Od 1. nov. dali*
naročnina mesečno 80 din. za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 90 din. za Inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/IIL TeL 40-01 do 40-05
Izhaja vsnk dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. rsSj Ljubljana št. 10.650 za naročnino in štev. 10.349
ca inserale. Oprava: Kopitarjeva ulica 0 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.1 Maribor, Celi«, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesta TrbovlJ«.
italijansko top© poročilo it. 31®
Nekje v Italiji, 20. aprila. Štefani, s. Vojno poročilo št. 318 glavnega stuna italijanske vojske pravi:
Včeraj so divizije 9. in 11. armade skoraj povsod dosegle mojo albanskega kraljestva in povsod zlomile silovit odpor številnih zadnjih grških oddelkov in prekoračile mnogo razdrtin na cestah. Zajeli smo mnogo ujetnikov in zaplenili mnogo orožja iu vojnega materiala.
Mnogo letalskih lovskih oddelkov, skupine bombnikov in bojnih letal in skupine strmoglavcev — v celem 450 letal — so neprestano izvajale silovite napade proti umikajoči se grški vojski. Bombe so zadele zbirališča cest, taborišča, položaje topništva, mostove in ceste, ki so bile razrušene. Na stotine oklopnih sredstev, polnih čet in gradiva, je bilo uničenih. Letala so v nizkem,
skoraj tal se dotikajočem poletu napadla letališče Kastica (Janina). Na tleh jc bilo zažganih 5 letal. Pomorsko oporišče Preveza je bilo bombardirano. Oddelki nemškega letalskega zbora so bombardirali letališče Mikaba in pristanišče La Valetta na Malti. Bombe so zadcie pristaniške naprave, prav tako pa jc bil poškodovan parnik velike tonaže.
Naša podmornica je v vzhodnem Sredozemskem morju torpedirala sovražni ru-šilec.
V	severni Afriki delovanje topništva in patrol okoli Tobruka. Sovražna letala so bombardirala Benghnzi in Tripolis. Ni bilo žrtev, pa tudi ne pomembne škode.
V	vzhodni Afriki ni poročati ničesar posebnega.
Rojstvo Rima in praznik dela v Italiji
Velike nedeljske in ponedeljske slovesnosti v Rimu in po Italiji
Trst, 19. aprila. Fašisfovskn zveza objavlja: Po odredbah, ki jih je izdala Zveza 17. aprila 1941, se bo po vsej državi proslavilo »Rojstvo Rimu« in se ho te slavnosti udeležilo vse ljudstvo po vseh krajih, kjer prebivajo zavedni državljani.
Spored slovesnosti je' V nedeljo, 20. aprila, ob lil. so slovesno blagoslovili novo krilo v »Pa-la/.zo comunale«. Danes, v ponedeljek, 21. aprila zjutraj, se bodo zbrala k slovesnosti vsa društva, kakor: fnšistovski akademiki, mladinska zveza fašistov, gojenci srednjih šol, ki si bodo ogledali razne delavnice, tvornice in poljedel-
ske ter trgovske ustanove. V delavnicah, tvor-nicali in drugih ustanovah bodo uslužbenci 15 minut brez dela, ker bodo poslušali slavnostne govornike, ki jim bodo govorili o sedanjem položaju države in o novem delavskem redu v Evropi, ki pravkar stopa na svojo novo pot.
Praznik ustanovitve mesta Rima (Natale di Roma — Rojstvo Rima) je v Italiji največji državni praznik, ki ga vsako leto zelo slovesno obhajajo, kakor vidimo po gorenjem poročilu. Ob teh dneh po vsej Italiji vise zastave. Zaradi tega je tudi Ljubljana v zastuvah.
Berlin, 20. aprila. DNB. Današnje vojno poročilo sc glasi:
Za ponovni napad angleških letal na stanovanjske predele v Berlinu v noči na 18. april jc nemško letalstvo v pretekli noči izvedlo drugi povračilni napad na London. Tudi pri tem velikem napadu so z več slo letal zmetali skozi vso noč ogromne množine rušilnih in zažigalnih bomb na mesto. Daleč vidni velikanski požari, zlasti ob kolenu Temze in na Mihvall doke ter v mestnem predelu Greenvvich, so trdno izpričevali strašne učinke tega od Anglije znova izzvanega povračilnega napada.
V Tesalski ravnini silijo nemške čete z isto silo za zlomljenimi grškimi oddelki.
Zahodno od Pindusa se sovražnik umika pred italijanskimi četami in mestoma se pri njem pojavljajo razkrojevalni pojavi. Vzhodno od gorovja so je prodirajočim nemškim četam vdalo mnogo grških vojakov in strnjenih oddelkov.
Bojna in strmoglavska letala so podpirala boje armade pri zavzetju Larisse in Trikkallc. Letala so napadala umikajoče se čete in sovražne kolone z bombami iu s strojnicami iu na nekem
Poročilo agencije Štefani:
letališču so uničila deset lovskih letal vrste »Gloucester«. V zračnem boju je bilo uničeno šo eno angleško letalo vrste »Spitfire«.
V	severnem delu Jugoslavije so dosedaj našteli 1500 ujetih častnikov in 244.0110 mož.
V	severni Afriki so bili sovražni napadi na Sollum kljub podpori z morja iu iz zraka brez uspeha.
V	Tobruku so nemška bojna letala obsipala v noči na 1!). april in včeraj pristaniške naprave in druge vojaške cilje z bombami največje vrste. Zadetki v celo so povzročili veliko požare in močne. eksplozije. Pri napadu nemških bojnih letal na pristanišče La Valetta na Malti je bila pri-zadejana velika škoda na mestni ladjedelnici iu skladišču. Skladišče petroleja je zgorelo.
