Cena 60 Ur Kritične pripombe treh sindikatov vladnemu zakonu o reformi pokojnin Nekateri problemi, ki med pogajanji niso bili rešeni, ostanejo v polni veljavi - Izjava komunistične skupine v poslanski zbor-Pogajanja v palači Chigi o univerzitetni reformi mci RIM, 20. — Tajniitvo CGIL je na svoji današnji seji razpravljalo .Mirtu za izboljšanje in reformo pokojnin, ki ga je vlada včeraj ^*dložila parlamentu. V dokumentu, ki ga je tajništvo odobrilo, se Javlja, da so v načrtu bistve ne točke rezultatov pogajanj med ki jo S' N pa je ugotoviti, nada-dokument, da nekateri pro-ki so se obravnavali, a ni-Mli rešeni med pogajanji in za 'e se v načrtu ne nakazujejo K*, rešitve, ostanejo v celoti ve-loJni' y° velja za vključitev spo-marjev in kolonov, ob enako-ravnanju in enakih pre-S/kin, v pokojninski sklad odvis-L delavcev; za razdobja, ki jih v Jejo figurativni prispevki, ki naj kot polna plača za računanj, Prejemkov v zvezi s pokojni-v l za postopno zvišanje bremen DA.jddte kmetijstva od sedanjih 3 S4t do višine drugih produktivnih Sriev. Poleg tega je treba ugo-tti u’ nadaljuje dokument, da _na-Vh, ?e upošteva nekaterih važnih Cs?nj, ki so tudi bila obravna-k'.'n rešena med pogajanji: raz-'SeY figurativnih prispevkov za %0dja prekinitve dela, na raz-Ja bolniške pomoči, na nezgo- PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXV. Št. 43 (7237) TRST, petek, 21. februarja 1969 ZVEZI Z NEDAVNIM SPORAZUMOM da so v 10 in sindikati, in se poudarja v celoti pozitivna sodba, 0 *em izreklo vodstvo na svo em zadnjem sestanku. li^bno razprava nadaljevala jutri. Pristojne komisije v poslanski zbornici so začele proučevati tudi načrt zakona o reformi pokojnin. Komisija za proračun je danes odobrila tudi načrt zakona, ki določa 600 milijonov za deželne odbore za gospodarsko načrtovanje, in podaljšala njihovo dejavnost do 31. decembra 1969. Ta komisija je začela proučevati tudi ukrep o zvišanju bencina. Razpravo bo nadaljevala jutri zjutraj. V komisiji za industrijo v poslanski zbornici pa so nadaljevali razpravo o stanju italijanske industrije. Danes je podal poročilo predsednik Fiata Agnelli o stanju in perspektivah avtomobilskega sektorja. V sredo pa bo poročal predsed- 5* __________ iljj^terinstvo in obvezno vojaško in j : enako ravnanje za moške ‘Stiske glede pokojnin za inva-^ pred 30. aprilom 1968. Taj-'0 končno ugotavlja, da poobla-j vladi za pripravo določb o Ureditvi upravnih organov IN W?l°fa predolg rok in to v na-s sedanjo potrebo, da se '•-Sura in dejavnost zavoda pri-novim nalogam, ki izhajajo ijeforme. CGII. opozarja^ na te ‘ e *n na druge manj važne vse jantarne skupine, katerim bo tej? svoje podrobne pripombe. adl tajništvo UIL je na svoji se-kknčilo dokončni tekst načrta lij.?11®, ki ga je predložila vlada talentu. Tajništvo ugotavlja, da k‘.zakona sicer ustreza v svo-■ ‘ uistvu načelom reforme, toda JSjBh točkah r,e odraža niti du-sorke sporazuma, ki je bil Cnjen med vlado in sindikati, do-Hm v drugih točkah, ki so ostale Vzgajanji nerešene, ne spreje-itvo^htev sindikatov. Zvezno tajnica v UIL si zaradi tega pridržuje, Mhodnjih dneh pripravi svojo Cfgtjo tudi na parlamentarni V,’ da sponolni reformo v smi-ioJPurazuma, ki je bil svoj čas 4j eU. tudi glede nerešenih vpra-morai° tiiti sestavni del iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHUiiiiitiiiii Nfl ZASEDANJU USLUŽBENCEV NOTRANJEGA MINISTRSTVA Dubček o okrepitvi varnostne službe Govori tajnika KPČ, Oldricha Černika in notranjega ministra Jana Pelnarja '"Ule. Ti . ______________ 1»j’ Ua se jd zdi doba, v kateri liv|Udi OISL ugotavlja v svoji iz- - izda določbe o novi ure-Upravnih organov INPS, pre- ' k\ JjUunisbična skupina v poslan-i(t.<0ornici pa je po proučitvi na-% Zakona objavila sporočilo, v VllfS Je rečeno, da je skupina I /■rila prvi važen uspeh, ki je .*n z enotno bitko sindi-Ntu in s pritiskom levih sil i ^laSentu' 'ter Je razpravljala < vS^anii pobudi in o akci-Jlih 5' bodo potrebne v prlhod-t ijčUieh, da se zakon spremeni Šew>1Jaa v tistih točkah, ki so ftnS važnosti za široke množi Sn a 'hapreduje z organsko reta -Pokojninskega sistema. » kubistična skupina zagotav-X~elavce, kmete, ženske, upo-Po ue’ avtonomne delavce, da se t* Uio eWto zavzela, da doseže ..S ?? Potrebno izboljšanje zašita, Prispevala bo, da se nujno Mui? enotna zborovanja, mani-da se navežejo stiki z ? s-1 ’ da se za njihovo sodbo l‘VkSe zahteva potrebna polije s ,°Pora za parlamentarno bit-u‘ehi v zvezi. Posebna naloga p;® deželnim parlamentarnim |.J*2atn 0p tesnem stiku s par-‘*h organizacijami za razvoj y ^obud borbe v deželi sLJphedelJek pa bo v Rimu se-v°dstva CGIL, razširjen na Sk^a tajništva, na vsedržavne STne federacije in na neka-rt*°hfederalne delavske zborni-fd-U Proučijo vprašanje mezdnih ^'taTTt1 ^ pobude CGIL po re-ki so jih dosegli glede KoJ hske reforme in zvišanja bil v palači Chigi se-J o ha katerem so razpravlja-% .Univerzitetni reformi. Sesta-XI* bil predpoldne in se je na-V ,aj tudi popoldne. Predsedo-Predsednik vlade Rumor, ktL*® je končala ob 21. uri. Nov ,Utr, ek bo v ponedeljek zjutraj. ^StLpdPoldne se bo minister za .•EP Sullo sestal z izvedenci o ;Vahjih šole v treh strankah \.!re®ne, da proučijo nekatere A'•»e plati reforme. oa,hašnjem sestanku je mini 5 n^Ullo izjavil časnikarjem, da t Ojdaljevali proučevanje načrta v marsičem napredovali, bo^dnik socialistične skupine španski zbornici Orlandi je iz-Jv«h' a so končali proučevanje tretjin zakona. Dodal je, ___ ___________________ da 'šo fivpnlh nesoglasij o točkah, At.nh proučevali. j ® je Orlandi odgovarjal ... »Vprašanja časnikarjev v zve-% “teviintmi vprašanji, ki se °rrne. v torek bo o razpravljalo socialistično u- Referent za šolo v socia-^ St,'stranki Rossello je Izjavil, «V danes «napravili dobro delo». p]švk,slanskl zbornici se je na-X aia diskusija o predlogih za h Sif„a Parlamentarno preiskavo ,va]o • Razprava se bo nada-»Vjutri. IVffhisiiji za šolstvo v poslanski P fa®1 m v komisiji za proračun S' ki Iav'iad o zakonskem odlo-določa preureditev državnih • V komisiji za šolstvo se bo nik Alfa Romeo Giuseppe Luraghi. V Rimu se je danes popoldne začelo zasedanje socialistične struje «Riscossa e unita socialista«. Poročilo je podal De Martino, nakar je sledila diskusija. Danes se je sestalo tudi vodstvo PSIUP, da pripravi sejo centralnega komiteja, ki bo konec meseca ali prve dni marca. Zahodnonemški liberalci proti zasedanju Bundestaga v zahodnem Berlinu BONN, 20. — Zahodnonemška liberalna stranka (PDP) je danes izrazila svoje pomisleke glede sklepa zvezne vlade, da se izvoli predsednik ZRN v zahodnem Berlinu. Podpredsednik stranke Genscher je izjavil, da je FDP pripravljena po- PRAGA, 20. — Nujnost, da se o-krepijo organi varnostne službe, ob spoštovanja bistvenih smernic poja-nuarske politike KPČ — spoštovanja pravic o izražanju mnenj in prepovedi preganjanja državljanov zaradi izrečenih kritik, so na daljšem zasedanju članov varnostne službe ČSSR in zveznega notranje: ga ministrstva, poudarili voditelji češkoslovaške države in partije, generalni tajnik KPČ Aleksander Dubček, predsednik zvčzne vlade 01-drich černik in notranji minister Jan Pelnar. Po njihovem mnenju je to potrebno zaradi poskusov imperialističnih krogov, da vplivajo na dogajanje v deželi in izkoristijo pri tem obstoječe protisocialistične siki pa predstavljajo nepomemben odstotek č°ških državljanov. Dubček je dejanja protisocialističnih elementov v ČSSR označil za «dejanja vohunstva in podrivanja proti naši deželi. Pri tem so aktivne osebe, ki delajo proti nam pod vplivom tujih imperialističnih krogov in — morda — tudi v stiku z njimi.» Zato je po njegovem mnenju potrebna okrepitev varnostne službe, naj ne bo v nasprotju z duhom pojanuarske politike iz leta 1968, «kajti bolj bomo uspeli paralizirati dejavnost nam sovražnih elementov* — je dejal — «bolj nam bo uspelo razširiti demokratske svoboščine ljudstva*. Po mnenju glavnega tajnika KPC - sedaj na Češkoslovaškem položaj tak, da si nasprotujeta večina ljudstva in majhne skupine, ki širijo nezakonite letake in tiskovine. Splošno jroOiltično stanje pa je — kljub konsolidaciji — še vedno napeto, ker se niso še rešila bistvena protislovja v češkoslovaški družbi. Pelnar' je v svojem govoru članom varnostne službe najprej zagotovil, da se ta ne sme vrniti k metodam petdesetih let. Predsednik zvezne vlade Oldrich Černik pa je bil v svojem govoru predvsem programatičen. Tako je dejal, da teži dejavnost češke vlade po tem, da se v državi uveljavijo take demokratske in državljanske svoboščine, kakršnih meščanska družba ne more nuditi v kateri se pa mora vsak državljan — predvsem pa komunisti — podrediti disciplini partije. S tem v zvezi je Černik omenil, da je še vedno za komuniste veljavna primerjava njihovega odnosa do SZ. V zaključnem delu zborovanja so Člani varnostnih služb in uslužbenci notranjega ministrstva sprejeli resolucijo, v kateri se opozarja na vlogo, ki jo mora varnostna služba imeti v družbi. «Partija in ljudstvo morata vedeti, da so v varnostni službi zvesti komunisti, katerih edini ideal je socializem m volja partije. Odtod potreba, da delo organov varnostne službe uspešno in objektivno nadzorujejo tako partijski ka. tor državni organi. Želimo, da se naše delo ocenjuje na pravičen in objektiven način, brez strahu ali nezaupanja«. Iz Prage je medtem odpotoval poljski zunanji minister Stefan jedrichowsky, ki ga je na letali-šču pospremil državni tajnik zunanje zadeve CSSR Vaclav Pie-Škot. nanje zadeve Vasilij Kuznjecov odpotovala v Moskvo. Po razgovorih, ki sta jih imela včeraj z najvišjimi romunskimi voditelji, ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, tako da so do sedaj o temi razgovorov možne le domneve. Najbolj verjetno je, in to naj bi potrjevala tudi prisotnost Kuznjecova na sestanku, je Jakubovski znova zahteval dovoljenje za vojaške manevre na romunskem ozemlju. Nekateri opazovalci pa trdijo, da je bil v ospred-"j berlinski problemi V tem pogigpKt jc zanimivo, da so romunski Usti šele danes prvič komentirali znane dogodke v zvezi zasedanjem Bundestaga v bivši nemški prestolnici. Za Berlin — pravijo v bistvu komentarji — ve-ljg poseben statut, poleg lega pa mesto ne. pripada ZRN, Zaradi tega je izvolitev zveznega predsednika zadodnem Berlinu neprimerna. Vsekakor pa — meni romunski tisk se jc treba izogibati vsakršnih dejanj, ki bi lahko poslabšala položaj in ogrožala mir v Evropi. Drugi argumenti, o katerih so razpravljali sovjetski in romunski predstavniki, naj bi bili integracija oboroženih sil članic varšavskega pakta, ki se ji Bukarešta upira, in sovjetska teza o «omejeni suverenosti*, ki jo je romunski predsednik Ceausescu odločno odklonil. Zaključen obisk Jakubovskega in Kuznjecova v Bukarešti BUKAREŠTA, 20. — Po 24-urnem obisku v Bukarešti sta danes sovjetski maršal Ivan Jakubovski, vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta, in podminister za zu novno proučiti, skupaj s strankama vladne koalicije, problem kraja, kjer bodo izvolili novega predsednika Zvezne republike. Genscher je tudi povedal, da je njegova stranka že zagotovila vladi podporo, če bi ta sklenila izvoliti predsednika kje drugje. Na drugi strani pa je demoskop-ski inštitut «Wiokert» izvedel anketo, s katero je ugotovil, da 37 odstotkov zahodnonemškega prebivalstva nasprotuje izvolitvi predsednika v Berlinu V zahodni Berlin se je danes pripeljal predsednik ZRN Heinrich Lubke, ki se je tam udeležil slavnosti v spomin atomskega znanstvenika Otta Hahna. Med potovanjem in obiskom ni prišlo do incidentov, ki se jih je policija bala, ker so včeraj vzhodnonemške oblasti označile predsednikov obisk za «novo provokacijo«. O zahodnoberlinskem vprašanju sta po vsej verjetnosti govorila danes v Moskvi sovjetski ministrski predsednik Kosigin in veleposlanik NDR Bdttmer. Sovjetska agencija poroča, da je srečanje do katerega je prišlo na prošnjo vzhodnonemškega diplomata, poteklo «v prisrčnem in prijateljskem vzdušju«. Zasedanje v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 20. — člani komisije, ki jo sestavljajo predstavniki 8. partij, se bodo sestali in bodo razpravljali o poročilu za bližnje zasedanje komunističnih partij. Naslov referata bo «Enotnost delavskega gibanja proti imperializmu*. Komisijo sestavljajo predstavniki sovjetske, madžarske, italijanske, francoske, belgijske, indijske, sudanske in urugvajske partije. V TEL AVIVU BAJE NE PRIPRAVLJAJO REPRESALIJ Razmeroma umirjena izraelska nota U Tantu v zvezi z atentatom na letališču v Zurkhu Nadaljuje se sodna preiskava švicarskih oblasti - Resolucija egiptovske skupščine proti V. Britaniji - V Amanu spopadi med nasprotnimi strujami odporniškega gibanja JERUZALEM, 20. — V jeruzalemskih političnih krogih se utrjuje mnenje, da ne misli izraelska vlada vojaško odgovoriti na atentat v Zurichu. Sklepi, ki so bili sprejeti na včerajšnji tajni seji »obrambnega odbora* pod predsedstvom Levija Eškola, so še neznani. Zdi se pa, da čaka izraelska vlada na izid široke politične in diplomatske dejavnosti, ki je v teku. Samo če ne bo ta dejavnost privedla do pričakovanih rezultatov — trdijo politični opazovalci v Jeruzalemu — se bo Izrael poslužil vseh sredstev, da brani svoja letala, svoje posadke in potnike. Te domneve niso v skladu z včerajšnjimi izjavami obrambnega ministra generala Dajana, ki je dejal: »Mi smatramo vse sosedne države za odgovorne terorističnih akcij; ko bo prišel čas odgovora, bomo zadeli, kjer bo najbolj bolelo, in bomo izbrali trenutek in cilj, ki bo najbolj primeren*. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je zvečer poslal glavnemu tajniku OZN U Tantu noto, v kateri poudarja »globoko zanimanje«, s katerim so v Izraelu sprejeli njegove izjave po napadu na letališču v Zurichu. V noti je rečeno, da je k atentatu pripomogla tudi prevelika zmernost resolucije OZN z 31. decembra 1968, v kateri ni bdi odtočno obsojen podobni napad, do katerega je prišlo v Atenah. Eban sprašuje. kaj misli OZN ukreniti, da bi preprečila tovrstne napade, ter dodaja, da so za taka dejanja odgovorne ne samo osebe, ki so jih zakrivile, pač pa tudi države, na katerih ozemlju delujejo odporniške organizacije. Glasnik družbe «E1 Al« je na tiskovni konferenci v Ziirichu izjavil, da je izraelski «boedng» utrpel za 300 tisoč frankov škode (približno 43 milijonov lir). Na tiskovni konferenci so tudi povedali, da se je zdravstveno stanje izraelske- V začetku marca vojaški manevri v NDR MOSKVA, 20. — Sovjetska agencija TASS je sporočila, da bodo v začetku marca v osrednjih in zahodnih pokrajinah Nemške demokratične republike vojaški manevri sovjetskih sil v Nemčiji in ljudske vojske NDR. Manevre bo vodil vrhovni poveljnik oboroženih sil varšavskega pakta maršal Jaku-bpvsM. ................................................................. m FOfc PRED DESETIMI DNEVI SO JIH OBSODILI ZARADI VOHUNSTVA Potniki letala družbe El Al, proti kateremu so na letališču v Ziirichu streljali arabski komandosi, so se včeraj vrnili v Izrael. Med njimi (drugi z leve) je ravnatelj izraelskega zunanjega ministrstva Gideon Rafael VČKUAJSNJA SEJA JE TRAJALA PET UH Nobenih novih elementov na pariški konferenci za Vietnam Štiri delegacije so v bistvu ponovile svoje stare teze in predloge - Nov sestanek bo prihodnji četrtek PARIZ 20 — Tudi današnja seja 1 Lam je med drugim trdil, da’ niso pariške konference za Vietnam ni I sevemovietoamske in osvobodilne prinesla novih elementov, ki bi dali upati na skorajšnjo rešitev krize. Sestanek je trajal skoraj pet ur in pol. na koncu pa so povedali, da se bodo štiri delegacije zopet sestale prihodnji četrtek, 27. februarja. Kot prvi je prevzel danes besedo načelnik delegacije FNO Tran Buu Kiem. ki je še enkrat v celoti odbil ameriške in južnoviet-namske predloge glede zopetne vzpostavitve demilitariziranega pasu, izmenjave vojnih ujetnikov in umika vseh tujih čet iz Južnega Vietnama. Od Američanov je Kiem zahteval, naj od miroljubnih izjav preidejo k dejanjem ter naj brezpogojno umaknejo svoje in satelitske vojaške sile iz Vietnama. Predvsem pa je predstavnik FNO poudaril, da je prvi pogoj za resna pogajanja nadomestitev sedanjega sajgonskega režima z mirovno vlado. Sajgonskl delegat Pham Dang Sedem novih usmrtitev v iraški prestolnici Žrtve so trije