Obrazi iz odgojilne poTestnicc pri paganih. a. Likurg. Večidel je pravljica, kar vemo od tega slovečega moža. Živel je okoli leta 817 prcd Krist., ali, kakor drugi pravijo, okoli 1. 880, in je bil kraljeve rodovine. Bil je stric mladega kralja Harilaja in njegov jerob. Marsiktere sitnosti, ktere je mogel prestati tudi od matere svojega varovanca, naklonile so ga, da je deželo zapustil. Prišel je najprej v Kreto, in tukaj se je v njem izciinila misel, da hoče prenarediti vstavo spartansko; šel je pa najprej v Jonijo, kjer je prepisal Homerove pesmi — do tistili dob še ma!o znane po Gerškem. Ker so ga silno prosili, podal se je zopet v Sparto, kjer je Harilaj na videz vladal. Potem ko delfiški orakel njegov namen poterdi, začne vstavo prenarejati in zakone staviti; početje to je bilo velikovažno, in se ni dalo z Iepo in v miru izpeljati. Ko je bilo enkrat doveršeno, prisegli so mu Spartanci, da hočejo novo vstavo spolnovati, dokler se ne poverne nazaj, ker hoče zopet boga za svet vprašati. Bog (malik v Delfih ali prav za prav njegovi svečeniki) so obljubili Sparti slavo in srečo, dokler se bode postav deržala; Likurg pa se potem nikdar več ni povernil v svojo doniačijo. Kar se mladine tiče, deržal se je Likurg tega načela, da so otroci deržavni, ter se imajo odgojevati tudi za njene namene. Vsi Spartanci so velika družina, tedaj je bilo ženitovanje, rojstvo, izreja otrok le občinstvu na korist. Mladi mož se je oženil le pri 30 letih. Velikodušnost spartanskih žen je znana; imeti so hotle le hrabre sinove, in rade so jih darovale domovini. Oče je bil gospodar v svoji hiši in je tudi toliko gospodoval otrokom, kolikor s lem niso bili poškodovani nameni in deržavne pravice. Vsaki drugi deržavljan je tudi smel dečke in mladenče po okolnosti grajati in karati, kajti otroci so bili deržavna lastnina, do ktere je imel vsaki pravico. V pervih 7 letih so starši svoje otroke redili in odgojevali. Oče je jemal dečka sabo v občne gostije, in mu je dajal njegov del. Tako se je privadil sin očeta; deklice pa so ostajale doma pri materi in domači hiši. Ko je pa deček sedmo leto spolnil, izročiti ga je oče moral občinski in očitni izreji; od tega izvzet je bil Ie kraljevi sin za vladovanje odmenjen, in tudi ta se je moral telesnih vaj vdeleževati. Dečki so bili vversteni v več razredov, vsaki razred je imel mladenča svojega naj bližnjcga poglavarja, čigar oblast je bila precej obširna. Nad vscmi je bil višji ogleda; izvolili so ga prav skerbljivo iz med naj pametnejših deržavljanov. Ko je bil deček izročen v ocitno izrejo, imel je le volnato obleko brez rokavov. Cez 5 let je prišel v višji pa tudi v ostrejši razred, in je dobil za oblačilo še plajšč. Ko je 20. 4* leto spolnil, prištet je bil niladim Ijudem ; od 30. leta je bil mož, in je bil dolžan opravljati vse službe v vojni in deržavi. Samo po sebi pa je očitno , da je bilo odsilimal, ko je bilo odgojevanje očitno, pervo vodilo : Mladost naj se uči slušati. Povsod so telo urili in pamet bistrili. Se celd pri jedi je dajal vodja temu razsojevati petje ali kako drugo tvarino, ali ga je kaj vprašal; odgovarjati se je moglo kratko in dobro. Tudi starejši deržavljani so bili pri pojedinah, da so čuvali nad vodji, in ako so ti svojo dolžnost prestopali, so jih skrivaj pred se klicali in grajali. Tudi dekliči so jedli pri občinskih gostijah, samo da so bile njihove mize posebej. Mladi Ijudje so imeli terdo in hladno posteljo; spali so verstoma na ločji, kterega so si pa sami mogli prinesti od reke Evrote. V vsakem letnem času so se kopali v tej reki. Učilni načert za spartanskega dečka je bil prav enoversten. Glasbe, nekterih plesov posebno pa telovadstva so se učili. Pisanja in branja niso zahtevali, vendar pa so se ga nekteri učili. Kar je številjenja v vsakdanjem življenji treba, naučili so se ga iz življenja in iz vaje, kakor tudi marsikaj druzega. Kar pa so se pravilno učili, bilo je telovadstvo. Tudi krasti so se učili, pa le zato, da so se urili v zvijači in ročnosti, ker ukradene reči, večidel živež, so bile tukaj občno blago.