Letala oboroženega izvidništva so uničila včeraj ob škotski vzhodni obali dve sovražni trgovski ladji s skupno 6000 tonami.
Pri napadu lovskih letal proti angleški južni obali je sovražnik izgubil v letalskem boju eno lovsko letalo vrste »Spitiire«. Sovražna letala niso niti podnevi, niti ponoči priletela nad nemško državno ozemlje.
Nekje v Dalmaciji. 20. aprila, (s) Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča iz Dalniaci je:
Zasedba Dubrovnika in Moslarja je bila veličasten epilog pohoda italijanskih čet ob dalmatinski obali, pohoda, ki je v veliki meri vplival na kapitulacijo Jugoslavije. Samo v petih dneh so naše čete prehodile okoli 700 km sovražnega ozemlja. To je resničen rekord, če upoštevamo silno in krčevito upiranje sovražnikovo, pogoste prekinitve in slabe ceste. Kratke etape in trenutne ustavitve niso mogle zavreti ..silovitega zanosa našega napredovanja, ki je končno prineslo italijansko zastavo na obale Dalmacije. Naša ofenziva je iznenadila sovražnika, ki se je moral zaradi prodiranja italijanskih čet oil več strani omejiti le na defen-zivo. Ko pa je sovražnik spoznal našo takliko, se je skušal upreti, toda naše ofenzivno napredovanje ga je hitro ustavilo. Italijansko napredovanje v Jugoslaviji lahko v kratkem povzamemo takole:
Dne 12. aprila so italijanske čete prekoračile mejo in napredovale v dveh kolonah. Prvs\ je šla ob obali, druga pa v notranjosti skozi
Delnice in Ogulin. Obe koloni sla se nato združili v Otočcu ter skupno prodirali proti Kninu. Istočasno so italijanske čete, obkoljene v za-drski garniziji, prekoračile mejo ter zasedle Benkovac in šle proti Kninu ter odbijale mešano srbsko redno in četniško vojsko. V Kninu so porušile srbske čete most ler nas skušale ustaviti, oziroma zadržati, toda naše čete so si kmalu zopet uredile prehod. Čete, ki so prišle iz Julijskih Alp, so zavzele severozahodne kraje. Naše napredovanje je šlo hitro naprej proti Moslarju in Trebinju. Drugi oddelki so zasedli Metkovič ter šli proti Dubrovniku in ga zasedli. Popoldne 17. aprila so se združili naši oddelki v Dubrovniku s četami, ki so prišle iz Albanije, zasedle Cetinje ter se pojavile na Jadranski obali. Ilitro italijansko napredovanje ter nepričakovani in nenadni zmagovalni pohodi zavezniške nemške vojske so povzročili hiter razpad jugoslovanske armade, sestavljene iz treh različnih narodov. Proti krčevitemu upiranju srbskih vojakov, zapeljanih od proti-italijanske propagande, je zavzetje Dalmacije dokaz drznosti ter telesne in moralne žilu-vosti italijanskih vojakov.
nadaljuje meri nemškimi in grško-angleškimi oddelki. Prvi del bitke za Olimp jo končan s polno zmago Nemcev, ki so dospeli do Larisse, najvažnejšega središča Tesalije. Položaj je vedno težji za Grke in alenski radio sam omenja, da težave naraščajo ter poziva grško ljudstvo k miru. S prav takšnim mirom, z mirom močnim ter z neomajnim zaupanjem, zaključuje »Messagero«, pričakuje italijanski narod razvoj dogodkov ter zmagoviti zaključek vojne onstran Jadrana.
taci 200 km pred Atenami
Berlin, 20. aprila. Radio Roma: Poleni, ko so nemške čete zasedle izredno važno prometno križišče Larisso, so sedaj samo še 200 km oddaljene od Aten.
Važni posveti v Berlinu
Berlin, 19. aprila. V dobro poučenih krogih nemške politike potrjujejo vest, da zares vsak čas pričakujejo nemškega poslanika v Ankari, von Papena, da pride v Berlin. V Berlinu ga bo sprejel zunanji minister v. Ribben-trop, da se posvetujeta n jako važnih stvareh. Pravijo, da je prav zalo prišel že v Berlin tudi nemški poslanik v Moskvi, v. Schulenburg, ki se jc že posvetoval z Ribbentropom.
Izgubs angleškega brodovja
Berlin, 20. aprila. Radio Roma. s. V tednu od 11. do 18. aprila so nemški bombniki potopili 132.000 Ion ladjevja okoli angleškega otočja in na Sredozemskem morju, 280.00U ton ladjevja pa je bilo poškodovanega.
Bolgari zasedalo
Sofija, 20. aprila. Radio Roma. s. Oddelki bolgarskih čet so včeraj zasedli nekatere bolgarske pokrajine, ki so jih osvobodili Nemci, da bi tam zagotovili red in mir.
Rim, 20. aprila. Štefani. General Papagos je moral v svojo škodo ugotoviti, da je zagrešil veliko napako, ker ni poslal v boj grške armade v času, ko so prispeli Italijani do Ohrida in ko^ je zlom srbske armade v Macedoniji začel ogpžati njegovo desno krilo, kjer so dobile italijanske čete možnost, da ga napadejo z boka, podčrtuje ;,Mes-sagero«, ko razlaga včerajšnje poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva. List poudarja, da je bil Papagos prav tako v veliki zamudi pri presoji italijanske ofenzive, ki se je razvijala točno po določenem načrtu in je povzročila krizo grške armade. Vzhodna sovražna črta je zlomljena od srede proti severu obrambe Klisure, kjer je sovražnik mislil zapreti pot proti jugu, pa so bili Grki odgnani iz postojank, na katerih so se držali tako dolgo, sedaj pa so bili pognani v beg.