vojaki in štirje študenti - Med njimi ni ’ nobenega Žida - Trupla razstavljena v središču mesta Policijski agent s palico v roki pretepa študenta v «campusu» kalifornijske univerze v Bcrkeleyu, kjer so že več dni na dnevnem redu demonstracije in neredi sile sprožile ob''priliki: «tetaf> nove,, ofenzive, Kot so to storile lani, za" radi težkih izgub, ki so jih v zadnjih časih doživele. Dejal je, da «komunisti ne morejo doseči ne vojaške zmage in ne političnega uspeha«. Lam je nato ponovil predlog demilitariziranem pasu in opomnil. da so na pogajanjih za Korejo postavili podoben predlog prav Kitajci in severni Korejci. Vodja sevemovietoamske delegacije veleposlanik Xuan Thuy je ponovno pozval Američane, naj se brezpogojno umaknejo iz Vietnama In naj prekinejo agresijo. Istočasno pa je dejal, da si "VVashington ne sme pričakovati ,da bi se kot prve umaknile sevemovietoamske enote: «Vietnamsko ljudstvo je le eno — je dejal — in Vietnam je samo eden. Trditi, da Severni Vietnam napada Južnega ^ kot praviti, da prebivalci Wasmngtona napadajo prebivalce New Yorka«. Tudi ameriški veleposlanik Cabot Lodge, poleg katerega je danes za konferenčno mizo sedel novi pod-načelnik delegacije ZDA Lawrence Walsh, ki je nadomestil Cyrusa Vancea, ni povedal ničesar novega. Predlagal je naj konferenca osredotoči svojo pozornost na ženevske sporazume iz leta 1954 ter posebno poudaril štiri točke: zopetno vzpostavitev demilitariziranega pasu in združitev Vietnama na podlagi samoodločbe, ločitev vojaških sil in umik tujih čet, prepoved vmešavanja in napadanja enega področja Vietnama proti drugemu in končno učinkovito mednarodno kontrolo. Se enkrat je potem Cabot Lodge ponovil svojo tezo, po kateri naj bi se najprej umaknile iz Južnega Vietnama »prevratniške sile«, šele nato pa ameriške čete. Enajst Albancev pred sodiščem SKOPJE, 20. — Okrožno javno tožilstvo v Skopju je izročilo danes okrožnemu sodišču obtožnico proti enajstim osebam albanske narodnosti, med katerimi so trije učitelji in ena učiteljica iz občine Gostivara, ki so obtoženi sovražnega delovanja. Pet obtoženih je v priporu. Okrožno javno tožilstvo obtožuje vse obtožence, da so v času od 28. novembra do 1. decembra lani v Gostivaru in v nekaterih okoliških vaseh zlonamerno mahali z albanskimi zastavami, kričali sovražna gesla, izzivali narodnostno mržnjo in nestrpnost med prebivalstvom. Obtožnica trdi, d:> so obtožena premišljeno širili sovražno propagando, pozivali prebivalstvo teh krajerv na protiustavno spremembe državne in družbene u-reditve, sejali mržnjo med. Albanci in Makedonci ter razbijali bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. BAGDAD, 20. — V Bagdadu so danes zjutraj izvršili sedem od'osmih smrtnih obsodb, ki jih je izreklo iraško ' sodišče pred devetimi dnevi. Trupla usmrčenih so razstavili nato na Trgu osvoboditve, v središču iraške prestolnice. Osmi obsojenec, Qassim Kaeh Al-Lami, je bil pomiloščen zaradi sodelovanja, ki ga, je nudil preiskovalnim oblastem pred procesom. Sporočilo o sedmih usmrtitvah je dal zgodaj zjutraj radio Bagdad. Tri obsojence, ki so pripadali vojski, so ustrelili v Basmanu, četrti v predmestju Bagdada, druge štiri pa, civiliste, so obesili v mestnem osrednjem zaporu. Osem oseb, med katerimi ni nobenega Zida, so obtožili vohunstva v službi izraelske vojske pred in po šestdnevni vojni leta 1967. Smrtne obsodbe proti njim so bile izrečene 11. februarja. Sodil je isti sodnik, ki je 26. januarja na smrt obsodil enajst oseb, usmrčenih naslednji dan. Kot je znano, so Isti dan usmrtili v Basori še druge tri osebe. Od sedmih oseb, ki so jih danes usmrtili, je bilo najstarejšemu 28 let, najmlajšemu pa 19. Vsi štirje civilisti so bili študentje, V kratkem komentarju o današ njih usmrtitvah je iraški oddajnik izjavil: ((Eksekucije vohunov 27. januarja in danes niso nič drugega kot etapa na poti proti osvoboditvi Palestine in proti likvidiranju, na notranji fronti, vseh agentov imperializma in vohunov. Na ta način izpolnjuje . revolucija iz 17. julija (1968 — op. ur.) svoje obljube, da likvidira vse agente in vohune Iraku«. Radio Bagdad je tudi sporočil, da so »trupla izdajalcev razstavili na Trgu osvoboditve kot dodatno kazen za njihovo izdajstvo proti ljudstvu«. Z razliko od 27. januarja ni radio poročal o nikakršnih manifestacijah ((ljudskega veselja*. Po poročanju iraškega oddajnika so imeli vsi obtoženci pravico do obrambe. Njihov odvetnik Ibrahim Redwam je pred sodiščem govoril tri minute. Najprej je omenil izjavo predsednika Al Bakra, po kateri ne sme v Iraku noben vohun ostati živ, nato pa je za obtožence prosil milost. Vsi obsojenci so priznali —> kot poročajo v Bagdadu — svoje krivde. Tudi iraški tisk podpira odločitev vlade, da se vohuni usmrtijo, ter' piše, da »lažna kampanja proti usmrtitvam preteklega meseca, ki jo je sprožil svetovni sionizem, ne bo ustavila revolucije'in ne bo preprečila revolucionarnim voditeljem, da Izpeljejo do kraja svoje načrte«. Zasedanje skupščine ZEZ PARIZ. 20. -- Danes je bilo napovedano zasedanje skupščine zahodnoevropske zveze Predsedoval jo poslanec Badini Confalonieri, ki je poudaril potrebo ponovne sprave med Francijo in Veliko Britanijo. Pozneje je skupščina soglasno izglasovala resolucijo s katero tri politične skupine (demokristjani, socialisti in liberalci) zahtevajo diskusijo o krizi. Resolucijo je podprla tudi golistična skupina. Številni incidenti na univerzah v ZDA BERKELEY (Kalifornija) 20. — Na univerzi v Berkeleyu je prišlo včeraj do novih incidentov, ko je skupina študentov vrgla v poslopje uprave smrdljive bombice in prisilila osebje, da je zapustilo prostore. Druga skupina študentov pa je demonstrirala pred univerzo in razbila nekaj šop. Posegla je policija, ki je aretirala trinajst demonstrantov. Več sto črnskih študentov je za sedlo pravno šolo v Washingtonu v podporo zahtevam po lastnem predstavništvu v univerzitetnih odborih. Do demonstracij, protestov in za sedb je prišlo tudi v Marshallu v Texa,su, na univerzi! Pennsylvanije v Philadelphiji in na univerzi Virginia v Chariottesvillu V Chicagju je sodišče pogojno ob sodilo na eno leto zaporne kazni študentskega voditelja Toma Hayde. na, enega od ustanoviteljev študentske organizacije »za demokratično družbo«, študenta so dolžili, da je sprožil incidente, do katerih je prišlo v Chicagu avgusta lani, ko je v mestu zasedala konvencija demokratske stranke. Na isto kazen so obsodili tudi drugega obtoženca študenta Wolfa Lowenthala. Dragiša Cvetkovič umrl PARIZ, 20. — V torek je v Parizu umrl bivši predsednik vlade v predvojni Jugoslaviji Dragiša Cvetkovič, ki je že dolgo časa živel v Parizu. Kakor je znano, je Cvetkovič leta 1941 podpisal zloglasno sramotno pogodbo, .z Nemčijo,. proti kateri se je ljudstvo odločno uprlo. ga pilota, ki je bil pri atentatu hudo ranjen, znatno izboljšalo. Egiptovski dnevnik «A1 Ahram* trdi v komentarju, ki ga objavlja danes o atentatu v Zurichu, da je letalo družbe «E1 Al» prevažalo izraelske vojake in dodaja, da potrjuje atentat neizogibno «escalation» palestinskega odporništva na vseh frontah. «Naj gre za študentske manifestacije v Cisjordaniji in Gazi, ali za številne odporniške akcije — nadaljuje egiptovski list — bo moral Izrael priznati, da ne gre več za sabotažo, pač pa za vztrajno voljo naroda, ki hoče uveljaviti svojo zakonito pravico po narodnem obstoju*. Glasnik švicarske vlade je danes odločno zanikai vest po kateri naj bi Izrael prosil za izročitev varnostnega agenta Mordekaja Raha-mina, ki je ined atentatom v Zurichu ubil enega od arabskih teroristov. V Bernu ni znano, da bi nameraval Tel Aviv postaviti tovrstne zahteve, ki bi v bistvu pomenila znatno oviro sodni preiskavi, za katero so edino pristojne švicarske oblasti. Sodna preiskava bo morala med drugim ugotoviti,, če je izraelski agent streljal proti napadalcem v samoobrambi ali je nasprotno kriv umora. Po poročanju enega od očividcev, uradnika letalske družbe «Swiss Air*, je Rahamin hladnokrvno streljal proti enemu od Arabcev, ki so ga bili varnostni agenti letališča že razorožili. Zdi se, da se je izraelski agent zaprl v trdovraten molk in da je doslej samo zanikal verzijo uradnika «Swiss Air*. Egiptovska narodna skupščina je danes razpravljala o vesten, ki krožijo v teh dneh v Kairu in po katerih naj bi Velika Britanija skle-nla z Izraelom sporazum za dobavo znatne količine orožja. Po pisanju egiptovskih časopisov, naj bi sporazum zadeval dobavo radarskih naprav, orožja za mornarico in tankov »Centurion*. Skupščina je soglasno odobrila resolucijo v kateri obsoja namen Velike Britanije, da dobavlja orožje Izraelu. Kopijo resolucije so poslali britanskemu parlamentu. Se pred glasovanjem so prebrali izjavo egiptovskega zunanjega ministra Riada, Jd je v teh dneh na ■obisku v nekaterih arabskih prestolnicah. V izjavi je izražena zaskrbljenost članov skupščine zaradi dobave orožja ter je označeno stališče egiptovske vlade v treh točkah: 1. Dobave orožja ni mogoče smatrati kot normalne in je zaradi tega nesprejemljiva britanska navada, da ne daje formalnih obrazložitev Egiptovska vlada pričakuje v tem pogledu popolno pojasnilo; 2. ZAR pričakuje, da bodo Velika Britanija in druge velesile opravljale svojo dolžnost v vzpostavitvi miru na Srednjem vzhodu. Dobava orožja Izraelu pa ne more prisiliti Izraela, da spoštuje resolucijo OZN novembra 1967 in da se umakne od zasedenih ozemelj; 3. ZAR ja odprla novo dobo v diplomatskih odnosih z Veliko Britanijo in upa, da obstaja recipročna želja po izboljšanju teh odnosov. Vsaka akcija pa, ki bi podpirala ambicije Izraela, je namenjena proti miru in pravici ter je arabski narodi ne bodo mogli dopustiti. Tudi egiptovski tisk danes ostro napada Veliko Britanijo ter med drugim kritizira angleško pobudo za sklicanje konference ZEZ v Londonu, kjer naj bi razpravljali o krizi na Srednjem vzhodu. Ust »Al Gumhurya» poudarja, da ni mogla Velika Britanifa ((izbrisati svojih prstnih odtisov iz agresiie junija 1967» ter trdi, da ie ena od držav, ki so najbolj odgovorne za intenzivno oborožitev Izraela. Isti Ust ožigosa tudi nasprotstvo med sedanjim britanskim stališčem in dejstvom, da je Velika Britanija sodelovala pri sestavi resolucije OZN 22. novembra 1967. Iz Jordanije poročajo, da so v središču Amama že drugič v zadnjih 4C urah v teku siloviti spopadi med nasprotnimi strujami Ljudske fronte za osvoboditev Palestine. Po še nepotrjenih vesteh je bila med spopadi ena oseba ubita, tri pa težko ranjene. Do spopadov je baje prišlo, ko so aktivisti ene od struj fronte začeli deliti letake v zvezi s torkovim napadom na izraelsko letalo. Skupina pripadnikov druge struje je skušala to preprečiti, tako je prišlo celo do streljanja. Palestinsko narodno osvobodilno gibanje je pozvalo pripadnike dveh struj ljudske fronte, naj se -izogibajo razkolov, ki »koristijo samo sovražnikom*. V pozivu je tudi rečeno, da mora biti orožje »naperjeno proti sovražnikom, ne pa proti eni od naših skupin.« Do podobnih spopadov je v Amanu prišlo že pretekli ponedeljek, ko so- pripadniki desničarske struje ljudske fronte napadli stanovanje voditelja levičarske struje, kd so ga 'potem ugrabili. Osvobodili so ga šele pa intervenciji Yassera Arafata, voditelja organizacije za osvoboditev Palestine V zvezi z atentatom proti izraelskemu letalu so jordanska veleposlaništva v številnih evropskih prestolnicah objavila poročilo, v ka terem trdijo, da nimajo »nobene posredne ali neposredne zveze z incidentom izraelskega letala«, ter da se Jordanija »ne poslužuje takih metod v svojem odporu proti sovražniku«, pač pa da »računa na moč razuma v iskanju pravičnega miru, ki si ga želi«. Tudi Libanon odklanja vsakršno odgovornost pri napadu na izraelsko letalo Libanonski zunanji minister Yousef Salem je danes v Be ruto sklical veleposlanike ZDA, Velike Britanije, Francije In SZ ter jim zagotovil, da nima Libanon nobene odgovornosti pri incidentu. Salem je tudi izrazil diplomatom zaskrbljenost libanonske vlade zaradi izraelskih .groženj proti Libanonu zaradi terorističnih napadov. mščmiM umu španskih oblasti Levičarske stranke so tarča pregonov Kljub terorju polno ilegalnega tiska BARCELONA, 20. — Vest o are- predmestju Barcelone precej oseb. taciji 21 oseb, ki pripadajo komunistom partiji Katalonije, ni presenetila tujih opazovalcev ne opozicijskih političnih ambiemtov, ki so že od 24. januarja, ko so odredili izredno stanje, pričakovali podobne ukrepe. Poudariti je treba, da so do sedaj aretirali, priprli ali paslald v konfinaedjo izključno člane ali simpatizerje opozicijskih katoliških organizacij ali demokri-stjanskih gibanj. Sedaj pa kaiže, da so prišli na vrsto levičarji Ni znano, če so 21 oseb, katerih imena so objavil:, aretirali res v torek ali če so tr> operacijo izvedli pred tedni, ko so bili pregoni, o katerih pa ni nobenih podrobnosti. Do sedaj je politična policija v Kataloniji izvedla že štiri obsežne racije. Najbolj presenetljiva je bila torkova, ne samo, ker se je španski policiji posrečilo zmajati strukturo važnega političnega gibanja kot je združena socialistična stranka Ka talonije, temveč predvsem ker je odkrila zelo važne kanale za povezavo med študenti in delavci Omeniti je tudi treba, da so se oblasti odločile, prvič po 24. januarju, objaviti imena aretiranih oseb. Morda zaradi tega, ker gre za pripadnike enega od številnih španskih socialističnih gibanj. Čeprav se gibanje uradno imenuje združena socialistična stranka Katalonije, jo oblasti imajo za komunistično partijo. Možno pa je, da so oblasti hotele s temi aretacijami zagroziti tistim, ki se po proglasitvi izrednega stanja niso potuhnili. To so samo domneve, ker je nemogoče imeti jasne slike položaja. Te aretacije ne moremo povezovati s hudimi incidenti, ki so bili 17. januarja v barcelonski univerzi, ko so hoteli rektorja vreči skozi okno, niti s še hujšimi, ki so izbruhnili 4. decembra lani, ko so blokirali mestno središče in so se ponekod pojavile tudi barikade. Znano je, kdo je organiziral te proteste in kaže, da socialistična stranka ni imela pri teh dveh dogodkih nobene besede. V Barceloni kot v Madridu se življenje ni dosti spremenilo po proglasitvi izrednega stanja. Tu pa tam so bile tudi stavke in razna protestna gibanja. Oblasti pa so prepovedale precej publikacij in knjig. Policija je prejšnje dni razdeljevala skoraj anonimni seznam prepovedanih del. Med temi je tudi neko delo Maircusa, pa čeprav najdemo druga dela istega avtorja še vedno v knjigarnah, kjer je moč najti tudi Maocetunga. Podtalne organizacije pa še vedno razdeljujejo, in ito skoraj javno, razne biltene. Tako je moč dobiti ilegalna glasila delavskih komisij, demokratičnih sindikatov (seveda ilegalnih), univerzitetnih študentov in levičarskih strank kot na primer ljudske osvobodilne fronte ali trockistične delavske revolucionarne stranke. Te biltene je moč dobiti v krogih intelektualcev ali umetnikov, ki si jih izmenjujejo v kavarnah, knjigarnah itd. Govorijo, da je policija včeraj aretirala na univerzi v delavskem V zadnjih dneh so v Madridu in Valenci aretirali 70 pripadnikov komunistične partije, ki so bili povezani z delavskimi komisijami in s podtalnimi študentovskimi organizacijami. CARACAS, 20. — V Rio Caribe so nastali hudi incidenti, ki Jih je sprožila množica 5000 oseb. Ta je zasedla in zažgala urade podjetja za vodo in elektriko «Cadafe» iz protesta, ker že 72 ur niso imeli v mestu ne vode ne luči. Zaradi pomanjkanja toka so morali odpovedati pustne veselice, kar je najbolj razburilo množico. V uradnih krogih pravijo, da ni bilo toka zaradi okvare na štirih daljnovodih. Ker policija ni mogla zajeziti demonstrantov, je poklica-la na pomoč oddelke mornariške pehote, ki so vzpostavile red. USPEHI IN SPODRSLJAJI MOJSTRA VOHUNA ALLENA W. DULLESA Centralna obveščevalna agencija ZDA je hotela in še hoče povsod imeti prste Stiki sedaj že pokojnega direktorja CIA s Himmlerjeo1 V četrtek, ‘50. januarja je v Wa-1 bruhnila druga svetovna vojna, je li imenovati tudi »nevidna shingtonu v starosti 75 let umrl Al bilo povsem naravno, da so ga A-1 Podjetje je uspevalo, saj Je -u[1 len Welsh Dulles, nekdanji načelnik meričani že drugič poslali v Bern, dobro financirano (letni Pror.a„„. V Južnem Vietnamu nimajo dolgih pristajalnih stez, zaradi česar morajo