinskim ministrom predpisati posebna navodil« za pomoč domačemu vinogradništvu. Izda I k i, ki bodo s tem nastali, bodo šli na račun rednih dohodkov od državnih trošarin. Prodaja špirita se centralizira v Beigradu Osbile opombe s.'t> nanašajo nn fHi*t*rino nit špirit, ki se znirt.1. Obenem se prodaj« \piril« nanovo organizira. P/irizvajalri špirita morajo organizirali svojo prodajno centralo za .špirit v Belgradu. V slufajti. d« se v roku 30 dni pn objavljenjtt zakona prodajna centrala od strnili prodajalcev špirit« ne bo ustihtoviln. jo bo ustanovilo finančno ministrstvo samo. V v.»ikent slučaju pa bo finančni minister imel v upravi centrale za prednjo špirita svojega komisarja in dv« druga člana, katere bo on sam imenoval. Preko te centralo ne lin vršila prodaj« špirita v državi in se bo vršil tudi njegov izvoz v inozemstvo, ('ene za špirit ho določil lina io ni hiitllfctfr Po zadišunjli rent »lite Uprave |in>da.j-ne centralo v Belgradu. Klir sc liče izvozu šmrita V inozemstvo, se bodo prenesli «« centralo v llelgrad vsi kontingenti špiritu, ki se iniliii/ajo v prometu, tako dn se bo Špirit lahko izkoristil za izvozne namene. Sestava centrale in njen delokrog bosta predmet posebnih odredb finančnega hruislrelva in stroški, nasitili radi ustanovitve te centrale, se bodo krili iz dohodkov trošarin nn špirit v državi. Trošarina na žgan:e člen 72 zakonu o državni trošarini inm sledeče spremembe: >"« fcganje, ki se naliuja t prometu v državi ali sc uvaža iz inozemstva, se jiollir« trošarina S Din od liekfiditrske stopnje. Državno trošarino na žganje plača koiisument, ld žganje kupi. Banovine od L aprila tH.'12 lahko določijo banovinsko trošarino v znesku 2.50 Din za vsak« licktolitrsko stopnjo žganju, konstituirane!;« ua ozemljil liiinovln, občine p« bodo smele od dne 1. juli.ia 1932 določiti občinsko trošarin« dn 2 5?! Din /a vsako liokliditrsko stopnjo Uganja, ki ho kon-siimirana na njihovem ozemlju. Kupec žgunja, ki ui prijavil in ui plačal državne trbšarinc na kupljt..... i« pridobljeno /sanje, sc !io kaznoval zaradi tihotapstva. Debata Nato se je nadaljevala debata k finančnemu zakonu in kot prvi govornik je nastopil bivši glavni urednik ■ Vrethehii . poslanec /ivančevič. Debata jo biln /lininiiva v toliko, d« je notranji minister dr. Milan S r s k i č polemiziral s predidočimj izvajanji jioslanea dr. Augjelino-v-i fin, ki je v svojem govoru navedel nekatero kritične opombe. Minister dr. Siskič se je energično zavzel za obstoječo uredbo države v banovine s stalisču absolutnega narodnega in državnega edin«Iva. Grof Karotyt iznenada odgodil parlament Budimpešta, J. marca, ž. Danes so jo vršila seja mndjurskega jjarlatnenla. na kateri Jo na ve-j 1 i ko iziioiiadenje \seh narodnih poslancev začel I govoriti grof Kafolyi. Grof K «rolyi jo v svojem govoru orisal program vlade ter spore či' poslan-eimi, ela ji^ bil delj Fasn bolan In dn radi loga ni mogel sjiotočili SVojega stališč« o raznih politično-gospodarskih vprašanjih. Sklenil je, da, danes obvesti o vselil le hi narodne poslatice. V svojem govoru se je dotnknil finančnih pogajanj, katera je vlada vodila v Inozemstvu in v Uudimpošli z inozemskimi Upniki. IzInvH je, da pri obstoj čih pogojih Mridjafskte ne more zadovoljiti svojim jdačil-nim obVezmn.' Zaradi toga se jo mcra'a vlada /n-cet! pognjati za nova posojila, in upa. da bo p.išia 1 do končnega cilja Grof Karolyi je milo govoril o raznih notranjepolitičnih vprašanjih ht sporočil itarOilhlm poslancem. ela je vlada uvidela polrebo roforlfie volilnega zakona in da so s tem žo fes h o Lavi. čim bo iniel parlament čas, bo skušal rešiti to vprašanje, ven- ! (tac pa so Za enkrat važnejša gospodarska vpliišc- j njii, ki so v zvezi za vsakodnevninti potrebami ljudstva. Ko bodt> la vprašanja rešena, se bo takoj prešlo nn volilno reftitttlo. Nov volilni zakolt bo lo. dii l)o zadovoljil vsa mesta in pokrajine. Vlada je Jil-cjcl« Idejo Ustvaritve nitcioiiidli!« linije, velldiir na grof Karol,vi misli, da mora na čelu tega na clrtiiainoga edinstva hiti dniiašnja vlada, odno-fio mi sam, Na koncu govora jo Karoivi prečital na no,' rč.jc izncii.idenje in vznemirjenje vse opozi-j cljo dekret o otlgoditvl tmrliimcnltiriicga znsedimj/t i in« nedoločen (iis. Sockilisti so ogoič- no \ pili in klicali: To je puč proti parlniiioiitariznm! Vel opozicijski poslanci So odšli iz'klnlm lor nuto iiiz-pravljall o tem nepričakovanem jiitču proli parlamentu. Korale vlade jc tolmačiti kot poizkus, da se izloči parlament in ustniiovi kiunovlada madjarske mistokračije, ki so IkiCo izognili lUislodicatit -vii.it« koriiptne poli tli«1, katera jc. prltira!« deželo lin rob |iropi«.dit io finančnega piilftiiui. ()bi lana volilu« refttt-inn jo posek v oči ljudstvu in mia samo im-inen /,-tslgurali poiUOi« vladajoče klike grofa llo,-llileti«, ki rnbi grtifa Karoly.jit kul v rt jo lutko. Ko rok Vlade, ki s'e je liliskoitlti zasttml po me-siit, ja izzval veliko ogorčenje in nejevolje.