Deveta italijanska armada se sedaj bori proti grškim oddelkom, ki se umikajo po dolini Vojuše, čete 11. armade so prekoračile 1'remetijo ter od-
ločno nadaljujejo svoj pohod proti jugu, ter so že premagale branilce Golice ter se obrnilo proti Janini. Zasedba Kurvalesca ob obali, kjer so Grki pozimi zgradili velike obrambne naprave, je odprla italijanskim armadam pot v Argirokastro, Port Palermo in Port Edda in italijanske čete so dosegle grško mejo. Napredovanje se povsod nadaljuje, grške čete pa se povsod v neredu in pod ognjem italijanskega letalstva v neredu umikajo. Prav tako so tudi boji na zahodnem balkanskem bojišču iz dneva v dan važni, kakor to kaže sovražni, zlasti angleški tisk, ki tam pričakuje glavne odločitve.
Ko »Messagero« poudarja, da so italijanske oklepne enote prevozile okoli 300 km goratega črnogorskega ozemlja v 24 urah ter obkolile sto tisoč srbskih ujetnikov, omenja zasedbo Dubrovnika in združitev teli oklopnih sil z oklopnimi silami 9. armade, ki je zasedla vso Dalmacijo. Na vzhodnem delu grškega bojišča se bitka z vso silo
Tržaški »Piccolo. poroča v številki z dne 19. aprila 1941 o Sušaku in Boki Kotorski. Med drugim govori v svojem tozadevnem članku izčrpno o industriji na Sušaku.
»Poglavitni proizvodi, ki so se izvažali iz sušaškega pristanišča, so bili: les (v letu 1939 kitr 230 tisoč ton), poljedelski proizvodi (45 lisoč ton v letu 1939 in 104 tisoč ton 1. 1938) in rudnine (75000 Ion v Ielu 1939). V luko pa so prihajale iz inozemstva predvsem rudnine, in sicer 115 lisoč ton in kolonijsko blago 30 tisoč ton, dalje železo in železni izdelki s 23 1 lisoč tonami in še vino, cement, sadje in različno drugo trgovsko blago.
Sušak. ki ieži na važnem mestu ob morju, ima tudi živahno industrijo, ki se je v poslednjih lelih jako dvignila. Na Sušaku je zdaj do 50 industrijskih podjetij, kjer je zaposlenih okrog 2000 uslužbencev in kjer proizvajajo raznega blaga, ki je približno vredno okrog 60 milijonov lir. Precej je manjših in večjih žag.
Na Sušaku je sedež plovne družbe »Jadranska plovidba« in drugih pomorskih družb (Ungaro-Croata, Oceania, Prekomorska, Atlantska itd.). S Sušaka vodi več pomorskih potniških in trgovskih prog, tako v Kraljevico, Ba-kar itd.
Poleg Sušaka ie bila važna jugoslovanska luka Split. Tu je bil sedež »Jugoslovanskega Llovda«. Leta 1936 je bilo v splitki luki za 790 tisoč ton blagovnega prometa, v letu 1937 za 664 tisoč ton in leta 1938 za 687 lisoč ton. Split je bilo središče za cementno industrijo v Jugoslaviji. Tu je še kakih 40 industrijskih postojank s 5500 delavci; proizvodnja znaša v denarju do 90 milijonov lir.
Tudi Dubrovnik je mimo turističnega pomena važno mesto za pomorski promet. Pomorska družba »Ragusea. je imela prometa za 40 tisoč ton blaga, druge za 10 tisoč ton in leta 1938 je znašal blagovni pomorski promet skupno okrog 500 lisoč ton. Važna pristanišča so tud1. Šibenik (250 tisoč ton blaga), Metko-
iflerjev rojstni dan
Iiim. 20, aprila. Radio Roma. s. Nj. Vel. krat i in cesar ie poslal Hitlerju brzojavno čestitko, v kateri mil izraža prisrčne čestitke in iskrene želje ob njegovem rojstnem dnevu.
liim, 20. aprila. Radio Roma. s. Duce je brzojavil Hitlerju in v svoji česlilki poudaril med drugim, da se njegov rojstni dan slavi v ozračju in gotovosti zmage, ki je ne bodo dosegli samo naši hrabri vojaki, ampak tudi sila naših idej, ki predstavljajo bodočnost proti prcteklosli.
liim. 20. aprila. Štefani, s. Italijanski dnevniki z velikimi črkami objavljajo brzojavne če-slitke, ki sta jih poslala kralj in cesar ter Duce Ililleriii za njegov rojstni dan. Listi objavljajo tudi dolge članke ob tem dogodku.
»Popolo di Roma« podčrtava med drugim istovetnost med sedanjo Nemčijo in njenim voditeljem in poudarja veličastne uspehe tretjega rajha na vseli poljih. Dnevnik zaključuje: Zgodovina preporoda nemškega naroda ie podobna zgodovini našega preporoda. Vzporednost med obema revolucijama je skupna potreba za Italijo in Nemčijo, da uresničita višjo pravico zase in za svet, in to stremljenje vodi oba naroda v te i vojni proti skupnemu sovražniku. Zmaga se že napoveduje na obzorju. Oba naroda bo-sta vedela skupno doseči to zmago pod vodstvom obeli svojih velikih voditeljev.
2000 kg težke bombe na London
Lisbona, 20. aprila. Radio Roma. s. Londonski dopisniki švedskih listov poročajo, da so angleški vojaški strokovnjaki izračunali, da so nekatero bombe, ki so jih pri zadnjem bombardiranju metali na London, tehtale po 2000 kg. Sploh ni nobenega sredstva, ki bi moglo prenesti udarec ali pa pritisk take bombe.