velikanska ameriška transportna letala vrste C-130 odvreči tovor kar med poletom. Za zmanjša.uje hitrosti pa se letala poslužujejo tudi velikih zaviralnih padal lllllllllllllllllllllllllUlflltflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiliiiTlIlllllHlllllllllllllflllllllllillilliiiilllllllllllllilliiiilllllllllllllllillllllliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZARADI STRAHOVITE EKSPLOZIJE, KI JE RAZDEJALA STAVBO V BOLOGNI Izpod ruševin 10 mrtvih in so potegnili 12 ranjenih Pet stanovalcev se je rešilo - V Barge se je streha hleva zrušila na tri osebe BOLOGNA, 20. — Deset mrtvih, 12 ranjenih med stanovalci in štirje ranjenci med reševalci je obračun strahovite eksplozije, ki je sinoči popolnoma razdejala štirinadstropno stanovanjsko hišo v Ulici Passarotti v bližini konjskega dirkališča Arcoveggio v bolonjskem predmestju. Gasilci so celo noč izkopavali mrtveoe izpod ruševin in so šele danes zjutraj zaključili z delom. Med reševanjem se je na gasilce in policijske agents zrušil del zida, zaradi česar so morali štirje pripadniki reševalne ekipe v bolnišnico, kjer pa so javili, da njihove poškodbe niso resne. Preiskovalni organi še niso mogli ugotoviti razloge strahovite eksplozije, ki je ne samo uničila hišo, temveč pokopala pod ruševinami deset oseb. Domnevajo, da je eksplozija nastala zaradi uhajanja plina, ki je napolnil kako stanovanje. V tem primeru zadostuje prižig luči, da sproži eksplozijo. V stavbi je stanovalo devet družin, skupno 27 oseb. Večina stanovalcev je bila že v postelji, nekateri pa še. niso prišli domov, zaradi česar so se rešili. Odkopavanje žrtev je potekalo počasi, prav zaradi nevarnosti, da se na reševalce zrušijo razpokani zidovi. Mrtvi in ranjeni so bili vsi v pritličnih ali kletnih prostorih stavbe in marsikaterega je bilo težko identificirati. Precej zmede je zaradi tega nastalo, ker so dva mrtveca, oba mlada z brado, ki so ju sprejeli v dveh različnih bolnišnicah, identificirali iiulitHiimnuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiimiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiniiHiiiiuiiiiiiiiiimiii za isto osebo. Gasilci so se morali kar tri ure truditi, da so potegnili izpod ruševin 8-letnega Sergia Ran-gonija. Otrok je klical na pomoč, toda precej časa je trajalo predno so si reševalci utrli pot do prezeblega fantka. Neki gasilec je ves čas govoril z njim, zdravnik mu je dal injekcijo in so ga obložili s termoforji, s katerimi so ga hoteli obvarovati pred mrazom. Po dolgem delu, so fantka, katerega oče je med žrtvami, potegnili izpod ruševin in ga zaradi šoka in predvsem zloma noge, odpeljali v bolnišnico. Delo gasilcev se praktično ni končalo z najdbo vseh trupel. Predvsem sodelujejo pri izkopavanju ruševin in podiranju nevarnih zidov. Med izkopavanjem ponoči so med ometom našli nad milijon lir in draguljev, ki so jih izročili karabinjerjem. Na kraj nesreče so prišli predstavniki oblasti, osebam, ki so ostali brez stanovanja, pa so nudili zatočišče v hotelih. Predsednik republike je poslal svojcem žrtev hude nesreče sevalno brzojavko. * * * BARGE (Cuneo), 20. — Ponoči se je v Ul. Vottero, kakih 2 km od Barge, zrušila streha stare stavbe, ki so jo uporabljali za hlev in pokopala pod seboj tri osebe. V hlevu so bile. štiri osebe, ki so strigle ovce. Eden od prisotnih se je zavedel čudnega škripanja strehe, zaradi tega sc je hitro umaknil na drugo stran hleva. Ostali trije pa se niso pravočasno zavedli nevarnosti in se zato niso mogli umakniti. Secondino Picotto, ki se je rešil, je takoj začel odkopavati izpod ruševin brata Piergiorgia in dvojčka Costanza in Luco Carleja. Vse tri so z avtomobili odpeljali v bližnjo bolnišnico, kjer pa jim zdravniki niso več mogli nuditi pomoči. Vsi trije so namreč podlegli lobanjskim in prsnim ter notranjim poškodbam. Pod ruševinami je ostalo tudi precej ovc. •k it * RIM, 20. — Okoli 3.30 ponoči je izbruhnil v zadnjem nadstropju stavbe v Ul. S. Vito požar, kateremu je sledila eksplozija. V stanovanju v zadnjem nadstropju so našli mrtvo 43-letno Valerio Ginobbi, ki je živela sama. Vse kaže, da je eksplozija nastala zaradi uhajajočega plina kot posledica samomora Ginobbijeve. Preiskovalni organi so namreč našli žensko ležečo na kuhinjskih tleh, medtem ko so bile pipe plinske napeljave odprte. Plin je napolnil celotno stanovanje, eksplozija pa je verjetno nastala zaradi iskre ali iz hladilnika ali iz vodnega ogrevalca. mi servisnimi službami. Tako se bodo lahko avtomobilisti posluževali vlakov, vozila pa bodo puščali do povratka pod streho. Garaže bodo zgradili na zemljišču last državnih železnic in bodo nudili možnost zasebnikom, da zgradijo garaže, ki jih bodo upravljali toliko let, da si bodo izplačali gradnjo. Garaže bodo nato prešle v last državnih železnic. NOV SVETOVNI REKORD Argentinska zaročenca plesala celih 100 ur BUENOS AIRES, 20. — Enaintridesetletni tapetnik Roberto A-cuna jn njegova 25-letna zaročenka Nelly Reynoso sta izjavila, da sta izboljšala njun svetovni rekord v plesu. Zaročenca sta v nekem klubu v Buenos Airesu plesala nepretrgoma sto ur. Lani sta Roberto ln Nelly plesala nepretrgoma 91 ur in 15 minut, t. j. petnajst minut več kot prejšnji rekord, Ki je pripadal Južnoafričanu Richardu MoKornenu. Med plesom sta se zaročenca hranila z mineralno vodo, mlekom in sadnimi sokovi. Redgravejeva v kratkem tretjič mati MILAN, 20. — Angleška igralka Vanessa Redgrave pričakuje otroka. Tednik «Bella», ki je objavil vest, napoveduje v kratkem poroko Redgravejeve z očetom bodočega otroka italijanskim igralcem Francom Nerom. «Srečna sem» je rekla angleška igralka, «ker je otrok najlepša stvar, kar lahko pričakuje ženska. Upam, da bo fantek.« Igralka Ima že dve deklici: 6-let-no Natašo in 4-letno Joely Kirn, ki sta se rodili iz zakona z angleškim režiserjem TonyJem Richardsonom, s katerim sta se ločila aprila 1967. Redgravejeva ln Nero sta se spoznala pred dvema letoma v Ameriki, kjer sta sodelovala pri snemanju filma «Camelot». Po izjavi ministra Mariottija Ob železniških postajah garaže in servisne postaje RIM, 20. — V razgovoru s predstavniki najvažnejših javnih in zasebnih industrij, ki delujejo na polju motorizacije, je minister za prevoze Mariotti izjavil, da bodo v bližini železniških postaj v večjih mestih zgradili velike garaže z vse- •imiiiifiiMiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiaiiiiuiiiiiiiiiiiimfuiiiiiiHiMiiniiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiittiii IZREDNO VAŽNA NAJDBA V AVSTRIJI V GRADCU ODKRILI STAROSLOVANSKI ROKOPISE 12 IS. STOLETJA LJUBLJANA, 20. - Današnje «Delo» objavlja izredno važno vest, da so avstrijski znanstveniki pri raziskovalnem delu v starih samostanskih knjižnicah odkrili dragocene staroslovanske rokopise. V knjižnici graškega jrandškanskega samostana so ■na primer našli dva lista iz mašne knjige, popisana v glagolici, ki datirata v 15. stoletju. Najdba v frančiškanskem samostanu v Goessingu je še starejša: gre za list iz brevirja in 14. stoletja, prav tako popisan v glagolici. Tudi v arhivu Nemškega viteškega reda na Dunaju so našli doslej nepoznan rokopis iz 17. stoletja. Dragocena nova odkritja so tudi zgodnje slovanski protestantski tiski iz Goettiveiga in latinsko - nemško -poljski slovar iz leta 1534. Z novimi najdbami bodo izpopolnili seznam 200 naslovov obsegajočega kataloga cirilskih in glagolskih spomenikov v avstrijskih knjižnicah. Srce, jetra, obisti in oči V New Yorku štiri presaditve NEW YORK, 20. — Sinoči je skupina zdravnikov pod vodstvom dr. Waltona Lilleheia presadila 36-letnemu možu srce. Organ so prinesli lz druge bolnišnice in je pripadal 57-letni osebi, ki je včeraj popoldne umrla na posledicah raka v možganih. Tik pred smrtjo so sorodniki privolili, da bi zdrave organe presadili v druge osebe in s tem dali možnost zdravnikom, da so jetra presadili 27-letni Lynne Warney, ki se je poročila šele pred šestimi meseci in ji je rak uničil organ. Eno od obisti so presadild 19-letnemu fantu, drugo pa 30-letni ženski. Zelo verjetno bodo že danes presadili eno od očes nekemu pacientu. ZARADI LAŽNIH IZJAV Aretacija dveh gangsterjev v ZDA NEW YORK, 20. — Zvezno sodišče je obtožilo Carlina Lombar-dozzija in njegovo «desno roko» Johna GdaManza, ki sta znana pripadnika ameriškega organiziranega podzemlja, da sta skušala z lažnimi izjavami skrivati realno vsoto stav na konjskem dirkališču «Roo-seveilt«. Oba obtoženca iz Brooklyna, ki so ju danes aretirali, sta zelo blizu Carla Gambdna, o katerem se govori, da je naslednik Vita Genovc-seja. 1 MRTEV, 2 RANJENA Roparski napad sredi Londona LONDON, 20. — Skupina roparjev je danes vdrla v zlatarno in zastavljalnico v Great Porland Streetu in streljala proti prodajalcem. Enega od teh so ubili, medtem ko sta ibdili dve drugi osebi, med katerimi je bil lastnik trgovine D. Thomson, ranjeni. Trije roparji so vstopili pri glavnih vratih in so sprožili več strelov, pri čemer so ubili 60-letnega gospodarjevega prijatelja Franka Beringa, medtem ko so z jeklenimi palicami ranili dva uradnika po glavi. Po ropu so zbežali na cesto in se oddaljili s furgonom. Ni še znana višina plena. BEOGRAD, 20. - Sodišče je obsodilo 50-lelnega Janka Markoviča iz Sarabanovca pri Boru v vzhodnem delu Srbije, na smrt. Možakar je namreč s sekiro pobil med sporom zaradi malenkostne količine drvi zakonca Ilijo in Marijo C?ra-novič in hudo ranil njuno 18-letno hčer. Pred desetimi leti je Markovič ubil očeta, s katerim se je sprl zaradi premoženja. Očetomorilee je šele pred kratkim prišel iz zapora, kjer je. prestal kazen, na katero je bil obsojen. ATENE, 20. — Grške oblasti so zaradi «protidržavnega delovanja* odvzele sindikalistu Toniju Amba-tielosu državljanstvo. Ambatielosa so po oržavljanski vojni obsodili na smrt in ga nato pomilostili. Leta 1964 so sindikalista, ki pripada le- =f srtLSir- ssFJt ar« centralne obveščevalne agencije ZDA (CIA) in brat Johna Fosterja Dullesa, zunanjega ministra pod predsednikom Eisenhovverjem. Brata sta bila po značaju različna. John Foster je bil že na univerzi »akademski tip*, medtem ko je bil Allen priljubljen, družaben in zgovoren. Pozneje si ga ni bilo mogoče misliti brez pipe v ustih. Toda bratoma je bila skupna vizija «svo-bodnega sveta« in globoko, skoraj versko sovraštvo do boljševizma _ In četudi sta si razdelila vlogi državnika in mojstra vohuna, sta se lepo dopolnjevala: medtem ko je John mobiliziral »svobodni svet* proti komunizmu, je Allen pletel nevidne mreže po svetu, delii denar in o-pravljal tajna pos'anstva, gnan od ene same želje: prekrižati račune boljševiškemu kolosu in potem zatirati komunizem tudi kot svetovni socialistični sistem. Allen ni delal tega samo tistih deset let pri CIA, ampak je začel že zelo zgodaj, pred drugo svetovno vojno. Toda vrh njegove kariere velikega vohuna je bila vendarle CIA in njegovo ime bo ostalo za vedno povezano s to tajno ameriško ustanovo, ki ni nič drugega kot izraz nenehnega zagrizenega in zahrbtnega boja med obveščevalnimi službami po svetu. Zato je njegova zgodba tudi v dobršni meri zgodba CIA in obe sta zanimivi in poučni. Ko je Allen Dulles diplomiral na univerzi Princeton, so ga že s tri indvajsetim letom poslali leta 1916 na Dunaj. Kmalu nato je bil že v Švici, kjer se je pogajal s Habsburžani, toda brez uspeha. V glavnem pa je pridno zbiral obveščevalne podatke o Nemčiji, Avstro-Ogr-ski in Balkanu. Že takrat se ga je polastila sla po vohunjenju in pozneje je zapisal: «V resnici sem bil dosti bolj obveščevalni agent kakor diplomat.* Svojo prvo večjo napako je Dulles storil nekega dne leta 1916, ko je prišel k njemu prijatelj in mu predlagal, da bi obiskala «nekega čudnega človeka s čudno teorijo*. Dulles je šel rajši igrat tenis. »Čudni človek s čudno teorijo* je bil Vladimir Iljič Uljanov. Po prvi svetovni vojni se je Dul- zapora. Ob državnem udaru leta 1967 je Ambatielos zbežal iz Grčije in sedaj v tujini nadaljuje svoje politično delo. bil le intermezzo v njegovi vohunski karieri. Tudi ko„ pravnik ni nehal gojiti zvez z Nemčijo in drugimi evropskimi državami; ko je iz- IHiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SNEG POVSOD OVIRA PROMET 15,000prebivalcev Gorskega Kotora odrezanih od sveta Tudi v Angliji železniškem in težave v letalskem cestnem, prometu REKA, 20. — Nad 15.000 prebl- ro. Vest so po radijski zvezi ja-valcev občin Delnice in čabra v vilil osebam, ki so bile v izhodišč-Gorskem Kotoru in v vaseh na nem taborišču. Zadnjih 915 metrov obronkih Velebita v občini Senj je , so preplezali s strahovitim naporom zaradi visokega snega že več dni I v devetih urah. Najslabše je bilo ločeno od ostalih krajev. Najtežji | zadnjih 50 m, ker je visok sneg je položaj v občini Cabar, ki je j oviral njihovo hojo. že devet dni brez zveze z ostalimi -------- “.i«evX“-°:iNa(l 900.000 zastonjkarjev nih živil. Delovne skupine se sku-! . ,.< . .. , . , . šajo z dveh strani prebiti do za- Ild 111(1 IJSKlt) ZCl{‘ZllK‘(lll metenih vasi. Z usposobljeno cesto Reka - Zagreb in železniško progo skozi Gorski Kotor in očiščene ceste do Broda na Kolpi je le polovico prebivalstva Gorskega Kotora dobilo zvezo z ostalimi kraji. Trenutna glavna skrb prebivalstva teh krajev je čiščenje snega s streh. Sneg je prekinil dejavnost v mnogih podjetjih v teh krajih, od katerih so le nekatera pričela ponovno z delom. Lesna industrija v Lu-čičah, ki zaposluje okrog 600 delavcev bo pričela z delom šele čez nekaj dni, ko bodo uspeli popraviti škodo, ki jo je prizadejal velik sneg, ki je zrušil streho nad glavnim obratom. LONDON, 20. — Snežni metež, ki je prejšnjo noč zajel južne predele Anglije in glavno mesto se premika proti severu, zaradi česar je prišlo do zastoja cestnega, železniškega in letalskega prometa, medtem ko je že precej vasi odrezanih od sveta. Približno 80 glavnih cest Anglije in Walesa je pod snegom, na stotine stranskih pa je neprevoznih. Na cestah je tudi na stotine zapuščenih avtomobilov. V Horsley Crossu (Essex) so našli mrtvega letalca ZDA. Američana je med vožnjo z avtom zajel metež in vojak je podlegel mrazu. Policija Išče neko žensko, ki je bila v vojakovi družbi. Londonsko letališče so ponovno zaprli, prihajajoča letala pa usmerjajo na letališča Gatwicha, Shannona, Manchestra, Frankfurta in Pariza' Prejšnjo noč je 150 oseb prespalo noč v čakalnicah londonskega letališča ln še vedno čakajo, da bodo lahko odpotovale. Sedem slepih plezalcev na vrhu Kilimandžara LOITOKITOK, (Kenija), 20. — Sedem slepih alpinistov, trije iz Ugande, dva iz Kenije in dva iz Tanzanije, je danes v spremstvu svetovalca commonwealthske družbe za slepe doseglo najvlšjl vrh Afrike, 5660 m visoki KiUmanža- NEW DELHI, 20. — Minister za železnice je v Indijski spodnji zbornici izjavil, da zajamejo na Indijskih železnicah letno najmanj 900 tisoč oseb, ki se vozijo zastonj. Zaradi zastonjkarjev imajo železnice nad 26 milijonov dolarjev škode, zaradi česar je minister zahteval strožje kazni. Izvedelo se je, da obstaja v Bom-bayu organizacija, ki proti plačilu kjer je spet zače' plesti mreže na vse strani. Bil je previden, po potrebi drzen, predvsem pa molčeč in je znal izvabljati iz ljudi najrazličnejše podatke. Seveda si je pomagal tudi z denarjem. Tako je v Bernu prišel v stik z možem, ki je bil znan pod imenom «George Wood». »George* mu je v dveh letih poslal čez mejo nad 2000 tajnih nacističnih listin. Po tej zvezi je Allen Dulles marsikaj izvedel. Med drugim, da uporabljajo tajno radijsko oddajno postajo na nemškem veleposlaništvu v Dublinu na Irskem za usmerjanje podmornic, ki potapljajo zavezniške ladje. Namig od »Georgea* je tudi razkrinkal osebnega slugo britanskega veleposlanika v Ankari kot vohuna. Dulles je bil takrat v Bernu agent urada za Strateške službe (OSS). CIA je bila ustanovljena šele po drugi svetovni vojni. Ena izmed najbolj nenavadnih in še ne dovolj pojasnjenih epizod iz sicer dovolj skrivnostnega Dulleso-vega «službovanja» v Bernu med drugo svetovno vojno je zgodba o njegovih stikih s Himmlerjem. Leta 1943 je dobil zvezo z visokim esesovcem, princem Hohenlohe, ki je nastopal v Himmlerjevem imenu in trdil, da bi bil njegov gospodar pripravljen napisati z Anglo-saksonci ločen mir. Po vojni so Rusi dobili \ roke listine princa Ho-henloheja in jih objavili. Za Dullesa so bile te listine