Slišaku m HaErnaciJi
Pogled na Rim in trg sv. Petra
vil (130 tisoč ton), Omiš (90 tisoč ton) in še druga manjša.
Dalmacija izvaža predvsem bavksit. in sicer večidel v Nemčijo (400 lisoč ton na leto).
Glede na potniški promet je zlasti Sušak na prvem mestu. Semkaj je prihajalo do 14.000 turistov na lelo. Tako so tudi drugi obmorski kraji v Dalmaciji leto za letom dobro obiskani, saj so ti kraji po vsem svetu znani po svojih prirodnih lepotah. Turistični promet je donašal na leto okrog 40 milijonov dinarjev dohodkov.«
Kako je v Belgradu
Tržaški »Piccolo« piše med drugim: »Po vesteh, ki prihajajo iz Belgrada, je razvidno, da je ondi mnogo zajetih srbskih vojakov, kar je bilo hrvaških, pa so jib nemške oblasti poslale v njih domovino « — »Zaradi nedavnega bombardiranja nemških letal je mesto zares precej trpelo, vendar so bile prejšnje tozadevne vesti pretirane. Po prihodu nemških čet v Belgrad se je že obnovilo normalno življenje v mestu, vendar vodovod še ni popravljen in dobiva ljudstvo vodo iz vodnjakov. — Nemški stotnik Klingenberg, ki je s svojimi šestimi pribočniki prevzel oblast v Belgradu, je dal v mestu razobesiti Hitlerjevo zastavo. V Belgradu je 700 vojakov srbske posadke, ki je položila orožje.«
Belgrad, 20. aprila. Radio Roma. s. Preden so nemške čete prišle v Belgrad, so razne skupine ropale po mestu. Sedaj pa je zaradi tega nastalo nujno vprašanje oskrbo mesta z najpotrebnejšim. Toda onstran Save se življenje razvija popolnoma normalno.
Dr. Maček je v Zagrebu
Ficrlin, 19. aprila. Zvedelo se je, da biva dr. Maček, podpredsednik bivše jugoslovanske vlade, v Zagrebu. Ravnatelj lista »Vreme., g. Gretiorič. ki ie bil nekaj dni v nekem koncentracijskem taborišču, pa se jc zdrav vrnil v Belgrad.
General Simovič v Atenah
Carigrad, 19. aprila. Poročila iz Aten pravijo, da je pribežal v Atene bivši iugoslov. ministrski predsednik, general Simovič.
nanps v Kino Kodeijevo - tel 41-64
ponedeljek in torek predvajamo 2 odlična filma
Vdova
Enima Gramalicn / Isa Pola / Ruggero Ruggeri
Pokažite jim pot
Predstave: Bonita Granville // Dolores Costello ob nedeljah ob K;3, K;6 I ob delavnikih ob 5
novice
Koledar
Ponedeljek, 21. aprila: Amzeln, škof in cerkveni mučenik; Simeon, škof; Silvi j, mučenec; Anastazij, škof.
Torek, 22. aprila: Soter, papež in mučenec; Gaj, papež in mučenec; Tarbula, devica in muč.
—	Na škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano se po velikonočnih počitnicah prične dne 23. aprila zopet redni pouk. Učcnci naj pridejo v zavod v torek, 22. aprila.
—	Na orglarski šoli Cecilijanskega društva y Ljubljani so bo pouk zopet pričel dne 1. maja.
—	Ljubljanski radio. Včeraj, v nedeljo, je postaja E. I. A. R. Radio Ljubljana med drugim sporedom oddajala v jutranjem času orgelski koncert, dopoldne pa peto slovesno mašo, in sicer Pe-Tosijevo »Missa solemnis« iz bazilike presv. Marijinega Oznanjenja v Firrnei. Po končanem prenosu cerkvene glasbe je bral in tolmačil evangelij v italijanskem jeziku p. Lazzeri, vojni kurat 2. pešpol-ka »Re«, nato pa je imel verski govor gvardijan in župnik p. Krizostom Sekovanič. V popoldanskih urah je g. inž. Ciril Jeglič govoril v okviru kmetijske ure »0 solatnicah«, prav tako v slovenskem jeziku. V kratkem se bo začel radijski tečaj italijanskega jezika. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene.
—	Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Za varovanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani. To opozorilo je smatrati kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
—	Pogreb g. Andreja Perca v Postojni. V soboto zjutraj so v Postojni pokopali ravnatelja postojnske jame g. Andreja Perca. Gosp. Perco je bil na področju svoje stroke odlična osebnost, ki se je na vso moč trudil za olepšavanje te svetovno znamenite jame in vprav njegova zasluga je, da je imela postojnska jama od leta do leta več občudovalcev in obiskovalcev. Na zadnji poti so g. ravnatelja Perca spremile najodličnejše osebnosti italijanskih oblasti, kakor mnogoštevilno občinstvo in razna društva.
—	Trst dobi novo radijsko postajo. V Trstu bodo, kakor poroča »Piccolot, skoraj končana dela za drugo radijsko postajo »Radio Trieste lic. Postaja s svojo vitko, elegantno anteno, ki je visoka 50 metrov, stoji na griču San Vito, kjer je pač najboljše mesto za oddajanje na vse strani sveta.
—	Združenje trgovcev za okraj Ljubljana okolica poziva članstvo, naj dvigne nakaznice za sladkor za mesec april pri oblastvu.