zelo neprijetne, ker vsebujejo tudi prinčeve zapise o tem, kaj je govoril Dulles. Ta je govoril o «sanitarnem kordonu proti boljševiški nevarnosti* in o »pogajanjih za sklenitev miru brez zmagovalca in premaganca*. Ali je visoki esesovec govoril resnico ali pa »obarval* svoje poročilo, da bi si pridobil ugled in zasluge pri Himm-lerju? In če je govor’1 resnico, ali je Dulles v resnici tako mislil, kakor je govoril? Morda je govoril ta ko, da bi speljal princa na led in' ga pripravil do še večjih zaupnosti. Vsekakor je zadeva še vedno nejasna, toda Rusi so bili besni na Allena Dullesa, tem bolj, ker je ob koncu vojne posredoval ločeno vdajo italijanskih armad v Italiji, en teden pred končno kapitulacijo Nemčije v Reimsu Za Ruse je to očiten dokaz, da bi bil Dulles tudi leta 1943 pripravljen posredovati ločen mir s tretjim rajhom. Kljub vsej svoji previdnosti pa je Dulles nekoč v Švici šel na led človeku, ki ga ni niti nameraval prelisičiti. Na slabo razsvetljenem hotelskem hodniku se je neko noč tujec približal Dullesu in ga vprašal : »Prosim vas, kje je 110?» Kot tajni agent je imel Dulles to številko. Odgovoril je: «Z njim govorite. Jaz sem 110.» Prepozno se je zavedel, da je tujec iskal samo svojo sobo. Leta 1950 je direktor CIA Walter Bedeli Smith povabil Allena Dullesa na pogovor v Washington. Dulles je ostal enajst let, dve leti kot namestnik direktorja in devet let kot direktor CIA, ki jo je pomagal ustanoviti. CIA je bila rojena iz potrebe, da bi imele ZDA osrednjo obveščevalno službo. Nikoli več se ne sme zgoditi Pearl Ha rbor — so go vorili Američani. Znamenj, da bodo Japonci leta 1941 napadli, je bilo dovolj, toda nikogar ni bilo, ki bi ta znamenja »koordiniral* in jih tolmačil. V začetku druge svetovne vojne so Američani na vra1 na nos ustanovili urad za strateške službe (OSS), toda po vojni so hoteli imeti nekaj temeljitejšega in boljšega. Zakon o nacionalni varnosti je leta 1947 priklica' CIA k življenju in njen rojstni datum ;e 13. september 1947. Allen Dulles je seveda pomagal pri porodu in je v spomenici, ki jo je napisal v tistem času, med drugim dejal: «Agencijo mora voditi razmeroma ozka elita, ki bo strast no vdana brezimnosti in bo pripravljena popolnoma posvetiti se temu izrednemu delu. Kdor koli bo že direktor CIA. ji bo moral posvetiti vse svoje življenje ... On in njegovi sodelavci si bodo morali v nekem smislu nadeti raševino . . .» Te besede zvenijo, kakor da jih je izgovoril prvi general jezuitskega reda Ignacij Lojolski ali ustanovitelj kakega drugega meniškega re- dobro financirano unm e— . nl, CIA, «skrit» v vladnem Pror.aC„;,,v znaša kake pol milijarde dolafJ^ in posli so šli kakor po masi"' da ne večno. ^ Allen Dulles je bil rojen z* ^ vlogo. Pravzaprav ni bila va, saj bi o njem kakor o i#1 lahko rekli, da je bil rojen v£ huna. Njegovo delovno P°Prls^sej _ . ..JI............. . rišče 1« bil ves svet, priložnosti za P0^ CIA je bilo obilo in Dulles m tel nobene zamuditi. ,tr Ali je 20-odstotna možnost z* a moglavljenje levičarskega te. Jacoba Arbenza Guzmana v P* Jjj mali? To vprašanje si je zas j novi direktor CIA leta 1964 in pritrdilno odgovoril. Potem j® U govoril predsednika Eisenho"1®1^ da je dal svoj blagoslov. CIA sprožila »banansko revoUSne in frakcije zavzemajo, 'kiih Se spremenile v prevladujoče a je po naše prav to, kar New York drago mesto NEW YORK, 26 - Ne glede na to, da je dolar pred časom zašel v težave, je utemeljena tudi bojazen tistih tukajšnjih gospodarskih strokovnjakov, ki opozarjajo, da postopna inflacija ni prav nič manj nevarna kot bi bilo nevarno enkratno večje razvrednotenje dolarja, te do pred nekaj leti tako trdne valute. V zvezi s tem navajajo dejstvo, da se je v zadnjih letih poprečni dohodek ameriške družine sicer močno dvignil, kar pomeni, da imamo opravka bolj s formalnim kot z resničnim dvigom dohodka. Od tod tudi vedno večja razlika v realni kupni moči med posameznimi sloji, da ne govorimo 0 razliki v kupni moči med belo-j poltimi in temnopoltimi ljudmi. ' Vrh tega prihaja vedno bolj do izraza tudi razlika med bogatejšimi in bolj revnimi področji ZDA. V zvezi s tem bomo navedli nekaj konkretnih podatkov. Še pred kakim letom ali kaj več, je veljalo pravilo, da je 10.000 dolarjev letnega dohodka dostojna vsota, ki že meji z blagostanjem. Danes pa velja na primer za New York ugotovitev, da 35.000 dolarjev letnega dohodka, kar je v naši valuti nad 20 milijonov lir, predstavlja za to mesto razmeroma skromen dohodek in človek, ki za nečem teži in zmore le 35.000 dolarjev na leto se smatra že za na pol propadlega človeka. Vsekakor tisti, ki trdijo, da je 35.000 dolarjev letnega dohodka premalo, močno pretiravajo, kajti v Nevv Yorku živi na stotisoče družin, ki se zadovoljijo oziroma se morajo zadovoljiti tudi s polovico manj dohod-nov na leto. Toda kdor hoče zaslužiti »vsaj* 35.000 dolarjev, se mora podvreči izrednim fizičnim in duševnim naporom, ker to terja newyorški način življenja. Vr,h tega pa spada Nevv York med zelo, draga mesta. Nekaj primerov: ena libra, torej manj kot pol kilograma cenenega mesa za tako imenovane hamburger-klobase stane tu 1 dolar 19 centov, v Denverju pa dobi isto količino istega mesa za 39 centov. V Nevv Yorku bo za ogled nekega filma plačal dvakrat Pred dnevi je razstavo del jug. slikarjev — naivcev obiskal jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina, spremljala sta ga konzul Zlatko Vidas in tiskovni ataše Saša. Gruden. Med njimi vidimo na sliki še lastnici galerije «Torbandena» gospe Mario Grazio Bonzano in Tiziano Fantini. ....................MIHIH............................ POMEMBNA PRIREDITEV V ZAGREBU Razstava o Istri v hrvatski kulturi Poleg «Glagoljskega misala», «lstarskega razvoda» in drugih starih eksponatov m dokumentov tudi nekaj novejšega gradiva (Nadaljevanje na 6. strani) V eni izmed razstavnih dvoran zagrebške nacionalne in vseuči-liščne biblioteke na Maruličevem trgu so pred dnevi odprli izredno zanimivo in pomembno razstavo. Že sam naslov razstave »Istra hrvaški kulturi* je zelo zgovoren in zato ni nič čudnega, da je razstava pritegnila pozornost ne le ožjega kroga strokovnjakov pač pa tudi širših plasti Zagrebčanov in zagrebških gostov. Velik del eksponatov predstavlja izredno pomembno snov s področja zgodovine, književnosti in likovne ustvarjalnosti daljše in tudi bližnje preteklosti. Razstava, o kateri govorimo, spada v okvir številnih prireditev, ki se vrstijo od lanske jeseni do danes v zvezi s 25. obletnico priključitve Istre Hrvatski. Eksponate je za to razstavo zbral,., Rojpič. , Že sšmo naštc#afljb ' —!‘ kakor piše zagrebški »Telegram*, od koder smo povzeli podatke — najpomembnejših eksponatov bi, nas privedlo predaleč, zato se bomo omejili samo na tiste, ki so za hrvatsko kulturo posebno pomembni. Izredno pomembna sta dva eksponata zaradi njune starosti in zaradi njune likovne KUD «Tine Rožanc» nam prihaja v goste iivmdgoda svoboden razgovor v ostalih partij. 'sotjji re: Na vsak način se je \m. Prvič, da je na nekem ko-rhaS, nem kongresu prišla do iz-takale, imenovali bi jo, šte le, °a manifestacija. Prišlo pa Sit I *hi zdi, do enega nasprotne-«C»»u tudi na prejšnjem kon- s9stavlja. ampak zapleta \ £nia enotnosti našega gibanj14?* se Kitajske se prav po-Ne tlde. Pa izhajamo iz ugoto-oj da gre za veliko deželo in Ni Mogoče zamisliti ustvaritve stanja, ki bi lahko zago-btir in napredek vseh naro-tih’ae Priznavajoč tej deželi nje-NPJbvic, kot to delajo ameriški VNin druge vlade, med njimi '|)tion.naša. Dejstvo, da se naša lWJa glede mnogih vprašanj raz-v J0 °d onih kitajskih komuni-' ne onemogoča pozitiv- Ljubljanski ansambel folklornih plesov «Titie Rožancu bo jutri zvečer nastopil z bogatim programom jugoslovanskih narodnih plesov v Katoliškem domu v Gorici, v nedeljo pa o tržaškem Kulturnem domu. Med drugimi plesi bo izvajal tudi Šopsko oro. Kaj predstavlja ta ples? Na sporedu, ki je bil sestavljen za nastope ljubljanskega ansambla, beremo o tem narodnem plesu naslednje: «Na srbsko - makedonsko - bolgarski tromeji živi pastirsko ljudstvo, ki se pretežno peča s konjerejo. Ker živijo visoko v gorah. jih okoliški prebivalci imenujejo hribovce - Šope ali Torlake. Precej ločeni od svojih sosedov, pa so v plesih ohranili izvirne oblike, kakršnih ne najdemo nikjer drugje. Njihovi plesi ponazarjajo korake m gibanje konj. Značilnost tega pastirskega plesa so hitri poskoki in koraki.» vrednosti. Gre za «Glagoljski mi-sal» iz leta 1483, ki je bil prirejen za tisk na osnovi misala krbavskega kneza Novaka, drugi eksponat pa je zelo stari dokument, znan v strokovnem slovstvu pod imenom «Is tarski raz-vod». Gre ?.a dokument, napisan v glagolici in govori o razmejitvi posestev oziroma oblasti oglejske nadškofije, pazinske grofije in istrskih občin. Ta dokument je verjetno nastal na temelju starih dokumentov, prepis pa je lota 1546 napravil tinjanski in žminj-ski kanonik Levac Križanič. Na tej razstavi sta tudi dva redka preostala primerka knjige «Artikuli ili deli prave stare krstianske vere. Va Hrvacki verno stlmačeni: Po Antonu Dalmatinu i Stipanu Istrianu», knjige, ki je bila tiskana leta 1526, torej pred malo manj kot 450 leti. Posebda pozornost pa je na tej razstavi posvečena osebnosti Ma tije Vlačiča Ulirycusa, ki je živel od leta 1520 do 1575 in ki je bil eden najpomembnejših razumnikov reformacije. Na razstavi zasledimo večje število njegovih del. Razstavo dopolnjuje tudi več pomembnih likovnih eksponatov. Poleg razgledov starih istrskih mestec Žminja in Kršana so razstavljeni tudi številni stari zemljevidi Istre in portreti znamenitih istrskih ljudi. Poleg del filfr zofov in znanstvenikov je v več steklenih omarah tudi nekaj izvodov časopisov, listov in revij, ki so izhajali že pred sto leti v Istri, Zagrebu in Trstu. Tako so na primer razstavljeni nekateri izvodi lista «Naša sloga*, ki se je tiskal leta 1870; torej pred 99 leti v Trstu. Nadalje je tu nekaj izvodov poučno-gospodarske-ga lista «Pučki prijatelj*, ki je 1899. leta izhajal na Krku, nadalje ^Narodni list*, ki izhajal 1900 v Opiv ji in Voloskem ter «Omnibuss», ki je izhajal leta 1907 v Pulju. Na razstavi je tudi nekaj izvodov tednika »Istra*, glasila primorskih emigrantov v Jugoslaviji v dobi fašizma. Tednik »Istra* je izhajal v Zagrebu. Posebni oddelek razstave je posvečen delu istrskih hrvaških pesnikov in pisateljev. Na razstavi vidimo dela Eugena Kumi-čiča, Dinka Viteziča, Vjekoslava Spinčiča, Marka Baštijana, Juraja Dobrile, Matka Laginje, Vladimi ra Nazorja in Mije Mirkoviča Čeprav smo že rekli, da je razstava, o kateri je govor, pomembna in da vzbuja pozornost, bomo njeno pomembnost poudarili, ker izrazito dokazuje, da je bila Istra v hrvatski kulturi stalno prisotna in to v vseh časih in z izredno pomembnimi imeni in zgodovinskimi dejstvi. Puljski «Uljanik» bo gradil «velikanke» Norveški brodar naročil dve ladji po 200 tisoč ton nosilnosti Že ob raznih priložnostih smo ugotovili, kako se je puljska lad-jedelnida «Uljanik» razvila v povojni dobi iz le nekoliko večje po-pravljalnice manjših plovnih objektov v pomembno, lahko rečemo veliko ladjedelnico. To moremo ponoviti in potrditi sedaj ob novi obveznosti, ki jo je puljska ladjedelnica, skupno s tovarno Dieslovih motorjev sprejela s podpisom pogodbe z norveškim ladjarjem Sigvalom Bergesenom. Pred dnevi je namreč vodstvo puljske ladjedelnice sklenilo pogodbo, da bo zgradilo za norveškega naročnika dve ladji s po 200.000 ton nosilnosti. Najprej besedo dve o Sigvalu Bergsenu. To je eden največjih ladjarjev Norveške in zato pomemben tudi v svetovnem merilu. Ta ladjar ima mornarico s skupno tonažo 4 milijonov ton nosilnosti. Puljska ladjedelnica je že pred leti najavljala, da bo začela graditi tudi ladje — velikanke. V skladu s tem je izvedla nekaj ustreznih del v ladjedelnici. Med-tem pa je že gradila velike ladje v dveh kosih. Na osnovi vseh izkušenj more sedaj sprejeti tudi naročila, ki jih •> Evropi more sprejeti le redko katera ladjedelnica, med drugimi ladjedelnica CRDA v bližnjem Tržiču ki spada med največje ladjedelnice v Evropi. Po dosedanjih domačih in tujih naročilih ima puljska ladjedelnica dovolj dela za daljšo dobo, saj ima naročenih za nad dva milijona ton ladij. V bližnji bodočnosti pa bo izročila — samo do leta 1971 — osem ladij s skupno nad 600 000 ton nosilnosti V ta okvir seveda spadata dve ladji, ki ju je naročil norveški ladjar Bergsen in katerih vsaka bo imela nosilnost nekaj nad 200.000 ton. Samo ob sebi se razume da gre za tankerje, kajti le tankerji se grade za tolikšno nosilnost. Omenjena tankerja za katera sedaj šele izdelujejo načrte, bosta grajena po najnovejših tehnoloških principih in graditi ju bodo začeli letos jeseni toda od položitve gredlja do izročitve posamezne ladje naročniku bo minilo samo 11 mesecev Izvestje srednjih šol za 1967-68 Pojavilo se je Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem ozemlju za šolsko leto 1967-1968. Izvestje je publikacija, ki jo človek prebere tako rekoč od prve do zadnje vrste. Zanima nas, kdo so profesorji na posameznih šolah, kako so učenci pri študiju uspeli, kakšne naloge so pisali. Kot v časih, ko so izvestja redno objavljala kak pomemben prispevek katerega od profesorjev, tudi pričujoče Izvestje objavlja nadaljevanje in konec Jevnikar-jeve razprave Vpliv Krištofa Schmida na slovensko pripovedništvo. Avtor prihaja na koncu do zaključka, da je bil ta Vpliv za razvoj slovenske mladinske literature zaviralen, tako da mladinska literatura ni dosegla tiste stopnje, na kateri je danes splošno slovensko pripovedništvo. Za to razpravo se zvrsti pravo «izvestje» vseh naših srednjih šol od znanstvenega liceja do dolinske srednje šole: najprej seznam profesorjev in ostalega o-sebja na šoli, nato pa. seznam u-čencev po posameznih razredih. Nevedeni so tudi razredniki. Iz tiska imen je razvidno, če so učenci izdelali s poprečno oceno 8 ali več, s poprečno oceno 7 in z oceno 6. Nadalje je navedeno. kdo ni izdelal (ni pa povedano, kdo je imel ponavljalni izpit). Tabela na koncu nam da statistični pregled ob koncu pouka (30. septembra 1968). Za vsako šolo posebej in za vse skupaj je navedeno koliko je bilo učenčev, koliko jih je izdelalo, koliko jih ponavlja itd. Sledi kratko poročilo o Literarnih vajah, navedene so publikacije profesorjev, o-menjen je izlet maturantov po Jugoslaviji (lahko bt bilo povedanega tudi kaj več). IX koncu je Martin Jevnikar napisal nekaj besed o ravnatelju dr. Antonu Kacinu, ki je odšel v pokoj, za Avgusta Černigoja pa je ob njegovem odhodu ponatis besed Rudolfa Sakside. Izvestja smo seveda veseli, čeprav prihaja ob tako čudnem času. Vemo, da je sto in sto težav, da je tu težko kaj pomagati: in še je zelo t>erjetno, da bi morda Izvestja niti ne bilo. če se ne bi kdo posebej zanj trudil. Nismo pa posebno veseli, ko gledamo imena — od (nekaterih) ravnateljev do šolskih slug — pa dobimo vtis, kot da nismo v čisto slovenski šoli. Tudi krstna imena so pač brez potrebe tu in tam nekoliko čudna ali pa vsaj neslovensko pisana. Če pa bi brskali naprej po lz-vestju, bi še to in ono lahko pripomnili, na primer kdo vse pduču-je na naših šolah. Ugotovili bi tudi lahko, da razdelitev po strokah ni ravno idealna: tisti, ki so se za kak predmet resno usposobili, se morajo kje na nižji šoli gnjaviti z njim tujimi predmeti, drugi pa z znano skromno «habilitacijo» kraljujejo na višjih šolah. Vsekakor pa je Izvestje dragor cen dokument in je prav, da ga imamo. PRED JUTRIŠNJO PREMIERO KOMEDIJE «Zares čuden par» Razgovor z režiserjem Jožetom Babiiem in glavnima interpretoma Kobalom in Bogatcem S četrto premiero v sedanji gledališki sezoni prihaja na oder S.o-venskega gledališča v Kulturnem domu zabavna komedija ameriške- čuden par» (The Odd Čouple). Delo je italijanskemu občinstvu znano iz uprizoritve znanih komikov Rascela m C hi arija pa tudi iz filma, slovenskemu občinstvu iz uprizoritve v Mestnem gledališču ljubljanskem z Daretom Ulago in Zlatkom Šugmanom v glavnih vlogah, uprizarjali so ga dalj časa v Londonu, sedaj pripravljajo njegovo u-prizoritev na Dunaju, kmalu bo prišlo na oder celjskega gledališča itd. Sodi med izrazite bestsellerje v zvrsti lahkotne bulvarske kome dije za razvedrilo in «avtorju se je v njem posrečilo izoblikovati žive in zanimive ljudi, zlasti poglavitna akterja komedije Oskarja in Feliksa, ki s plastičnimi obrisi samosvojih čudakov dajeta prav izjemne možnosti za oblikovanje nenavadnih, izrazito humornih odrskih igralskih podob* (Gl. list MGL štev. 2). O avtorju Neilu Simonu ni dosti znanega. Rodil se je leta 1927, pisati je začel že mlad, svoj prvi veliki uspeh pa je doživel pravzaprav šele 1. 1964 s celovečerno komedijo «Trohitp v svojo trobento*, Sovjeti ponujajo vohunski film MOSKVA, 20. — Moskovski tednik v angleščini «Moscow News» piše, da je podjetje «Soexport-fUm», edino pooblaščeno podjetje za prodajo filmov v tujino. Kon- kretno gre za ponudbo novega so vjetskega filma «Mrtva sezona*, ki obravnava zgodbo sovjetskih vohunov v tujini, ki da predstavljajo »predstražo tistih, ki se po svetu borijo za mir in srečo narodov*. Kdor si je film ogledal, meni, da gre za zgodbo sovjetskega vohuna Gordona Lonsdalea. ki je deloval v Veliki Britaniji in ki so ga 1961 prijeli in obsodili na 25 let zapora, tri leta nato pa izpustili v zamenjavo za angleškega trgovca — vohuna, ki so ga obsodili v Moskvi. Jože Babič s katero se je uvrstil med najuspešnejše komediografe na Broadwayu. Našo uprizoritev je pripravil režiser Jože Babič, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj: AMllIHUKmHlNMHilllHaNlNIIIIIIUIHiniMUlIHUllUI «Teorem» v Parizu PARIZ, 20 — Pariško občiti stvo je, kot smo brali, zelo hladno sprejelo film med drugim piše: rPasolini pozablja na to, da se hudičeva vaba zoperstavlja božjemu klicu. Slika ki jo ob koncu predstavlja, je slika hudiča, ki beži ob obupnem kriku resnice.» Ko je pater Berthier govoril o tem filmu v luksemburškem radiu, je med drugim rekel: rUpam. da med ponesrečenim .izobčenjem’ filma ,Lo Religieuse' in krivično nagraditmjo filma .Teorem’ morejo kristjani najti pravilno pat k opogumljanju svobode umetnika k estetski vrednosti dela.t V splošnem je med katoliškimi krogi manj tistih ki film odobravajo, kot tistih, ki film kritizirajo. Odette Tibaula film hram Prav tako ga brani Michel Guibert. ki v listu iNotre Republiquet med drugim piše: »Težko bi našli P filmu najmanjša osladnost v sartr-skem smislu besede » Turi’ Claude Mauriac v »Le F!gard Litterarren pravi, da «Teorem-» »spada med velike filme, katerih lepota pritegne*. NEVV YORK, 20. — Filma «Fun-ny Girl* in «Romeo in Julija* sta bila ocenjena kot najboljša filma leta. To mnenje prihaja iz združenja «A11-American Press Associates*, ki predstavlja kritike in strokovnjake 37 ameriških revij in časopisov. Organizacija, ki smo jo pravkar navedli, je letos razdelila 24 nagrad Še posebej je žirija pohvalila Katherine Hepburn. Barbaro Streisand. Rono Moody, Cliffa Robertsona, Miche-la Simona, Catherine Deneuve, A-laina Cohena in Venia Palliri. Illlllll,IIHIII.HIHIHIHI.II Hill lil'IHIHII Hill IHIHIIIHI HIIIIHIIHHII II...............HIHIHIIHI IMIIIIIHIIIIIIHHM OVEN (od 213 do 20.4.) Ne spu- ----------------------------------------- vas nobenega zadoščenja Dvignil ščajte se v odkrit spopad s tekmeci. Mnogo jasnine na ljubezenskem nebu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vse bolj se zavedate svojih sposobnosti, kar bo za vas izrednega pomena. Čez mero ste ponosni, to pa vam ne koristi. „ DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Poiščite si kako prijateljstvo med zelo pomembnimi krogi, da bi se tudi sami povzpeli. Srečen zaključek nekega spora. RAK (od 22.6. do 22.7.) Premalo poslušate ljudi, ki vedo več od vas. Harmonija v družini LEV (od 23.7. do 23.8.) Preden se lotite nameravanega podviga, po HOROSKOP vignil udmi. svetujte se s strokovnjaki. Ne izgubljajte časa romantičnimi spomini. ,. DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Vasi napori bodo kronani z uspehom. Več previdnosti v čustvenih odnosih. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Za dlako boste v neki tekmi premagali zelo borbenega in sposobnega nasprotnika Nemogoča je ljubezen, ki si jo želite. ŠKORPIJON (ou 23.10. do 21.11.) Zmagali boste, a od tega ne bo v se bo vaš moralni ugled med ljui STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Prišlo bo do tesnejšega stika med vami in vašimi neposrednimi predstojniki. Skrbi z neko mlajšo osebo. KOZOROG (od 2?.12. do 20.1.) Ne zavzemajte se, da bi vedno bili prvi, ker boste sicer ostali brez prijateljev. Bodite bolj širokosrčni. VODNAR (od 21. L do 19 2.) Navdušili boste svoje sodelavce za neko delo, ki vam je pri srcu. Ohladitev odnosov med vam> in drago osebo. RIBI (od 20.2. cio 20.3.) Posvetili se boste nekemu delu z velikim veseljem, ker vas privlačuje. Redko glasbeno doživetje. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po ročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.40 Šola; 12.10 »Blagoznanstvo za do mačo rabo*; 12 20 Za vsakogar nekaj: 13.30 Glasba po željah; 17.20 Glasbeni mojstri; 18.15 U-metnost; 18.30 Šola: 18.50 Komorni koncert: 19.45 «Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo; 20.50 Operna glasba; 21.50 Veseli utrinki. 22.00 Skladbe davnih dob. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.00 Zborovsko petje; 14.15 Vioz-zi, Sonata; 14 30 Grisancicheve poezije. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14 30, 16.00,19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL, 10.15 Orkester; 1045 Plošče; 11.00 J. Svete; 11.30 Parada uspehov; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Domače kronike; 14.00 Alenka Šček; 14.20 Kempičev ansambel; 15.30 Operetna glasba: 17.00 Simf. koncert; 19.00 Orkester Almeida: 19.30 Prenos RL; 22.10 Pisana glasba: 22.35 Pianist G Gabos. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13 00. 15.00, 20 00 Poročila; 8 30 Popevke; 9.06 Zvočni trak; 10.35 in 11-08 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka L Della Časa; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Jula De Palma; 14.45 in 15.10 Nove pes- PETEK, 21. FEBRUARJA 1969 mi; 15.30 Knjižne novosti; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radij ska priredba: 20.15 Opere: 21.15 Simf. koncert II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19 30 Poročila; 8.40 Orkestri: 10.00 Gersh \vinovo življenje: 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Brez naslova; 14.00 Juke box; 15.15 Pianist G. Anda; 16.00 Nove pesmi; 17.10 Sanremo 69; 17.35 Enotni razred; 18.20 Enciklopedija ; 19 00 Folk-glasba; 21.10 Gledališče in kino. III. PROGRAM 10.00 Glasba za začetek; 11.10 Orglar B. Janaček; 1140 Na spo redu Farina in Dalla Vecchia; 12.20 Klavirske skladbe, 14.30 Krenekove skladbe; 15.10 Schuetz, Haydn in Rota; 17.20 Angleščina; 18.15 Gospodarstvo; 18.30 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Jedrska fizika. FILODIFUZIJA 8.00 Bachova Kantata štev. 41; 8.55 Antologija interpretov; 10.50 Brahmsove skladbe; 11.40 Pianist C. Alsina: 12.30 Puccini, Madame Butterfy SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.39 Poročila; 6.50 Danes za vas: 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 lnform. od da ja; 8.08 Skladbe P. Šivica; 8.55 Pionirski tednik: 9.25 »Morda vam bo všeč*; 1015 Pri vas doma; 12.10 Igralci na pihala; 12 30 Kme tijski nasveti: 12 40 Čez polja in potoke; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 romlinson' Simfonija 65; 15.45 Turistična oddaja; 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Človek in zdrav je; 17.15 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Na križpotjih, 19.15 Ta tjana Gros, ?0 00 Amaterski zbo ri; 21.30 Pogovori o glasbi, 21.15 Oddaja o morju: 22.15 Prokofjev, Simfonija; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba ITAL. TELEVIZIJA 10.30. 11.30, 15.00, Šola; 12.30 Francoščina; 13.30 Dnevnik, 17.00 Program za najmlajše, 17.30 Dnev nik; 17.45 Program za mladino: 18.45 Koncert: 19.1F človek in de- lo: 19.45 Šport in Kronike; 20.30 Dnevnik; 2100 TV tednik 22.00 Film «Acque difficili*: 23.00 Dnevnik II. KANAL 18.30 Angleščina; 21.00 Dnevnik: 21.15 R Stout-B Randone: Vele-no in sartoria; 22.15 Filmske in gledališke kronike. JUG TELEVIZIJA 20.00, 23 30 Poročila; 9.35. 14.45 TV v šoli; 11 00 Francoščina. 16.10 Osnove splošne izobrazbe. 17.25 Daktari - film 18.15 Mladinski koncert; 19 00 Mednarodna eko nomska ibdobja !r mi 20.30 3— 2—1; 20.35 Prepovedane Igre — film: 22.00 8 Destovnik Kajuh: Ljubezenske pesmi. 22 2C- Športna reportaža. - Od kod tolikšen uspeh teg* dela in njegov prodor na svetovne odre? — Sodim, da tiči uspeh komedije »Zares čuden par» v izredno uspeli dramaturški gradnji in na njenih dveh junakih naših dni v razvoju našega življenja med štirimi stenami. Po mojem mnenju je v komediji več. kot ji je pripravljena vriznati stroga literarna kritika, ki vidi v njej le zabavniško ali bulvarsko gledališče. — In v čem naj bi bilo to več? — Naj razložim svoje mnenje s kratko karakterizacijo vsebine. V tem delu se v stanovanju komaj ločenega Oskarja zbirajo prijatelji v občutku absolutne sproščenosti od sivega reda, v katerem so prisiljeni živeti. V tem je mogoče zaslediti težnjo ljudi, da se osvobodijo nekih oklepov formalne civilizacije. Medtem je v nasprotnem liku Feliksa Ungarja poosebljeno redoljubje, ki ga je razvil do tiste mere, da se je razbil njegov lastni zakon. Ta svoj red poskuša vnesti v družbo kvartopircev, veselih prijateljev. V tem zasledimo sled. čeprav rahlo, tiste škodljive lastnosti, ki ni lastna zgolj ljudem, temveč tudi ideologijam, ki hočejo svoje uveljaviti z nasiljem, kar v tej komediji sicer izzveni komično in vzbuja nasmeh, vendar deluje tako, da se neko osnovno razpoloženje razbije, družba se razide in med prijatelji se ponovi situacija, ki je že privedla do uničenja neke zakonske harmonije. Ta dva čustvena, idejna in tradicionalna bloka se v komediji včasih prepletata do take meje, da se nekaj ebohem-skega* oprime redo’jubnega Feliksa in narobe, da se nekaj zakonitosti zakonskega življenja, ki jim ne-moremo pobegmti, oprime tudi O-skarja. In prav to je tisto ve'iko sozvočje, ki ga je komedija vzbudila v vseh avditorijih. — Zahteva komedija posebne igralske vrline in režiserske prijeme? — Predvsem terja komedija moderno, sproščeno konverzacijo vseh nastopajočih, od obeh protagonistov pa še izrecno nagnjenje h komiki. To je v razmerju z uspehom dela, kajti zelo znana igralska imena iz tega žanra so vnesla v predstavo tudi osebni šarm. — In naša predstava? Kakšni so bili problemi, kaK„nir. bo zasedba? - rnpravijanje lega aela za naš oder se je prebijalo preko vrste nesrečnih okoliščin, kot so na primer bolezenski primeri v ansamblu. Prvotno zamišljena zasedba je bila drugačna, toda zasedbo, s katero se bomo predstavili občinstvu, predstavljajo naši izkušeni igralci. V glavni vlogi Feliksa Ungarja nastopa Silvij Kobal, ki nas v vsaki sezoni preseneti a kakšno posebno nestandarano igralsko stvaritvijo in ki nosi v svojem izrazu posebno nagnjenje za humano, malce čuaar ško interpretiranje psihološko ne- 1 koliko zapletenih likov. Prepričan ' sem, da bo tudi tokrat njegov humor temeljil predvsem na notranjem ritmu. Njegovega prijatelja Oskarja Ma-disona bo interpretiral Livio Bogateč. Ta vloga terja od interpreta veliko mladostnega šarma, refleksne sproščenosti v vsakem trenutku, prežeta je z optimizmom in lahkotno površnostjo, ki se le za trenutke izkristalizira v odkrivanje neke skrite otožnosti, ki je primer sposobnosti velikega nesebičnega tovarištvu. če še v tem li/cu želimo prizvok komičnosti, potem je gotovo dovolj orisana težka na.oga, pred kaiero je posta (jen naš m.a-di igralec. Zanesljivo pa nas bo razveselil dvakrat: prvič z interpretacijo Oskarja, drugič s potrditvijo svojega talenta, ki bo v tej vlogi enakovreden pok.icnt diplomi. . — In tvoja režijska zasnova vključno s sceno? - Oceno m režijo sem zasnoval 0 nekakem funkcionalnem prerezu. Misiim, da se je z ansamblom posrečilo ustvariti mnogo izvirnih situacij in da predstavijo nuša uprizoritev nadgradnjo besedila, ker je pri takih literarno neambicioznih delih v oga giedatisca, aa ustvari uprizoritev, kr ima več gledališkega žara in je « tem njena glavna pri-Vtacnost. V tem smislu se mi zdi, da ima taka komedija svoj prostor tudi v repertoarju Slovenskega gle-datišča v Trstu, ki je sicer bolj ambiciozno zastav,jen. Delu tudi v takem repertoarju ne bo storjena krivica, kot bi mu bita, če bi ostalo zgolj prt interpretiranju besedila. Sicer pa sem osebm, in o tem sem ti pravil ze ob najinem razgovoru ob uprizoritvi Goldonijevega rTasta po sili» z novogoriškim gledališčem, za večjo prisotnost smeha v vseh odtenkih v naših g eaadških dvoranah — In še dve besedi z interpretoma obeh Klavnih vlog Feliksa Un-karja in Oskarja Madisona: — Snvij Kouai. viogo sem malce nerad sprejel predvsem zaradi odsotnosti mojega dragega prijatelja in kolege Mortinuzzija, ki bi moral po prvotnem programu igrati vlogo, ki jo igram sedaj jaz, jaz pa sem že začel študirati vlogo Oskarja. Martinuzziju želim, da bi čimprej okreval, toda delo v 'gledališču mora naprej in režiserju Babiču st zahvaljujem za zaupano mi vlogo, ki je taka, da bi jo vsak igralec rad igral. Nekaj povsem novega je, saj nudi igralcu mnogo več, kot je v samem tekstu. — Livic Bogateč: Nikoli nisem mis il. da bom že v prvi sezoni mojega stalnega angažmaja v ansamblu Slovenskega gledališča deležen tako bogate sezone in tako zahtevnih vlog. To je zame nepričakovano in res moram biti za zaupanje hvaležen režiserjem, in starejšim kolegom v ansamblu za vso pomoč in oporo, ki mi jo nudijo. Zavedam se. da je vloga Oskarja zame resna preizkušnja, toliko bolj, ker doslej nisem nastopal v vlogah komičnega žanra in ker se mi zdi, da sem bolj nagnjen k interpretiranju dramskih vlog. Res je, da sem precej nepričakovano padel vanjo iz razlogov, ki jih je ze omenil ko ega Kobal. Vživeti sem se moral in prepričan sem. da bo tudi ta preizkušnja koristna za moj igralski razvoj. Razgovor zapisal JOŽE KOREN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.1, najnižja 7, ob 19. uri 9.8 stop., zračni tlak 1004,1 raste, veter zahod-n:.k 3 km na uro, vlaga 89%, , nebo oblačno, dežja 19,2 mm, morje mirno, temperatura morja 7 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 21. februarja IRENA nr 0n Sonce vz de ob 6.58 m zatone^ 17.40 — Dolžina dneva 10.42 -jj na vzide ob 8.51 in zatone °b jutri, SOBOTA, 22. lebruarja MARJETA ZA REŠITEV VPRAŠANJ SLOVENSKEGA ŠOLSTVA Popoln uspeh včerajšnje stavke slovenskih šolnikov na Tržaškem Po podatkih Sindikata slovenske šole je stavkalo 95 odst. vseh profesorjev in učiteljev Na vseh slovenskih osnovnih, sred-njih in višjih srednjih šolah na Tržaškem je bila včeraj stavka šolnikov in osebja, ki jo je napovedal Sindikat slovenske šole v anak protesta proti osrednjim šolskim oblastem, ki zavlačujejo v nedogled rešitev problema službenega položaja šolnikov, ustanovitev slovenskih strokovnih zavodov itd., ter proti krajevnim šolskim oblas-tem, ki izvajajo diskriminacijo na škodo slovenske šole in slovenske narodne skupnosti. V ponedeljek zvečer so šolniki na svojem sindikalnem sestanku soglasno odobrili resolucijo, v kateri podrobno naštevajo zahteve glede ureditve položaja šolnikov in rešitve zelo važnih problemov, ki se tičejo obstoja in delovanja slovenskega šolstva. Po podatkih, ki smo jih zbrali, Je včerajšnja protestna stavka slovenskih šolnikov na Tržaškem popolnoma uspela, saj je z zelo redkimi izjemami, zajela vse učitelje, profesorje in osebje. Po podatkih Sindikata slovenske šole je dosegla udeležba na stavki 95 odst. Stavke so bili oproščeni začasni suplenti in tisti, ki nimajo italijanskega državljanstva. Tako masovne udeležbe v stavki slovenskih šolnikov na Tržaškem, kot včeraj, še nismo zabeležili. Na znanstvenem in klasičnem liceju so stavkali vsi. Ravnateljica je bila odsotna zaradi bolezni, Na trgovski akademiji so stavkali vsi. Ravnatelj je bil odsoten zaradi bolezni. Na učlteliišiu so stavkali vsi. Na srednji šoli Sv. Ivan-Katinara so stavkali vsi skupno z ravnateljem. Na srednji šoli v Dolini so stavkali vsi. Ravnatelj je bil odsoten zaradi bolezni. Na srednji šoli na Opčinah so stavkali vsi, skupno z ravnateljem. Na srednji šoli v Rojanu so stavkali vsi, razen ravnatelja in enega šolnika. Na srednji šoli v Nabrežini so stavkali vsi, skupno z ravnateljem. Na srednji šoli na Proseku so stavkali vsi, razen