—	Sladke mezge si je zaželel. V takem času smo, ko imamo vedno manj »sladkosti«. Te čase je bržkone občutil tudi neki G. S. v Trstu, ki jc pre-žal prpd trgovino in si hotel olajšati želodčne težave. Trgovec je imel opraviti zunaj s svojim avtom, pa je G. S. mpni nič tebi nič skočil v trgovino in pograbil posodo, kjer je bilo 5 kg presladke mezge Toda videl ga je neki gospod, ki mu bržkone ni privoščil takih nepoštenih »sladkosti«, pa je skočil za tatičem, ki je hitro božal po ulici. Prihiteli so še drugi, ujeli sladkosnedneža, ki so se mu v zaporu že vse sladkosti spremenile v grenkosti.
—	Z vrelo vodo se je opekel in umrl. Triletni Peterček G. iz Capodistrie (Koper) se je motal po kuhinji in se po svoje zabaval. Pri tem seveda niti malo ni pomislil nak ako nevarnost. Ta nevarnost pa je v obliki lonca vrele vode čakala na fantka na robu štedilnika. Bog ve kako in kdaj je otrok z ročico zamahnil po zraku, a pri tem lonec prevrnil po sebi in se strahovito opekel. Jok in vrišč je priklical domače, ki so Peterčka brž odnesli na ladjo, ki ga je odpeljala v Trst v bolnišnico. Toda vsa pomoč je bila zaman. Ze naslednji dan popoldne je bil Peterček mrtev.
Ljubljana
Ljubljana v zastavah
Kakor poročamo na drugem mestu, Italija v nedeljo in ponedeljek obhaja praznik ustanovitve rimskega mesta, kar ie v Italiji največji državni praznik, ki ga slovesno praznujejo. Tudi v Ljubljani so v nedeljo z vseh javnih poslopij in tudi z zasebnih hiš zapla-polale italijanske zastave: zeleno-bele-rdeče tri-barvnice s savojskim grbom na sredi na belem polju.
Ker pa ie v nedeljo nemški narod praznoval Hitlerjev rojstni dan, so člani nemške narodne skupnosti v Ljubljani iz svojih hiš, stanovanj in organizacij izobesili tudi hitler-jevske zastave s kljukastim križem. Te zastave so rdeče, v sredini je okroglo belo polje, v sredi tega polja pa črni kljukasti križ. Nekatere ljubljanske trgovske hiše so izobesile po dve hitlerjevski zastavi, razni trgovci nemškega mišljenja pa so svoje izložbe okrasili z znamenji svojega prepričanja. Zlasti lepo in okusno je s kljukastimi križi okrasil svojo izložbo znani zlatar in draguljar g. Eberle. Ponekod je visela le zastava s kljukastim križem, po večini pa so te zastave visele skupaj z italijansko trikoloro.
V kavarni »Nebotičnik« dnevno koncerti od 17 do 19
1 Lepa nedelja v Ljubljani. Lepo nedeljsko jutro je zvabilo skoraj vse Ljubljančane na ulice. Vsi, ki so odhajali od maš, so šli pogledat lepo z zastavami okrašeno mesto in morda po dolgem času zopet enkrat krenili proti lepemu Tivoliju, v katerem se budi pomlad. Široka Aleksandrova cesta je bila v opoldanskih urah nabito polna. — Široka pešpot, ki vodi skozi Tivoli proti gradu, pa je bila vsa prekrita z množico. Vsi so si privoščili krajše sprehode že zaradi tega, ker jo ogromna večina Ljubljančanov lepi nedeljski dan prebila v območju mesta Ljubljane.
1 III. mešana meščanska šola v Ljubljani — Moste. Redni pouk se prične v sredo, 23. aprila, ob 8. uri. Učenci morajo prinesti s seboj prejeta spri-
čpvala. Učiteljski zbor te šole ima sejo v torek,
22. t. m., ob io. — Ravnateljstvo.
I E. I. A. R. Radio Ljubljana so je te dni že lepo uveljavil in izpopolnil svoj program. Vodstvo radijske postaje v Ljubljani je prevzel kr. radijski inšpektor ministrstva za ljudsko prosveto gosp. dr. I.eo Casolini. Radijska postaja je žo vključena v mrežo italijanskih radijskih postaj in zato tudi že prenaša koncerte in poročila E. I. A. H. - a.
1 Bivši tržaški župan g. Pitacco si je danes ogledoval Ljubljano. Najbolj mu je ugajal Tivoli, ki ga je ves vzhičen občudoval. Gospod Pitacco je star 70 let in je za svoja leta še zelo čil ter mu nihče ne Iii prisodil njegovih let.
1 Nušičeva »Protekcija« je zabavna igra, v kateri je orisal dramatik lov za protekcijo pri ministru. Na oder je postavil najrazličnejše ljudi, ki si prizadevajo dobiti protekcijo v ta ali oni namen. Pokazal pa je tudi nn vesel način, s kakšnimi težavami se morajo boriti tisti, ki so brez nje in nočejo zatajiti njej na ljubo svojih nazorov.
1 V Ljubljani umrli od II. do 17. aprila 1941: Koman Marija roj. Preveč, 68 let, zasclinica, Rav-nikarjeva ul. 11; Vanino Marjeta roj. Benčina, 81 let, branjevka. Grajska planota 1; Bajec Katarina roj Stražar, 83 let, vdova poduradnika. Vidovdanska c. 9; Jerin Valentin. 87 let, čevljar, Japljova ul. 2; Zvoljenk Franc, 49 let, hišnik, Tavčarjeva ul. 2; Cimerman Ivana roj. Kane, 45 let, vdova profesorja. Jeranova ul. tia; Potrato Jožef, 55 lot, dnevničar-zvaničnik invalid, sodišča, Tyrševa c. 179; Jescnovec Albina, sestra Damijana, 30 let, usmilj. sestra sv. Vinc. Pav., Slomškova ul. 20; Kopač Tomaž, 64 let, rradnik drž. žel. v p.. Aleševčeva ul. 6.
1 Žrtev dveh prcvejnnih kvartopirrev je postal mesarski prekupčevalec z Borovnice. Predvčerajšnjim je nagel v neki kavarni dva brezposelna ti-ča, ki sta ga povabila na prosluli »ajne«. Človeku kar noče v glavo, da itna v današnjih časih šo kdo toliko denarja preveč, da je pripravljen zgubiti ga na kartah. Kvartopirca sta možakarja povabila v neko zakotno gostilno. Tam so zaigrali. Prekupčevalec je nenadoma zapazil, da kvartopirca pri kartah goljufata in je hotel vzeti svoj denar z mize. Tedaj sta planila kvartopirca jk> njem. Pobrala sta denar z mize, iz žepa pa sta mu z žopoin vred strgala denarnico, v kateri je imel 750 din. Na 6rečo je oba brezposelna kvartopirca še ob pravem času ujel na begu stražnik in ju odvedel v zapore.
1 Kupčijo s hišami in zemljišči. Zemljiška knjiga je v zadnjih dneh zaznamovala do 20 prenosov lastninske pravice na kupce, ki so pokupili razne hiše, vile in zemljišča v zadnjih dneh. Za te kupne pogodbe ni bilo potrebno odobrenje od belgrajskega vojnega ministrstva, kakor je bilo to določeno doslej. V zadnjem času je bilo v mestu in okolici prodanih več hiš, vil in posestev v skupni vrednosti 2,500.000 din. Treba je omeniti, da je obnovitev predlogov za prepis združena brez prenosnih taks in da morajo prodajalci dati svoje podpise na novih kupnih pogodbah poveriti v pisarni okrajnega sodišča proti plačilu edino-le poveriine pristojbine. Včeraj je zato pisarna napravila na prepisanih kupnih pogodbah, katerih prvolni izvirniki so bili odposlani v Belgrad, prav mnogo poveritev podpisov.
1 Najdena kolesa. Policijska uprava je prejela poročila o devetih, poprej ukradenih kolesih, ki so bila pozneje najdena na raznih cestah in drugod. Na podlagi 6eznamov o evidenčnih številkah se je kriminalnemu oddelku posrečilo ugotoviti imena pravih lastnikov koles. Na dvorišču hiše št. 8 na Zrinjskega cesti je šofer France Jamnikar naše moško kolo znamke »\Vaffenrad« z evid. št. 2-207.350—16. Po seznamu so dognali, da je lastnik tega kolesa Kamnikar Stanko, stanujoč v Srednji vasi št. 6, občina Rudnik. Na Mišičevi cesti je bilo najdeno kolo »Kuinann-Bielefold« z ev. številko 2-96.i54—16. Lastnik je Ivan Mrhar, stanujoč Stanežiče št. 21. Pri drugih sedmih kolesih policija ni mogla dognati lastnika, ker so. bile evidenčne tablice odtrgane, a tovarniške številke deloma izbrisane. Na Igu je bilo najdeno kolo znamke »Adler* z evid. številko 2-187.204—1. Kdo je lastnik? V Predjamski ulici je bilo najdeno kolo brez evid. tablice n s tov. številko 38.357. — Neki neznani podnarednik jo podaril nekemu dijaku kolo »Pretiosac brez evid. številke, tov. številka 1,151.235. Kolo je bilo najbrž ukradeno kje na Gorenjskem. — Na igrišču »Korotan« na Rakovniku je bilo najdeno kolo znamke »Puch -Luxus« z evid. štev. 2-188.073—1.
1 Tatvina pisalnih strojev. Iz železniškega vagona so na ljubljanski postaji pred nekaj dnevi ukradli neznani tatovi iz zabojev 6 pisalnih strojev v skupni vrednosti 40.000 din.
1 Tatvina denarja. Iz stanovanja na Miklo-vi cesti je neznan tat c žiču 60,000 din v tisočakih.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmel, Dunajska cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7.
E.I.A.R. Radio L ubl ana
Tiskovni urad.
Spored za ponedeljek, 21. aprila 1941: Jutranja oddaja: 7.30 Poročila v slovenščini. 7. 45 Lahka glasba (plošče). 8 Napoved časa, lahka glasba. 8.15 Poročila v italijanščini (iz Rima).
Opoldanska oddaja: 12.30 Poročila v slovenščini. 13 Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Kima). 13.15 Koncert (prenos iz Rima). 14 Poročila v italijanščini (iz Rima). 14.10 Poročila v slovenščini. 14.20 Plošče in sporočila do 14.30 Popoldanska oddaja: 16.45 Poročila v slovenščini. 17 Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Rima). 17.15 Prenos koncerta iz Kima do 18.
Večerna oddaja: 19.30 Poročila v slovenščini, nato plošče. 20 Napoved časa in poročila v italijanščini (prenos iz Rima). 20.15 Pisan reproduci-ran koncert. 20.30 Večerni koncert do 21.30.
Gledališče
Drama: Začetek ob 17. uri: Ponpdeljek, 21. aprila: Zaprto. — Torek, 22. aprila: »Protekcija«. Red B. — Sreda, 23. aprila: »Trideset sekund ljubezni«. Red Premierski. — Četrtek, 24. aprila: »Zaprta vralac. Red Četrtek.
Opera: Začetek ob 17. uri: Ponedeljek, 21. aprila: Zaprlo. — Torek, 22. aprila: »Ples v ma-skah«. Red Torek. — Sreda, 23. aprila: »Tri stare škatle«. Red Sreda. — Četrtek, 24. aprila: »Faust«. Red A.