ravnatelja in dveh šolnikov. Na srednji šoli pri Sv. Jakobu so stavkali vsi, skupno z ravnateljem. Skoraj stoodstotna je bila udeležba na osnovnih šolah. Na osnovnih šolah, ki spadajo pod dddakbično ravnateljstvo v Dolini so stavkali vsi, skupno z didaktičnim ravnateljem Na šolali didaktičnega ravnateljstva na Opčinah so stavkali vsi, skupno z didaktičnim ravnateljem. Na šolah, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu. so stavkali vsi, skupno z didaktičnim ravnateljem. Na šolah, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jaklobu. so stavkah vsi, skupno z ravnateljem, razen ene učiteljice. IZJAVA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Po zaključku včerajšnje stavke slovenskih šolnikov ie sinoči odbor Sindikata slovenske šole v Trstu izdal naslednje sporočilo: «Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu obvešča svoje člane in slovensko javnost, da je stavka na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj na Tržaškem popolnoma uspela. Stavke sc je udeležilo 95 odst. šolnikov in osebja. S tem so slovenski šolniki izrazili svoje ogorčenje, ker no toliko letih in številnih obljubah šolske oblasti še niso začele konkretno izvajati zakonov in upoštevati njihove upravičene zahteve,. Na šolah, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo v Nabrežini so stavkali vsi, razen didaktičnega ravnatelja. Prejšnja stavka na slovenskih o-snovnih in srednjih šolah na Tržaškem je bila 9. februarja 1967 v okviru vsedržavne stavke italijanskih šolnikov s posebnim poudarkom na zahteve po ureditvi položaja slovenskih šolnikov in rešitvi problemov slovenske šole. Takrat, se je stavke udeležilo 85 odst. slovenskih šolnikov na Tržaškem. Slovenskim šolnikom, ki so se strnjeno odzvali pozivu svojega sindikate in so tako ponovno poudarili svoje zahteve, da se odpravijo krivice, ki se godijo šolnikom, in rešijo problemi, ki zavirajo delovanje ter napredek slovenske šole, gre vse priznanje in solidarnost naše narodne skupnosti. Ne gre namreč samo za ureditev položaja solnikov, ampak tudi za rešitev zadev, ki imajo bistveni, življenjski pomen za slovensko šolo. In ne samo to. Ne gre namreč za nekaj novega, za nove zahteve. Zahtevo so vedno iste, ponavljajo se že leta in lete, ker jih pristojne oblasti niso še rešile. V bistvu gre torej za protest proti zavlačevanju, proti «polžu», ki so nam ga v teh pustnih dneh prikazali vaščani iz Zgonika. Še več. Gre za stvari, za katere smo že večkrat slišali obljube, od najnižjih do najvišjih predstavnikov oblasti in strank, da bodo rešene. Upravičeno lahko udarimo po mizi: «Quo usque tandem abutere... patdentda nostra?» (ali po domače: odo začela ol) 9. uri, uradna otvoritev seminarja pa bo istega dne ll. uri . V četrtek sprejem na gen. konzulatu SFRJ - Spremembe v že najavljenem razporedu predavanj, ki se jih bodo lahko udeležili tudi goriški šolniki t r- smo pred časom že poročali, ...00 5. seminar za slovenske šol- joseminar za siovensae soigri učitelje in profesorje na Tr-tuHi1 (udeležili se ga bodo lahko E°riški šolniki), začel v pone-24. februarja in bo trajal j' '“■jiučno 1. marca. Seminar bo jjUlali dvorani Kulturnega doma v Petr°nio in bo v skladu s spo-jl^Uhom na XV. rednem zasedati« /danega odbora, obvezen za panike na Tržaškem, j. ‘®davanja uglednih pedagoških znanstvenih delavcev iz Ljubija-jj' ,Se bodo začela v ponedeljek, ob 9. uri. uradna svečana lita seminarja pa bo istega sta,Jv 11 • uri v navzočnosti pred-jjWU'kov šolskih in drugih oblasti. »Jvsako leto bo generalni kon-tei v Trstu tudi letos pri- ijjjr sprejem za predavatelje in Snežene e seminarja. Sprejem bo ■' 1 *" —1 -- prostorih Vatli *n. ob 19. uri ata. b razpored predavani, ki smo ga Oh' • že pred časom, so bile M,l®le številne »Dremembe: TOVlji Us številne spremembe: zato ^"dlamo celoten razpored še en- v njegovi dokončni obliki: PONEDELJEK, 24 febr. od.9. do 13. ure za profesorje slaviste in učitelje: dr. Anton Bajec, univ. prof. filozofske fakultete v Ljubljani v p., «Qsnove slovenskega knjižnega jezika: od 9. do 11. ure za vse profesorje razen slavistov: matiki«. «Interpretacija hrepenenja pri Ivanu Cankarju (Lepa Vida)»; od 17. do 19. ure za učitelje in prof. slaviste: prof. Stane Mihelič, ((Obravnava berila v šoli«. ČETRTEK, 27. febr. od 9. do 13. ure za prof. slaviste: dr. Breda dr I’rane Pediček, višji znanstveni p0({ore[ec docent filozofske fakul-sodelavec pedagoškega inštrtuta v tete v L]ubijani> ..sintaksa sloven-Ljubljam, ((Mladostnik m spolna lske„a knjižnega jezika«; od 9. do vzgoja«; od 17. do 19 ure za pro- 13 ure za uciteije: prof. Stanko fesorje slaviste m učitelje, dr. An- u ršič, pedagoški svetovalec zavoda ton Bajec. ((Praktične vaje« (Can- za Solstvo SB Slovenije v Ljublja-kar: Mote življenje.) TOREK, 25. febr. od 9. do 12. ure za profesorje slaviste: dr. Boris Paternu, izredni univ. prof. filozofske fakultete v Ljubljani, «Ivan Cankar in slovenska literarna tradicija«, ((Neke tematske značilnosti v razvoju slovenske poezije od baroka do modeme«; od 17. do 19. ure za učitelje: prof. Stane Mihelič, pedagoški svetovalec, ((Formalizem pri pouku In v znanju učencev«. SREDA, 26. febr. od 9. do 12. ure za profesorje slaviste: dr. Franc Zadravec, izredni umv. prof. filozofske fakultete v Ljubljani, ((Cankarjeva satira v poeziji, prozi in dra- NEKAJ 0 AVTOCESTI «Naprednjaki» iz Sovodenj so se zopet oglasili Sovodenjci so s podpisi dokazali, da podpirajo občinsko upravo proti vsem gonjam ll|iliiiiiiiiiiliiiiiliiiilmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiMiHtiiiiimiiiiiiiitiimiiiHi.. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obtoženi namernega stečaja dosegli delno znižanje kazni Ena oprostitev in ena obsodba zaradi žalitve javnega funkcionarja tržaškim prizivnim sodiščem sednik Franz, ložilec Mayer, V^^kar Mosca Riatel) je bila tj j?,1 obravnava druge stopnje pro-4], Oblemu Dariu Ravaccia iz Ul. Cin, °arca 20 v Gorici, 47-letneniu (Q0vJnniju Ravaccia, Travnik 91 L„r„lca.) ter 55-letnemu Giuseppu rj„.accia, ki živi prav tako v Go-qLv Ul. della Barca 20. 'atii Vnava prve stopnje j: bila llte v maju na goriškem kazen-sodišču, zadevala pa je na-k, .* stečaj, ki so ga trije oblo-1 zagrešili že pred več leti. Hj^j^ko civilno sodišče je pro- stečaj družbe «S.a.s. Gio-C?1. Ravaccia e Fratelli« 19. fe-jijCr)a 1964. Obtožili pa so last-isko namernega stečaja, ker so premi'?-' organi ugotovili, da so h S1 skušali izločiti iz stečajne-»ttlada nekatere . nepremičnine, ^ki sodniki So spoznali vse okJptpžence za krive ter so jih vsakega na 2 leti in pol dalj *■ Poleg tega so jim prepove-WrJarnosto.jnb trgovsko dejavnost, itvpha dosiop do vodilnih položa-pj. lrgovski dejavnosti za 10 let. Wl h *ovalni organi' so ugotovili Poslovanju podjetja pasivo v lečez 370 milijonov lir. Aktiva p a'bč ni krila pasive. hj,1?,1' razsodbi so se pritožili vsi *?eti. Na včerajšnji obravnavi W zmanjšati svojo krivdo, & .* .jim je v neki meri posrečilo. « 1 so jim namreč znižali kale. 5? dve leti zapora za vsake-Nds Zn’ so na Podlagi odloka Ittj J^dnika republike pred tremi Popolnoma pomiloščene. y * * fr , tržaškim kazenskim sodi-fJsJ,.1(predsednik Maltese, tožilec it Jp1, zapisnikar Dc Vecchi) se »ajoral zagovarjali 34-letni Angelo Je k?n° iz Šalita Promontorio 11, ki fu P^tožen, da je žalil dva ja kifjptkcionarja. Valzano je bil par-•tiici Sv°i avl° v bližini šole De bjj ls-. da ■ bi odpeljal domov svo-bhu Slna. Neki mestni redar je h, J.ai, naj se umakne s prosto-«eSeTer ni parkiranje dovoljeno. h>$«„a je dala besedo, vmes je K j' še neki policijski podčast-!jl ves postopek se je zaklju- telji poiskati potreben denar pn državni in deželni upravi. Z omenjenim denarjem so v zadnjih dveh letih uresničili nekaj važnih načrtov. Tako so porabili 300 milijonov za nov paviljon za preglede in zdravljenje moških, ki deluje že nekaj mesecev ln ki lahko sprejme 78 bolnikov. 100 milijonov lir veljajo dela. ki bodo kmalu končana, za razširitev nevrološkega sanatorija s 36 posteljami. Sanatorij bo izredno sodobno zgrajen in bo opremljen z najsodobnejšimi napravami, da bodo našli bolniki vse potrebno udobje in zdravljenje. Pri preureditvi starih zgradb je treba omeniti paviljon «F» za zdravljenje mirnih moških. Dela so bila nedavno končana in so stala 115 milijonov lir. V paviljonu so obnovili higienske naprave, popravili ali obnovili okna in vrata, na novo ometali in prepleskali zidove, obnovili ogrevalne naprave In opremili oddelek z novim pohištvom. V zadnjih dveh letih so obnovili tudi kuhinjo, zgradili dve energetski centrali ter obnovili kanalizacijo za skupno 183 milijonov lir del. Ta denar je bil sicer že poprej nakazan in ne spada v omenjeno vsoto. Za preureditev in posodobljenje osrednje pralnice ima pokrajinska uprava 160 milijonov že na razpolago in je bil tudi že sprejet zadevni upravni sklep. Za začetek del čakajo samo še na Izid dražoe. Sedaj pa sestavljajo načrte za obnovitev gledališke dvorane v psihiatrični bolnišnici, za kar bodo porabili približno 20 milijonov lir. Hkrati pa so že sklenili, da bodo izdelali načrte za gradnjo osrednje ogrevalne naprave, ki bo združevala nad 40 sedanjih samostojnih ogrevalnih naprav v posameznih zgradbah. Vprašanja občinskega svetovalca Monfalcona Občinski svetovalec Monfalcan (PSIUP) je naslovil na tržaškega župana dve vprašanji. V prvem vprašanju obravnava podražitev bencina za 10 lir in pravi, da se bo položaj tržaških črpalkarjev še poslabšal, ker bo hodil še večji odstotek avtomobilistov po bencin v Jugoslavijo. ker bo cena Jugoslovanskega bencina za Italijane še bolj u-godna. Računajo namreč, da porabijo tižaški avtomobilisti 60 odstotkov bencina jugoslovanskega izvora. Zato je krivično, da še niso dodelili Trstu določene količine goriva po znižani ceni, kakor velja za Goričane. Sedaj po podražitvi bencina je krivica še večja. Na koncu vprašuje svetovalec župana, ali ne meni, da bi bilo prav, da bi odločno posredoval pri pristojnih oblasteh, da se dodeli Trstu bencin po nižji ceni. V drugem vprašanju opozarja svetovalec Monfalcon župana na to, ;da bo 18. marca poteklo 250 let, odkar je avstrijski cesar Karel VI. podelil Trstu cesarski patent, s katerim so ustanovili v našem mestu prosto pristanišče. Vsi zgodovinarji se strinjajo, da gre za zelo važen zgodovinski dogodek, saj pomeni pravzaprav rojstvo modernega Trsta, ker je omogočil trgovinski razvoj in se je zato naše mesto v nekaj letih spremenilo lz malega ribiškega naselja, zaprtega med zidove starega mesta, v sodobno pristanišče, ki je bilo obletnico proslaviti, saj nihče ne bi mogel reči, da gre za anahronistično habsburško lojalnost, marveč za objektivno zgodovinsko o-ceno. Tretje vprašanje je svetovalec naslovil na odbornika za javna dela v zvezi s tako imenovanim Mazzolenijevim vodnjakom, ki so ga leta 1938, ko je prišel v Trst na obisk fašistični diktator, odstranili. Svoj čas je občinski svet Izrekel željo, da bi ta vodnjak Iz 18. stoletja ponovno postavili na Trg Unita. Iz petletnega načrta občinske uprave je razvidno, da so namenili za ponovno postavitev spomenika 4.800.000 lir, med tem ko bi skupni stroški znašali 7 milijonov lir. Toda seveda nič ne kaže, da bi nameravali opra viti to delo in vsa stvar je šla v pozabo. Zato bi svetovalec rad izvedel od odbornika za javna dela. kako je s stvarjo, saj bi mesto s ponovno postavitvijo spo menika mnogo pridobilo. Nadaljevanje sodne razprave proti svetovalcem iz Tržiča Včeraj zvečer so pred okrožnim sodiščem v Gorici nadaljevali razpravo proti trem svetovalcem odnosno odbornikom pn občinski u-pravi v Tržiču 49-letnemu Ottorinu Marchesanu, 53 letnemu Vittoriu Se-moli in 58 letnemu Goliardu Saggi-niju vsi iz Tržiča, ki so bili obtoženi, da jih jt skušal podkupiti tržiški avtb prevoznik 38-letni Tazio Bonezzi, da bi zagovarjali njegovo stališče v zadevi mestnih avtobusov. Z njimi je bil na zatožni klopi tudi omenjeni Bonezzi. Pri včerajšnji razpravi, ki jo je vodil predsednik dr. Cenisi, so zaslišali vse štiri obtožence. Vsi trije občinski predstavniki so ostro zanikali svojo krivdo ter zavrnili obtožnico, ki sloni predvsem na po snetku nekih telefonskih razgovorih med Sagginijem in Bonezzijem, ki jih je menda posredovala kot dokazni material policija Po zaslišanju prič in nekaterih posegov branilcev, med katerimi je tudi senator in bivši župan KPI v Benetkah Gianquinto, je sodišče ponovno odložilo razpravo. Prisotnega je bilo precej občinstva iz Gorice in tudi iz Tržiča, ki je z zanimanjem sledilo poteku razprave. Dve nesreči na delu Včeraj se je v Starem pristanišču ponesrečil 53-letni šofer iz Gradiške, Guglielmo Pipan. Raztovoriti bi bil moral svoj tovornjak z go-uško evidenčno tablico 20762. ki je bil pred skladiščem. Pipan je izstopil iz kabine tovornjaka in se namenil k zadnjemu delu. Odvil je vijak, s katerim je bila zaprta stranica, ta pa se je nekoliko nagnila in na nesrečnega delavca se ie zakotalil večji kovi-nasti sod, poln tekočine. V zadnjem trenutku se je delavec obrnil tako, da ga je sod zadel v hrbet in ne v obraz, nato pa od udarca padel na tla Na njegov krik so pritekli delav ci, ki so se mudili v bližini in po bitemu šoferju nudili prvo pomoč Medtem pa je nekdo telefoniral po rešilni avto, s katerim so Pipana odpeljali v bolnišnico. Tam so ga sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo moral zdraviti dvajset dni. Sod, ki ga je podrl, mu je namreč po vsej verjetnosti poškodoval hrb tenico. Na okulistični Oddelek pa so rešilnim avtom prepeljali 39-letne-ga mehanika Stanislava Mahniča iz Ul. Farneto 9. V Ulici Cisternone je Mahnič po naročilu podjetja nCLEM« nakladal na tovornjak zavito kovinasto vzmet za zapornico neke trgovine. Vzmet se je nenadoma odvila in delavca močno o-plazila po obrazu. Ranila mu levi del nosnice, veke in solzni mešiček. V bolnišnico so okrvavljenega de- eno Izmed najbolj važnih v Sre-1 lavca prepeljali z rešilnim avtom dozemlju. Zato bi bilo treba tol Ozdravel bo v dvajsetih dneh. lastniki na ta način okoristili in opravili več kot štiri dovoljena potovanja mesečno. V prvem primeru je sedel na zatožni klopi 54-letni Giovanni Maz-zarino iz Trsta, Ul. Mascagni 6, ki je delavec v GRDA. V obtožnici je navedeno, da je šel dne 13. julija lani s prepustnioo preko mejnega prehoda pri Šempetru ter da so takrat obmejni organi ugotovili, da je bil iz njegove prepustnice iztrgan, en list. Ko ga je sodnik dr Laudisio vprašal, kako je s to zadevo, je obtoženec s svoje strani vprašal sodnika, če je gledal televizijsko oddajo o procesu proti Mati Hari. «Moja zadeva je podGRfttfTtStVSpfjo: nažni aferi«, je nato zagotovil osuplemu sodniku. Nato pa.Je odločno zanikal, da bi on (dtrgal -manjka- joči list iz prepustnice ter pokazal tudi potni Ust češ ((kakšno korist bi imel od tega, ko pa grem lahko na drugo stran s potnim listom tudi vsak dan«. Sodnik pa je bil drugačnega mnenja ter je obtoženca, ki ima že nekaj prekrškov na vedenih v svojem kazenskem listu, obsodil na štiri mesece zapora in plačilo sodnih stroškov. Obtoženec ki ga je uradno zagovarjal odv. Giannatasio, kateri je predlagal njegovo oprostitev s polno formulo, ali vsaj zaradi pomanjkanja dokazov, je vložil proti obsodbi priziv. V drugem primeru se je moral zagovarjati 40-letni obrtnik iz Krmi-na Marino Schirabti iz Ul. Sauro 49, ki je izjavil, da sploh ni opazil, da bi manjkala kakšna stran v prepustnici in so to ugotovili Sele policisti na prehodu pri Rdeči hiši dne 7. juhja lani. Dodal je, da je Imftferi-JMSgal« ntefle*'"bonevedoma njegova majhna hčerka. Sodnik je ■to«-upošteval ter. je obtoženca obsodil ha 2 meseca in 20 dni zapora IIIIIIIIIIIIHMIHMinillllHIIIIHimilllMIIIIIIIIIUlliilMtiillllinillllllllllimillllllllllimHIIIIIIIIIIIIIOIIIilMIIIMI IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Kulturni večer v krožku «Salve mi ni» Nedvomno je Garcia Lorca dandanes eden najbolj poznanih pesnikov. In to ne zaradi mode ali kakih političnih vzrokov: Lorcova lirika je pristen izraz sodobnega člo. veka, ki čuti nasprotje med naravo in napredkom, med nagonom in razumom in te občutke žrtvuje za dosego resnice. V spomin tega španskega pesnika je priredil goriški krožek «Salvemi-ni» kulturni večer, kjer so predvčerajšnjim člani Dramske akademije iz Trsta brali nekatere njegove pesmi. Goriški tovomjuk je trčil v obcestno skalo pri Postojni Pomožni šofer se bo zdravil 40 dni - Trčenje na križišču pred kavarno Garibaldi - V Štandrežu je ženi postalo slabo pogojno in brez vpisa v kazenski list. Tudi njega je uradno zagovarjal odv. Giannatasio. Pri tretji razpravi se Je moral zagovarjati goriški avtoprevoznik 43-letni Ignazio Imterbartolo iz Gorice, Ul. Giustiniani pod obtožbo, da je dne 22. septembra 1967 najel jugoslovanskega šoferja Ivana Cubeja iz Nove Gorice, Cesta IX korpusa 6, ne da bi ga v roku 24 ur prijavil na policiji in ne da bi imel ta predpisano delavsko knjižico. Zadevo je ugotovila prometna policija v zvezd s prometno nesrečo na državni cesti blizu Gradiške, pri kateri je Interbartoiov tovornjak trčil ob neki skuter, na katerem sta se peljala 17-letni Enzo Candussd in njegov prijatelj 17 - letni Rodolfo Muzzo ter oba podlegla dobljenim poškodbam. Interbartolo je izjavil, da obtožnica ni točna, ker Je najel Cubeja le kot pomožnega šoferja, ki J* spremljal njegovega rednega šoferja Milana Merljaka lz Gorice, Drevored D’Annunzio 8 Ko se je pripetila nesreča sta se vračala v Gorico s potovanja v Prato v Toskani. Sodnik Je upošteval olajševalne o-koliščine in obsodil Interbartols na en mesec aresta in plačilo tisoč lir globe ter plačilo sodnih stroškov. Njegov zagovornik dr Portelli je proti razsodbi vložil priziv. Drž. tož. Giannatasio ta Mav>>-sodnik dr. Laudisio; zap. Giovanna Rizzutto Včeraj popoldne, nekaj po 15. uri, so pripeljali z rešilnim vozom jugoslovanskega Rdečega križa v splošno bolnišnico v Gorici 31-letnega šoferja uuciana Ovidonija, ki stanuje v Gorici, U' Montesanto 142. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve roke v ramenu, številne poškodbe po obrazu, na prsnem košu ter po udih. Pridržal: so ga za 40 dni na zdravljenju. Ovidoni je povedal, da je bil na tovornjaku goriškega podjetja «La Goriziana« iz Gorice, ki ga je šofiral Silvan Birsa iz Nove Gorice, on pa je bil poleg kot pomožni šofer. Tovornjak je bil prazen ter je vozil proti Planini. Komaj nekaj kilometrov izven Postojne pa so srečali natovorjen kamion podjetja Croatia Trans, ki se mu je hotel Birsa s svojim vozilom izogniti. Pri tem pa je zavi' toliko na desno, da je zadel s tovornjakom ob neko skalo ob cesti, ki je ni bilo mogoče v-deti tud: zaradi velike množine snega Pri tern je bil po- ••MaMi«iiMiBtiiiMaaiiiiiaMiaiaaMiiiaMM«MM>aaaMtii««iaii»>iaiiiiiiiaiaiaii(«iiiMMiiiaiMiiaia|aiaiaiMiiii«aiiM«*ai>«7|*ai Z ISTO METODO KOT V ŽUPNIŠČIH Neznani vlomilci obiskali te dni dve vili v Ločniku V gotovini in dragocenostih so odnesli za skoro 400 tisoč lir Neznani tatovi so v zadnjili dneh I nine in druge predmete v skupni vlomili v dve vili v Ločniku, kjer j vrednosti okrog 200 tisoč lir. Med so odnesli nekaj zlatnine in tudi' denar. Tudi v tem primeru so se poslužill taktike, ki jo je policija ugotovila kar pri sedmih vlomih v zadnjih dveh mesecih na Goriškem, ali bolje v Gorici in neposredni okolici. Preiskava je dognala, da vlomilci niso uporabljali kakega posebnega vlomilnega orodja, ampak so odprli vrata ali okno kar s krepkim sunkom ramen, pod katerim so se vrata vdala. Vsekakor gre za zelo močna ramena. S tako taktiko so vdrli lani o božiču tudi v obe župnišči na Travniku in v Ul. Casale, o čemer smo ob svojem času že poročali. Od obeh vlomov v Ločniku so opravili prvega v vili družine Fon-tanin v Ul. Brigata Re 9, v času od 16.30 do 19.15. ko je bila vsa družina odsotna. Ko so ugotovili, da je v vili tema, so vdrli vrata, prebrskali vso spalnico, ter odnesli 10 tdsoč lir v denarju ter zlate- škodovan Ovidoni ir. tudi tovornjak je utrpel precejšnjo škodo. Prejšnji večer, nekaj pred 20. uro pa se je pripetila prometna nesreča na križišču pred kavarno Gari baldi v Gorid. Lambretist 26-letni Antonio Gattesco iz Castions di Strada v Furlaniji je privozil po Korzu Italija v smeri proti železniški postaji ter se križa z avtom fiat 124, ki ga je vozil 30-letn: Deme-trio Fajt iz Ul. IX. Agosto proti Ulici XXTV. Maggio. Vozili sta na križišču trčili' pri tem je Gat tesco padel in odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in druge poškodbe. V trgovini Briško v štandrežu je prejšnji dan nekaj pred poldnem postalo slabo 63-letn- Alojziji Legi-ši iz Štandreža, Ul. Montasio. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju. uiedhidtm dragocenostmi sta bila dva prstana, uhani, zapestnica in zlata verižica. Drugi vlom so izvedli v vilo družine Corsl v Ul. Udine 205 z Istim načinom kot v drugih primerih. Skozi stranski vhod so prišli v vilo ter vse premetali v spalnici zakoncev Corsj in spalnici sina Alfreda ter odnesli fotoaparat, ter razno zlatenino v vrednosti okrog 100 tisoč lir; poleg tega so našli tudi 60 tisoč lir gotovine in seveda odnesli tudi to. Tudi družina Corsi je bila zdoma od 18.30 do 19.45 ter so vlomilci izkoristili ta čas za svoje delo. V Ločniku se ne dogajajo često taki vlomi. Vendar domači karabinjerji priporočajo domačinom, naj bi bolj sodelovali z njimi ter jim javili vsako sumljivo osebo in njihovo kretnjo. Le na ta na čin se bo dalo Izslediti vlombcc ali vsaj otežkočiti nadaljnje njihove vlome. Naši otroci niso prejeli Cankarjevih nagrad Slovenska prosvetna zveza ;e ures. ničila zares koristno pobudo, ko je v soglasju s Cankarjevo založbo iz Ljubljane razpisala natečaj slovenske šolske mladine ob 50 - letnici smrti velikega umetnika slovenske besede Ivana CanJaarja. Tej pobudi so se pridružile vse slovenske šole vseh stopenj na Tržaškem in Goriškem, tako da so šolarji za svoje spise in risbe prejeli izredno bogata knjižna darila Cankarjeve založbe v skupni vrednosti blizu milijona lir. Razveseljivo je dejstvo, da so se tega natečaja udeležile tudi vse slovenske osnovne šole ter slovenski višji srednji zavodi v Gorici, medtem ko se tej pobudi ni pridružila enotna nižja srednja šola v Gorici, zakaj naši otroci, ki to šolo obiskujejo, niso sodelovali v natečaju ter zato tudi niso bili deležni nobenega knjižnega darila Nam se takšna odsotnost šole ne zdi pravilna m si Jo tudi ne moremo razložiti. Zato želimo lavnost na to dejstvo opozoriti ter izreči upanje, da se v bodoče primerno prisluhne takšnim pobudam in se vrednotijo ukrejri, ki nimajo drugega namena kot navezovanje na našo kulturno in narodno dediščino ter vzgajanje naših otrok v slovenskem duhu. 1 (skupina \ staršev) Gorica CORSO. 17.15—22: «Fraulen dok- tor«, S. Kemdall in N. Green; ita-lijansko-jugoslovanski film v barvah. VERDI. 17—22; «C’era... due volte«, Tom in Jery, barvna risanka. MODERNISSIMO. 21.15: «L'armata a cavallo«, T. Konykova ta M. Kozakov; sovjetsko - madžarski film, mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30: «Tenderly», V. Lisi in G. Segal; italijanski barvni film, mladini pod M. letom prepovedan. CENTRALE. 17—21.30: «Gente d’o-nore«, F. Lulli ta S. Urai; italijanski film v barvah. Iršič AZZURRO. 17.30: «Le calde notti di Lady Hamilton«, M. Mercier in R. Johnson. Barvni film. EXCELS1UR. 16—22: «La donna nel cemento«, F. Sinatra, R. Welsh. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «Oggi a me, do-mani a te«, M Ford in B. Spencer. Barvni film. Nova Gorica: «Soča» — Nova Gorica: «Quilierje-vo poročilo«, angleški barvni film ob 18. in 20.15 «Svoboda» — Šempeter: «Lili», a-meriški barvni film — ob 18. in 20.15. Šempas: Prosto. Deskle: ((Alžirska bitka«, italijan-sko-alžirski film — ob 19.30. Renče: ((Prijateljstvo«, indijski film - ob 19 Kanal: «Tobruk». ameriški barvni film - ob 16 ln 20 Prvačina: ((Prepevam za Pancho Villa«. mehiški barvni film — ob 20 uri. DEŽURNE I.KKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesanl, Ul Carducd št 38, tel 22-68 TRŽIČ Danes ves dan ln ponoči je » Tržiču odprta lekarna »Centrale« — Piazza della Repubblica, tel. 7234. RONKF Danes |e odprta lekarna »Alla Stazione« dr Matitti - Viale Garibaldi 3 - tel 77046. PRIMORSKI DNEVNIK mmmtrmrTmrmmm DRŽAVNO PRVENSTVO ALPSKIH DISCIPLIN Mlada Cio tilde Fasolis prva tudi v veleslalomu Tudi ta nastop je potrdil uveljavitev mladih sil BARDONECCHIA. 20. — Mlada Clolilde Fasolis iz Piemonta je dosegla na ital. smučarskem prvenstvu alpskih disciplin že svojo drugo zmago. Po včerajšnjem uspehu v slalomu si je danes zagotovila tudi prvo mesto v veleslalomu in je s tem potrdila, da se trenutno nahaja med vsemi italijanskimi tekmovalkami v najboljši formi. Vsa organizacija tega tekmovanja pa je pred določeno uro za start precej zanihala. Na vsem področju Bardonecchie je namreč snežilo in je padlo preko noči meter snega (na Jafferau, kjer bo jutri «no siop» za moški smuk pa celo dva metra). Toda organizatorji tega prvenstva so sprožili proti debeli snežni odeji pravi frontalni napad s »snežnimi mački« in večjim številom teptalcev, ki so do 11. ure vsaj zasilno pripravili kilometer in pol dolgo progo z višinsko razliko ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiriiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiniii JUGOSLOVANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V KRANJSKI GORI Zmagovalca v smuku tič in Pirnatova Jakopi Tekmovanje je močno oviral dež - Številni padci S tekmovanjem v smuku se je | V konkurenci članic je zmagala danes na obronkih Vitranca v1 Mariborčanka Pirnatova pred Lako- Kranjskii gori pričelo letošnje jugoslovansko prvenstvo v alpskih disciplinah. Vreme ni bilo naklonjeno tekmovalcem. Zaradi dežja je bila proga mokra in zelo nevarna. Mnogi tekmovalci so padli' in čili diskvalificirani. Največjo smolo je imel Dušan Kamtčnik iz Maribora, ki si je pri padcu pretresel možgane in so ga morali prepeljati v jeseniSko bolnišnico. Tudi državna prvakinja Vida Tevž je padla in je morala prvo mesto prepustiti Mariborčanki Pirnatovi. Med člani je bil najboijši Blaž Jakopič, ki se je uvrstil pred svojimi klubskimi tovariši Klinarjem, Lakoto in Gašperčičem. i tovo z Jesenic in Ljubljančanko Ma-gusarjevo. Člani so tekmovali na 1700 m dolgi progi s 470 m višinske razlike in 3 vratci, članice pa na 1500 m dolgi progi, s 450 metrsko višinsko razliko in, 12 vratci. Tekmovanja se je udeležilo 57 čla. nov in 13 članic. REZULTATI: člani: 1. Jakopič 1’17"5 2. Klinar 1T9”0 3. Lakota 1’19”6 (vsi iz Jesenic) članice:- 1. Pirnat' (Branik Maribor), 1’25"3 2. Lakota (Jesenice) 1’27”3 3. Magušar (Enotnost Ljub.) 1’35”2 skoraj 250 metrov, na kateri je stalo 50 vratič. Kot v posmeh naporom organizatorjev, je takoj potem, ko je skozi cilj privozila zadnja tekmovalka, posijalo sonce. Na taki progi seveda ni bilo mogoče doseči večjih hitrosti in o uvrstitvah posameznih tekmovalk so med drugim odločale tudi maže. Tako se je na primer «zamazala» tudi Giustina Demetz, ki se je. morala zadovoljiti z desetim mestom. Ta dejstva pa ne jemljejo nili trohice sijaja zmage Fasolisovi, ki je danes vozila morda še bolje kot včeraj. Na cilju je odščipnila drugouvrščeni Cipollovi skoraj tri sekunde, kar je jasen dokaz, da bi si zagotovila zmago tudi v drugačnih razmerah. Tudi danes — kot včeraj — so prišle do izraza mlade sile, ki so odločno posegle s svojimi uvrstitvami med «slarejše» tekmovalke. Med prvimi desetimi tekmovalkami je namreč kar 8 še zelo mladih, med katerimi so večinoma še mladinke in aspirantke. Značilno je tudi, da je polovica najboljših mest pripadlo tekmovalkam, ki pripadajo avstrijski in francoski manjšini v Italiji, kar pa je povsem razumljivo, saj stanujejo na področjih, kjer so pogoji za zimske športe najboljši. Lestvica ženskega veleslaloma: 1. Clolilde Fasolis l’4l”42 2. Glorianda Cipolla 1 ’44”41 3. Eva Pitscheider 1'44”9I 4. Maria Roberta Schranz r44'”99 5. Uli Leitner 6. Carmen Ro,sole ni 7. Roselda Joux 8. Elcna Matous 9. Claudia Shnonlacchi 10. Giustina Demetz Slabo vreme je krepko poseglo v potek letošnjega nogometnega prvenstva 3. amaterske lige na, našem področju. Vodstvo ,tega tekmovanja je moralo zaradi razmočenih in neuporabnih igrišč odgoditi že dve koli. Upajmo, da se bo vreme izboljšalo in bomo v nedeljo zopet videli naše enajsterice na igriščih BOKS * G... -v-, .• /.K- ■*>. V > ....... . L. 7 v SINOČI V MILANU Ji Duran ohranil naslov ODBOJKA evropskega prvaka V srečanju srednje kategorije je sodnik Pritchetta diskvalificiral MILAN, 20. — V srečanju za naslov evropskega prvaka srednje boksarske teže je v Milanu Italijan Carlo Duran ohranil svoj naslov. Sodnik Je namreč v trinajstem krogu diskvalificiral njegovega nasprotnika Angleža Johnnyja Frit-chetta. Po dvanajstih krogih, v katerih sta oba nasprotnika plasirala več uspešnih in močnih u-darcev, si je Pritchett v trinajstem krogu pomagal z glavo. Z njo je namreč prebil Duranu že v prejšnjem krogu arkado, v trinajstem pa še kožo na ličnici. Italijan je vidno krvavel krog desnega očesa in posredovati je moral zdravnik. Zaradi nedovoljenih udarcev z glavo je avstrijski sodnik Rado Pritchetta diskvalificiral in vsi ostri protesti njegovih sekundantov niso arbitra omajali v njegovi odločitvi. ZARADI PIJANOSTI tSonny Lislon aretiran 1’45”64 I ”46 ”21 1'46"44 1’47"22 1'47”54 1'48”38 V FRANCIJI Prva zmaja Lafforjuejevc VILLARD DE LANS, 20. t* Na francoskem državnem smučarskem prvenstvu alpskih disciplin je danes zmagala v veleslalomu 20-letna Ingrid Lafforgue. Na drugo mesto se je uvrstila Florence Steurer. LAS VEGAS, 20. - V Us Vega-su so aretirali bivšega svetovnega prvaka težke boksarske kategorije Sonnyja nistona. Vozi' je namreč avto v hudo vinjenem stanju. Kasneje so ga po položitvi kavcije izpustili na začasno prostost. BOB nem bobu sta zmagala Italijana De Zordo in Frassinelli. To je bila druga Italijanska posadka. Italija «ena» se je uvrstila na 3. mesto, drugo pa so osvojili Romuni. mmmmm Poroka Greenove OTTAWA, 20. — Ljubka 25-letna kanadska smučarka Nancy Greene, ki je na olimpijskih igrah v Gre-noblu osvojila več medalj, v letih 1967 in a968 pa tudi svetovni pokal, se bo letos spomladi poročila. Njen mož bo 27-letni trener kanadske smučarske reprezentance Al Raine. Borovec Klavdij Veljak kandidat za reprezentanco Mladega odličnega igralca Bora so povabili na skupne priprave mladinske reprezentance - Med sklicanimi je tudi Manzin od Gasilcev TS bodo zbrali najboljši Kot vse kaže postaja SZ Bor res pravi ((dobavitelj« raznih italijanskih državnih odbojkarskih reprezentanc. Ta ugotovitev nikakor ni pretirana, Zlasti če pomislimo, da igra to društvo tako s svojo žensko kot moško ekipo v B ligi in ne v A ligi, kot skoraj vse ostale ekipe iz katerih prihajajo igralci za reprezentance. Zadnji kandidat za državni dres je mladi in nadarjeni igralec Bora Klavdij Veljak, ki se razvija v res zelo kakovostnega odbojkarja. V zelo kratkem času je absolviral vse prvine odbojkarskih veščin, v družbi z ostalimi starejšimi borovci pa je to znanje praktično preskusil v številnih prvenstvenih ter iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiii PO ODOBRITVI ODBOJKARSKE ZVEZE FIPAV Pester mednarodni koledar italijanskih reprezentanc FIRENCE, 20. — Zvezni svet 1- I ska in belgijska reprezentanca. Huda nesreča belgijske posadke AOSTA, 20. — Med treningom v Cervinii se je včeraj prevrnil bob belgijske posadke Pri nesreči se je vozač Sa.vneave nevarno poškodoval: zlomil si jetveč kosti in poškodovano ima tud: lobanjo. Zdaj leži v bolnišnici - pridržano prognozo. Zavirač Mirmovic je pri nesreči dobil manjše poškodbe in njegovo stanje ni tako resno. * # * LAKE PLACID (ZDA), 20. — Na talijanske odbojkarske zveze FIP AV je na svoji zadnji redni seji razpravljal o proračunu, prihodnjem vsedržavnem zasedanju včlanjenih društev (ki bo 24). in 30. marca), poleg tega pa je sestavil tudi mednarodni koledar za svoje državne reprezentance. Moštca državna reprezentanca se bo udeležila tekmovanja za ((Zahodni pokah), ki bo. na f Finskem. Kasneje pa bo nastopila,, tudi na mednarodnem turnirju v Aquili, na katerega so povabili tudi državne reprezentance Nizozemske, Sovjetske zveze, ZDA in BolgArlJe. ' ženska reprezentanca bo med drugim nastopila na turnirju ((Florentinski maj», na katerem bodo svetovnem prvenstvu v dvosedež- sodelovale še francoska, nizozem- HOKEJ NA LEDU Čez teden dni v Ljubljani svetovno prvenstvo «B» skupine Nekaj mednarodnih nastopov bosta opravili tudi obe mladinski reprezentanci, moška; in ženska. A-prila bosta sodelovali na turnirju v Montpellieru, kjer bodo igrale še mladinske ekipe Francije, Romunije in Belgije. Junija ali septembra pa bo turnir za ((Nagrado mesta Modene», kjer bosta poleg italijanske moške in ženske mladinske reprezentance igrali še enaki ekipi Iz Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije. POKAL. EVROPSKIH PRVAKOV V soboto v Firencah Ruini-Rrabo (Belgija) FIRENCE. 2SJ,, - V soboto, 22. febrdarja bo' v ' športni palači v Firencah povratno srečanje osmInke finala mednarodnega moškega odbojkarskega tekmovanja za pokal .evropskih prvakov med Ruini-jem in belgijsko šesterko Brabo iz Antwetpna. V prvem srečanju v Antwerpnu so zmagali Belgijci $ 3:2 in tako zdaj Italijani niso brez izgledov za zmago v povratni tekmi in u-vrstitev v četrtfinale. Nastopilo bo vseh osem držav te skupine, med katerimi sta tudi Italija in Jugoslavija Se ' teden dni manjka do začetka Vzhodna Nemčija, Zahodna Nem- letošnjega svetovnega prvenstva v hokeju na ledu, ki se bo odvijalo za «B» skupino v Ljubljani od 28. čija, Romunija, Jugoslavija, Italija, Norveška in Avstrija. V okviru tega prvenstva bodo t. m. do 9. marca. Organizacija ocUgjau skupno 28 tekem, za- ka te velike prireditve je že povsem pripravljena, saj imajo organizatorji velike izkušnje že od prejšnjega svetovnega prvenstva, ki je bilo v Ljubljani, v preteklih dneh pa so še imelj pravo ((generalko« ob priliki finalnega turnirja za jugoslovanski hokejski pokal. Vse tehnične in druge službe so ob tej priložnosti delovale brez najmanjšega zaplefljaja in tako vse kaže, da bo tudi tekmovanje, ki se bo začelo čez teden dni, potekalo v redu in v zadovoljstvo vseh. Za nastop na tem prvenstvu v Ljubljani so se prijavile že vse države, ki imajo pravico do igranja v skupini «B». To so: Poljska, tere vlada dokajšnje zanimanje, vstopnice za to prireditev prodaja 16 turističnih agencij, zanimanje zanje pa je — razumljivo — največje v Jugoslaviji in Avstriji: Jugoslovani bodo igrali pač doma, Avstrijci pa so najbližji sosedje. Vstopnice tudi niso posebno drage, saj se cene sučejo od 500 do 1.500 Sdin. čeprav v tej skupini ne bodo nastopale najboljše reprezentance sveta (te sodijo v «A» skupino) pa vlada kljub temu za prvenstvo v Ljubljani veliko zanimanje tudi med časnikarji. Doslej sa jih je prijavilo že okrog 70. Potek prven- stva bo spremljala tudi televizija, ki bo opravila prenose 22 srečanj. ■m Jugoslovan Degovac trener v Tuniziji TUNIS, 20. — Jugoslovana Sveto Degovca so najeli za novega tre nerja tunizijske državne nogometne reprezentance Degovac, ki je star 42 let, je bil jugoslovanski reprezentant, kasneje pa tudi trener jugoslovanske državne reprezentance. Trenutno je tajnik zveze jugoslovanskih trenerjev, vodil \ pa je tudi klubsko enajsterico OK Beo grada. V NEDELJO V TRSTU Nagraditev Del Čampa V nedeljo ob 11. uri bodo na sedežu tržaškega časnikarskega krožka nagradili nabojšega športnika Julijske krajine plavalca Franca Del Čampa, ki se je na lanskih o-limpijskih igrah v Mehiki uvrstil v finale. Ob tej priložnosti bodo prikazali tudi šest kratkometražnih filmov s športno vsebino, ki so jih posneli v raznih državah Slovesnosti in predvajanja filmov se bodo udeležili poleg drugih tudi številni predstavniki oblasti in športni voditelji. Prisoten bo tudi predstavnik ICSPE Dragan Jankovič, glavni manažer mednarodnega kranjskega .festivala športnih filmov, kot tudi predsednik razsodišča mednarodnega festivala gorskih filmov v Trentu drugih tekmah in večinoma lahko rečemo, da je svojo nalogo opravil v redu. Zato ni čudno, če so ga sestav-Ijalci italijanske mladinske moške reprezentance kmalu opazili ter postali nanj pozorni. Uvrstili so ga v seznam 17 igralcev, ki se bodo to nedeljo v Modeni udeležili skupnih priprav kandidatov za sestavo reprezentance. Od teh 17 igralcev sicer vsi ne bodo uvrščeni v ožji seznam reprezentantov, vendar pa je že uvrstitev v ožji izbor kandidatov veliko priznanje tako Veljaku, kot trenerju Jurkiču in tudi vsej ekipi, ki mu je tovariško pomagala pri njegovi odbojkarski ((izobrazbi«. četudi morda zdaj Klavdiju še ne bi uspela uvrstitev med izbrano dvanajsterico je skoraj gotovo, da se mu bo to posrečilo že. čez leto ali dve. Ne smemo namreč mimo dejstva, da je ta borovec med najmlajšimi kandidati za u-vrstitev v mladinsko reprezentanco. Rojen je leta 1952 in bo torej še 4 leta lahko igral v kategoriji mladincev. Ker je večina ostalih sklicanih to šesterko precej starejših in torej že v kratkem času ne bodo mogli več nastopati zot ((Juniorjb), se Klavdiju obeta v mladinski reprezentanci še dolg staž. Kot smo že prej omenili, Klavdij Veljak ni prvi med tistimi, ki sc bili kot borovci kandidati za reprezentanco ali pa so celo oblekli državni dres. Borovcev, ki so jih-uvrstili v svoje sezname sestavi ial-ci moške članske, moške «B», moške mladinske in ženske mladbi-ške reprezentance je do danes točno osem. K temu bi treba prišteti še vse tiste, ki so nastopili v mestni tržaški ali deželni reprezentanci, pa bi dobili še večje število in to bi le poudarilo dejstvo, da raste v tem slovenskem tržaškem društvu tudi kakovost tekmovalcev tako, kot morda v nobenem drugem društvu v državi, pa čeprav so pogoji dela pri Boru res neprimerno slabši kot pri ostalih klubih Obenem pa Je uvrstitev mladega Veljaka med kandidate za reprezentanco potrditev, da se lahko tudi s skromnimi sredstvi doseže marsikaj, predvsem pa tudi brez ((najemnikov« in kupovanja tujih igralcev. Poleg K. Veljaka so poklicali na skupne priprave še enega Tržačana in sicer Manzina od Gasilcev. Seznam sklicanih igralcev je naslednji: Morand-i, Marchesini, Giovenzana, Slbani in Montorsi (Panini Mode-na); Panizzi in Chierici (Pall Parma); Martelli, Giannellini in Van-nucci (Ruini Firence); Antonim (Genova); Luciani (Baby Brummel Falconara); Egiai (SPEM Faenza); Ragazzi (Minelli Modena); Veljak (Bor Trst); Manzin (Gasilci Trst); Semovigo (Chiavari). sicer mu se janski skakalci s palico, in . Dionisi, Righi, Serra, Cauz, Mar ni in Rossetti. 49 svetovnih rekordov so uradno potrdili LONDON, 20. atletska zveza je uradno potr$? MednaMg J® dosegli med lanskimi olimpijs^ igrami in na nekaterih drugih t movanjih. 26 svetovnih re't0.1lci|i od teh so postavili na olimPU5 igrah v Mehiki, razen tega P® ^ uradno potrdili tudi 70 Olimpu515 rekordov. TENIS Finale Davisovega pok^a bo letos v Clevelandu CLEVELAND, 20. — Amen^! teniška zveza je sporočila, d® do organizirali letošnje finalno Čanje mednarodnega teniškega , riev«' movanja za Davisov pokal v v" .j dri)«1 landu (Ohio). Finale bo v . polovici septembra po turnirJ Forest Hillsu, točnejšega d®1 pa še .niso določili. SMUČANJE V AVSTRIJI Gablova prva tudi doma KAPRUN, 20. - Državno Pr\l ,če» stvo alpskih disciplin se je z.a,ia-tudi v Avstriji V” ženskem ve)? w “J> V ZVU3M.I" | KI lomu je zmagala Gertrud (,a J' re je tako potrdila svojo letošnjo moč nad svojimi rojakinjami doma. New York zelo drag ((Nadaljevanje s 3. strani) več kot v enakovrednem kine!1ji tografu v Denverju, kjer j® ? - . i • _ : . i i ..... i. J«n7 Id V SOBOTO V VIDMU Zbor najboljših skakalcev s palico VIDEM, 20. - V soboto bo v Vidmu 3. italijansko tekmovanje «in-door» za skakalce s palico, ki ga vsako leto prirejajo v furlanski prestolnici. Ta prireditev bo letos še posebno pomembna ker so jo organizirali dva tedna pred začetkom evropskega atletskega prvenstva v dvorani, ki bo v Beogradu. V Vid- j čaša whiskyja dvakrat dražja- Če se Američan more mu, se ne more odreči su*;- p odreči, trefo publicistka Anne Lipman trdi*^ plačuje samo za nameščeno 180 dolarjev na mesec, ka) J® tcj tisoč lir v naši valuti Klju0|Jjj» ceni je v dneh visokega sneg® ,e teden dni brez vode, brez kuri in niti dvigalo ni delovalo- stano' pa stane skromno dvosobno vanje v Denverju 155 do!aric\^v se pravi 95.000 lir, v središču ^ Yorka pa stanovanje z enav’.r je traturo stane 450 dolarjev, k® nad 270.000 lir. Kar zadeva druge zivljenjsk®^ trebščine razlike sicer niso v S tako velike, gotovo pa so p1'5-'5' ju nje in življenje v New ^°r^e(JnO v nekaterih drugih mestih je v , od 20 do 30 odst. dražje kot ^ Pavla Hočevar POT SE VIJE Spomini Tudi na svatbo sem povabljena. Svatje trkajo na vežna vrata, nevesto iščejo. Pri gostiji moramo stoje peti in stopati izza mize ter izročati nevesti svoje darove, vsi po vrsti, kakor nas kliče starodavna obredna pesem s preprostim napevom: «Hišna mati (hišni oče, Ivan brate, sestra Mare, teta Zora, učiteljica...) le vstajajte, našo mlado obdarvajte! Ce ji Bog da doživeti, vse vam hoče povrneti! Ženske perejo tam pri vodnjaku. Robače (platnena krila) krišpajo, brageše (moške platnene hlače) udarjajo po perilnikih. Otroške, ženske, moške obleke — vse je večinoma še iz domačega platna. Lan raste po njivah in konoplja in ajda, trta pa tam daleč po vinogradih za hribom. Večje deklice si v šoli same šivajo manjše oblačilne kose in pletejo čarape. Kar je primerno, krase z narodno vezenino, na prtičke iz hodnega platna tkaničijo stare motive. Da, bela platnena obleka, belokranjska narodna noša, je bila takrat tudi dokaz narodne zavesti v obmejnih kočevskih predelih. Vasi, ki so jo najprej zavrgle, so zatajile tudi narodno čast in materin jezik. Točno si vedel, kje si: če si srečal pred vasjo pastirja v modnih raztrganih hlačah, si bil že v nemški vasi, Tudi iz starinske platnene obleke je dihala romantika... Kako opojno lepo je bilo tisto toplo nedeljsko popoldne, ko sem šla z dekleti, ki so bile v širokih nakrišpanih robačah in v zlikanih rokavcih s preprosto vezenino, tja čez travnike in njive v Predgrad na domačo veselico. Tam je bila najprej igra — odkod neki so jo bili odkopali? Nisem je poznala. Dosti je bilo kričanja, smeha, ljubezni, žalosti... Kako smešno, naivno je domači fant zrežiral igrico in kako dobro je sam igral vlogo glavnega junaka! Po igri je bil ples na prostem. Pekli so janjčka in se vrteli v belokranjskem kolu ter pre- pevali domače narodne. V kolu sem opazila modno oblečenega fanta, ki je močno spominjal na mojega prijatelja, študenta na Dunaju. Da je pred kratkim prišel iz Amerike, so govorila dekleta in se precej ozirala po njem. Pri plesu sta oba prišla pome, po zagozdačko učiteljico, oba, igralec in Ameri-kanec. Nisem vedela, kateri je bil bolj prijeten, katerega beseda je bila toplejša in katerega želja, da bi se mi bolj približal, večja. Iz vsega okolja je dihala romantika, dahnila je tudi v dušo in telo. Ko sem se proti večeru vračala z vaško družbo, s pesmijo in smehom, sem bila kakor Kata, Mare, Manja... Fantovska pesem se je še izgubljala v noč, ko sem bila v svoji sobi. Duša se mi je raznežila, čutila sem se tako srečna in hkrati nesrečna. Misli so mi begale na vse strani in čudna vprašanja so se oglašala: h komu me tako vleče, ali k Petru igralcu, ali k olikanemu Ameri-kancu, ali naj že kar jutri pišem daljnemu prijatelju na Dunaj...? Prve dni po tem doživetju sem bila kako omamljena, brez veselja, brez žalosti, vedno v neki nemirni otožnosti. Sola mi je bila odveč, svet prazen, misli na dom in na knjige se niso več oglašale. Končno sem začutila moč, vzela sem se v roke in oštevala sama sebe: Ali si to ti, tista disciplinirana članica narodnoradikalne organizacije? Takrat smo si ljubezen prepovedale, da bi ne mogel kdo reči, da hodimo v Mestni dom na sestanke samo zaradi .fantov. Ce bi se bila katera resnično zaljubila, bi bila morala to povedati nam, odbor- nicam. Tako smo imele dve z našo vednostjo zaljubljeni članici: Tončko Praprotnikovo z Nikom Štritofom in Maro Rusovo z Milanom Lemežem. Vso srečo smo jima želele... Sama pa si se takrat odrekala, da bi ne zasenčila organizacije1 Kaj si danes? Mar si pozabila, kje si, kaj je tvoje delo, tvoji načrti! Pusti tisto veselico, tista fanta — zabava je bila namenjena domačinom, to moraš razumeti! Prav je, da si bila tam, med njimi, toda njihovo veselje tebi ne more zadostovati, tvoja sreča je drugje, ne izneveri se sama sebi! Po tem doživetju sem začela razumevati, kar mi je bilo dotlej uganka: zakaj se toliko mladih učiteljic po deželi poroči s preprostimi fanti, kmeti, obrtniki, orožniki. Oddaljitev od kulturnega središča, občutek osamelosti, nujno zanimanje za nove razmere, simpatije do človeka, ki se dozdevno dviga nad okolje in duševno približuje samo njej, njenim mladim letom, z vsemi dotlej nepoznanimi prebujenji in hrepenenji — vse to oplaja mlado učiteljico, da se brez globljega pomisleka poveže za vse življenje. Ce si po svoji krotki naravi pozneje lahko zaduši spomine in zataji svoja nekdanja hrepenenja in načrte, se kmalu vživi v nove zakonske, gospodinjske in materinske dolžnosti. Prvi težki občutki izobrazbene neskladnosti začno otopevati in njeno nemirno notranje življenje se sčasoma utiri. Doumevanje vsakdanjih dolžnosti, občutje zadoščenja ob odrekanjih, posebno pa materinska sreča daje njenemu življenju pestrost in smiselnost. Gorje pa mladi ženi, če se ji ne nehajo oglašati stara nekdanja hrepenenja in ji vedno nova razočaranja grene življenje do neznosnosti! V Poljnski dolini je bilo takrat precej zapuščenih hiš. Moški so odhajali v Ameriko in so s prvimi prihranki klicali k sebi družino. Tisti, ki so ostali doma, so hodili za krajši ali daljši čas krošnjarit v nemške dežele in so se z neverjetno skromnimi zaslužki radi vračali in spet odhajali. Kršna domača zemlja jih je težko preživljala, čeprav je podnebje že milejše. Vino, ki so ga pridelali po oddaljenih vinogradih, jim je več škodilo kot koristilo. Vino, iakija, izkupi^® to, vse je našlo svojo pot v materialno in moralno 1- $s pridelovalca. Čudila sem se, kako zapravljajo ijudje svoj , v pozimi, posebno mladina. Primerjala sem jih z lju£? & v svojem domačem kraju in sem pripovedovala, kako 1 vanjl* sleherni naši hiši čez zimo vsak svoje opravilo pri izdel°vtgll), zobotrebcev in koliko si vsak, tudi otrok, zasluži s ^i) Navdušili so se za to domačo obrt in ko sem jim po b° 0je-počitnicah prinesla vzorce klinčkov, lepo obdelanih i® * s® zanih v lično butarico, pa nerazklane krcljičke in n° se z velikim veseljem začeli učiti tega skromnega, P® v donosnega dela. Imeli smo lep načrt za drugo zimo. d0v® Takrat, 1. 1910, je bilo ljudsko štetje. Ciril-Met družba je razposlala vsem šolam po jezikovno mešanih vgli vprašalne pole o položaju Slovencev. Odgovori so zalL)0gl® poznanje krajevnih razmer. Katero delo bi mi bilo 1 biti bolj po volji kot preučevanje manjšinskega P° Vj s° Naloge sem se lotila z vso vnemo in zajela tudi vasi, 1» Sredi počitnic me v Ljubljani ustavi odbornik CM $ UREDNIŠTVO: TRST - UL -----ZrTr----------.n Postni nredal 559 - PODRUŽNICA- GORICA: Ulica 24 Maggio l/I. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno tis» Mt,NTECV?i - SFRJ p«amezna lwvilka v teinu in netijo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din.GO.OOO starih dinarjev) - Poštnt tekoči račun: Založništvo^ tržašlt^ vnaprej, četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur, celoletna 8 100 Lir' *, Marodni' banki'”v ^Llubljanl - 501-3-270// -' OGLASI: Cena orImov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. tlnančno-upravn) 250. osmrtnice 150 lir - Mali Trst 11-5374 - Za ^ 'in^onško8 ^jmo ^ V iTZd drS lokg^Itallje pri (Societk Pubilcita ItaUana« - Odgovorni urednik: SIAN.SLAV RENKO - Izdaja in tiska Zaiožni.š.vo tržaškem ,ska Trst imenovanih cenenih mestih, ^ tudi postajajo zaradi v začetno { vedene stalne, pa čeprav P°c inflacije vedno dražja. ' P. E- P' , bile že močno ponemčene. . ,a o® Ko sem se konec šolskega leta drugič odpravlj® velike šolske počitnice, sem bila presrečna. Čutila sem. jpi VLliUL OVJiOIVC CCIli It’ me je delo še močneje zbližalo z ljudmi in zemljo, naložilo tudi prijetno skrb. Ob slovesu smo govorih o tem, kako se bomo jeseni spet sešli v medsebojni zanosti... ČETRTI DEL 10. BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO... kjacvu UlC v ujUMijatu uotavj uuvviujft “ *• in vpraša, ali sem že vložila prošnjo za razpisano ih® pe5 CM šoli v Trstu. Ce je še nisem, naj to takoj storim; ^ sem brala razpis, a se nisem zmenila zanj. Dobro sem 1 pi v svesti, da kaj takega ni zame; nimam zvez, sploh hi mislila na druge kraje, saj sem tako srečna v Za8n9čft< (domačini so, govorili: Zagozdacem) in tako lepe ^ imam za naprej. (Nadaljevanje s^e -------lif Telefon 37-338,95-823 - NAROČNINA: mesečno«00 tis**