Obvestilo ahonentom Narodnega gledališča v Ljubljani. P. t. abonente vljudno prosimo, naj po-Irpe in ne odpovedujejo svojih abonmajev. Uprava bo vse ukrenila, kar je v njeni moči, da se bodo predstave vršile redno in ob normalnem času. Kdor bi za enkrat ne utegnil izkoristiti svoje abonentske izkaznice, naj jo po možnosti prepusti svojim sorodnikom ali znancem. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani
V torek bodo peli za red Torek opero »Ples v maskah«. Tipično italijanska, z vsemi vrlinami Verdijeve ustvarjalne sile zgrajena opera »Ples v maskah« je delo, v katerem se odlikujejo glavni solisti: Laboševa, Franci, Dolničar in Španova. Pestro dejanje, ki je podlaga za sočno instrumenti rano in pevsko učinkovito izpeljano glasbo, je za vse ljubitelje opere velika privlačnost.
Tržne cene v L!ub!fani
Živilski trg se naglo normalizira. Od četrtka naprej prodaja mestna občina tudi mast, ins icer na krušne karte, po 34 din kilogram. Mast prodajajo v prvem paviljonu še ne dograjene nove tržnice ob Ljubljanici.
Cene mesu so maksimirane. Govedina po kakovosti od 13 do 18 din, teletina pa od 16 do 20 din kilogram; svinjina od 18 do 20 din po kakovosti. Koštrunovo meso je po 14 in 16, jagnjetina po 16 do 20, kozličovina po 20, konjsko meso pa po 8 do 10 din kilogram. Najcenejše klobase so po 16, najdražje po 00 din kg; žive kokoši so po 30 do 50 din po velikosti, zaklane po 22 do 30, race po 30 do 40, zaklane po 26 din kg; zajci so po 15 do 25, kapuni pa po 36 do 40 din. Divjačine in sladkovodnih ter morskih rib ni.
Li'er mleka velja 2.50 do 3 din, surovo maslo kilogram 48 do 50, čajno maslo 50 do 56, kuhano maslo 49 do 52 din. Bohinjski sir 40 do 44, sirček 8 do 10, polemendolski 44, trapistovski boljši 38 do 40, slabši 34 do 36 din kg. Cene jajcem so za spoznaje poskočile in so zdaj po 1 in 1.25 din. Ljudski kruh velja 5 din kg,7-dekagramske zemlje pa dinar.
Sadja je zdaj malo. Jabolka so po 8 do 14 din kg, suhe slive po 14 do 24, suho hruške po 12 do 20, fige po 12 do 24, pomaranče po velikosti od 1 do 3 din in limone po 75 par do 1 din. Mandeljni so po 46 do 64 din kg, orehi po 14 do 16, oluščeni po 48 do 52 din, rožiči od 4 do 6 din kg.
Pražena kavna mešanica je po 168 din kg, kristalni beli sladkor po 18.50, sladkor v kockah po 20.50, kavna primes po 21 do 26 din, bučno olje po 27, jedilno po 24.50, vinski kis po 4 do 5, navadni 2.50 do 3 din liter. Morska sol je po 2.50, fina sol pa jx> 6 din kg; petrolej po 5 din liter, testenine prve vrste po 16 do 20 din, druge vrste po 10 do 14 din kg. Pekmez je po 12 do 16, rozine po 30 do 36 din kg.
Moka št. 0 velja 9.50 din kg, št. 4 pa 5.50; kaša 8 do 10, ješprenj 7.50 do 9.25, ješprenjček 9 do 13, otrobi 3 do 3.50, koruzna moka 4.75 do 5, koruzni zdrob 5 do 6.50, pšenični zdrob 9 do 10, ajdova moka prve vrste 11 do 13, druge vrste 9 do 10, ržena moka 6 do 7.25 din kg.
Pol stota premoga stane 28 din, tona premoga 440 do 460, trda drva kub. meter 160 do 180, trda drva žagana 170 do 190, mehka drva 90, oglje li-kalit pa 1.50 do 3.50 din kg.
Kilogram domačega radiča stane 8 do 14 din po kakovosti, kislo zelje 3.50 do 4 din, kolerabe so po 1 din, špinača po 14 do 16, luščen grah po 18, konoplja po 18, laneno seme po 14, čebula po 3 do 3.50, por 5, češenj 12 do 24 din po kakovosti, stari krompir 1.75 do 2.50, repa 1 din, kisla repa 2.50, korenje 4 do 5, peteršilj 6 do 16, zelenjava za juho 4 in rdeča pesa 5 do G din kg.
Tečai dinarja napram liri od 16. aprila dalje do nadaljne odredbe
1	din
2	din
3	din
4	din B din
6	din
7	din g din 9 din
10	din
11	din
12	din
13	din
14	din
15	din
16	din
17	din
18	din
19	din
20	din
21	din
22	din
23	din
24	din
25	din
26	din
27	din
28	din
29	din
30	din
31	din
32	din
33	din
34	din 3 5 din 3 6 din
37	din
38	din
39	din
40	din
41	din
42	din
43	din
44	din 4o din
46	din
47	din 4R din
49	din
50	din
lir
lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir Ur lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir 12.
0.30 0.60 0.90 1.20 1.50 1.80 2.10 2.40 2.70 3.— 3.30 3.60 3.90 4.20 4.50 4.80 6.10 6.40 6.70 6.— 6 30 6.60 6.90 7.20 7.50 7.80 8.10 8.40 8.70 9 — 9.30 9.60 9.90 10.20 10.50 10 80 11.10 11.40 11.70
12.30 12.60 12.90 13.20 lir 13.50 lir 13.80 = lir 14.10 = lir 14.40
lir lir lir lir
lir lir
14.70 15,—
61	din
62	din
63	din 54	din
65	dtn
66	dtn
67	din r>8	din 69	din
60	din
61	din
62	din
63	din
64	din
65	din
66	din
67	din
68	din
69	din
70	din
71	din
72	din
73	din
74	din
75	din
76	din
77	din
78	din
79	din
80	din
81	din
82	din
83	din
84	din
85	din
86	dtn
87	din
88	din
89	din
90	din
91	din
92	din »3	din
94	din
95	din
96	din
97	din
98	din
99	din 100 din
15.30 15.60 15.90 16.20 16.50 16.80 17.10 17.40 17.70 18,— 18.30 18.60
18	90 19.20
19	50 19.80 20.10 20.40 20.70 21.— 21.30 21.60 21.90 22.20
22	50 22.80
23	10 23.40 23.70 24.— 24.30 24.60 24.90 25.20 25.50 25.80 26.10 26.40 26.70 27.— 27.30 27.60 27.90 28.20 25.50
lir 28.80 lir 29.11 lir 29 49 lir 29 70 lir 30.—
lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir lir Ur Ur lir lir Ur Ur Ur Ur lir Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur Ur lir Ur Ur lir Ur Ur
nr
Ponatisi tega tečaja se dobe pri Združenju trgovcev v Ljubljani.
Pisalni stroj
portabl, v kovčegu, še popolnoma nov, najnovejši model, ugodno proda A. Kovačlč, Clgaletova 11
Rastline
za alplnum in vrtne sadike - nudi vrtnarstvo: Vatovaz. Vrazov trg.
Krasno spalnico
orehova korenina, takoj poceni proda mizarstvo Artnak & Mayer, Jenkova 7.
miMiiiu
Enotonski avto
kupim ali vzamem v najem. Kovačlč, Clgaletova št. 11.
| Službi |
Dobe:
T
Služkinjo
vajeno vsega kmečkega dela, sprejmem takoj. — Zglasltl se: Ljubljana, Borštnikov trg 4.
Služkinjo
za kuhanje ln druga hišna dela, sprejmemo k dobri družini. Ponudbe pod »Strogo poštena« št. 5214 v upravo »Slovenca«.
rmm
500 din nagrade dobi
kdor sporoči, kje se nahaja voz s sodom za gnojnico ca. 600 1, z novim razpršilnlkom. Oboje Je skoraj novo ter last gospodarskega odseka v Stari Loki. Nahajal se je ob cesti v okolici Trebnjega na Dolenjskem. — Sporoči naj se na: Gašper Langerholc, Trnje, p. Škofja Loka. Po prevzemu Izplačamo zgoraj omenjeno nagrado.

Prihod generala Lama t Celje. — Desno od njega
bivii okrajni načelnik dr. Zobec, levo dr. Ricbl.
Foto Pelikan, Celje.
Najdena konja
Konj s št. 283, rdeč, ln kobila s št. 287, rdeča, se nahajata pri Strmljan V., Sava 18, Litija.
Kolo znamke »Presto«
tov. št. 685300 se nahaja pri Luzar Francu, OUZD, Zagorje ob Savi.

Vajenca
sprejme takoj sobni eli-kar ln pleskar Sebenlk, Šelenburgova 4.
Hiše
vseh vrst ter razne druge nepremičnine prodaja ln kupuje realitetna pisarna Adamič, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 7.
V najem oddam
dve večji parceli, pripravni za kmet. obdelovanje. Naslov v upravt »Slov.« pod št. 6204.
V industrijskem kraju
na Gorenjskem so ugodno proda dobro vpeljana trgovina s sadjem, zelenjavo, dclikateso ln mlekarno. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 6203.
Zamenja se manjša hiša
z velikim vrtom (1800 m") v Mariboru, za približno enako lz okolice Ljubljane. Vprašati: gostilna iiavbar, Bežigrad.
Hiše kupimo
vlsokoprltllčne, enonadstropno ln večnadstropne.
Parcele
prodajamo: v Slškl, 8t. Vidu poleg škofijskega zavoda, v Mednem ob Savi ln na Kodeljevem.
Zajec Andrej
posredovalnica nepremlS-nin, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 10. tel. 85-64. Stanovanje tel. 768 v St. Vidu.
Prodamo
trlnadstropno trg. hišo v strogem centru; trlnadstropno trg. hišo v centru : enonadstropno tri-stanovanjsko hišo v vzh. delu; enonadstropno tri-stanovanjsko s poslovnim lokalom v severnem delu ; zemljišče ca. 60.000 po 7 din proti Dravljam; travnik proti Brdu — ln nadaljnja zemljišča ter parcele v vseh delih mesta. Ludvik Kunaver, realitetna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. 20-37.

Izgubila sem
19. t. m. okoli pol S v Jesenkovl ulici bankovec za 1000 din. Pošten naj-k dltelj naj ga odda proti nagradi v upravi »Slov.«.
Upraviteljstvo hiš
v Ljubljani prevzame kavcije zmožen pooblaščen strokovnjak. Nizka pristojbina. — Podlogar, LJubljana, Prečna 8.
Dekle
želi premenlti učno dobo, najraje v cvetličarni ali kjerkoli. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Pridna« it. 6209.
Soboslikarska
ln pleskarska dela Izvršuje solidno In poceni tvrdka J. Ambrožlč, Glin-ika ulica 7.
Čitajte in širite »Slovenca«]
Z« Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Ježe Kramarji
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenžie