Štajerski
Ptuj, četrtek, 25. marca 2004
letnik LVII . št. 12 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
ÎN-
Videm
Ptuj
Ptuj
Napovedujejo zaporo ceste Nezakonita racionalizaci- Razprodaja na obroke
Stran 3
ja šol? Stran 4
Stran 6
Ormož
Na vzhodu nič novega Stran 5
Sv. Andraž
Po ovadbi župana Stran 9
Kolesarstvo
Odlično v Črni gori Stran 25
Destrnik
Dogovor o glinokopu Stran 9
.umho na \t ©brokoû I
S preprostim potegom kartice do izredno ugodnega kompleta letnih pnevmatik.	■

KUMHO
TYRES
Na vratih izbranih prodajnih mest poiščite označbo Kumho. Najmanjša vrednost obroka znaša 5.000 SIT.

Lenart . Afere še ni konec
Končana poročila o nadzoru zdravstvenih domov
V aferi hotel Črni les se je veliko govorilo o nepravilnostih v zdravstvenih domovih na Ptuju in v Lenartu, zato je minister za zdravje dr. Dušan Keber 10. decembra lani imenoval komisijo za izvedbo upravnega nadzora v ZD Lenart, ki ji predseduje asist. Urška Lunder, dr. med.
Komisija je v Zdravstvenem domu Lenart nadzor opravila 6. januarja, z zakoncema Lajh so se pogovarjali 16. januarja v Ljubljani na Ministrstvu za zdravje, nato pa je presenetljivo dolgo trajalo, da je komisija izdelala poročilo.
Na poročilo se je ostro odzval direktor Zdravstvenega doma Lenart Jožef Kramberger: "Že ob samem nadzoru smo ugotavljali, da člane komisije zanimajo stvari, ki niso v njihovi pristojnosti. Način dela komisije nam je že takrat vzbujal strah, da ima zadeva politično ozadje kot številne druge afere v Sloveniji. Komisija tudi ne dopušča nobene zmote, saj po-
ročilo nima pravnega poduka, kar pomeni, da nimamo pravne možnosti vplivati, da komisija odpravi napake, ki so se hote ali nehote znašle v poročilu."
Po besedah Krambergerja je v poročilu precej napak. Tako je komisija ugotovila, da je zdravnik Ratomir Randelovič delal v Zdravstvenem domu v Lenartu. To je po njegovih besedah razlog, da ne želi govoriti o vsebini poročila, saj poročilo s takimi napakami ne prispeva k povrnitvi zaupanja ljudi v zdravstveni sistem.
Na Ministrstvu za zdravje so nam povedali, da sta izdelani obe poročili - tako za ZD Lenart kot ZD Ptuj. Vsebino poročil bodo, ko jih bo pregledal minister, predstavili javnosti. Tudi v ZD Ptuj so nam v sredo zjutraj potrdili, da so poročilo prejeli.
O vsebini poročil pa v prihodnji številki Štajerskega tednika.
Zmago Šalamun
Spet bo minus. Do - 270.000 SIT.
•	klimatska naprava • štiri vrata
•	daljinsko zaklepanje z alarmom . do 270.000 SIT prihranka*
•N«^pJbm»tiď|.z.P.l.Qi.li,llmillTlJ-mi,iaoXM.
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8, 2251 Ptui 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
ŠtevUo vozil in modelov je omqeno.
Naj cvet ob materinskem dnevu pove, česar ne zmorejo besede.
Sv. Trojica . Obisk ministra Presecnika
RADIOPTUJ
89,8»98,£'I04;3
Severna obvoznica da ali ne?
Poslanec DZ RS mag. Janez Kramberger je v sredo, 17. marca, v kulturnem domu v Sv. Trojici organiziral okroglo mizo o poteku avtoceste skozi Slovenske gorice, da bi iz prve roke dobili podatke o postopku postavitve avtoceste v slovenskogoriški prostor.
Sodelovali so minister za promet Jakob Presečnik, državni podsekretar Ministrstva za promet Gregor Ficko, predsednik uprave DARS-a mag. Janez Božič in Abdon Peklaj iz DARS-a.
Minister Presečnik je povedal, da so v državnem zboru pred slabim mesecem sprejeli nov nacionalni program gradnje avtocest, v katerem so točno definirani roki za izgradnjo posameznih odsekov. Avtocesta od Lenarta do Vučje vasi naj bi bila zgrajena do leta 2010. Sedaj se končuje umeščanje trase v prostor in pripravljajo se posamezne uredbe o lokacijskem načrtu, ki so predpogoj za odkup zemljišč in za začetek posameznih del. Z deli na teh dveh odsekih skozi občino Lenart bi pričeli najpozneje leta 2007. Povedal je tudi, da se skupaj z avtocesto skozi Lenart ne bo gradila severna lenarška obvoznica ali razbremenilna ce-
Na okrogli mizi so sodelovali (od leve) Abdon Peklaj iz DARS-a, predsednik uprave DARS-a mag. Janez Božič, poslanec mag. Janez Kramberger, minister za promet Jakob Presečnik in podsekretar Ministrstva za promet Gregor Ficko.
sta, čeravno je ta sestavni del lokacijskega načrta za ta del avtoceste, vendar v njem ni pre-
dvideno, kdo jo bo gradil. Po besedah ministra naj bi to cesto gradila Direkcija za ceste, ko
se bo za to pokazala potreba. Več v prihodnji številki
Zmago Šalamun
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Slovenske železnice
ffiRADIOPTUJ

CDePLSI
Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenijel Obiščite w¥iw.lzberl.sl, oddajte svoj maii ogias, ogiejtB si popolnejše oglase, sprehodite se F)0 rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski ogiasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno.
DELO
Novice
VESTNIK
Doma
Volitve 13. junija
Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek je na podlagi Zakona o volitvah poslancev iz RS v Evropski parlament z odlokom določil, da bodo volitve slovenskih poslancev v Evropski parlament v nedeljo, 13. junija 2004. V odloku, ki bo v Uradnem listu RS objavljen v petek, je še določeno, da začnejo roki za volilna opravila teči v četrtek, 8. aprila 2004. Sloveniji bo v parlamentu pripadlo sedem poslanskih mest.
Drnovšek sprejel nadškofa Rodeta
Ljubljana - Predsednik republike Janez Drnovšek je v torek na Brdu pri Kranju na poslovilnem obisku sprejel ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta s katerim sta ocenila sodelovanje med državo in rimskokatoliško cerkvijo (RKC). Ob tem je Drnovšek slovenskemu metropolitu uvodoma ponovno čestital za imenovanje na mesto prefekta Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja v Vatikanu, so sporočili iz uradapredsedni-ka države.
V ZDA s prstnim odtisom
Ljubljana - V ZDA so začeli včeraj odvzemati prstne odtise vsem, ki morajo za vstop v državo na ameriških veleposlaništvih zaprositi za vizum. Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil ameriški konzul v Sloveniji Paul Cantrell, tak postopek predvideva zakon o okrepljeni varnosti na meji in reformi vizumske politike, ki gaje kongres sprejel leta 2002, in ga bodo izvajali na vseh ameriških konzularnih predstavništvih po svetu. Gre za preprost in hiter postopek, pri katerem bodo z optičnim čitalnikom posneli oba kazalca. S tem se bo po Can-trellovih besedah okrepila ameriška nacionalna varnost, saj se bo povečala tudi verodostojnost potovalnih dokumentov.
Omejen pretok delavcev v EU
Portorož - Večina od 15 sedanjih članic EU namerava prost pretok delavcev iz bodočih članic s 1. majem omejiti s prehodnimi obdobji. Nemčija in Avstrija naj bi za zaposlovanje delavcev iz novih članic uvedli prehodna obdobja, Italija razmišlja o uvedbi kvote, Nizozemska naj bi trg omejila le za določene sektorje, Grčija se nagiba k uvedbi prehodnega obdobja, Portugalska je s Slovenijo pripravljena skleniti bilateralni sporazum o zaposlovanju. Le Irska in Velika Britanija nameravata trg dela popolnoma odpreti, razmišljata pa o omejitvi dostopa do socialnih dajatev, je na dvodnevnem strokovnem posvetu o kadrovski dejavnosti povedala Damjana Šarčevičz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ob tem je poudarila, da še nobena država o svojih namerah bodočim novim članicam ni podala uradnega stališča.
Po svetu
Pripravljenost v Izraelu
Jeruzalem - Izrael je po ponedeljkovem uboju ustanovitelja skrajnega palestinskega gibanja Hamas šejka Ahmeda Jasina razglasil večtedensko stopnjo najvišje pripravljenosti, izraelski obrambni minister Šaul Mofaz pa je v torek napovedal, da bo Izrael nadaljeval s politiko likvidacij teroristov". Načelnik generalštaba izraelske vojske Moše Jalon je dal ob tem jasno vedeti, da bi bila tarči lahko tudi palestinski voditelj Jaser Arafat in vodja libanonskega Hezbolaha Hasan Nasra-lah. Medtem se vodilni član gibanja Abdel Aziz Rantisi, ki velja za enega od skrajnih pripadnikov Hamasa, razglasil za Jasinovega naslednika in voditelja gibanja. Sicer ni jasno, ali ni prevzel zgolj Jasinove funkcije na območju Gaze. Visoki predstavnik Hamasa Mohamed Čama je namreč predtem sporočil, da bodo voditelji gibanja Jasinovega naslednika izvolili "v skladu z listino gibanja" in po demokratični poti. Volitve naj bi potekale po koncu žalovanja za ubitim šejkom. Sicer pa je Hamas tudi sporočil, da bo na prihodnjih volitvah kandidiral kot politična stranka, a le na tistih območjih, s katerih se bo umaknil Izrael.
Novi podatki o žrtvah
Madrid - Španske oblasti so posredovale nove podatke o številu žrtev terorističnih napadov v Madridu 11. marca. Število žrtev se je po opravljenih obdukcijah z 202 zmanjšalo na 190. Strokovnjaki niso našli nobenih dokazov o samomorilskih napadalcih. Španski mediji sicer poročajo, da španska policija sumi, da so nekateri od teroristov, ki stojijo za napadi v Madridu, pobegnili iz države. Policija pripravlja mednarodne tiralice za tri Maročane, ki so pri Špancu Joseju Emiliu Suarezu Trashorrasu naročili razstrelivo, s katerim so nato izvršili napade. Maročani so osumljeni, da so izdelali bombe in jih podtaknili v štiri vlake. Medtem so španski mediji poročali, da naj bi bodoča španska vlada vodje socialistov Joseja Luisa Rodri-geza Zapatera načrtovala okrepitev kontingenta španske vojske v Afganistanu, da bi tako potrdila svojo zavzetost v boju proti terorizmu. Ta ukrep naj bi spremljal odločitev Zapatera, da iz Iraka konec junija umakne španske vojake, če Združeni narodi ne bodo prevzeli nadzora nad razmerami v državi.
/STA/
Evropska unija in mi
Tuje naložbe v Sloveniji
Slovenija je za tuje vlagatelje pred vstopom v Unijo manj privlačna, kot bi nemara pričakovali. Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavilo ministrstvo za gospodarstvo, je bilo doslej tujih neposrednih naložb v državo malo, v povprečju v višini odstotka bruto domačega produkta. Večje zanimanje tujcev za naložbe v Sloveniji je pričakovati po vstopu, vendar pa naj bi bili rezultati vidni šele v nekaj letih. Med državami, ki že danes vlagajo v slovensko gospodarstvo, so na prvem mestu države EU, Avstrija, Nemčija, Francija in Italija. Države izven povezave pa v Slovenijo vlagajo manj, ker vključenost Slovenije v enotni trg Evropske unije še vedno ni dovolj prepoznavna.
Slovenija naj bi bila za tujce zanimiva predvsem zaradi enostavnega dostopa do slovenskega trga, relativno visoke kupne moči in potencialne rasti domačega trga. Prek Slovenije, katere gospodarstvo je izvozno usmerjeno, je mogoče nastopati na tujih trgih, saj ima dobre vezi z državami Jugoslavije in državami CEFTA. Slovenija je za vlagatelje privlačna zaradi ugodne geografske lege z dobrimi transportnimi in telekomunikacijskimi povezavami ter z dobrimi poslovnimi povezavami v EU in tranzicijskimi državami. Tujce mika, ker ima relativno dobro razvito in tehnološko napredno industrijo in ker naj bi okoli 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda letno namenila za raziskave in razvoj. Tuja podjetja cenijo izobraženo in stroškovno učinkovito delovno silo, visoko računalniško pismenost in znanje tujih jezikov.
Kljub lastnostim, ki jih Slovenija ima, statistika kaže, da se tujci masovno ne odločajo za naložbe pri nas. Izjemi sta bili leti 2001 in 2002, in to zaradi nekaterih "post-privatizacijskih" prevzemov, kot je bil Lek in privatizacije Nove Ljubljanske banke. Na gospodarskem ministrstvu vzroke za nezanimanje tujcev za naložbe pripisujejo slabši prepoznavnosti Slovenije ter manjši konkurenč-
nosti Slovenije v primerjavi z drugimi srednjeevropskimi državami glede cene delovne sile in cene industrijskih zemljišč. K manjši prepoznavnosti Slovenije kot lokacije za tuje naložbe naj bi že v preteklosti prispeval slovenski model privatizacije družbene lastnine, ki naložbam tujcev ni bil naklonjen.
V delegaciji Evropske komisije v Slovenije dodajajo, da Slovenija v primerjavi z ostalimi novimi članicami na področju neposrednih tujih naložb zaostaja za Češko, Madžarsko in Poljske, čeprav naj bi bila leta 2002 zaradi večjih prevzemov slovenskih podjetij že nad svetovnim povprečjem po deležu tujih vlaganj. Poudarjajo, da v Sloveniji ne bi smeli biti zaskrbljeni zaradi prodaje slovenskih podjetij, saj tuje naložbe prispevajo k modernizaciji, s čimer se zvišuje tudi konkurenčnost gospodarstva. Slovenija bi si morala prizadevati in tekmovati za čimveč naložb tujcev, predvsem s poenostavljanjem administrativnih postopkov, z vlaganji v izobraževanje in razvoj, ustrezno davčno zakonodajo ter izkoriščanjem svojega strateškega položaja kot most med starimi članicami EU in jugovzhodno Evropo, so še prepričani v delegaciji Evropske komisije v Sloveniji.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) večji interes tujcev
za vlaganja v našo državo pričakujejo šele po 1. maju. Po podatkih GZS so tujci v Slovenijo v letu 2002 vložili 1,7 milijarde evrov, lani pa so tuja vlaganja znašala 160 milijonov evrov. Kar tujcem ne uspeva pri nas, Slovencem menda uspeva na tujem. Slovenska podjetja namreč veliko vlagajo na trgih jugovzhodne Evrope. Vrednost vseh naložb Slovenije na tujem je konec leta 2002 po podatkih Banke Slovenije znašala okoli 1,5 milijarde evrov. Po podatkih istega vira je naša država doslej največ vlagala na Hrva-
ško, do konca leta 2002 za 521 milijonov evrov, med državami članicami EU pa v Nemčijo. Do konca leta 2002 naj bi Slovenci tja vložili za 107,3 milijonoa evrov. Sledijo Nizozemska, Avstrija in Danska.
Ugotovitve, do katerih so prišli na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani (FDV), kažejo, da je delež tujih vlaganj v slovenskem bruto družbenem proizvodu še vedno pod evropskim povprečjem, saj je v letu 2002 znašal 23,1 odstotka, v EU pa 31,4 odstotka, medtem ko je delež vlaganj Slovenije na tujem v istem letu znašal le 4,8 odstotka BDP v EU pa 41 odstotkov. Za privabljanje tujih vlagateljev bi bilo, kot menijo na FDV, potrebno zagotoviti kakovost in preglednost institucionalne infrastrukture ter povečati vlaganja v človeške vire, spodbujanje inovacij in razvoj komunikacijske infrastrukture. Večjega interesa tujcev po vstopu Slovenije v EU ne pričakujejo strokovnjaki z Ekonomske fakultete v Ljubljani in dodajajo, da se več vlaganj tujcev obeta le na področju privatizacije državnih monopolov.
Anemari Kekec
Med državami, ki največ vlagajo v Sloveniji, prevladujejo članice Evropske unije. Njihov delež se že od leta 1997 naprej povečuje in je konec leta 2002 dosegel 78 odstotkov vrednosti vseh tujih naložb v Sloveniji. Največ v naši državi vlaga Avstrija. Njen delež se od leta 1997 naprej povečuje in po podatkih iz leta 2002, ko je vrednost avstrijskih investicij v Sloveniji znašala 1.173 milijona evrov, predstavlja 30 odstotkov vseh avstrijskih naložb na tujem. Najbolj zanimive panoge za Avstrijo so finančno posredništvo, druge poslovne dejavnosti in predelovalne dejavnosti. Nemčija je z 11 odstotki oziroma 428,3 milijoni evrov vrednosti naložb druga najpomembnejša država iz Unije. Največ naložb ima v predelovalnih dejavnostih. Izstopajo predvsem v proizvodnjo električnih strojev in aparatov. Na tretjem mestu je Francija, katere delež naložb v Sloveniji je 10-odstoten, v višini 384,8 milijonov evrov. Država vlaga predvsem v predelovalno dejavnost, gre za naložbe v proizvodnjo motornih vozil Renault. Sicer pa struktura po dejavnostih kaže, da 372 neposrednih naložb v predelovalni dejavnosti predstavlja 43 odstotkov vrednosti vseh neposrednih tujih vlaganj v Sloveniji.
Kmetijstvo • Od maja vloge za zgodnje upokojitve kmetov
Kako do predčasne upokojitve?
Z vladno uredbo je med letošnjimi ukrepi programa za razvoj podeželja prvič predstavljena tudi dejanska možnost tako imenovanega zgodnjega upokojevanja kmetov, s čimer želi vlada predvsem izboljšati neugodno starostno strukturo kmetov, izboljšati njihov socialni status in povečati velikost kmetij. Vloge za pridobitev te pokojnine bodo na voljo po 15. maju, interesenti pa jih bodo lahko oddajali vse do konca leta.
Seveda pa tudi tu ne bo šlo brez določenih pogojev, ki jih bodo morali izpolnjevati kmetje, ki se bodo želeli upokojiti v skladu s tem ukrepom.
In kakšni so ti pogoji, ki jih je predpisala vlada?
Prvi je prenos oziroma predaja kmetije, ki mora imeti najmanj 3 hektaje zemljišča. Kmetovalec, ki se želi upokojiti, mora šteti med 55 in 65 let, vsaj zadnjih deset let se mora ukvarjati s kmetovanjem, ne sme še biti upokojen in zadnjih pet let mora biti pokojninsko in invalidsko zavarovan. Po predaji kmetije se tudi ne sme več ukvarjati s komercialnim kmetovanjem.
Tisti, ki mu bo prodal kmetijo, torej prevzemnik oziroma kupec, mora biti star med 18 in 50 let, obvezati se mora, da bo vsaj 10 let kmetoval na pridobljenem zemljišču, imeti mora najmanj 5
let izkušenj s kmetovanjem ali pa ustrezno izobrazbo za to delo (dokončana 3-letna srednja šola kmetijske ali druge ustrezne smeri ali opravljen tečaj).
Vsi navedeni zahtevki bodo morali biti vneseni tudi v pogodbo med starim in novim lastnikom kmetije, vključno z desetletno prepovedjo prodaje kmetije, ki bo predmet pogodbe.
Renta, oziroma pokojnina, ki jo bo prejemnik po podpisu pogodbe dobival enkrat mesečno za dobo 10 let in bo revalorizirana v skladu s tečajem evra, pa bo sestavljena iz dveh delov: stalnega in spremenljivega. Osnova (stalni del) bo za vse enaka in bo letos znašala približno milijon tolarjev letno, spremenljivi del pa bo odvisen od dejanske velikosti predanih zemljišč in bo letos 85,000 tolarjev na hektar primerljivih kmetijskih zemljišč.
"Pokojnino dobim, če se odpovem kmetiji? Hmm..."
Kmetje, ki se bodo odločili za predčasno upokojitev, bodo takrat, ko bodo izpolnili pogoje za redno upokojitev, še nadalje lahko prejemali rento, vendar bo ta zmanjšana za višino redne pokojnine. Ravno tako morajo prenosniki do pridobitve statusa rednega upokojenca plačevati vse prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Kako se bo vladni ukrep obne-sel v prvem letošnjem poskusnem obdobju, je težko napovedati. Čeprav je na prvi pogled precej dobronameren, pa odpira številna vprašanja in skrite pasti. Mladi kmetovalci z družinami, ki naj bi bili po nameri vlade prevzemniki kmetij, bodo namreč na račun povečevanja lastništva in s tem katastrskega dohodka izgubljali nekatere druge bonitete (recimo, otroške dodatke in štipendije), po drugi strani pa je vprašanje, koliko bodo za bodoče intenzivne kmetovalce zanimive kmetije z razdrobljenimi posestvi ali na odročnih krajih, kjer kmetovanje zahteva izjemne napore in vlaganja. Prav na takšnih kmetijah pa je danes največ starejših, dela nezmožnih in predvsem siromašnih kmetov, ki bi jim tovrstna renta prišla še kako prav.
SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured^: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 250 tolarjev Celoletna naročnina: 13.000 tolarjev za tujino 25.480 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDVV Uradni list 23.12.1998, št. 89.
Zg. Leskovec • Zahtevajo mednarodni mejni prehod
Videmčani napovedujejo zaporo ceste
"če se pristojne vladne službe oziroma ministrstva ne bodo v kratkem, najkasneje v dveh tednih, odzvale na nase zahteve po mednarodnem statusu mejnega prehoda (MP) Zgornji Leskovec, potem bomo prisiljeni začeti s skrajnimi ukrepi, torej z zaporami cest v nasi občini," so bili soglasnega mnenja videmski svetniki. In ne le, da so ostali pri mnenju, ampak so ustanovili petčlanski odbor, ki bo napovedane akcije organiziral.
Konec že dobri dve leti trajajoče potrpežljivosti je povzročil nedavni obisk ministra Rada Bohinca, ki je leskovški mejni prehod označil kot bodoči maloobmejni z obljubo, da naj bi bil odprt 24 ur na dan. To pa je, po prepričanju videmskih svetnikov, le začetna faza ukinjanja prehoda, ki po infrastrukturni opremljenosti zadostuje zahtevam za meddržavni oziroma mednarodni prehod po vstopu Slovenije v Evropsko unijo: "Z maloobmejnimi statusom našega mejnega prehoda se nikakor ne strinjamo in tega ne bomo sprejeli. Prepustnic za ta mejni prehod nimajo niti domačini, kaj šele ostali!"
Po uredbi o določitvi mejnih prehodov za mednarodni in meddržavni promet iz leta 1994 je bil MP Zg. Leskovec -Cvetlin uvrščen med meddržavne mejne prehode z možnostjo sporazumne prekategorizacije. Že pred dvema letoma, z uvajanjem SOPS-a, pa so iz državnih vrhov začeli prihajati prvi namigi o spremembi statusa tega prehoda v maloobmejnega. Takrat se je začela tudi papirna
vojna med občino in ministrstvi za ohranitev meddržavnega značaja prehoda. "Dopise z argumentiranimi zahtevami in statistiko prehodov smo pošiljali na sedež vlade RS, ministrstvu za zunanje in ministrstvu za notranje zadeve, stalnim mešanim komisijam ... Zadnji dopisi so bili poslani 10. marca letos, in sicer osebno predsedniku Antonu Ropu, Dimitriju Ruplu in Jakobu Presečniku. Odgovorov nismo prejeli," je povedala direktorica občinske uprave Darinka Ratajc.
Po statističnih podatkih naj bi lani MP Zg. Leskovec prestopilo približno 250.000 potnikov, večina (90 odstotkov) z osebnimi avtomobili ali avtobusi. Najbolj obremenjen je v času turistične sezone, ko se zaradi gneče v Gruškovju nanj usmerja ogromno potnikov, uporabljajo pa ga tudi številni dvolastniki zemljišč in hrvaški delavci, zaposleni v Sloveniji. Za ohranitev meddžavnega oz. mednarodnega MP Zg. Leskovec - Cvetlin se zavzema tudi hrvaška varaždinska občina.
"Doslej nismo uspeli doseči
Mejni prehod v Zg. Leskovcu.
niti pogovora o tej pereči problematiki, kaj šele, da bi lahko uveljavili svoje zahteve. Naša občina ima približno 13 kilometrov Schengenske meje, mednarodni mejni prehod imata tako občina Podlehnik kot Go-rišnica, pri nas, kjer je postavljena ustrezna infrastruktura in dokazana velika frekventnost prehodov, pa bi naj ostali brez njega?! Jasno je, da se s tem ne bomo strinjali in kot so sklenili svetniki, bomo v skrajnem primeru pač posegli po takšnih
Haloze • Dvojna slovenska sramota
Lahko mi asfaltiramo?
Haloze nase visoke gospode v glavnem mestu niti malo ne zanimajo, kar ni posebno pametna, se manj pa nova ugotovitev. Vsaj takrat ne, ko bi bilo treba vanje vložiti kaksen dodaten tolar.
Nekoliko več "razumevanja" so morda občasno in bolj kot ne skrivno deležne vinske kleti ali turistične kmetije, ko se ob najboljšem vinu in domačih klobasah spletajo lobistično obarvana državniška prijateljstva, ki jih je potem v rahlem odtenku okusa prepoznati v kakšnem novos-prejetem zakonu. Ampak to so že bolj redki primeri.
Vrhunec sprenevedanja in ignorance državnega vrha pa je vprašanje ureditve grebenske
ceste med Slovenijo in Hrvaško na področju videmske občine. Gre za slabih 6 kilometrov raz-rite makadamske ceste, ki vijuga čez mejo obeh držav. In kje je srž težave, bolje rečeno naše sramote?
Hrvati so se lotili asfaltiranja te ceste, seveda pa ne gre, da bi asfaltno prevleko potegnili le tu in tam, v svoji državi, zato so zaprosili za dovoljenje ureditve cestišča tudi videmsko občino. Ta pa, ker gre za meddržavne
zadeve, pristojno ministrstvo. Župan Friderik Bračič: "Pravzaprav je težko verjeti, da sploh moramo prositi za takšna dovoljenja. Poleg tega od ministrstva sploh ne dobimo nobenega odgovora, Hrvaška pa nas je že večkrat prosila za dovoljenje. Sami, v okviru lokalne skupnosti, o tem ne moremo odločati, saj gre za vlaganje tuje države v našo državo. Sramotno se mi zdi, da je tuja država pripravljena investirati pri nas, mi pa
ukrepih, kot so zapore cest, če z ničemer drugim ne moremo doseči pozornosti pristojnih ministrstev," je napovedal tudi župan Bračič.
Indiferentnost države do težav in zahtev videmskih občanov je tokrat očitno presegla vse meje. In ne gre se čuditi, če bodo tudi Videmčani, tako kot pred nekaj časa že prebivalci Pragerskega, nase morali opozoriti s takšno ali podobno obliko zapore ceste.
SM
še dovoljenja za to ne moremo dobiti! To je dvojna sramota!"
Očitno je, da država dodatnih sredstev iz svojega proračuna za modernizacijo obmejnih cest ne bo dala, dejstvo pa je tudi, da občina Videm potrebnega denarja, glede na vse tekoče investicije, ne bo mogla zbrati. Pa tudi če bi ga ali se kakorkoli drugače dogovorila s sosednjo državo, tega ne more storiti: "Ker gre za meddržavne zadeve, ne moremo odločati sami, ampak zgolj na osnovi državnega dovoljenja! Tega pa nimamo in tako se tudi ne moremo nič dogovoriti ali načrtovati!"
Vladno tiščanje glave v pesek, kar je sicer značilno obnašanje velikih pernatih živali, bo Halozam in Haložanom izpred nosa odneslo še eno lepo priložnost, da si vsaj nekoliko popravijo katastrofalno podobo cestne infrastrukture. Njihova pot v lepšo prihodnost bo tako še naprej tekla po razritem makadamu, občinski proračuni pa se bodo še nadalje po sizifovo praznili zaradi vsakoletnega nujnega dodatnega gramoziranja vedno bolj uničenih cest, ki si to ime komaj še zaslužijo. Morda pa - kdo ve - bo Slovenija po vključitvi v Evropsko unijo prva na lestvici tistih držav ali pa celo edina, ki se bo v določenih območjih, kot so recimo Haloze, še lahko pohvalila z avtohtonimi makadamskimi cestami, ki so ohranile srednjeveške značilnosti in podobo? V tem primeru, ki nikakor ni izključen, se bodo Haložani lahko pohvalili z unikatno turistično ponudbo.
Ta teden
Materinski klub
Materinstvo je zelo dokončna in zavezujoča reč. Lahko nam pripravlja neizmerne radosti in veselje, lahko pa je tudi vir nenehne žalosti in trpljenja.
Današnjega dne se lahko matere še bolj kot sicer veselimo. Če ste svoje materinsko delo in poslanstvo dobro opravile, vzgojile okolju prijazne otročaje, vam bodo ti danes iz vrtca pritekli z risbico zvončkov ali prgiščem ocufanih in posušenih marjetic. Iz šole bodo prinesli umetelni izdelek ali pa morda celo kakšen cvet, kupljen iz lastnih virov. Srednješolci še nekaj let ne bodo opazili, da imajo matere, saj imajo preveč opravka sami s seboj. Študent bo morda ta teden telefoniral iz Ljubljane in povedal, da si za vikend želi "paniranih šniclov". Ker bo opazil, da je pozabil na materinski dan, bo še dodal, da jih ti pripravljaš najbolje - na vsem širnem svetu. Če ste že pošteno v letih, se vas vaši abrahamski ali celo upokojeni otroci danes najbrž ne bodo posebej spomnili, s svojim spoštljivim in ljubečim (ali pa tudi ne) načinom pa vsak dan znova kažejo svoj odnos do vas.
Materinstvo ima veliko obdobij. Žalost lahko v trenutku zamenja veselje. Zanimivo je, kakšne malenkosti materam pomenijo cel svet, kakšne nemogoče stvari smo sposobne za otroke narediti in jih prenašati. Včasih smo si matere in otroci blizu, včasih neskončno daleč in se ne razumemo, ne dosežemo. Vendar popkovina je tista, ki hrani in ohranja ta svet. Zato imamo matere moč in priložnost spremeniti svet. Svoje otroke lahko vzgojimo drugače, kot smo bile same, lahko spremenimo družinsko tradicijo, prekinemo začaran krog. Lahko začnemo novo poglavje. Vsak otrok je neskončna priložnost za ta svet. Všeč mi je zarotniško vzdušje in tovarištvo med materami, ki vlada na otroških igriščih, v zdravniških čakalnicah. Materinski lobi. Sila za boljši jutri. Izkoristimo jo.
Veliko ljubezni ob materinskem dnevu vam želim!
viki klemenčič ivanuša
Ptuj • Mestna četrt Ljudski vrt
Začetek gradnje kotalkališča
Na povabilo k oddaji javnega naročila za izgradnjo asfaltne podlage za kotalkalisče v Ljudskem vrtu na Ptuju je mestna četrt Ljudski vrt prejela dve ponudbi, Cestnega podjetja in podjetja Asfalti.
Izbrano podjetje Asfalti, njegova ponudba je bila ugodnejša za več kot 400 tisoč tolarjev, bo z deli pričelo brž, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. Rok za izgradnjo je prvi maj 2004. Pogodba o izvedbi del je bila podpisana 24. novembra lansko leto.
Milan Ostrman, član sveta četrti Ljudski vrt, ki bo kot njen predstavnik sodeloval pri izvedbi projekta, je po-
vedal, da se bo opremljanje po ureditvi asfaltne podlage izvajalo postopoma. Za ureditev in opremo kotalkališča imajo na voljo nekaj nad štiri milijone tolarjev, izgradnja asfaltne podlage bo stala okrog 2,8 milijona. Do opreme naj bi jim pomagali tudi sponzorji, upajo, da bodo svoj sklep iz leta 2001 o nakupu enega orodja uresničili tudi ptujski rotarijci.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko kotalkališče bo zrastlo vzhodno od košarkarskega igrišča.
Ptuj • Peti koridor se ne sme spremeniti
SV Slovenija ne želi biti zgolj tranzitna
Doslej je bilo organiziranih več javnih razprav o prostorskem razvoju države, ena zadnjih je potekala v državnem zboru 16. marca. Tudi v mestni občini Ptuj so prepričani, da je potrebno slediti sklepu vlade Republike Slovenije, ki je strategijo gospodarskega razvoja opredelila kot krovni dokument, ki je osnova za vse ostale strateške dokumente.
Pomanjkljivosti v strategiji prostorskega razvoja Slovenije je veliko, meni ptujski župan dr-Štefan Čelan, kot primer pa navaja razvoj železniške infrastrukture, ki lahko bistveno vpliva na pospeševanje ali zaviranje na znanju temelječega razvoja.
V Evropski parlament je bil vložen in tudi izglasovan amandma, ki spreminja peti mednarodni železniški koridor. "Sprejem tega amandmaja bistveno vpliva na nadaljnji razvoj Slovenije kot države, saj se s tem močno krepita sosednji mesti Gradec in Zagreb. Obe mesti namreč predstavljata znatno večjo razvojno priložnost za vse tiste države, ki bodo ta pomemben transportni koridor uporabljale za globali-zirano gospodarstvo. Prepričani smo, da bo večina vrhunskih človeških virov in visoko tehnološko razvite proizvodnje ter storitev lociranih v Gradcu in Zagrebu. SV Slovenija bo tako izrinjena iz tovrstnih razvojnih priložnosti ter bo predstavljala zgolj tranzitni koridor.
Da bi zdajšnje stanje ublažili, je potrebno v Evropski parlament nemudoma poslati noto, iz katere bo jasno razvidno, da Slovenija ostaja pri trdnem stališču
o nespreminjanju petega koridorja, ki poteka skozi celo Slovenijo in ga je predhodno ratificiral že Evropski parlament. Za sprejeti amandma naj Slovenija zavzame stališče, da ga razume kot dodatek k panevropskim železniškim povezavam. S to dikcijo ostajamo v razvojnih in tudi finančnih prioritetah izgradnje evropskega železniškega omrežja," je še poudaril ptujski župan, ko je o posledicah spremembe seznanjal predsednika vlade RS mag. Antona Ropa. Predvsem gre za uveljavljanje slovenskih razvojnih interesov.
V korist tretjega
Dogajanje v zvezi s spreminjanjem koridorja je dokaz več, da je oblikovanje Spodnjega Podra-vja nujna razvojna prioriteta za vse občine. Ptujski župan je prepričan, da je večina Ormožanov zagovornikov razvojnega povezovanja s Ptujem. Sicer se lahko zgodi, da bo v bodoče prišlo še do sprememb pri cestnih povezavah, da nam bo odvzeto zdravstvo, onemogočeno ustanavljanje višjih in visokih šol, da se bo preselila državna uprava, da se bodo preselila tudi vsa pomembna podjetja.
"Medobčinska neenotnost nas razvojno ubija, če to posamezniki želijo priznati ali ne. Župan in poslanec hkrati morda lahko nekoliko pripomore k sofinanciranju posameznih občinskih projektov, pri velikih pa ta logika zanesljivo odpove. Če se želijo občine Spodnjega Podravja pospešeno razvijati, je regionalno povezovanje nujnost, to velja tudi za Ormož. Spreminjanje železniškega koridorja je značilen primer, ki ga povzročajo navidezna nesoglasja med Ptujem in Ormožem. Ker iz skupnega prostora ne nastopamo enotno, to s pridom izkoriščajo močnejša okolja. Prepričan sem, da je v Ormožanih in Ptujčanih dovolj modrosti, da ne bomo več nasedali posameznikom, ki načrtno gojijo nestrpnost med enimi in drugimi. Žal mi je, da se ti hujskači niso iz nedavne balkanske zgodovine nič naučili. Zagotavljam jim, da se bo njihovo huj-skaštvo končalo tako, kot se je srbsko nad Albanci," je na nevarnost, ki izhaja iz spremembe petega koridorja po sprejetem amandmaju v evropskem parlamentu, opozoril ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Pripravila: MG
Ptuj • O odloku o avtotaksi prevozih
"Uradno" Ptuja in okolice še ne poznajo
Z odlokom o avtotaksi prevozih v mestni občini Ptuj, sprejet je bil na 38. seji mestnega sveta maja leta 2002, se urejajo način upravljanja prevozov, postopek pridobitve dovoljenja, zahtevane lastnosti vozil, dodatni pogoji za voznike in osnove za določitev postajališč za avtotaksije na območju mestne občine Ptuj.
Ker so avto-taksi prevozi tržna dejavnost, je občina dolžna urediti le organizacijo in način opravljanja avtotaksi prevozov. V njeni pristojnosti ni podeljevanje koncesij za te namene, ker ne gre za izbirno lokalno službo. Tudi odlok o avto-taksi prevozih v mestni občini Ptuj je eden izmed odlokov, za katerega so si pristojni na tem območju prizadevali že dlje časa. Rok za njegovo uveljavljanje je pričel teči sredi septembra leta 2002 zaradi zamude pri njegovi objavi. Od takrat do danes se je uredila večina težav pri parkiranju, ki je bil eden od osrednjih problemov, čeprav predsednik pododbora sekcije takistov pri sekciji za promet Območne obrtne zbornice Ptuj Dušan Zorec pravi, da odlok bolj "živi" na papirju kot v praksi. V tem času so dosegli dogovor s Certusom, da je lahko vsaka od 9 firm, ki se trenutno v mestni občini Ptuj ukvarja z avtotaksi prevozi, z enim vozilom na njihovem ozemlju, na avtobu-
sni postaji, za mesečno plačilo 24 tisoč tolarjev. Vseh vozil omenjenih firm za avtotaksi prevoze pa je prek 20, ena firma si dovoljenje za to dejavnost, ki je v pristojnosti oddelka za gospodarstvo mestne občine Ptuj, še ureja. V dovoljenju je navedena tudi dolžnost taksista, da mora v 15 dneh od prejema dovoljenja skleniti najemno pogodbo za avtotaksi postajališče, če uporablja občinsko površino, določeno za avtotaksi postajališče. Za javno površino, ki se uporablja za avtotaksi postajališče, mora taksist plačati letno najemnino, ki je znašala ob sprejetju odloka 60 tisoč tolarjev. Po določilih odloka se ta višina usklajuje letno z indeksom cen življenjskih potrebščin.
Po petem členu odloka o avtotaksi prevozih v mestni občini Ptuj bi morale pravne osebe in samostojni podjetniki k vlogi za izdajo dovoljenja ob vseh zahtevanih dokumentih (licenc, kopij prometnih dovoljenj, vo-
zniških dovoljenj in fotografij) priložiti tudi dokazilo, da je voznik opravil preizkus znanja o poznavanju Ptuja z okolico. Doslej ga še niso organizirali oziroma izvedli. Izpit, ki ni brezplačen, vsakega taksista bo stal najmanj pet tisoč tolarjev, se opravlja pri avtotaksi komisiji, ki jo imenuje direktor občinske uprave. V oddelku za gospodarstvo mestne občine Ptuj, ki ga vodi Klavdija Petek, smo izvedeli, da je bila avtotaksi komisija sicer imenovana že septembra leta 2002, na papirju ima šest članov, dejansko pa le štiri, ker bo dva člana potrebno imenovati na novo, je pa tudi brez predsednika. V dobrem letu in pol se je komisija sestala dvakrat, zdaj so zadeve že tako daleč, da je mogoče reči, da bodo av-totaksisti preizkuse o poznavanju Ptuja in okolice opravljali še spomladi letos.
MG
Ptuj • Racionalizacija šol nezakonita?
Je zavrnitev vpisa nezakonita?
Starši nekaterih otrok, ki jim je ravnatelj OŠ Olge Meglič Ervin Hojker zavrnil vpis v prvi razred v šolskem letu 2004/2005, pri čemer je izhajal iz občinskih ukrepov za zagotovitev racionalne izrabe zmogljivosti osnovnih šol, so odvetniško pisarno Branka Resnika pooblastili za zastopanje zaradi nezakonite zavrnitve vpisa.
Na mestni svet je tako šel poziv za spremembo programa oziroma razveljavitev le-tega v delu, ki se nanaša na omejitev vpisa v prvi razred OŠ Olge Meglič za šolsko leto 2004/2005. Racionalizacija v tem primeru naj bi bila sporna tudi zato, ker gre za šolo, v kateri se pouk izvaja eni izmeni, zato ni osnove, da bi se zmanjšalo število oddelkov prvega razreda, so prepričani pobudniki poziva. Pri tem dodajajo, da v OŠ Ljudski vrt poteka pouk v dveh izmenah in ima zaradi preusmeritve otrok iz OŠ Olge Meglič za tri oddelke vpisanih otrok. Razpolagajo tudi z informacijami, da je bilo v šolo O. Meglič vpisanih v prvi razred 41 otrok, kar je dovolj za dva normalna oddelka, skladno s programom ukrepov pa jih je ostalo vpisanih 28 v okviru enega oddelka.
"Program ukrepov je torej nasilno povzročil situacijo, ko mora ena šola, ki že ima dvoizmenski pouk, namesto dveh oddelkov vpisati tri, medtem ko šoli, ki ima dovolj prostora, občinska uprava prepoveduje vpis v dva oddelka. Program ukrepov je zadnji v vrsti aktov na področju šolstva, ki v zvezi s položajem O. Meglič brez vsakega razumnega razloga tepta osnovna civilizacijska prava, zakon o osnovni šoli in uredbo o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol in zavodov," je pojasnil poziv staršev odvetnik Branko Resnik. Ob tem tudi predlagajo, da mestni svet opozori župana na zakonitost dela in zlasti na primernost in strokovnost priprave aktov za mestni svet.
"Lista za normalnega župana ..."
Odvetnik Branko Resnik se na mestni svet obrača tudi kot občan mestne občine Ptuj, volivec, davkoplačevalec in oče otroka, vpisanega v OŠ Olge Meglič. "Situacija, ko ravnanje župana in mestne uprave kaže na voluntarizem, samovoljo in neupoštevanje temeljnih pravnih pravil pri urejanju zadev javnega značaja in ko mestni svet temu sledi brez posebnega upiranja, mora pri občanih in volivcih sprožiti odpor. Kaj res verjamete, da imata opraviti z neuko rajo, ki prenese prav vsako nečednost? Mislite, da ni možno, da lista Tudi Ptuj bo izvolil normalnega župana pomete z nesposobnimi politiki in upravo?"
Kot smo neuradno izvedeli, listo že ustanavljajo, pridružujejo se ji številni akademsko izobraženi ljudje, ki jih je prizadelo županovo "nerazumevanje" njihovih pričakovanj na področju osnovnega šolstva in drugih področjih, ko jim je dal vedeti: "Ker vi mene ne morete razumeti, se bom jaz spustil na vaš nivo."
Odvetnik Branko Resnik je zaradi nezakonite zavrnitve vpisa v 1. razred OŠ Olge Meglič v imenu prizadetih staršev vložil tudi pritožbo in pobudo za izvedbo nadzora nad zakonitostjo dela organov mestne občine Ptuj na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Naslednja instanca je ustavno sodišče oziroma upravno sodišče, ker gre v danem primeru
za obliko splošnega predpisa, ki posega v individualna razmerja.
Ravnatelj OŠ Olge Meglič Ptuj Ervin Hojker je svoja razmišljanja o osnovnem šolstvu strnil v dveh dopisih, ki jih je predložil odboru za družbene dejavnosti mestne občine Ptuj, vendar reakcije ni bilo. Po njegovem je mestni svet, ko je sprejel odločitev o začetku adaptacije in novogradnje OŠ Olge Meglič, sprejel zgodovinsko odločitev, s katero je omogočil celovito in dolgoročno reševanje vseh odprtih vprašanj na področju osnovnega šolstva v mestni občini. Zgodovinskost odločitve se kaže v postavitvi mreže enakovrednih osnovnih šol, v katerih bodo imeli vsi učenci približno enake možnosti za svoj celovit razvoj.
"Če želimo zagotoviti enake možnosti otrokom, staršem in delavcem, je potrebno razmišljati o treh enakovrednih šolah, opredeljenih v skupnem šolskem okolišu, torej o treh dvooddelč-nih šolah. Le tako se bodo rešili organizacijski in kadrovski problemi, ki so vezani na izvajanje devetletnih programov osnovnošolskega izobraževanja v mestni občini Ptuj," je še pred sprejemom programa ukrepov za racionalno izrabo zmogljivosti osnovnih šol v mestni občini Ptuj za šolsko leto 2004/2005 navajal Ervin Hojker.
Pogovor s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom o tej problematiki, ki kot kaže postaja tudi državni problem, bomo objavili v naslednji številki Štajerskega tednika.
MG
Ptuj • Gimnazijski projekt
Pomladni dan v Evropi
Pomladni dan v Evropi je pobuda, ki pospešuje učenje in razpravljanje o Evropski uniji v šolah. Prizadeva si pritegniti učence k odkrivanju novosti o drugih dosedanjih in novih državah članicah EU.
Učenci in dijaki šol v EU in v bodočih članicah pripravijo predstavitvene akcije v svojem okolju. Letos v tej akciji sodeluje 140 šol iz Slovenije in 5212 šol iz Evropske unije. Vrhunec letošnje akcije je bil 23. marec, ko je vsaka od prijavljenih šol predstavila svojo dejavnost. Posamezna akcija mora predstavljati razširitev Evropske unije in graditev novega, večjega življenjskega prostora, ki bo omogočal vsem prebivalcem Evrope enake bivalne, življenjske in gospodarske možnosti razvoja.
Dijaki ptujske gimnazije so 23. marec obeležili z dvema dogodkoma. V gimnazijski kulturni dvorani so izvedli multilingvistično predstavo Evropam sapit - Diši po Evropi. V tej predstavi so prikazali tipične jedi in glasbo iz držav EU (Slovenije, Nemčije, Francije in Anglije) v jezikih teh držav. V gimnazijski knjižnici pa je bila ot-
Po Evropi je dišalo - in to dobesedno.
voritev razstave o Evropski uniji pod naslovom Sub caelo euro-pae - pod skupnim nebom, kjer je predstavljen razvoj EU in vse stare in bodoče države skupne Evrope.
Predstavitve vseh dogodkov je objavljena tudi na spletnih straneh Gimnazije Ptuj in na spletni
strani EU - Spring day.
V aprilu pa sta načrtovani še dve akciji: obisk dijakov ptujske gimnazije v državnem zboru (2. aprila) in sklepna prireditev na Gimnaziji Ptuj ob vstopu Slovenije v EU (23. aprila).
Branimir Rokavec
Ptuj • Nova politična stranka "Slovenija je naša"
Moderni, sredinsko usmerjeni
Na predstavitvi nove politične stranke Slovenija je naša je njen ustanovitelj in vodja Boris Popovič zbranim v ptujskem hotelu Mitra poudaril, da nastopajo na slovenskem političnem prizorišču kot moderna, neodvisna in sredinsko usmerjena politična sila.
Kot je v soboto, 20. marca, 27 udeležencem predstavitve v ptujskem hotelu Mitra povedal Boris Popovic, stranko s kratico SJN odlikujejo demokratičnost, solidarnost, strpnost, usmeritev v prihodnost ter naravnanost k doseganju merljivih ciljev Program nove stranke in dejanja naj bi temeljila na poštenosti, odgovornosti, odločnosti in zanesljivosti, kar najbolj pogrešajo na sedanji slovenski politični sceni. Za ustanovitev nove stranke so se odločili, ker so nezadovoljni, da je Slovenija postala nenormalno centralistična država, ker so zapostavljene človekove pravice in ker prevladuje le špeku-lativni, politično dirigiran in ne realni kapital. To pa je po Po-povičevem mnenju le posledica popolne zapostavljenosti stroke; politika sega na strokovno področje, in to po dosedanjih izkušnjah v svetu ne vodi nikamor.
Izvršilni sekretar Darko Grad, sicer tudi koprski podžupan, je povedal, da je bil ustanovni kongres stranke SJN 6. marca v Kopru, kjer so predsedniško funkcijo soglasno zaupali Borisu Popovi-
Foto: M. Ozmec
Predsednik nove stranke SJN Boris Popovic.
ču. Ustanovitelji stranke SJN želijo, da bi bila to stranka od ljudi - za ljudi, v kateri bi se slišal vsak posamezni glas, kajti prepričani so, da danes vodi slovensko politiko peščica ljudi, večina državljanov pa nima nikakršnih možnosti, da bi nanjo vplivala. Tudi zato je ta stranka organizirana povsem drugače od tistih, ki so danes na oblasti ali v parlamentu. Občinski odbori SJN so namreč povsem samostojni, njihova naloga pa je, da prvi zaznavajo probleme na terenu, dajejo pobude in to sporočajo navzgor. Pri tem zagotavljajo enakopravno zastopanost vseh pokrajin in območij, kar zagotavlja decentra-
Foto: M. Ozmec
Med udeleženci predstavitve stranke SJN v dvorani ptujskega hotela Mitra je bil tudi clan sveta stranke, domačin Vlado Hvalec (prvi z desne).
lizacijo. Stranko sestavljajo posamezniki, ki so se pripravljeni soočiti z vzroki problemov in jih tudi odpraviti. Strateški cilji SJN so torej: Slovenija kot gospodarsko uspešna in socialno prijazna država, znanje kot slovenska konkurenčna prednost v Evropi, približati politiko ljudem, strokovne odločitve prepustiti strokovnjakom, poslancem zagotoviti svobodo, da resnično predstavljajo svojo skupnost. V svojem delovanju postavljajo kot temelj vseh vrednot posameznika in družino, zavzemajo se za socialno varnost in solidarnost, Evropsko unijo vidijo kot priložnost za Slovenijo, spoštujejo preteklost in so usmerjeni v prihodnost, demokratičnost, načelo svobode in pravic, enakost vseh pred zakonom, pravico do drugačnosti, zaupanje v pravno državo in sodstvo, ter zmajnševanje vpliva in obsega državnega aparata.
Ob tem ko je pojasnil svoja stališča do dogajanja v Sloveniji je Boris Popovič med drugim menil, da je potrebno v Sloveniji popolnoma reorganizirati davčni sistem, saj je sedanji neučinkovit in nepravičen predvsem do socialno šibkih, zavzel se je za zmanjšanje razlik v višini plač ter za take plače, ki bodo vsakemu državljanu zagotavljale človeka dostojno življenje. Ob koncu pa je izrazil željo, da bi bil na naslednjih volitvah župan mestne občine Ptuj izvoljen iz njihove politične opcije. Prepričani so, da je ljudem dovolj "farbanja na suho" ter da jim bodo zaradi vsega tega prisluhnili. Članu sveta stranke Ptujčanu Vladu Hvalcu in vsem drugim, ki so se jim že in se jim bodo še pridružili, pa je zaželel pri uveljavljanju v tem okolju čimveč uspeha.
M. Ozmec
Ljutomer • Dva nova javna zavoda
Več dela, več denarja
Ljutomerski občinski svet je že v letu 2002 sprejel odlok o razdelitvi javnega zavoda Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, ki v drugem členu določa, da se javni zavod razdeli na dva nova zavoda oziroma drugo organizacijsko obliko.
Novoustanovljeni zavod bo opravljal knjižnično dejavnost kot javno službo, kar določa novi zakon o knjižničarstvu, sprejet leta 2001. V okviru novega zavoda, ki se bo imenoval Splošna knjižnica Ljutomer, bodo delovali knjižnica, muzej, galerija in Dom kulture skupaj s kino predstavami. V skladu z navedenim zakonskim določilom je bilo potrebno preoblikovati dosedanji Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer, saj enota izobraževanje več ne more biti sestavni del knjižnice.
Na podlagi zakona so službe občine Ljutomer pripravile predlog, da se izobraževanje odraslih priključi sedanji Agenciji za šport Ljutomer, prav tako pa so "športnikom" dodali tudi opravljanje del in nalog na področju mladine. Novi javni zavod se bo tako imenoval Javni zavod za
šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer. Cilj omenjene združitve treh področij je vzpostaviti racionalno in zakonito organizacijo javne službe na področju športa in izobraževanja, ki je v javnem interesu, hkrati pa je organizacijsko in programsko pokrito tudi področje mladine, ki v okviru samostojnega zavoda ni zaživelo.
V prvem branju so omenjena nova javna zavoda člani ljutomerskega občinskega sveta potrdili, ustanovitev pa bo imela finančne posledice za proračun občine Ljutomer. V skladu s pravilnikom o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe bo potrebno zagotoviti v predhodnem obdobju do leta 2006 finančna sredstva za dodatno zaposlitev dveh strokovnih delavcev v knjižnici, do morebitnega povečanja stroškov pa bo prišlo tudi zaradi
opravljanja del in nalog na področju mladine. Zaradi prevzema enote za izobraževanje odraslih pod okrilje sedanje Agencije za šport bo tudi povečan obseg dela na finančno-računovodskem področju.
V obeh novoustanovljenih zavodih bo prišlo tudi do povečanja števila delovnih mest. Doslej je imel Zavod za kulturo in izobraževanje Ljutomer deset, odslej pa bo imel 13 zaposlenih. Agencija za šport Ljutomer je sedaj imela 3,5 zaposlenega, odslej pa jih bo pet. Dosedanji direktor Agencije za šport Branko Žnida-rič bo na direktorskem mestu v novem zavodu za šport, izobraževanje odraslih in mladino do izteka mandata (še dve leti), direktor Splošne knjižnice Ljutomer pa bo izbran na podlagi javnega razpisa.
Miha Šoštarič
Ormož • LDS o regionalizaciji in nadomestilih
Na vzhodu nič novega
Trije vodilni možje ormoškega LDS, Branko Kukec, Slavko Kosi in Miroslav Tramšek, so na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavili stališča stranke do, kot so jo poimenovali, najbolj aktualne ormoške problematike zadnjega časa: regijske umestitve Ormoža in nadomestil za stavbna zemljišča.
"Deja vu" bi bil najkrajši povzetek dobro uro trajajočega srečanja, v katerem ni bilo slišati kaj posebno novega v zvezi z obema zadevama. Novost je predstavljala le ostra kritika načina komuniciranja med ormoškimi svetniki, izvzet ni bil niti župan Vili Tro-fenik, ki je po njihovem mnenju destruktivna in ne more voditi k sprejemanju pametnih dogovorov in kompromisov.
Ormoški liberalni demokrati so na konferenci kot tendenciozno, žaljivo in zavajajočo obsodili pismo Koalicije Slovenija, ki se nanaša na občinski Odlok o
nadomestilu stavbnega zemljišča, ter temu odloku v prid ponovili nekatera že znana stališča; da so občinski odloki finančno manj obremenjujoči za občane kot državna zakonodaja, da so višine nadomestil različne glede infrastrukturno opremljenost in lego ter da je posebna olajšava tudi postopno uvajanje nadomestil za nezazidana stavbna zemljišča. Proti argumentu, da za nezazidana stavbna zemljišča ni zakonske obveze za obračunavanje nadomestil in da je to zgolj odločitev občine, pa so postavili dejstvo, da le na osnovi tega
Foto: SM
Miroslav Tramšek (levo), Branko Kukec (v sredini) in Slavko Kosi (desno): »Potegovali se bomo za 12 regij, če jih bo potr-eno več, hočemo tudi mi svojo, v skrajnem primeru pa smo jližje Spodnjemu Podravju kot Pomurju!«
dodatnega vira polnjenja občinskega proračuna lahko pridobijo ustrezen delež državnega denarja, ki je namenjen investicijski dejavnosti občine.
Tudi predvidena razdelitev Slovenije na 14 regij je po prepričanju ormoških liberalcev nespametna in draga poteza države, ki zaenkrat, do sprejetja sprememb zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, še ni uradno potrjena. "Nikakor pa nismo za umestitev Ormoža v Pomurje, saj nas s to regijo, razen vodovoda, zadnjih 50 let ne povezuje nič! Če bo dejansko potrjenih 14 regij, potem imamo pravico, hočemo in se zavzemamo za svojo regijo s pr-leškimi in slovenskogoriškimi občinami! In če še v tej nameri ne bomo uspeli, potem se pač raje priključimo k spodnjemu Podra-vju kot k Pomurju," je bil odločen predsednik ormoškega občinskega odbora LDS Branko Kukec. Liberalci bi sicer raje videli le 12 regij, torej enotno podravsko regijo s središčem v Mariboru, kamor bi se še najraje vključili. Se najboljša pa bi po njihovem mnenju bila razdelitev Slovenije v zgolj tri razvojne, statistične in upravne regije, saj bi slednje lahko neposredno kandidirale za evropska razvojna sredstva.
SM
Videm • Izredna seja občinskega sveta
O kanalizaciji iz vseh zornih kotov
Videmski svetniki so na tokratni izredni seji govorili izključno o bodoči ureditvi kanalizacijskega omrežja v občini.
Jernej Soemen iz ptujske Komunale jim je namreč podrobno predstavil načrtovano ureditev kanalizacijskega sistema, v katerega je vključenih sedem občin in ki se strokovno imenuje predlog dokumenta identifikacije projekta zaščita kakovosti podtalnice Dravskega in Ptujskega polja.
Kot je povedal Soemen, ta velikanski projekt (tako izvedbeno kot finančno) zajema odvajanje in čiščenje voda ter položitev mreže kanalizacijskih cevi z delno rekonstrukcijo vodovodnih cevi predvsem tam, kjer bosta kanalizacija in vodovod položena skupaj. Rekonstrukcija pomeni, da bodo azbestno-cementne vodovodne cevi ponekod zamenjali, predvidoma v Lancovi vasi in v Vidmu. Sicer je identifikacijski projekt izdelan še v zelo grobih obrisih in precej površno, na kar so med smehom opozorili tudi svetniki, ko so ugotovili, da Videm sploh ni vpisan na geografski karti izvedbenega načrta.
Nekoliko nezadovoljstva je povzročilo dejstvo, da v skupno kanalizacijsko mrežo ne bodo vključeni vsi; tako bo izven projekta ostal del Sturmovcev, Les-kovec in deli posamičnih redko naseljenih območij. "Gre za projekt, za katerega bomo pridobili tudi sredstva Evropske unije, v najboljšem primeru celo 50 odstotkov vrednosti projekta. Zato
bomo morali upoštevati določene pogoje za pridobitev teh sredstev in eden med njimi je tudi ta, da kanalizacijska mreža zajema le najgosteje naseljena območja," je pojasnil Soemen. Svetnike je sicer zanimalo še marsikaj; tako so med drugim izvedeli, da se domače greznice ob uvedbi kanalizacijskega omrežja ukinjajo, da bo omrežje večinoma teklo ob cestiščih in da se meteorne in odpadne vode iz hlevov ne bodo mogle odvajati v sistem javne kanalizacije. Začetek izvedbe projekta je postavljen v leto 2006, trajal naj bi najmanj tri leta, lahko pa tudi pet, saj bo hi-
Stročja vas
trost izgradnje odvisna tudi od priliva denarja iz občinskih proračunov. Se pred tem pa mora občina Videm, svetniki so namreč dokument identifikacije potrdili, pripraviti ustrezne prostorske plane, v katerih bo določila zemljišče za vsaj eno oziroma dve predvideni čistilni napravi.
Ker bo Leskovec izpuščen iz skupnega projekta, se je večina svetnikov odločila (10:6), da se letošnja sredstva iz taks za obremenjevanje voda v višini približno 20 milijonov tolarjev namenijo za izgradnjo kanalizacijskega kanala v Zgornjem Leskovcu.
SM
Živimo zdravo
Projekt Živimo zdravo se je iz Pomurja razširil že v vse slovenske regije.
V ljutomerski občini je projekt potekal v Krajevni skupnosti Stročja vas, ki je bila skupaj s tamkajšnjo osnovno šolo tudi so-organizator, programe sta koordinirali Ema Mesarič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota in Marjana Gavez iz zdravstvenega doma Ljutomer, večino sredstev za izvedbo projekta pa je prispevala občina Ljutomer. Namen srečanj je bil krajane spod-
buditi in naučiti zdravega življenja —ti so se seznanili z dejavniki tveganja za zdravje, kako se izogniti boleznim srca in ožilja, spoznavali koristnost gibanja ter osnove pridelave in priprave zdrave prehrane. Skupno je v Stročji vasi od 25. novembra lani do 16. marca letos potekalo štirinajst delavnic, v povprečju pa se jih je udeleževalo okoli 35 slušateljev.
nšk
Dogaja! • 13. Sofu ob rob, 2. del
Kreativnost zmaguje
Slovenski oglaševalski festival Sof (oziroma njegova trinajsta izdaja), ki se je odvijal od desetega do dvanajstega marca v Portorožu, je, kot je bilo omenjeno pred tednom dni, na enem mestu (in v enem mestu) zbral vse, kar ima slovensko oglaševanje trenutno ponuditi in kar v slovenskem oglaševanju karkoli pomeni.
Seveda pa je Sof tudi idealno mesto za tiste, ki v oglaševanju se ne pomenijo prav dosti, a so trdno odločeni, da bodo naslednje leto prav oni tisti, o katerih se bo na in ob festivalu največ govorilo. Skratka, Sof je s tega stališča izredno podoben filmskemu Holivudu. Če hočeš karkoli doseči, moraš biti zraven. Moraš biti opažen. In opazen. Opažen in opazen pa si v oglaševalskem poslu najlaže tako, da ustvarjaš opažena in opazna dela. Sicer tudi v tem poslu obstaja določena stopnja ljubosumja in rivalstva, a vseeno dobremu oglasu ali oglaševalski kampanji kvalitete ne odreka nihče znotraj panoge.
Sicer pa, kot je bilo poudarjeno tudi prejšnjikrat, se na Sofu ne sedi zgolj križem rok in trudi biti opažen. Oglaševalski festi-
val je namreč sestavljen tako, da udeležencu, ki bi se hotel udeležiti vseh seminarjev, delavnic in predavanj, to enostavno ne bi uspelo, saj je sam festival popolnoma zabasan z dogodki, tako da se ti nemalokrat tudi prekrivajo. Seminarji in predavanja tudi niso neko mlatenje prazne slame, ampak zelo konkretni in praktični napotki oglaševalcem. Zraven tega predavatelji niso zgolj ljudje iz oglaševalske stroke, ampak strokovnjaki s področij, ki morda na prvi pogled s tržnim komuniciranjem nimajo kaj dosti skupnega — podatek, ki zgovorno govori o tem, da oglaševanja nikakor ne gre pojmovati kot ozko profilirano panogo. Kot je pokazal letošnji Sof, je oglaševanje oziroma tržno komuniciranje panoga, znotraj katere lahko najde svoje
ilf) INTERA
www.intera.si
V nedeljo, 28. 3. 2004, vam podarimo deset odstotkov vrednosti vaših nakupov!
Praznovanje je najlepši razlog za obdarovanje. V Mercatorju letos praznujemo 55-letnico svojega obstoja, kar je dober razlog, da obdarujemo vas - naše kupce. Vsem, ki se boste 28. 3. 2004 oglasili v katerikoli prodajalni Skupine Mercator, ki je odprta to nedeljo, bomo podarili 10-odstotni popust na vrednost vašega nakupa. Zato praznujmo skupaj! V naslednjih dneh in mesecih vas bomo v Mercatorju znova in znova presenečali.

lercator
VIMTERSPOUr gEAvnQuB
mesto skoraj vsak človek, ki to želi.
Oglaševanje je tudi posel, ki se neprenehoma razvija ter spreminja. Oglaševanje, kreativnost in inovantivnost so besede, ki ena brez druge ne morejo. A vendar, čeprav so sveže, nepredvidljive ideje zelo zaželene, v oglaševanju vseeno obstajajo določene smernice in trendi. V katero smer plove oglaševalska barka, smo povprašali Davorina Gabrovca, direktorja agencije In-tera, ptujskega podjetja, ki je kot edino ptujsko podjetje aktivno sodelovalo na Sofu ter tudi prejelo srebrno nagrado v kategoriji spletnih oglasov:
"Trend oglaševanja, ki so ga poudarjali skoraj vsi predavatelji, se glasi: čustva. Vse bolj se poudarja čustvena vez, ki naj jo oglaševalec skuša ustvariti med
njim in ciljno publiko. Popularni inteligenčni kvocient se tako umika tako imenovanemu čustvenemu kvocientu, ki pravzaprav pomeni točno to: pri publiki igrati na čustveno karto. Skratka, če malo karikiram, prva zapoved oglaševanja se glasi: čustva na sto in en način. Zraven podjetja Intera je za TV oglase nagrade dobila tudi Perutnina Ptuj (bralci morda poznajo reklamo Padalca s sendvičem), kar dokazuje, da tudi ptujska podjetja sledijo smernicam in trendom v oglaševanju."
Še malce o ostalih zmagovalcih. Velika zmagovalka tokratnega festivala je agencija Futura DDB, ki je pobrala največ nagrad med vsemi prijavljenimi. V posa-
meznih kategorijah pa so zmagovalci naslednji: agencija Reaktor v skupini TV-oglasov, Saatchi & Saatchi v kategoriji tiskanih oglasov in plakatov, v kategoriji drugih oglasnih sredstev je slavil Ventilator (ovitek Siddhartine zgoščenke), v skupini radijskih oglasov že omenjena Futura DDB, v spletnem oglaševanju so bili po mnenju žirije najboljši pri sonce.net, Studio Marketing J. T. pa je bil najboljši v kategoriji celostnih oglaševalskih akcij.
Skratka, za prihodnost slovenskega oglaševanja se ni bati, saj, kot kaže, kreativnosti in idejam zaenkrat še ne pojema sapa.
Gregor Alič
Ptuj • Javna dražba
Razprodaja Emone-Merkurja na obroke
V sobi 26 Okrožnega sodišča na Ptuju je 17. marca po načelu videno-kupljeno potekala druga javna dražba nepremičnega premoženja trgovskega podjetja Emona - Merkur Ptuj. Udeležili so se je štirje dražitelji: Pami Nova Gorica, Velo Ljubljana, Mercator SVS Ptuj in Meso izdelki Žerak iz Podlehnika.
Pami, d.o.o., iz Nove Gorice je trgovski lokal v pritličju poslovne stavbe na Ptuju, Lackova 5, kupila za izklicno ceno v višini 64 milijonov 370 tisoč tolarjev, Velo Ljubljana se za nakup trgovskega lokala v pritličju poslovno-stanovanjske stavbe na Vinarskem trgu 6 na Ptuju ni odločil, izklicna cena je bila 50 milijonov 810 tisoč tolarjev, zato mu bodo varščino vrnili (kupiti so ga želeli direktno za ceno 40 milijonov tolarjev). Za nakup poslovne stavbe z zemljiščem na Volkmer-jevi cesti 25 na Ptuju sta se potegovala Mercator SVS, d.d., Ptuj, in Meso izdelki Žerak iz Podlehnika. Izklicna cena je bila 39 milijonov 640 tisoč tolarjev. Po desetem dvigu za pet odstotkov se je cena dvignila na 64 milijonov 569 tisoč tolarjev, pri tej se je dražba tudi končala, saj je Mercator po devetem dvigu cene od nakupa odstopil. Za prodajo dveh skladiščnih hal s
komunalno opremo in zemljiščem v Vegovi ulici 2 na Ptuju, trgovsko-poslovne stavbe z zemljiščem na Novem trgu 7 na Ptuju in trgovskega lokala na Vinarskem delu bodo morali objaviti novo dražbo, ker ni bilo interesentov. O novi dražbi naj bi že danes odločal upniški odbor.
Mestna občina Ptuj predkupne pravice pri starem Volanu ni uveljavljala. Pred dražbo je na Okrožno sodišče poslala le obvestilo, da se pri starem Volanu parcelne številke ne ujemajo s stanjem v zemljiški knjigi, zato naj se dražba za to nepremičnino ne bi izvedla. Po besedah stečajnega upravitelja pa to na prodajo ne bi vplivalo, če bi imeli kupca, ker odstopanj pri velikosti nepremičnine ni, le zemljišče je bilo medtem razdeljeno na več parcelnih številk, o čemer pa ni bil obveščen.
MG
Folo: Črtomir Goznik
Market Žerak je dobil novega lastnika.
Na borzi
Evropa počasi pozablja španski teroristični napad in evropski indeksi se popravljajo. Slovenski trg, ki se na te dogodke ni odzval, je v preteklem tednu nadaljeval z zmerno rastjo, ta je do petka zna{ala 0,39 odstotka. Toplej-{e vreme tako ni pomenilo tudi hitrej{e rasti borznega trga.
Daleč največ trgovanja je bilo z obveznico RS54. Izmed podjetij je bila najlikvidnejsa Krka (KRKG), 453 milijonov SIT, sledijo pa Mercator (MELR), Gorenje (GRVG) in Kolinska (KOLR). Te~aj slednje se je zopet dviguje, v preteklem tednu za solidnih 1,50 odstotka. Po precejšnjem padcu v začetku leta imajo delničarji Kolinske tako zopet razlog za optimizem. Izmed pomembnejših podjetij redne kotacije je pomembna rast delnic Zreškega Cometa (CHZG), ki so dosegle 4,70-odstotni donos. Delnica Intereurope (lEKG) se je zvišala za 2,15 odstotka, v prihodnosti pa bi lahko tečaj nadaljeval s pozitivnim trendom. Po približno dveh letih nihanja bi bil pričakovan dvig tečaja, predvsem v luči sodelovanja s Koprsko Luko (LKPG). Tečaj slednje se je nekoliko dvignil, za 1,09 odstotka.
Na negativni strani donosnosti je bilo dogajanje precej dinamično. 8,44-odstotni padec delnic Geodetskega Zavoda Slovenije (GZRG) je sicer največji, vendar pa je najpomembnejši padec Pivovarne Union (PULG), za presenetljivih 8,08 odstotkov. Padec gre seveda za pripisati burnemu tekmovanju za lastništvo med belgijskim Interbrewom in domačo Pivovarno Laško (PILR). Ob padcu 'uniona' je nekoliko padel tudi 'laško', za 0,41 odstotka.
Guverner moskovske pokrajine Boris Gromov je v torek v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina generalnemu direktorju in predsedniku uprave Krke Milošu Kovačiču podelil orden prijateljstva. Kovačič je to posebno priznanje, ki ga je uvedel nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin, dobil zaradi svojih zaslug pri krepitvi gospodarskih in prijateljskih vezi med Slovenijo in Rusijo, predvsem z Moskovsko pokrajino. Tečaj delnic Krke se je v preteklem tednu nekoliko dvignil, za 0,7 odstotka.
Slovenija je kot prva od tranzicijskih držav z vidika Svetovne banke in njenih kriterijev uvrstila v skupino razvitih držav. To prinaša nove možnosti za sodelovanje s Svetovno banko. S tem podpisom je Slovenija postala članica skupine razvitih držav, doslej jih je bilo 27, Slovenija pa bo 28. Te države so tudi v prvem razredu združenja za mednarodni razvoj (IDA), tako da se bo rating Slovenije še dodatno utrdil.
mag. Roman Jeras, MBA Ilirika, BPH, d.d.
Roman.jeras éilirika.si
Ptuj • Srečanje skupin za samopomoč
"Ne denar, osamljenost je problem ..."
V Domu upokojencev na Ptuju je bilo 4. marca prvo skupno srečanje vseh skupin za samopomoč, na Ptuju in v okolici jih deluje že 28, ki se od nedavnega vključujejo v društvo Optimisti, krovno organizacijo vseh skupin za samopomoč na Ptujskem. Tako organizirani in povezani bodo lažje uresničevali skupne cilje za višjo kvaliteto življenja starejših.
Srečanje se je začelo s predavanjem prof. dr. Jožeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka, strokovnjaka za socialno geron-tologijo in geroantagogiko, na temo prostovoljstvo med generacijami. Skupno srečanje vseh skupin je potekalo v jedilnici doma, kjer je vse udeležence pozdravila direktorica Doma upokojencev Ptuj mag. Kristina Dokl.
Dejavnost vseh skupin za samopomoč in prostovoljstvo se vse bolj širi v okolje in obratno, je povedala. Vsem je skupni cilj višja kakovost življenja stajreših in tudi vseh, ki smo člani te družbe. Večina skupin deluje v Domu upokojencev na Ptuju, pet je medgneracijskih. Koordinatorica prostovoljnega dela je Jelka Sužnik. Osnovna vloga skupin za samopomoč je preprečevanje osamljenosti starejših ljudi in medgeneracijsko sožitje.
Prof. dr. Jože Ramovš pa je ob tej priložnosti s krajšim preda-
vanjem na temo ^"Vse generacije za kakovostno starost" predstavil pomen prispevka vseh treh generacij za lepo in prijetno življenje. Poudaril je, da se da v vsakem življenjskem obdobju nekaj pametnega narediti. V prvi generaciji je mladost tista, ki daje polet, v drugi gre predvsem za organizacijo, da lahko celo življenje teče, v tretji generaciji pa
so v ospredju življenjske izkušnje. Človek dobi življenjsko modrost šele v tretjem življenjskem obdobju, v katerem postavi vsako stvar na svoje mesto. Na srečanju so podelili priznanja voditeljem in sovoditeljem, ki delujejo v okviru Združenja za socialno gerontologijo in gero-antagogiko Slovenije. Prejeli so jih Zdenka Unuk, Andreja Sa-
S srečanja skupin za samopomoč
Avtorica razstave Zdenka Plejn-šek je med razstavne eksponate, ki zgovorno pričajo o pomembnosti obstoja nemaloštevilnih društev na Ormoškem, uvrstila zanimive dokumente, zapise, fotografije, opremo in prejete pokale ter druga priznanja. Med predstavljenimi društvi ima posebno mesto Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Ormož, ki je
bilo ustanovljeno že leta 1886 in PGD Hardek, ki je nastalo deset let kasneje. Obiskovalcem pa je na voljo tudi vpogled v medvojno delovanje Kletarskega društva Ormož, ki se je organiziralo v letu 1898 in je skrbelo za razvoj in napredek vinogradništva ter vinarstva. V prejšnjem stoletju pa so v Ormožu znali dobro poskrbeti tudi za športno rekrea-
Zupani Mestne občine Ptuj med svetovnima vojnama
Od Orniga do Remca
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Trenutnopolitičnopomiritev "narodnjakov" je kmalu zamenjalo strankarstvo. Popoln razkol v občinskem vrhu se je pokazal leta 1927, ko so bile odkrite poneverbe občinskih blagajniških knjig. SLS je obdolževala občinsko vodstvo gospodarskega nereda. Delo mestnega sveta je opozicija ovirala z obstruk-cijo. Ko se seje mestnega sveta 18. oktobra 1927 nista udeležili 2/3 odbornikov, je veliki župan mariborske oblasti 27. oktobra ugotovil, da ptujski mestni svet z županom ne more več opravljati dela. Do izvolitve novih občinskih zastopnikov je imenoval občinski svet z gerentom Mihaelom Zavadlalom na čelu, dotedanjim vladnim tajnikom pri sre-skem poglavarstvu.
Ptujski župan dr. Matej Senčar je ta ukrep označil kot kršenje mestnih avtonomnih pravic. S prizivom se je pri Ministrstvu za notranje zadeve v Beogradu skliceval na poslovni red mestne občine iz leta 1888, ki je zahteval nadpolovično prisotnost odbornikov na sejah mestne-
ga sveta. Župan je tudi opozoril na strankarske spore v mestu in obdolžil SLS, da je z nemškimi odborniki razbila slovensko večino ter hkrati navedel oživljanje nemškutarstva. Priziv je bil zavrnjen z utemeljitvijo, da je bil poslovni red mestne občine revidiran leta 1906.
V času politične krize v Mestni občini Ptuj pa so že bile razpisane občinske volitve za 4. december 1927, ki pa so jih zaradi ugovorov izvedli šele 8. januarja naslednje leto.
"Ptujčan", volilno glasilo Naro-dno-gospodarske stranke, je pričel gonjo proti SLS in socialistom, ki so odprli vrata nemškim odbornikom in s tem onemogočili slovenski občinski odbor. List se je lotil ptujskih renegatov, ki so si ustvarili pota do vodstva mestne občine.
Za vodstvo mestne občine se je potegovalo pet političnih skupin (liberalna Narodno-gospodarska stranka, nemška Domača gospodarska stranka, SLS, socialisti, radikali). Volilni rezultati so opozorili na vplivnost nemške stranke, ki je v mestnem svetu dobila 8 odborni-ških mest in s tem podžupana, tovarnarja Paula Piricha.
Zapletom v mestni občini ni bilo konca. Iz protesta proti "nenaravni' koaliciji SLS (dobila pet od-borniških mandatov), radikalov (2 mandata) in ptujskih Nemcev se zaprisege novega župana Mihaela Brenčiča iz vrst SLS 6. marca 1928 niso hoteli udeležiti odborniki kluba šestih (liberali) in štirje socialistični odborniki. Hoteli so povedati,
mojlenko, mag. Kristina Dokl, Jelka Sužnik, Slavica Koracin, Terezija Kvas, Darinka Pos-tružnik, Marjan Stolfa, Simon Petrovič, Ana Butolen, Darja Lepenik, Mateja Šešerko, Sonja Smigoc, Jožica Šemnički, Marica Zebec, Magda Brenčič, Radmila Kaučevič, Marjan Mi-helič, Sergeja Zebec in Dragica Golob.
Anka Ostrman je predstavila društvo Optimisti, ki postavlja v ospredje svojega delovanja izobraževanje že delujočih prostovoljcev in novih ter širjenje vrednot prostovoljstva in solidarnosti ter skupne nastope pri kandidiranju za državna in lokalna sredstva. Po predstavitvi skupin za samopomoč se je pričelo druženje, ki je samo še dodatna potrditev pomena vrednot prostovoljstva in solidarnosti. V jeseni življenja ni več toliko problem denar, kot je problem osamljenost.
MG
Ormož • Društva med obema vojnama
Od gasilcev do vinogradnikov
V avli ormoške občine bo do sedmega aprila odprta razstava o nastanku in delovanju različnih društev na ormoškem območju med leti 1918 in 1941.
cijo, saj sta bili že leta 1912 oziroma 1913 ustanovljeni telovadni društvi Sokol in Orel, prav tako pa tudi Olepševalno in kolesarsko društvo Ormož. Kot posebna zanimivost pa so v občinski avli razstavljeni tudi plakati z vabilom na veselice, saj so bila društva nekoč motor družabnega življenja na vaseh in v mestu.
SM
Mihael Brenčič, župan ptujske mestne ob~ine v letih 1928-1931. (v lasti družine Brenčič)
Foto: SM
Avtorica Zdenka Plejnsek je postavila na ogled izbor najzanimivejših eksponatov posameznih društev.
da omenjena koalicija nima 2/3 večine in da bo morala poslušati glas ljudstva.
Mihael Brenčič, posestnik in gostilničar, leta 1935 izvoljeni narodni poslanec, se je v zgodovino Ptuja zapisal predvsem kot državni poslanec v dunajskem parlamentu in kot vnet zagovornik majniške deklaracije v letih 1917/18. Nekaj shodov Kmetske zveze v začetku leta 1918, na katerih je govoril, so se sprevrgli v množična zborovanja ljudi, ki so se izrekali za "narodne in gospodarske pravice". Tako je bilo na Hajdini, v Šentjanžu na Dravskem polju (Starše), Ormožu, Središču in 2. februarja 1918 v Zupančičevi gostilni na Ptuju. Slednje zborovanje, na katerem je Brenčič govoril o majniški deklaraciji in postopanju Okrajnega zastopa (izsiljeni protideklaracij-ski podpisi občinskih zapisnikov), je bilo verjetno prekinjeno. Župan Ornig je namreč poslal na zborovanje svojega uradnega zastopnika s policijo in z vojaki. Tudi skupina štajercijancev pod vodstvom Karla Linharta je zmotila shod. Zato pa je poslanec Brenčič v avstrijski državni zbornici vložil interpelacijo na pravosodnega ministra, ker je Okrajno sodišče na Ptuju začelo preganjati podpisnike majniške deklaracije. Hkrati je ptujski občinski odbor "denunciral' (ovadil) Slovence na dunajskem dvoru.
dr. Ljubica Šuligoj
Slov. vas • Materinski dan
Proslava in zabava
člani Vaškega odbora in PGD Slovenja vas so v soboto organizirali proslavo ob materinskem dnevu.
Matere so s svojim nastopom v gasilskem domu Slovenja vas najprej razveselili učenci OŠ Hajdina iz Slovenje vasi, ki so pod vodstvom mentorice Silve Hajšek pripravili kratek program. Z recitiranjem in igranjem na harmoniko so dodobra ogreli dlani prisotnih. Posebnega aplavza so bili deležni najmlajši nastopajoči — predšolski otroci, ki so s svojo spontanostjo izvabili v oči mater tudi kakšno solzo sreče. Vsem nastopajočim se je za njihov pri-
spevek zahvalil predsednik VO Slovenja vas Janko Vegl.
Domače gospodinje so po uradnem delu poskrbele za primerno okrepčilo, nato pa je do zgodnjih jutranjih ur sledila zabava. Plesa in smeha ni manjkalo, tako da so si nekateri že rezervirali karto tudi za drugo leto. Slovenjevaščani so s svojo udeležbo pokazali, da trud prirediteljev ni bil zaman in da bi takšne prireditve veljalo še ponoviti.
JM
Foto: JM
Najdaljši aplavz sta dobili najmlajši — Nina in Spela.
Ptuj • Dru{tvo diabetikov
Vseslovensko srečanje diabetikov
V Narodnem domu na Ptuju je 20. marca zasedal 30., jubilejni občni zbor Društva diabetikov Ptuj, ki je bilo ustanovljeno 15. novembra leta 1974. Osrednjo slovesnost ob jubileju bodo pripravili v jeseni, sobotni zbor pa je potekal v delovnem vzdušju.
Začeli so ga Štajerski koledni-ki, v dveh zdravstvenih predavanjih o srčno-žilnih boleznih pri sladkornih bolnikih in telesnih aktivnostih pa so dobili precej koristnih napotkov za vsakodnevno življenje in delo oziroma lažje življenje s sladkorno boleznijo, da bi se zapleti pojavili čim kasneje. Čeprav jim v občinah doslej niso pretirano pomagali z denarjem, lanska skupna dotacija je dosegla le 330 tisoč tolarjev, v celem letu pa so imeli za delovanje na voljo 3,6 milijona tolarjev, pričakujejo, da se bo to zgodilo letos, ko je ptujsko društvo diabetikov glavni organizator vseslovenskega športnega srečanja diabetikov, ki bo 29. maja na ptujskem Mestnem stadionu. Na njem pričakujejo okrog 1300 udeležencev, pri pripravi in izvedbi posameznih športnih tekmovanj jim bodo pomagali ptujski športni pedagogi. V dveh mesecih, kolikor je še do srečanja, se diabetiki s Ptujskega in Ormoža še lahko dobro pripravijo, da se bodo izkazali tudi kot dobri športniki, ne samo organizatorji. Od šestnajstih županov se je jubilejnega občnega zbora udeležil le ptujski, dr. Štefan Celan, ter jim obljubil podporo pri izvedbi majskega športnega srečanja. V imenu ptujske bolnišnice je diabetike s Ptujskega in Ormoškega pozdravil direktor ptujske
bolnišnice Lojze Arko, v imenu Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Mežiške doline pa jih je nagovoril Bojan Proje, ki pri zvezi odgovarja tudi za športne aktivnosti. Pohvalil je dosedanje delo društva, ki bo letos gostilo največji zbor diabetikov športnikov Slovenije.
Predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja je povedala, da bodo svečanost ob 30-letnici društva pripravili 6. novembra. 2. srečanje z zdravstvenim predavanjem bo junija, organizirali bodo tri do štiri učne delavnice, se udeležili srečanja ob mednarodnem dnevu sladkorne bolezni, ki bo letos v Novi Gorici, organizirali bodo šolo za diabetike, več enodnevnih izletov, prizadevali pa si bodo tudi za večjo vključitev mladih diabetikov v svoje vrste. Trenutno je v društvu okrog 800 članov s Ptujskega in Ormoža. V okviru možnosti bodo pomagali socialno ogroženim članom, tiste pa, ki so bolni in se ne morejo več udeleževati srečanj in izletov, bodo obiskali na domu.
Na sobotnem občnem zboru so pooblastili izvršni odbor, da bo spremenil društvena pravila v tem smislu, da bodo zadostila zahtevam za pridobivanje sredstev FIHO.
MG
Foto: MG
Ptuj • Zborovali veterani vojne za Slovenijo
Novi predsednik je Stane Žitnik
Na občnem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj so razrešili dosedanjega predsednika Jožeta Murka, za novega predsednika pa izvolili Staneta Žitnika.
Ptujsko območno združenje Veteranov vojne za Slovenijo, ki s 589 ~lani sodi med stevil~nejsa v Sloveniji, se lahko pohvali tudi z razgibano aktivnostjo. Kot je povedal podpredsednik območnega združenja Vlado Žgec, so zadovoljni, ker število članov iz leta v leto narašča, saj se je samo v lanskem letu na novo včlanilo 66 veteranov, vsaj toliko pa jih pričakujejo tudi letos. Po nekajletnih prizadevanjih so lani od-
prli pisarno v Prešernovi ulici, ki obratuje vsak torek med 17. in 18. uro. Sicer pa so se udeležili vseslovenskega srečanja veteranov, izvedli pa tudi svoje tradicionalno srečanje, ki se ga je v športnem parku v Dornavi udeležilo okoli 130 članov.
Vsekakor ima veliko zaslug za omenjene uspehe tudi dosedanji predsednik Jože Murko, ki je bil na čelu ptujskega združenja vse od njegove ustanovitve.
Foto: M. Ozmec
Novi predsednik Stane Žitnik (desno) je znak praporščaka izročil Francu Hlišu.
Ker mu nove obveznosti v slovenski vojski ne dopuščajo, da bi to funkcjo opravljal še naprej, je na zadnji seji predsedstva prosil za razrešitev Njegovo odločitev spoštujejo, zato so mu ugodili; da so mu iskreno hvaležni za ves njegov trud in delo, pa je potrdil gromek aplavz vseh udeležencev zbora. Na predlog predsedstva so za novega predsednika združenja soglasno izvolili Staneta Žitnika.
Tudi novi predsednik je med nalogami na prvo mesto postavil pomoč združenja pri urejanju statusa veteranom vojne za Slovenijo in pridobivanje novih članov. Še intenzivneje bodo zbirali in sistematično arhivirali vso dokumentacijo, fotografsko ter arhivsko gradivo, ker bodo v kratkem izdali svoj zbornik. Tudi letos bodo sodelovali na vsem prireditvah in slovesnostih v spomin na dogodke v času osamosvojitvene vojne in drugih za slovenski narod pomembnih dogodkov, udeležili pa se bodo tudi tradicionalnih Maistrovih dne-vov v Lenartu.
V razpravi je ob vzpodbudnih
Hajdina • Aktivnosti pri avtocesti in hitri cesti
besedah predstavnikov sosednjih veteranskih organizacij izstopala predvsem želja po tesnejšem sodelovanju sorodnih organizacij, ko jo je izrazil predsednik območne borčevske organizacije dr. Mitja Mrgole. Ptujski veterani pa so soglašali tudi s predlogom Staneta Lepeja, da predstavniki borčevske organizacije, veterani vojne za Slovenijo ter policijsko veteransko društvo Sever ob dnevu upora proti okupatorju podpišejo listino o sodelovanju.
Za boljši položaj in status veteranov vojne za Slovenijo sta se zavzela tudi poslanca v državnem zboru Franc Pukšič in Anton Butolen, ki sta se veteranom zahvalila za vse, kar so storili za slovenski narod. Za posebne zasluge so svojemu članu Milanu Mahoriču izročili častni znak manevrske strukture narodne zaščite, praporščaku Francu Hlisu pa znak praporščaka. Ob koncu je novi predsednik združenja veteranov Stane Žitnik izročil članske izkaznice 66 v lanskem letu sprejetim članom.
M. Ozmec
Za sprotno in korektno obveščanje
Aktivnosti države in občine Hajdina pri izgradnji avtoceste Slivnica - Draženci in hitre ceste Slovenska Bistrica - Ormož na območju občine Hajdina trenutno potekajo po sprejetem terminskem planu, sporočajo iz občine Hajdina.
11. decembra lani je vlada Republike Slovenije na osnovi izdelanih primerjalnih študij potrdila traso Hajdina - 2. 21. januarja letos je svet občine Hajdina sprejel sklep o smernicah za načrtovanje predvidene prostorske ureditve avtoceste na odseku Slivnica
-	Draženci.
Januarja je bil v Uradnem listu RS objavljen tudi že program priprave državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Fram
-	Ptuj. Sredi februarja letos se je svet občine Hajdina seznanil z informacijo o pripravi programa državnega lokacijskega načrta za ta odsek avtoceste. 27. februarja je državni zbor Republike Slovenije sprejel resolucijo o
nacionalnem programu izgradnje avtocest, v katerem je začetek izgradnje odseka avtoceste Slivnica-Draženci predviden v letu 2007. Kot sestavni del dodatnega programa pa je bil z resolucijo določen odsek avtoceste Draženci-Gruškovje, za katerega bo uredba o lokacijskem načrtu predvidoma sprejeta decembra leta 2008.
Župan občine Hajdina Radoslav Simonič je povedal, da jih je v začetku marca ministrstvo za okolje, prostor in energijo obvestilo o izdelavi dopolnjenega predloga lokacijskega načrta za državni lokacijski načrt za cesto Hajdina-Ptuj na območju občine Hajdina, za odsek od farme
v Dražencih do Zagrebške ceste v mestni občini Ptuj. V Uradnem listu Republike Slovenije pa je bil tudi že objavljen razpis za izvajalca lokacijske dokumentacije za odsek avtoceste Slivnica-Draženci.
Da bi bili občani občine Hajdina pravočasno in pravilno obveščeni o vseh aktivnostih pri izgradnji avtoceste in hitre ceste, bo župan do konca junija sklicali razširjeni sestanek s pre-stavniki ministrstva za okolje in prostor, ministrstva za promet in DARS-a. Organizirali bodo tudi sestanek z občani, katerih lastnina bo zaradi gradnje prizadeta, vendar šele takrat, ko bodo natančno znane vse parcelne šte-
vilke, preko katerih bo bodoča trasa avtoceste tudi potekala. Vlada Republike Slovenije bo uredbo o lokacijskem načrtu sprejela do konca leta. Kot poudarja hajdinski župan Radoslav Simonič, je občina v stalni in direktni povezavi z obema ministrstvoma ter tudi razpolaga z vsemi informacijami glede aktivnosti v sklopu umeščanja avtoceste v prostor. Gre za resno zadevo nacionalnega pomena, zato bodo občane sprotno in temeljito obveščali o vseh dogajanjih, ker ne želijo, da bi prišlo do zavajanja javnosti s strani nekompetentnih ljudi.
MG
DOBRODOŠLI NA VLAK ZVESTOBE!
v SOBOTO, 22. MAJA 2004
Vabijo vos:
' Slovenske železnice
Na Ylak zvestobe so		povabljeni:
Ivanka Hartman	Am.StadtwaId8	77656 OfcnburgSûd,NemiSiia
Viktorija Šegula	Mariborska 22	2251 Ptifl
Milan Kruiič	Frankovičeva uL 7	2250 Ptii
Aleksander Amus	DoIičl2	2253 Destmik
Mirko Mislovič	Borovci 42	2281 Markovd
AHz«aG^izer	Kraigheijeva31	2250 Ptuj
AmaUjaOsqjnik	Slatina 41/a	2282 Cirkulane
Franc Voduiek	KoCice70	2287 Žetale
Srećko Dolinar	^^tomarci29	2255 Vitomard
Davorin Kolenko	Zamiišani52	2272 Gorišnica
Janez Viher	Krčevina 81	2250 Ptuj
Branko Hatvanič	GrqenščakS	2250 Ptlfl
Janko Kopše	Slovenja vas 3S/a	2251 Ptl^
Martin Floijanič	Lasigovci 15/a	2257 Pblenšak
Jožef Steiner	Geregavas89	2251 Ptiq
Angela Gnu^ner	Slovenja vas 70/a	2251 Ptlí
Matic Fišer	Lovrenc na Dr. polju 23 2324 Lovrenc na Dr. poBu	
Danqela Kline	Dolane 24/a	2282 Cirkulane
Janez Vertič	Bukovci 13/a	2282 Markovci
Ivanka Čerpiqak	Mei^lovci ob Pesnici 2/d 2252 Domava	
JožeKorže	Medvedcel3	2322 M^šperk
Jožica Podpečan	SeliškarjevauLS	2251 Ptlfl
Čestitamol Nagrajeni bralci in poslušalci bodo vozovnice za vlak prejeli po pošti konec aprila. Vozovnice so prenosljive.
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE Z VLAKOM ZVESTOBE!
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ruju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
Prodaja vozil
Znamka	Letnik	Cena	
FORD FOCUS 1,6	1999	1.720.000	BELA
FOBD ElESTA 1,3 AMBIENTE	2003	1.940.000	KOV /RIENA
RENAUETMEGANESCENICl.ćERT 2000		2.280.000	KOV SREBRNA
OPEL VECTRA 1,8 16VCD	1996	1.250.000	KOV VIŠNjA
CITROEN SAXO 1,01	1999	880.000	MODER
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.620.000	KOV MODRA
RENAUITR5FIVE	1994	370.000	MODRA
PEUGEOT 1061,0 XN	1998	790.000	RDEČA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2002	1.520.000	KOV MODRA
HYUNDAI LANTRA 1,8 GLSI	1995	740.000	KOV VIJOLA
FIAT PUNTO 55 S	1999	890.000	RDEČA
FIAT PUNTO 55 S	1998	820.000	KOV ZEI,F,NA
RENAUITaJ01,6RT	1999	1.230.000	KOV SREBRNA
RENAUrrCIJ01,2	2002	1.690.000	KOV MODRA
KIASEPIIIA1,8	1998	970.000	KOV PEŠČENA
ŠKODA EAVORITLXI	1994	190.000	BELA
FIAT BRAVO 1,4 S	1998	1.020.000	RDEČA
FORD MONDEO 1,8 GLX	1995	940.000	KOV SIVA
PEUGEOT 406 2,0 COUPE	2000	3.970.000	KOV SV MODRA
FIAT BRAVA 1,412V	1996	1.020.000	KOV ČRNA
SUZUn BALENO 1,3 GL	1996	690.000	KOV RDEČA
VOLKSWAGEN POLO 1,4	1996	860.000	KOV VIŠNJA
RENAUITTWINGO 1,2	1996	740.000	RUMENA
KIA mo 1,3	2002	1.450.000	KOV MODRA
RENAUITCU01,4RT	1994	610.000	KOV MODRA
RENAUErR5T0PFUN	1993	250.000	KOV SIVA
RENAUIT LAGUNA 2,0 RXE	1995	1.040.000	KOV VIŠNJA
VW PASSAT 1,9 TDI115 KAR	1999	2.560.000	KOV SREBRNA
DAEWOO MATE S	1998	690.000	RDEČA
FIAT UPO 1,6 IE SX	1993	295.000	BELA

Rabljena vozila
TIP LETNIK CENA			OBUUBA KUPCU:
			
DAEWOO NEXIA 1,5	1998	650.000	- Brezplačen
FIAT PUNTO 1,2 3VSX	2000	1.280.000	preizkus
FORD MONDEO 1,8 KAR.	1994	700.000	-105 točk
HYUNDAI PONY	1991	150.000	kontrole
MEGANE 1,6/16V	2003	3.280.000	na vozilu
MEGANE AUT. CONF 1,6/1 SV	2003	3.290.000	- Tehnična
MEGANE AUT. CONF 1,9 dCi	2003	3.650.000	kontrola
R LAGUNA 1,9 dCi	2003	4.690.000	po 2000
R LAGUNA PRIV. 1,9 dCi	2001	4.230.000	prevoženih
RSCENICI.BALIZE	2000	2.340.000	kilometrih
RCLIO DINAM. 1,2/1 SV	2003	2.150.000	- Pomoč na cesti,
			vleka ali
Testna vozila			popravilo
			- 3 mesečna
			
LAGUNA GRA. PRIV. 2,0/1 SV	2002	4.400.000	tehnična
R KANGOO 1,5 65 KM	2002	2.650.000	garancija
MEGANE SEDAN 1.9 dCi	2003	4.010.000	(za določena vozila)
CLIO DINAMIQUE1,5 BOKM	2003	2.470.000	
RENAULT
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
PONUDBA
KABUKXIII
VOZIL
Znomko
FIAT PUNTO 75 RENAULT CLIO 1,4 RT ALFA ROMEO 145 1,6L FIAT STILOJTD DYNAMIC RENAULT SAFRANE ST 2,2 SI LANCIA KAPRA 2,0 TURBO BMW 325 COUPE FIAT UNO 1,0 FIAT TEMPRA 1,6 KIA SEPHIA1,5 SLX4V FORD ESCORT 1,6 CITROEN XANTIA 1,8 DAEWOO NUBIRA 1,6 KIA PRIDE 1,3 GLXI DAEWOO NEXIA
IllllPrstec
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj
T9i.: 02 782 30 01, fax: 02 780 59 10
Opremo Letnik Ceno
SX, srebrn CZ, ES, 5V el. paket, SV DCZ, avl. klima 5V
SV, avl. klima klima, ABS srebrne barve mentalna barva ABS, prvi lastnik servo, CZ el. stekla CZ ES, CZ el. stekla
1997	790.000
1993	430.000 1995 670.000 2002 2,990.000
1994	890.000 1999 1,990.000
1993	1,290.000 2001 890.000
1994	360.000
1998	910.000 1994 490.000 1993 490.000 1998 850.000 1998 630.000 1998 610.000
Ugoden boncni kredit ■ loosing Storo zo novo - storo zo storo
www.radio-tednik.si

Ai rtem, klima naprave d.o.o. Langusova 19, 2250 Ptuj, Slovenija Tel./fax: +386 (0)2 746 53 01
svetovanje takojšnja dobava čas vgradnje samo 2 - 3 ure zagotovljen servis 3 leta garancije obročno odplačevanje
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 faks: 02/741 13 81 GSM: 031/755 853 belcontdoo@siol.net www.belcont.si
Energijsko varčna okno PVC, LES, ALU.
okna vrata police senčila zimske vrtove
garažno vrata (gunther in hormonn) in izolacijske steklene fasade.
DANA BESEDA OBVEZUJE
® centerjurko\^c
-10% popust na vse cene pri nakupu nad 10.000 SIT I gotovinskim plačilom, v času od 25.marca do 5.aprila 2004 (razen za traktorje)
Kletarska oprema:
Inox posode, polnilne linije, filtri in črpalka za vino, stiskalnice in mlini za grozdje, refraktometri In ostaii kietarski pripomočki
Enološka sredstva Kietarski repromaterlal:
steklenice, zamaški, tulci,...
Ostalo:
pralci KARCHER, LAVOR WASH, kompresorji, prikolice AiVIIGO, kolesa ROG,...
Kmetijska mehanizacija:
traktorji, muičarji iNO in KiVIG, škropilna telinika AGROiVlEHANiKA KRANJ in ZUPAN, piugi, prikolice, kardani,...
Vrtne kosilnice, motorne žage In škropilnice:
HUSQVARNA, STIHL, SOLO, DOLMAR,...
10%
Vinogradniška oprema In orodja:
žicaTUTOR-AL in INOX, sidra, bambus, škarje, žagice, veziva,...
MotokultIvatorjI In kosllnl traktorji
DEL ČAS.: pon.-pet.: 7.00-17.00
sob.: 7.00-13.00 Tel.: 02/ 740 01 55, GSM:(041) 650 338 MIHAELA KMETIJSKA TRGOVINA, d.0.0. Hardek 34/f, 2270 ORMOŽ
NOVO: ANALIZA VINA, NAMAKALNI SISTEMI
Destrnik • Podpis pogodbe z Optejem
Dogovor o glinokopu
V torek, 16. marca, so v prostorih občine Destrnik svečano podpisali pogodbo o koriščenju in sanaciji glinokopa Janežovci.
Pogodbo sta podpisala župan občine Destrnik Franc Pukšič in direktor podjetja OPTE Ptuj Marjan Pišek ob prisotnosti Vilme Fece, direktorice za varstvo okolja v Gorenju in direktorice podjetja Energygor, ki je hčerinsko podjetje Gorenja. Podjetje Energygor pa je tudi 99-ods-totni lastnik podjetja OPTE Ptuj.
Zgodba o glinokopu v Jane-žovcih se vleče že 35 let, odkar je opekarna v Janežovcih pogorela in je v Janežovcih ostal samo glinokop. Bivša občina Ptuj je pred približno 15 leti nameravala tam urediti deponijo smeti, takrat so tudi ogorčeni krajani protestno zaprli cesto Janežovci—Selce. Krajani Jane-žovcev pa se tudi kasneje niso ogreli za projekt predelave komunalnih odpadkov, ki jim ga je predstavila občina Destrnik. Po spremembi lokalne samouprave leta 1994 se je občina Destrnik pričela resno pogovarjati z OPTE Ptuj o sanaciji in prihodnosti glinokopa. Občini ni bil interes, da se tu samo izkopava in odvaža glina, ostaja pa degradirano območje. OPTE Ptuj pa je obljubljala, da bo v Janežovcih ponovno zgradila opekarno, vendar do realizacije nikoli ni prišlo. Leta 2001 so občani fizično preprečili odvoz gline, občinski svetniki pa niso več izdali soglasja za uporabo
lokalnih cest, dokler ne bo pripravljena celostna rešitev.
Ko je Gorenje postalo lastnik podjetja OPTE Ptuj, so stekli resnejši pogovori o glinokopu z občino Destrnik, ki so pripeljali do podpisa pogodbe, s katero so opredelili, da lahko OPTE Ptuj izkopa še 35.000 kubičnih metrov gline, 2,5 ha zemljišča, ki je v lasti Gorenja, pa so prenesli na občino Des-trnik. Z omenjeno pogodbo so dosegli soglasje o sanaciji gli-nokopa. O tem je župan občine Destrnik Franc Pukšič povedal: "Najpomembnejše je, da smo dosegli soglasje tudi z naravo-varstveniki, ki so nam povedali, da v Janežovcih bivajo številne redke živalske in rastlinske vrste, zato bo del glinokopa ostal nedotaknjen. Sanacijo degradiranega območja pa bo financiralo podjetje OPTE Ptuj. Na območju, kjer se izkopava glina, pa načrtujemo razvoj turizma. V občini imamo vizijo razvoja, po kateri bomo v Pesniški dolini razvijali kmetijstvo, v Rogozniški dolini pa turistič-no-rekreacijske dejavnosti v tu-ristično-rekreacijskem središču v Janežovcih. To je pa tudi dobra podlaga za dolgoročni razvoj tega dela Slovenskih goric."
Direktor OPTE Ptuj Marjan Pišek pa je po podpisu povedal: "Ko sem prevzel Opekarno Ptuj, je bilo v Sloveniji 27 opekarn, danes še samo štiri in še
Foto: ZS
Po podpisu pogodbe so nazdravili (z leve): Marjan Pisek, direktor OPTE Ptuj, Vilma Fece, direktorica za varstvo okolja v Gorenju in direktorica podjetja Energygor, ter župan Franc Pukšič.
od tega je ena avstrijska. Upam, da smo prebrodili tranzicijske težave in da nas sedaj čaka normalno življenje v smislu gospodarjenja. V času moratorija smo glino iskali na drugačne načine, sedaj računam, da smo za 6 let preskrbljeni in upam, da bo to koristilo občini Destrnik kot naši proizvodnji. Ob tej priložnosti bi se zahvalil županu, da so našli kompromis, čeravno nas to veliko stane, vendar bo to na daljši rok povrnjeno."
Župan Franc Pukšič še je povedal, da se za glinokop v Janežovcih zanima več investitorjev, vendar mora občina biti lastnica zemljišča, območje mora biti opredeljeno kot stavbno zemljišče in občina mora pripraviti analizo vode iz vrtine, ki jo na-
meravajo narediti v Janežovcih. Dejal je še, da pravkar poteka razpis ministrstva za regionalni razvoj, na katerem kandidira občina Destrnik za 50 milijonov tolarjev, s tem pa, če bodo na razpisu uspešni, bo država sofinancirala stroške urejanja vrtine, za druge načrte pa v občini Destrnik iščejo soinvestitorje. Po projektih računajo, da bo vrtina dala na globini 800 metrov dovolj tople vode temperature 50 stopinj Celzija. Računajo tudi na velik pretok, do 10 litrov na sekundo. Na Destrniku računajo, da bodo v poletnih mesecih lahko pričeli vrtati, OPTE Ptuj pa naj bi do jeseni odpeljala teh 35.000 kubičnih metrov gline.
Zmago Šalamun
Sv. Andraž • Po ovadbi župana
V	podjetju EPSON obtožbe zanikajo
V	prejšnji številki Štajerskega tednika smo poročali, da so kriminalisti obiskali občino Sv. Andraž. O njihovem obisku smo se takrat pogovarjali z županom Francijem Krepšo, ki je med drugim govoril tudi o sporu med občino in podjetjem Epson, d.o.o., s Spodnje Hajdine, ki je gradilo igrišče pri osnovni šoli Vitomarci.
Na županovo izjavo so se ostro odzvali v podjetju Epson. Direktor podjetja Peter Eme-ršič je na vprašanje, zakaj gradnje niso pričeli v roku, ki je naveden v pogodbi, povedal, da je za to kriva projektna dokumentacija in tudi takrat bližajoče se volitve za župana. "Delo smo namesto 1. septembra 2002 pričeli 28. oktobra istega leta, ker nas investitor — občina Sv. Andraž - ni prej uvedel v posel. Zakaj ne, ve najbolje župan Krepša. Odgovorni vodja del Franjo Grajner je ugotovil, da narisanega igrišča ni mogoče postaviti na tej lokaciji. Na osnovi teh ugotovitev smo se 14. novembra sestali na operativnem sestanku, na katerem so bili prisotni nadzorni Stanko Tement, župan Franci Krepša, s strani izvajalca Franjo Grajner, projektant g. Korbar in g. Muršec iz podjetja Geocal. Vsi so se strinjali, da se takšno igrišče ne da zgraditi v takšni obliki. Delo smo prekinili, dokler se projektna dokumentacija ne izdela v celoti."
Na vprašanje, zakaj so delo pričeli, če ni bilo projektne dokumentacije, pa Peter Emeršič odgovarja: "Investitor je hotel, da nadaljujemo. Porušiti smo morali obstoječe športno igrišče, čeprav smo mu povedali, da nas ne moti. V tem času pa je potekala tudi glavnina volilne kampanje za lokalne volitve. Takrat nam je postalo jasno, da ima zadevo politično ozadje. Nekaj dni po volitvah smo delo prekinili. Pet dni kasneje smo nadaljevali zaradi očitkov krajanov županu, da se sedaj po volitvah nič več ne dela."
Po besedah Emeršiča se je investicija podražila za 10 milijonov tolarjev zaradi presežka opravljenih del, glavnina teh del pa je bila narejena po nepotrebnem. Povedal je še, da so manjša dela nameravali opraviti sponzorsko, kasneje so morali izstaviti račun. Zakaj so ga izstavili, Emeršič odgovarja: "To vprašanje zastavite županu in enemu od občinskih svetnikov. S strani občine smo dobili naročilnico, na kateri je navede-
nih sedem postavk s količinami, z opisom del in s skupnim zneskom.
Gradnja je trajala 9 mesecev namesto predvidenih 45 delovnih dni. Projekt je bil takšen, da igrišča ni bilo mogoče zgraditi. S popravki in izboljšavami ter dodatnimi posnetki terena je bil projekt popravljen in dela smo izvedli. Gospod Tement, ki je opravljal nadzor, je v začetku večkrat prišel na gradbišče, kasneje pa vse redkeje in tudi gradbenih dnevnikov ni podpisal. Plačilo se je vršilo po situacijah, občina nam je opravljena dela plačala, razen teh 2,2 milijona tolarjev, ki so jih neupravičeno zadržali zaradi cisterne, ki se je poškodovala na gradbišču. Proti občini Sv. Andraž smo vložili odškodninsko tožbo v višini 42 milijonov tolarjev zaradi motenja pri poslovanju," pravi direktor podjetja Peter Emeršič.
Nadzorni del Stanko Tement iz podjetja TMD Invest nam je povedal, da je bila dokumentacija pripravljena na osnovi geo-
mehanskih raziskav, ki jih je dal investitor, in dodal: "Ob začetku gradnje je bila težava, ker se gradnja ni dala izvesti s takšnimi nakloni, kot jih je predvideval projekt. Naredili smo novi projekt, v katerem smo spustili kote šole in kote igrišča. Istočasno pa se je spreminjal projekt za gradnjo šole na zahtevo ministrstva za šolstvo. Del nismo zaustavili, saj te zahteve ni izrazil niti izvajalec in ne investitor. Povečal pa se je obseg zemelj skih del zaradi zniževanja kot in gradnje kanalizacije, dodatne drenaže in tribun ob igrišču."
Direktor podjetja TMD Invest Jenez Meznarič je tudi zanikal govorice o kriminalistični preiskavi v podjetju TMD in povedal, da so za občino Sv. Andraž izdelali projekt za šolo, ki pa ni stal 23 milijonov, ampak 14,5, saj so projekt delali dvakrat in zanj tudi dvakrat pridobili gradbeno dovoljenje.
Ptuj • Konferenca ZRS
Kljub težavam podprli sedanje vodstvo
32. konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije je potekala v napetem ozračju, saj so predstavniki 6 radioamaterskih klubov predlagali nezaupnico sedanjemu vodstvu s predsednikom Rudijem Bregarjem. A po skoraj sedmih urah prepričevanj se je vse dobro izteklo.
Čeprav je 32. konferenca Zveze radioamaterjev Slovenije v soboto, 20. marca, v palaciju na ptujskem gradu potekala v slavnostnem vzdušju, saj gre za pricetek praznovanj 50-letnice Radiokluba Ptuj, je bilo že takoj po uvodnem kulturnem delu cutiti, da bo vroca. Blizu 200 raioamaterjev iz vse Slovenije je namrec gostitelj, predsednik ptujskega kluba Bruno Lubec, takoj po pozdravu pozval: Zidajmo, ne sesujmo!
A sprva ni kaj dosti pomagalo. Do manjših zapletov je priš-
Foto: M. Ozmec
Rudi Bregar, predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije.
lo že pri proceduralnih zadevah, na dejanske težave, ki pestijo radioamaterje in njihove klube, pa je v uvodnem nagovoru opozoril predsednik zveze Rudi Bregar. Sedanje vodstvo ZRS (Zveze radioamaterjev Slovenije) je bilo izvoljeno na lanski konferenci, sredi maja v Bohinjski Bistrici. Sicer so že na tej konferenci razpravljali o nujnosti prenove ZRS, po desetih mesecih delovanja pa v nekaterih klubih ugotavljajo, da je stanje v slovenski radioamaterski organizaciji vse prej kot rožnato ter da je prenova nuja, brez katere ne bo šlo naprej. V nekaterih klubih je zaradi oci-tanega premajhnega vpliva na dogajanje pri vrhu prišlo do nezadovoljstva, tako dalec, da so izstopili iz članstva. Upravni odbor naj bi se skupaj z vodstvom sicer trudil, da bi napeto stanje omilil ter zagotovili pogoje za vrnitev "pobeglih" članov, vendar pri tem ocitno ni prevec uspel. Na to je opozorila tudi razprava, ki se je razvila po predsednikovem razmišljanju. Predstavniki šestih klubov so celo zahtevali
odstop sedanjega vodstva ZRS na čelu s predsednikom Rudijem Bregarjem ter izvolitev novega vodstva. Po skoraj sedmih urah prepričevanj je prevladalo večinsko mnenje, da je med slovenskimi radioamaterji potrebno konstruktivno sodelovanje, zato so ob glasovanju podprli sedanje vodstvo v vseh prizadevanjih.
Gostom iz vse Slovenije in zamejstva so pripravili kulturni program, v katerem so se predstavili tamburaši in pevci iz Cir-kulan pod vodstvom dr. Boštjana Polajžerja ter flavtistka Eva Mi-lošič. Toliko lepše pa je bilo na tradicionalnem tovariškem srečanju radioamaterjev Slovenije Hamfest, ki je potekalo v restavraciji Gastro, na katerem so podelili nagrade za kratkovalovno prvenstvo Zveze radioamaterjev Slovenije 2003 ter Alpe-Adria VHF/UHF 2003/S5 plasma.
50 let Radiokluba Ptuj
Obe radioamaterski prireditvi v Ptuju sta sodili v sklop praznovanj ob 50-letnici Radioklu-
Foto: M. Ozmec
V predsedstvu 32. konference ZRS je bil tudi Bruno Lubec, predsednik Radiokluba Ptuj (prvi z desne).
ba Ptuj. Predsednik Radiokluba Ptuj Bruno Lubec je pojasnil, da bodo ob 50-letnici pripravili več javnih prireditev in predstavitev svoje dejavnosti. Radioklub Ptuj sodi po številu članov med najmočnejše v Sloveniji in ima trenutno dve sprejemno-oddajni sekciji: na Ptuju S59DJK, v Cir-kulanah pa S59DDR. Sicer so zanesenjaki prvi radioklub v Ptuju ustanovili že leta 1945, a je za-
radi pomanjkanja prostorov ter opreme po nekaj mesecih prenehal delovati. Ponovno so ga aktivirali leta 1954, od tedaj deluje neprekinjeno.
Danes imajo v Klubu mednarodno potrjene zveze s prek 330 različnimi državami sveta in posameznimi otoki, ki v radioamaterstvu veljajo za države. Člani kluba so uspeli vzpostaviti zveze prek meteoritskih rojev, zmagali
so na največjih tekmovanjih v vzpostavljanju zvez, edini v Sloveniji pa imajo osvojeno EHCS diplomo, kar pomeni biti sposoben ure in ure dolgih zvez v ra-diotelegrafiji pri hitrosti najmanj 300 znakov na minuto. To diplomo so pridobili v kar štirih tujih jezikih, v čemer so edini na svetu. Zanimivo pa je, da te diplome ni uspelo svojiti niti Američanom, celo v angleškem jeziku je še nimajo.
Zadnjih nekaj let so člani Radi-okluba Ptuj aktivni tudi na UKV področju, kjer so kljub slabši tehnični opremi že nekajkrat zapovrstjo na tretjem mestu v državi. Uspešno se ukvarjajo tudi s kon-struktorstvom, saj nimajo dovolj sredstev za že izdelano in razmeroma drago opremo. Tako so v domači izdelavi in režiji nastali tudi veliki antenski sistemi ter nosilne konstrukcije stolpov.
Ob vseh doseženih uspehih pa se poleg finančnih in materialnih težav ubadajo še s prostorsko stisko, saj so sedanji prostori v stolpu na ptujskem gradu premajhni in neprimerni. Za nemoteno delovanje nujno potrebujejo nove prostore na drugi, primernejši lokaciji, ki z anetnami ne bo kazila ptujskega gradu. Pri tem pričakujejo večje sodelovanje in prispevek občine, saj so prepričani, da sodijo med raziskovalne ter informativno napredne in za afirmacijo Ptuja pomebne dejavnosti.
M. Ozmec
24. marec - Svetovni dan tuberkuloze
Lani 297 primerov tuberkuloze
Tuberkuloza je kronična, redkeje akutna infekcija pljuč in drugih organov s tuberkuloznim bacilom. Podrobno so jo opisovali že Rimljani in Grki, ki so tudi že vedeli, da je kužna bolezen.
V Evropi je dosegla vrhunec v obdobju industrijske revolucije, v gosto poseljenih industrijskih središčih v Angliji proti koncu 18. stoletja, v Sloveniji v obdobju okrog leta 1920, takoj po prvi svetovni vojni. Takrat je bila zdravstvena, politična in medijska pozornost številka ena, tako kot so danes aids in različne oblike zasvojenosti. Umirali so v glavnem mlajši ljudje. Slovenci smo zaradi te bolezni izgubili nekaj svojih velikih mož: Ketteja, Murna ...
Izboljšanje socialnih razmer večine prebivalcev, zdravstvena pro-svetljenost ljudi, BCG cepljenje, dobro organizirana mreža protitu-berkuloznih dispanzerjev, fluoro-grafske akcije na terenu in s tem
zgodnje odkrivanje, izolacija in učinkovito zdravljenje kužnih bolnikov, pregledi kontaktov, predvsem pa skrb države za organizacijo in finačno podporo akcij za boj proti TBC so razlogi, da je bolezen v EU in s tem tudi pri nas postala obvladljiva. To pa so tudi lahko ukrepi za nadaljnje preprečevanje bolezni.
Kot je povedal Miroslav Luci, dr. med., spec. pulmolog z ambulante za pljučne bolezni v JZ Zdravstveni dom Ptuj, se bo tudi Slovenija počasi poslovila od nese-lektivnega besežiranja zaradi majhnega števila primerov pozitivne pljučne tuberkuloze. Besežiranje so ukinile že številne pomembne srednjeevropske države (Avstrija,
Nemčija, Češka, Švica, Danska, Švedska), nekatere, kot Belgija in Nizozemska, pa ga sploh nista izvajali. Ohranili naj bi selektivno cepljenje pri otrocih mater z akutno tuberkulozo in HIV pozitivnih kot tudi pri otrocih, katerih starši prihajajo iz držav, kjer je tuberkuloza še vedno velik zdravstveni in socialni problem.
Slovenija bistveno ne odstopa od evropskega povprečja. Še leta 1990 smo imeli 36 primerov bolezni na 100 tisoč prebivalcev, leta 2002 17,8, lani okrog 15. Za ptujsko območje veljajo višje številke. Leta 1998 je bilo na novo odkritih primerov 20, v letu 2003 18, še vedno pa je povprečje okrog 22 primerov na 100 tisoč prebi-
valcev. Večina bolnikov je doma z območja Haloz. Bolezen povzročajo nepravilen način prehranjevanja, način življenja, nizek življenjski standard. Obolevajo večinoma moški v starosti od 35 do 50 let. Znaki bolezni so dražeč kašelj, potenje, krvavi izpljunki, izguba apetita, slabost. V Sloveniji je bilo v letu 2002 odkritih 350 primerov pljučne in izvenpljučne tuberkuloze, lani 53 manj. V svetu je dve milijardi inficiranih, kar pomeni, da je tretjina svetovnega prebivalstva nosilec TBC bacilov; na srečo jih 99 odstotkov ne zboli. Vsako leto se na novo inficira 40 milijonov ljudi, od tega jih 20 milijonov zboli, za tuberkulozo in njenimi posledicami pa jih letno
umre okrog dva milijona. Smrtnost je v Sloveniji zelo nizka, umre manj kot eden bolnik na sto tisoč prebivalcev.
Čeprav v Sloveniji beležimo upad števila novih primerov tuberkuloze, podobno je na Ptuju, se je potrebno z vso resnostjo zavedati, da bolezen še ni odpravljena in da zaradi velikih migracijskih gibanj in svetovne globalizacije, številnih razvad, ki zmanjšujejo odpornost, lahko ponovno nevarno izbruhne tako v Evropi kot v Sloveniji. V Nemčiji so že zaznali opaznen porast novih primerov bolezni.
Zato je 24. marec - svetovni dan tuberkuloze - z vidika preprečevanja bolezni pomemben dan. Redni posvet o obravnavi in spremljanju bolnikov s tuberkulozo, ki je bil 19. marca v Ljubljani, je prikazal novejše statistične podatke zdravljenja in spremljanja bolnikov s TBC ter nadaljnje ukrepe za preprečevanje te bolezni. Gre predvsem za aktivnosti, da bi se zmanjšala obolevnost prebivalstva na ožjih območjih, kjer se bolezen
pojavlja. Pulmolog Miroslav Luci pravi, da se bodo lotili preventivnih pregledov ljudi na ožjem območju, kjer so bili odkriti novi primeri TBC bolnikov. V dispanzerju si želijo, da bi s preventivnim delom uspeli, tudi zato ker bolezen v začetnem obdobju poteka precej prikrito. Oboleli prihajajo na žalost v zdravniško oskrbo šele, ko je bolezen že močno napredovala. Zdravljenje poteka šest mesecev, če ni zapletov. Bolezen je ozdravljiva, če pacienti dosledno upoštevajo zdravnikove napotke, redno jemljejo zdravila in se odločijo za zdrav način življenja. Ni pa ozdravljiva v primerih, ko se razvijejo soji bacilov, ki so neobčutljivi na danes poznana in uveljavljena zdravila. Na srečo takih bolnikov na Ptujskem in na območju Ormoža še nismo odkrili, je še povedal Miroslav Luci. Kvalitetna zdravstvena oskrba, ki v začetku poteka v bolnišnici, zatem pa pod okriljem ambulant za pljučne bolezni, ima veliko zaslug za uspešno zdravljenje brez zapletov.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
mm V ■ ■	I	V V	■
Mržnja in odpuščanje
v v ■
Poročajo, da je oče enega izmed albanskih dečkov, ki so pretekli teden nepojasnjeno utonili v dero~em Ibru, pred pogrebom nesrečnega otroka pozval vse ljudi k miru in medsebojnemu spoštovanju. Smrt mladih Albancev je bila namreč neposredni povod za izbruh velikih medetničnih spopadov med Albanci in Srbi, za ubijanja in požiganja.
Na Kosovu je v nemirih umrlo 28 ljudi, zažganih in porušenih je bilo preko 200 stanovanjskih hiš in blizu 30 pravoslavnih cerkev, v Beogradu pa so skrajneži v podporo Srbom na Kosovu zažgali dve džamiji. Obstajala je upravičena bojazen, da se bo tudi pogreb utopljenih mladih Albancev spremenil v nove napetosti in obračune med Alban-
ci in Srbi. V takšnih razmerah je bil poziv od žalosti zlomljenega albanskega očeta izjemno, enkratno dejanje, ki bi zaslužilo, da ga zabeležijo na naslovnicah vseh svetovnih časopisov in na prvih mestih najbolj udarnih televizijskih in radijskih oddaj. Poziv nesrečnega Albanca je veliko in pogumno človeško dejanje, po katerem bi se lahko zgledovali tudi vsi trenutni upravljavci sveta. Svet - od Evrope, prek Amerike do poslednjega kontinenta je namreč prav ta čas nabit predvsem z različnimi mržnja-mi in napetostmi. Zdi se, da človeška življenja in pravni red čedalje bolj izgubljajo ceno in se hkrati krepi prepričanje, da se je treba proti zlu bojevati z zlom, ko je za premnoge čedalje bolj pravično
in edino vodilo zob za zob, grob za grob. V takšnem položaju na obzorju preprosto ni videti ljudi, ki bi dovolj vztrajno in dovolj iskreno pozivali k miru in medsebojnemu spoštovanju, ki bi brez kakršnihkoli predsodkov (in tudi za ceno neodobravanja pri nekaterih) dopovedovali, da je vsako človeško življenje sveto in nedotakljivo, da je treba presegati napetosti in mržnjo.
Zdaj nas vsakdanja soočanja z žrtvami različnih sodobnih pošati vse prepogosto opozarjajo na preveč različnih (in predvsem samovoljnih) meril pri ocenjevanju vzrokov in krivcev za to. Ustvarjajo se nekakšna "pravila" in stereotipi, po katerih so nekatere žrtve bolj tragične, bolj nedopustne od drugih (marsikdaj žal predvsem še tudi odvisno od tega, kateri državi in kakšni svetovnonazorski miselnosti katera od žrtev pripada). Velikokrat so pri tem v ozadju najbolj pritlehne politične igre in različni politi-
čni interesi, ki jim pač ni mogoče pripisati kakšne posebne načenosti. Tako smo ob nedavnem masakru na španskih železnicah očitno iz političnih razlogov (in špekulacij), še preden je preiskava dala kakršnekoli otipljive rezultate, slišali kategorične trditve vladajočih, da gre za teroristično dejanje "domače" Ete, čeprav se je pozneje izkazalo, da je zločin opravila čisto druga (mednarodna) teroristična organizacija ... Tudi v zvezi s Kosovom se je v zadnjih letih nekako za-koreninilo prepričanje o "zlu", ki naj bi ga predstavljali (izključno) Srbi in o "žrtvah", ki naj bi jih utelešali (izključno) Albanci. Razmere v tej pokrajini so seveda veliko kompleksnejše in bolj zapletene, kot pa so bili pripravljeni (še zlasti v zadnjih letih) priznati kosovski albanski in srbski politiki, pa tudi bolj, kot si očitno to zdaj predstavljajo Evropejci in Američani, ki so si naložili čuvanje krhkega miru na tem eksplozivnem delu Balkana. Seve-
da globalno lahko govorimo o nešteto primerih in dokazilih napačne, srbske hegemonistične politike na Kosovu, kar je še zlasti v času Miloševiceve vladavine povzročalo tudi nešteta nasilna dejanja in nedopustna kršenja temeljnih človekovih pravic Albancev na Kosovu. Po drugi strani pa tudi velik del Albancev na Kosovu, predvsem pa njihove politične javnosti, ni nikoli prepričljivo demonstriral svoje pripravljenosti (in sposobnosti), da bi z vsemi razpoložljivimi sredstvi zagotavljal pogoje za sožitje na multietničnem Kosovu. Domači in tuji opazovalci zaradi tega ne bi smeli biti presenečeni nad novim izburhom sovraštva na Kosovu, ampak bolj nad dejstvom, da se v vsem nekajletnem obdobju po vojaški akciji Nata in po padcu Slobodana Miloševica ni pojavil niti v Srbiji niti na Kosovu nihče, ki bi resnično na nov način, razbremenjen vseh predsodkov in balasta iz preteklosti, ra-
zmišljal o Kosovu. Niti Albanci na Kosovu niti Srbi (na Kosovu in v Beogradu) še niso zmogli moči za (samo)kritično analizo svojega dosedanjega ravnanja in napak. Ne smemo pozabiti, da je Vojislav Koštunica, sedanji predsednik srbske vlade in človek, ki je pred leti zamenjal na mestu predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševica, v enem izmed svojih prvih javnih nastopov poudarjal, da Slobodan Miloševic ni kriv in da ne more odgovarjati zaradi svoje politike do Kosova ... Koštunica je te dni po Beogradu korakal skupaj z demonstranti, ki so v podporo Srbom na Kosovu vzklikali, da brez Kosova ni Srbije. Politika in politiki, ki se prepuščajo bolj emocijam kot pa realnemu ocenjevanju konkretnih razmer, pa so - tudi če sami tega ne želijo - vselej lahek in hvaležen plen različnih skrajnežev.
Kmetijstvo • Nov pravilnik tudi za drobnico
Reja ovc in koz se povečuje
Z letošnjo vladno uredbo bodo rejci drobnice lahko uveljavljali premije v višini od 3388 do 4235 tolarjev po živali. Junija pa bo začel veljati tudi nov pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice.
Reja drobnice se najbolj širi v področjih, kjer so težji pogoji za kmetovanje. Na območju, ki ga pokriva ptujski KGZ, je registriranih že 5685 živali v 251 tropih, v kontrolo prireje pa je zaenkrat vključenih 28 večjih tropov.
Velika večina rejcev goji mesne pasme ovc in koz, le dva se ukvarjata z rejo drobnice za predelavo mleka. Vzrok za tako malo število teh rejcev leži v dejstvu, da na Ptuju in v okolici po zaprtju ptujske mlekarne ni
več zagotovljenega odkupa mleka. Reja drobnice ni panoga, ki bi zahtevala velika začetna investicijska vlaganja, kljub temu pa zanjo veljajo enaki predpisi, pravilniki in zahteve kot v ostalih vzrejnih panogah. Tako je pred kratkim izšel nov pravilnik o identifikaciji in registraciji drobnice, ki je skoraj povsem enak tovrstnim pravilnikom za druge živali.
"Tudi rejci drobnice morajo biti vpisani v evidenco imetnikov
rejnih živali. Tiste, ki so do leta 2003 že vpisali stalež živali na subvencijske obrazce, bo ministrstvo vpisalo samodejno, ostali bodo morali letos poslati vloge za vpis. Za oštevilčenje živali bodo rejci prejeli register s spremnimi listi za vpisovanje vseh premikov živali. V intenzivnih rejah je treba vse živali označiti do šestega meseca starosti, v ekstenzivnih pa do devetega meseca, vsekakor pa pred premikom. Potrebno bo označevanje živali s
plastičnimi rumenimi znamkami v obe ušesi, vendar pa se bo lahko namesto ene ušesne znamke izvedla tetovaža identifikacijske številke v levo uho," je pojasnila Nataša Unuk iz službe za selekcijo pri KGZ Ptuj. Številčenje drobnice lahko opravijo kmetje sami, lahko pa to namesto njih naredi pooblaščena ustanova (veterinarji ali selekcijska služba). Cena obeh ušesnih znamk je 120 tolarjev, označitev (če jo opravi katera od omenjenih služb) pa 150
Nataša Unuk: »Junija bo v veljavi nov pravilnik za označevanje drobnice.«
tolarjev za eno žival. Novi pravilnik bo začel veljati konec junija.
V času od prvega aprila do 15. maja pa bodo lahko rejci drobnice vlagali tudi zahtevke za izplačilo premij: "Do omenjenih premij bodo upravičeni tisti rej-
ci, ki imajo v tropu najmanj deset koz ali ovc, vsaj polovica kmetije pa mora ležati v območju z omejenimi možnostmi kmetovanja, torej v bolj gričevnatih in hribovitih pokrajinah, kjer so pogoji kmetovanja težji. Z vladno uredbo je letos določena premija za ovco mesne pasme 4233 tolarjev, za ovco mlečne pasme 3388 tolarjev, enaka pa je tudi premija za koze. Do premij bodo upravičeni le tisti rejci, ki bodo vpisani v register in imeli ustrezno označene živali. Ob tem se morajo vsi vlagatelji zahtevka zavezati, da bodo gojili drobnico še najmanj 100 dni po preteku roka, torej po 15. maju letos."
Premije pa bodo, kot pravi uredba o ureditvi trga za ovčje in kozje meso, upravičencem izplačane po 16. oktobru, oziroma najkasneje do konca marca naslednje leto.
SM
Finančne pomoči za razvoj podeželja
Letos strožji pogoji za pridobitev izravnalnih plačil
Vlada je z novo uredbo o plačilih za ukrepe programa razvoja podeželja uvedla precej novosti. Te ukrepe bo v deležu 20 odstotkov financiral nacionalni proračun, večino, 80 odstotkov, pa bodo zagotavljala sredstva jamstvenega oddelka kmetijskega evropskega sklada.
Za pridobitev izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost tako letos ne bo dovolj le lega kmetije v teh območjih, ampak bo potrebno še kmetovanje v skladu z načeli dobre kmetijske prakse. Ta na videz nedolžna besedna zveza pa v sebi skriva precej zahtev.
^"Večina kmetij na našem območju, ki lahko zahtevajo izravnalna plačila, spada v druga območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer bo premija za hektar kmetijskega zemljišča znašala 15.000 tolarjev. Razvrščanje kmetij je potekalo na
Foto: SIV
Felicita Domiter: "Kriteriji so letos precej strožji!"
podlagi zakonsko določenih kriterijev, kot je npr. nizka gostota poseljenosti ali nizka demografska rast in značilen delež kmečkega prebivalstva. Sicer pa se premije glede na različna območja razlikujejo; najvišje so za gorsko višinske kmetije, kjer znašajo 43.500 tolarjev na hektar," pravi specialistka za razvoj podeželja Felicita Domiter.
Vendar pa lega kmetije, z vsaj enim hektarjem kmetijskih zemljišč (razen vinogradov), ne prinaša več avtomatsko pravice do izravnalnega plačila. Z novo uredbo je namreč kmetijsko ministrstvo oz. vlada predpisala še
Draženci • Govedorejsko društvo Ptuj
■ ■ Va* ■	mM	m
Dve pasmi in štirje nagrajenci
V Dražencih so se minuli petek na občnem zboru sestali govedorejci s Ptujskega (v društvu je okrog 140 članov) in ocenili delovanje društva v preteklem letu, ob tem pa opozorili na številne težave v govedorejski panogi. Da je v današnjem času težko kmetovati, je opozoril eden od rejcev, saj kmetom naj ne bi bila naklonjena ne vreme in ne država.
Govedorejci so izrazili tudi nezadovoljstvo nad sodelovanjem z nekaterimi strokovnimi službami, še posebej kritični pa so bili do ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministra Franca Buta, saj jim država pred vstopom v EU nalaga vse preveč obveznosti in s tem povezanih stroškov, nezadovoljni pa so tudi s sedanjo ceno na živinorejskem
trgu. O načrtih govedorejskega društva pa je na zboru govoril predsednik Aleš Kotnik in med letošnjimi nalogami izpostavil sodelovanje organov društva v pogajanjih na lokalni, še posebej pa državni ravni, sicer pa, kot je poudaril Kotnik, rejci po vstopu Slovenije v EU pričakujejo morda več reda na trgu in hkrati višje cene.
Foto: Darja Gaberc
Najboljši rejci govedi - dobitniki priznanj za izjemne uspehe v reji za leto 2003.
Crno-bela in svetlolistasta pasma dobro zastopani
Za izredne uspehe so štirim rejcem govedi (dvema za kravi in dvema za privesnice) podelili posebna priznanja, njihov uspeh pa je prav gotovo plod dolgoletnega, vztrajnega in strokovnega dela, je med drugim dejal Kotnik. Priznanja so letos prejele naslednje kmetije: kmetija Pin-tarič iz Zamušanov za kravo črno-bele pasme (lani so namol-zli 13.774 litrov mleka), kmetija Skledar iz Apa~ za privesnico črno-bele pasme, ki je med vsemi dosegla izjemne rezultate (na-molzli so 10.846 litrov mleka), kmetija Mikoli~ iz Kukave za privesnico svetlolistatse pasme (namolzli so 8.189 litrov mleka) in kmetija Murko iz Sel za kravo svetlolistaste pasme (namolz-li so 8.865 litrov mleka).
Tatjana Mohorko
dodatne pogoje za pridobitev te finančne pomoči: "Poleg tega, da se upravičenec z vlogo na zahtevku zaveže, da bo še najmanj pet let po prejemu prvega izplačila kmetoval na tem območju, bo za odobritev izplačila poslej potrebno tudi kmetovanje v skladu z načeli dobre kmetijske prakse. Ta pa, v grobem obrisu, vključuje dobro kmetijsko prakso pri gnojenju v skladu s sprejetimi predpisi, kar pomeni, da je potrebno gnojiti na podlagi izdelanega letnega gnojilnega načrta, ki je lahko narejen zgolj na podlagi analize tal. Po vstopu v EU je omejen tudi vnos dušika iz živinskih gnojil v tla; gre za t. i. nitratno odredbo, usklajeno z nitratno smernico EU, po kateri je dovoljen vnos 170 kilogramov dušika iz živinskih gnojil na hektar. Kmet mora v okviru omenjenega načela zagotoviti tudi ustrezne skladiščne prostore za živinska gnojila. To so vodotesne lagune oziroma gnojnične jame s kapaciteto najmanj 8 kubičnih metrov za eno glavo prirejene velike živine za gnojevko, 3,5 kubičnega
mm

Tudi za gnojenje veljajo posebni predpisi.
metra za gnojnico ter najmanj 2 kvadratna metra gnojnične plošče za skladiščenje hlevskega gnoja."
Kmetovanje pa mora potekati tudi po načelih dobre kmetijske prakse varstva rastlin, kar vključuje opravljen tečaj iz varstva rastlin, testirane škropilnice in ustrezno ravnanje z zaščitnimi sredstvi.
Kmetje bodo zahtevke za pridobitev izravnalnih izplačil lahko podali v okviru subvencijskih vlog od prvega aprila do najkas-
neje 15. maja letos. "Inšpektorji bodo, kot je praksa, na terenu pregledovali kmetije, ki bodo izbrane naključno, in če katera od teh ne bo izpolnjevala vseh zahtevanih kriterijev, bo morala denar iz naslova izravnalnih plačil vrniti. Zato se morajo vsi tisti, ki bodo podali zahtevke za ta izplačila, zavedati, da se že z oddajo vloge zavezujejo izpolnjevati vse naštete kriterije," je še poudarila Domiterjeva.
SM
Ljutomer • Govedorejci Ljutomer - Križevci
Klavnice za prisilni zakol zapirajo
Govedorejsko društvo lisaste pasme Ljutomer-Križevci ima več kot 100 članov, ki so se tokrat zbrali na občnem zboru. Skupaj s številnimi strokovnjaki iz veterine, inšpekcijskih služb in mlekarn so pregledali poročilo o delu v lanskem letu, ki ga je podal predsednik tega društva Slavko Ostrc.
"Vsako leto znova ugotavljamo, da nam nove probleme povzročajo nekatere tiste službe, ki bi nam morale pomagati pri našem prilagajanju razmeram, v katere se bomo podali čez slaba dva meseca. V preteklem obdobju so se tudi zgodile nekatere spremembe, ki pa so naletele na različne odzive. Ena takšnih sprememb je bila registracija govedorejske zadruge kot naše krovne organizacije. To je dejansko združenje govedorejcev Slovenije, ki se je registriralo kot zadruga z namenom, da bomo le v takšni pravni obliki lahko konkurirali kmetom in njihovim združenjem v Evrop-
ski uniji," je dejal Ostrc, ki je spregovoril tudi o usklajevanjih glede uvedbe sistema mlečnih kvot. "Večina pripomb tako s strani društva kot pomurske zveze je bila na zadrugi upoštevana, sprejeti pa smo morali tudi nekatere kompromise, da smo poenotili stališča za celotno Slovenijo. Noben sitem delitve kvot ni idealen in ni pisan na kožo vsem rejcem, vendar sem prepričan, da bomo s sprejeto verzijo lahko vsaj delno zadovoljni." V letošnjem letu se bodo pripravljali na vstop v Evropsko unijo, poskušali pa bodo tudi rešiti težave, ki jih povzročajo podjetja, ki so opravljala pri-
silni zakol. V deželi ob reki Muri takega zakola ni več mogoče opraviti, tudi na Ptuju, kamor so bolno in poškodovano živino vozili sedaj, bodo prav tako prenehali s to dejavnostjo. Predlagali so, da bi Veterinarska uprava Republike Slovenije skupaj s kmeti ustanovila tako imenovano mobilno klavnico. Pobudo bodo naslovili na pristojne službe v upanju, da jim bodo pomagali, saj naj bi v prihodnje prisilne zakole opravljali le še v Račah, ki pa so za pomurske kmete izredno oddaljene, kar bi povzročalo dodatne stroške.
MŠ
FOtO SM
Majšperk • Dramska sekcija v novi sezoni
Z Matičkom po ljubiteljskih odrih
Ideja o dramski skupini v Majsperku je postala leta 1999 resni~na.
Pod okriljem DPD Svoboda Majšperk, ki je do takrat imela le moški pevski zbor, se je razvila dramska sekcija, ki se v letošnji gledališki sezoni na ljubiteljskih odrih uspešno predstavlja z veseloigro A. T. Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi.
V petih letih so majšperški gle-dališčniki uprizorili šest gledaliških predstav; od Randez-vous, Ščuka, da te kap, Božična zgodba, Manevri in Štirje letni časi, letos pa so se želeli predstaviti z delom, ki ima v slovenski književnosti in dramatiki prav posebno mesto. Režiserka Stanka Varžič, ki ob odrasli pomaga še pri mladinski gledališki skupini (nastala je 2002), je bila po nekaj ponovitvah zelo navdušena, saj imajo ljubiteljski gledališki ustvarjalci po njenih besedah neverjetno veliko energije in volje za odrsko nastopanje. Tudi pri izbiri gledališke igre je to nalogo prepustila igralski ekipi, veli-
Majsperski gledališčniki z režiserko Stanko Varžič.
ko so se ob tem posvetovali in se nazadnje znova odločili za komedijo - znano Linhartovo delo.
^"Veseloigra je prvič izšla 1790. leta. V njej je Linhart na smešen in dostopen način razgrnil podobo tedanjih družbenih razmer. Življenje na gradu je povezal z
življenjem na vasi in tako ustvaril domače okolje. Prikazal je plemiško pokvarjenost in moralno zdravje slovenskega ljudstva nasploh," so gledališčniki med drugim zapisali v gledališki list.
Igralci že imajo, nekateri več, drugi manj izkušenj iz preteklih
Markovci • KUD IMarkovski zvon
Naj zadoni pesmi glas!
Nov, pomlajen mesani pevski zbor župnije sv. Marko je v 90. letih začel ustvarjati takrat se mlad, a danes uveljavljen glasbenik Daniel Tement.
"Zbor je nastajal kot simfonija generacij in tako danes v okviru Kulturno umetniškega društva (KUD) Markovski zvon deluje pet pevskih sekcij: otroški zbor Zvonček, vokalna skupina KOR, fantovska skupina Šarki, mešani cerkveni pevski zbor Sv Marko in pevska skupina Jutranja zarja. Članstvo v društvu je raznoliko, saj so zastopane vse starostne skupine. Skupaj se v delo vseh skupin v društvu aktivno vključuje okrog 70 članov," je o delu KUD Markovski zvon na neda-
Markovci
vnem občnem zboru društva povedal predsednik Darko Me-znarič in dodal, da je v pevski sezoni 2003/2004 Daniel začasno prepustil vodenje zbora ko-repetitorkama Boženi Galun in Romani Zelenjak, orglanje pa Andreju Krambergerju. Sicer pa je mešani cerkveni pevski zbor Sv. Marko v minulem letu poleg petja v cerkvi nastopal tudi na proslavi ob občinskem prazniku, pripravil odličen božični koncert in gostoval v sosednji Italiji. Tam so markovski pevci izvedli tudi
^
samostojni koncert. V letošnjem letu pa ima KUD Markovski zvon po besedah predsednika Darka
predstav, pravi režiserka Varžiče-va, kljub temu pa je moralo preteči kar nekaj časa, preden je ekipa dozorela in postavila igro na oder. Da je skupina iz leta v leto bolj uspešna dokazuje tudi vse večje zanimanje domače publike za predstave dramske skupine Majš-perk, ki je že nastopila na mnogih okoliških odrih tudi v letošnji gledališki sezoni, udeležili pa se bodo še srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin na Ptujskem.
V predstavi Ta veseli dan ali Matiček se ženi igrajo: Zlat-ko Letonja, Vesna Kovačič, Darko Zupanc, Zlatka Lampret, Blaž Šalamun, Petra Novak, Leopold Karneža, Janko Cep, Anton Šoba in Igor Novina.
Režiserka predstave je Stanka Varžič, ki je poskrbela tudi za kostume, šepetalka je Majda Pla-ninc, za sceno so poskrbeli Dejan Urlep, Petra in Nikola Novak, za glasbo pa Franc Bogme.
TM
Meznariča v načrtu tri večje projekte. Na predvečer dneva državnosti obljubljajo "malo drugačen koncertni večer", ki zaenkrat ostaja zavit v skrivnost, vokalna skupina Kor namerava jeseni izvesti samostojni koncert na Ptuju s ponovitvijo v Markovcih, za zadnjo soboto v letu pa je obljubljen tudi tradicionalni božično-novoletni koncert.
Mojca Zemljarič
Pevci na snemanju
člani kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci, znotraj katerega deluje moski pevski zbor, so se konec minulega tedna sestali na 36. redni letni konferenci. V MoPZ Markovci prepeva 37 pevcev, ki jih druži dobra volja in veselje do petja.
Kot je v svojem poročilu za minulo obdobje navedel predsednik društva Janez Kukovec, je bil pomembnejši projekt minulega leta proslavitev 25-letnice delovanja društva in zborovskega petja v Markovcih. Zbor se namerava v drugi polovici marca odpraviti na intenzivne vaje, v načrtu pa imajo tudi snemanje zgoščenke in kasete. Poleg omenjenega namerava društvo v letošnjem letu pridobiti računalnik z vso potrebno opremo za vzpostavitev krajevne internet točke. Med pomembnejše nastope pa sodita gostovanji v Nemčiji in na Hrvaškem.
Župan občine Markovci Franc Kekec je pevcem čestital za opravljeno delo in se jim zahvalil za nastop ob občinskem prazniku. Dotaknil se je tudi dotacij
s strani občine, namenjenih za kulturne dejavnosti. Čeprav se v letošnjem proračunu za kulturo obeta kar 40-odstotno zmanjšanje sredstev, je župan kulturnikom še naprej obljubil pomoč.
V nadaljevanju konference je predsednik Kulturno umetniškega društva Markovski zvon Darko Meznarič županu in prisotnim kulturnikom predlagal, da se v občini ustanovi zveza kulturnih društev, ki bi med drugim skrbela za organizacijo občinskih proslav ob kulturnem prazniku, dnevu žena, dnevu državnosti in podobno. Župan Kekec se je z Meznaričem strinjal, saj želi, da kulturniki sodelujejo in da se razvijata skupni program in vizija občine.
Mojca Zemljarič
Daniel Tement (v sredini) naj bi proti koncu leta ponovno zadi-rigiral cerkvenemu pevskemu zboru Sv. Marko.
Ljutomer
Pester večer dijaške poezije
Dijaki in dijakinje prvega ter drugega letnika Gimnazije Franca Miklošiča so v avli ljutomerske gimnazije pripravili Večer dijaške poezije v slovenščini in angleščini.
Pod mentorstvom profesorice Mojce Rižnar Nedeljko so številnim obiskovalcem svoje lastne pesmi in razmišljanja v slovenščini in angleščini predstavili naslednji dijaki ljutomerske gimnazije: Tatjana Gjerkeš, Jerneja Milošič, Tadeja Puhar, Veronika Merčnik, Miha Feuš, Katja Ter-nar, Polonca Domonkoš, Suzana Puhar, Miha Horvat, Mateja Škr-get, Tomaž Kozlar, Tjaša Sobo-čan, Andrej Slavič, Ivana Novak,
Iris Smolkovič, Tomi Pozderec, Sara Bojnec in Zlata Šubinski. Večer so z glasbenimi točkami popestrili Marina Zakič, Katja Ternar, Igor Golob, Romana Rek Gnezda, Miha Milič, Miha Ma-lek, Mojca Kosi, Maja Rajh, Diana Vozlič, Maša Zemljič in Mlada beltinska banda, scenografijo je pripravila Karolina Erjavec, obiskovalci pa so si lahko ogledali tudi razstavo slik Roka Krajnca.
MŠ
ÚTKOQ
OTKOQ
Tednikova knjigarnica
Otroci in mame
Današnjemu dnevu pravimo tudi materinski dan, zato predstavljam v knjigarnici novost ptujske založbe IN OBS MEDICUS — knjigo, ki je kakor nalašč za prvo materinstvo in očetovstvo. Seveda je veliko različnih priročnikov z napotki mladim staršem na knjižničnih policah v ptujski knjižnici in v knjigarnah. A tudi pri negi in vzgoji malčkov veje svež veter in nekatera pravila, ki so še veljala pred desetletjem, so za staro šaro. Spominjam se, da je bilo nekoč zapovedano vsakodnevno kopanje dojenčic in dojenčkov. Danes pa pravijo, da pretirano kopanje in uporaba otroške kozmetike uničujeta naravno ravnovesje otroške kože. Včasih so malčki kaj hitro morali srkati sokove in razne papice, danes je dojenje zakon. Nekoč so bile papirne plenice prepovedane v prvih mesecih, kapice pa so obvezno pokrivale glave dojenčkov ... Ej, in koliko nasvetov tet, babic, prijateljic, sosedov, naključnih mimoidočih so deležni mladi starši na prvih sprehodih!
Knjiga OTROCI, OTROCI je delo štirih mam, tri so zdravnice in imajo skupaj deset otrok. Knjiga je podnaslov-ljena z Nekoliko drugačen priročnik, saj izhaja iz dobre prakse in je strokovno utemeljena, predvsem pa upošteva moderna načela
oblikovanja knjige - priročnika za vsakdanjo rabo. Nekaj čez dvesto strani je barvno privlačnih, bogato ilustriranih in opremljenih s fotografijami, besedilo pa je razporejeno nazorno ter razvrščeno bralno prijazno in zelo pregledno. V knjigi so navedeni konkretni primeri iz vsakdanjega življenja ter so poudarjeni z oranžnim tiskom. V zeleni barvi so pomembni napotki, ki so izpostavljeni v krajših zapisih. Na začetku je likovno privlačno navedena vsebina knjige, ki je razdeljena na enajst večjih poglavij: Nega, Prehrana, Telo in bolezni, Otroške bolezni, Preventivni pregledi, Ce-plenja, Otrok in okolje, Alergije, Domača zdravila, Prva pomoč in zadnje poglavje je Dodatek s slovarjem, z registrom težav, s pojmovnikom, z naslovi in literaturo ter podatki o izdajatelju.
Svojo drugačnost izkazuje knjiga v obširnem zdravstve-nempoglavju in navajanju domačih zdravil. Jasno, avtorice opozarjajo na nujnost zdravniške prakse, a spominjajo na pomoč iz domače lekarne, kakor sojo nekoč že poznale naše babice.
Za ilustracijo o priročniku Otroci, otroci navajam nekaj zanimivosti iz poglavja o očeh in vidu, kjer boste najprej izvedeli nekaj osnov dedovanja barve, o solzenju, o zmožnostih otroškega vida, o problemih z očmi... Avtorice navajajo ugotovitve biologov frankfurtske univerze, da dojenčki morajo videti zeleno barvo. Ce te barve v otrokovi okolici ni, je to lahko vzrok za kasnejšo barvno slepoto. Ce so otroška soba, postelja in oblačilca izključno v klasičnih rožnatih in svetlo modrih barvah, zakrnijo namreč barvni receptorji v očesu, ki so odgovorni za "zeleno gledanje".
Knjiga Ingke Andreae, Bettine Flint, Christine Heins in Madeleine Wittegenstein odraža izkustvene prvine in je resnični priročnik od staršev za starše, kakor je napisano na naslovni platnici. Priročnik, ki nikaor ni ukazovalen, marveč ga odlikuje prijazen, z mero humorja obarvan pristop, je prevedla iz nemščine Nada Jurič.
Ob tej knjigi bo mlade starše razveselil tudi praktični stenski koledar iste založbe za prvo dojenčkovo leto. Naslovljen je Naš dojenček in nosi ob ličnih podobah pesmice in igrice za prvo otroško leto, osnovne napotke, kronološko tabelo razvoja dojenčka.
Liljana Klemenčič
Na Večeru dijaške poezije se je predstavila tudi Mlada beltin-ska banda.
Foto: TM
Kidričevo • 18. Festival turizmu pomaga lastna glava
Mladi imajo odlične ideje
Osnovna šola Borisa Kidriča v Kidričevem je bila prejšnji teden prizorišče pravega turističnega festivala, na katerem so učenci iz osmih osnovnih šol na Ptujskem predstavili zanimivo turistično ponudbo z vsemi značilnostmi svojih krajev. Srečanje pa je imelo tudi tekmovalni značaj, saj je petčlanska komisija preizkušenih turističnih delavcev njihovo delo ocenila in na koncu izbrala zmagovalce. Tokrat je bila to OŠ iz Vidma, ki se bo udeležila državnega prvenstva.
"Prireditev, ki jo je letos organizirala naša šola, je pravzaprav srečanje turističnega podmladka. Mladi iz različnih osnovnih šol so v okviru projekta morali pripraviti raziskovalno seminarsko nalogo, razstavni pano in odrsko predstavitev, ki se je vsebinsko morala navezovati na motiviko naloge in razstave. Rdeča nit letošnje predstavitve je pote-
kala pod geslom Mladi za mlade, torej, kako in s čim bi mladi pritegnili mlade turiste v svoj kraj, kaj po njihovem mnenju manjka turistični ponudbi njihovega kraja ipd.," je povedala ena od treh koordinatork srečanja Metka Gumilar iz kidričevske šole, ki sta ji pri pripravi pomagali še Alenka Kutnjak in Matejka Pišek.
Strokovna komisija pa tokrat
Pa brez zamere
Vrsta
Kako sem prišel do svoje knjige
Preteklo sredo so se vsi tisti, ki bolj ali manj se vedno trepetajo, da se bo prikazen socializma nekega dne ponovno vrnila na sceno, najbrž krepko prestrašili Kajti prejšnjo sredo se je zdelo, kot da se pošast res vrača. Ljudje so stali pred trgovinami in čakali, da se le-te odprejo. Drenjali so se pred vrati, se cukali in dregali s komolci pod pazduhe. Stvari, ki jih zadnje čase še po televiziji bolj poredko vidite, so se dogajale pred vašimi vrati. In vzrok tega dogajanja, vprašate? Delo.
Delo. Pa ne fizično, psihično ali kakšno temu podobno, tisto, ki mu ponavadi rečemo šiht, ampak časopis. Kot vam je verjetno že znano, je ta naš najbolj bran dnevni časopis začel z akcijo, ki promovira prodajo knjig. Tako so vsi, ki so prejšnjo sredo kupili dotični časopis, zraven dobili tudi knjigo. Pravo, precej debelo, s trdimi platnicami, kvalitetno. Tako, ki ponavadi stane pet jurjev ali še več. A kot rečeno, če ste v sredo kupili omenjen časopis, ste knjigo dobili zastonj. Brez vprašanj, brez kakršnihkoli trikov. In tako bo zdaj vsako naslednjo sredo, s to razliko, da boste za vsako knjigo morali odšteti nekaj manj kot jurja. Kar je pravzaprav, če dobro premislite, spet zastonj. Krasno.
Koje spodaj podpisani zvedel za to akcijo, seje odkrito razveselil. Kajti knjige ima zelo rad. So namreč zelo uporabne. Poleg branja so koristne tudi pri več ostalih opravilih. Z njimi lahko stvari obte-žimo, podstavimo, lahko jih imamo samo za okras, lahko jih komu tudi vržemo v glavo (šala) in podobno. No, v glavnem, spodaj podpisani ni razmišljal niti sekundo, ko je zvedel za ponudbo. Edina stvar, o kateri si ni bil na jasnem, je bilo vprašanje, ali po zadevo iti že zjutraj ob šestih, ali pa se morda do trafike ležerno sprehoditi tam okoli osmih. Kajti ni si bil čisto na jasnem glede vprašanja, kako bo na akcijo reagirala širša javnost. A po krajšem premisleku, podprtem s površno analizo slovenskega karakterja, modrem nasvetu (hvala, mama) in v skladu s prirojeno lenobo se je odločil, daje opcija, po kateri se po časopis in knjigo gre ob osmi uri, vseeno človeku bolj prijazna in manj utrujajoča. Kar je bilo, jasno, popolnoma narobe.
Kajti ko sem se prejšnjo sredo ob petnajst minut do osmih sprehodil do trafike, meje namesto časopisa in knjige v trafiki čakala zgolj začudena prodajalka, ki je na moje kategorično vprašanje, kje je moj časopis (in posledično moja knjiga), najprej izbuljila oči, nato nekaj časa krotila smeh, potem pa mi resnično sočutno pojasnila, da so knjige razprodali (oziroma, natančneje, razdali) že v prvih tridesetih minutah. Potem je menda dodala še nekaj v stilu, poskusite kje drugje, a je nisem več dobro slišal, saj sem v mešanici hitre hoje in teka že dirjal do naslednje trafike. V hipu mi je namreč postalo boleče jasno, da sem ga v svoji študiji slovenskega karakterja krepko brcnil mimo. Ko sem tako pridirjal do naslednje trafike, pa še do naslednje, pa do tretje in četrte, sem se v bistvu že sprijaznil z dejstvom, da sem verjetno ostal brez svoje knjige. A ker po naravi nisem samo len in pogosto moteč se, ampak tudi trmast, sem vseeno imel krizni sestanek s samimi seboj ter pregledal opcije, ki so mi še preostale. In tako sklenil, da je edina možnost, da pridem do svoje knjige, ta, da se postavim pred vrata kakšne trgovine, ki svoja vrata odpre šele ob osmih. In ker očitno imam tudi nekaj sreče, v centru mesta obstaja tudi trgovina, ki ni najboljši sosed, in ta trgovina se odpre ob osmih. Torej sem jo urno mahnil tja. Kar nas pripelje do zgoraj omenjene socialistične vrste. Kajti pred trgovinico se nas je nabrala kar lepa gručica tistih, ki smo izkoristili še to zadnjo priložnost, da pridemo do svojih knjig. In smo, kot je zgoraj omenjeno, čakali kot v starih časih, da se odpre trgovina. Ali pa, še bolje, čakali smo tako, kot čakajo penzionerji ob osmih pred banko, ko je dan za penzije (zanima me, zakaj jih nihče ne seznani s konceptom bankomatne kartice). Skratka, izgledali smo rahlo smešno oziroma, bolje rečeno, patetično. A kaj potem, svoje knjige smo vseeno dobili. Oziroma, spet se moram popraviti, jaz sem svojo dobil, če pa tudi vsi ostali sotrpini, pa ne vem. Kajti potem, ko sem svojo knjigo enkrat imel v lasti in posesti, me za druge ni kaj preveč brigalo (očitno nisem samo len, trmast in moteč se, ampak tudi brezobziren).
Tako sem torej prišel do svoje knjige. Ce slučajno koga zanima.
Gregor Alič
pri ocenjevanju ni imela lahkega dela. Ne le, da so bile raziskovalne naloge vseh sodelujočih osnovnošolcev odlične, še bolje so bili pripravljeni razstavni panoji z reklamnim materialom in celo živo glasbeno spremljavo, ki je še dodatno popestrila živahno "turistično" tržnico. OS Kidričevo je predstavila praznike in običaje ob pustovanju, Makol-
čani so presenetili s projektom enotedenskih aktivnih počitnic, Juršinci so se pokazali v skoraj pozabljenih podobah avtohtonih kmečkih hiš, mladi Dornavčani bi turiste popeljali skozi svoj baročni grajski biser in jih nasitili s pristno domačo južino iz kruha in luka, v Podlehniku bi resnično uživali med vinsko trto, sprehodu skozi gozdove in ob posluša-
Podlehniška osnovna šola je - ob razstavnem panoju - pritegnila pozornost z odlično mlado citrarko.
nju mlade citrarke, tudi v Framu bi se našlo ogromno zanimivosti, zmagovalci iz Vidma pa bi turiste očarali z prvinskimi maskami iz svojega okolja.
Da so se mladi izkazali z resnično izvirnimi idejami, predvsem
ko gre za predstavitev domačega kraja, so potrdili vsi ocenjevalci. Zato njihova odločitev, da je bilo vsem sodelujočim podeljeno srebrno in bronasto priznanje, ni presenetljiva.
SM
Cirkulane • 2. Jožefov koncert
Jožefovo v znamenju petja in poezije
V nedeljo so v večnamenski dvorani v Cirkulanah pripravili že drugi Jožefov koncert. Organizator prireditve je bilo domače kulturno društvo, oziroma pevska sekcija, ki ima kar tri vokalne skupine.
Na prireditvi so najprej zapeli učenci Otroškega pevskega zbora Osnovne šole Cirkulane s pevovodkinjo Ireno Sabler, sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Cirkulane, ki ima v svojih vrstah kar nekaj Jožefov in tudi njihov zborovodja je Pepcek Derni-kovic.
Za medpevski intermezzo je poskrbela pesnica Danica [tumberger Petrovič, ki je brala pesmi iz svoje najnovejše pesmarice Neuklenjen samotar.
Vokalna skupina Mladi vesel-
jaki, ki deluje že pet let, se je tokrat prvič predstavila pod novim vodstvom, v januarju je postal njihov strokovni vodja Franc Lačen. Jožefov koncert so zaključili Ljudski pevci iz Cirkulan pod vodstvom Jožeta Petroviča.
Prireditev je vodila Gordana Kirič, Jožefom pa sta čestitala predsednica Kulturnega društva Tončka Žumbar ter župan občine Gorišnica Jože Kokot, ki je tudi bil deležen jožefovega na-geljčka.
Fl
Mešani pevski zbor Kulturnega društva Cirkulane z zborovodjem Jožetom Dernikovičem
Trnovska vas • Otroške gledališke skupine
Nastopilo je sedem otroških skupin
Prejšnjo sredo je bila v Trnovski vasi območna revija otroških gledaliških skupin, ki so jo pripravili Območna izpostava sklada kulturnih dejavnosti in Zveza kulturnih organizacij iz Ptuja ter občina Trnovska vas.
Na odru v kulturni dvorani v Trnovski vasi so se predstavili najprej mladi igralci iz Kulturnega društva Skorba z igrico Izgubljena veverica v režiji Nade Golob. Iz ptujske Osnovne šole Ljudski vrt so predstavili kar dve igrici, njihova dramska skupina je pod vodstvom Vanje Zebec Dreven-šek zaigrala Mojco Pokrajculjo Bi-neta Stampeta Žmavca, Gledališki studio pa igrico Čombo, sončni kralj, režirala je Tajka [nuderl. Gledališki krožek podružnične šole Stoperce je predstavil Čepico sreče Andreja Rozmana v režiji Vere Planinc, Mladinska dramska skupina DPD Svoboda Majšperk pa Skrinjo gospoda Dobroslava
Iz predstave Skrinja gospoda Dobroslava mladih Majšperčanov
Nataše Otrin v režiji Stanke Var-žič in Andrejke Nemec. Otroš-
ka gledališka skupina Kraljična iz OS Žetale je v režiji Saše
Peršoh predstavila igrico Enkolsa Vike Grobovšek, gledališka skupina KUD Vitomarci pa igrico Valerije Ilešič Vsak je drugačen, ki jo je režirala avtorica.
Predstave je strokovno spremljala gledališka pedagoginja in režiserka Branka Bezeljak Glazer.
V okviru revije so se prejšnjo nadeljo v Trnovski vasi predstavili tudi mladi gledališčniki iz Tnov-ske vasi z igrico Najmlajši zasebni detektiv Gorana Gluviča v režiji Romane Breznik in Tomaža Sala-muna, dramski podmladek PD Cirkovce pa bo predstavil Snegu-ljčico bratov Grimm v režiji Aleksandre Mihelak v začetku aprila.
Fl
Veržej • Spominski večer
Odprli spominsko sobo
V Salezijanskem zavodu v Ver-žeju so v okviru Spominskega večera odprli spominsko sobo dr. Franu Kovačiču - zgodovinarju, narodnemu buditelju, rodoljubu in teologu. Veržej je tako dr. Ko-vačiču namenil že drugo spominsko sobo - prva je bila urejena
ob prvem občinskem prazniku v prostorih občine. Sobo v Sa-lezijanskem zavodu je postavila kustosinja Metka Fujs iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, v njej pa so predstavili Kovačičevo življenje, osnovnošolska in študijska leta ter njegovo udejstvovanje
na številnih področjih - povezovanje Prlekije in Prekmurja, delovanje na mirovni konferenci, borba za priključitev slovenske Štajerske Sloveniji, delovanje za zgodovinsko društvo Maribor ter inštituci-je, ki so nastale iz tega društva -muzej, arhiv in knjižnica, poudarjena pa je tudi njegova vloga pri gradnji Marijanišča v Veržeju. Gradivo so zbirali na različnih koncih — največ v arhivu v Mariboru, kjer se tudi hrani njegova zapuščina, ter v Univerzitetni knjižnici
v Mariboru, nekaj fotografij pa so prispevali tudi domačini iz Ver-žeja. Odprtju spominske sobe je sledila še slovesnost v Domu kulture, na kateri je bil slavnostni govornik dr. Mirko Rakovnik. V svojem nagovoru je opisal Kova-čičevo življenje, njegovo duhovniško delovanje in pisanje ter ga označil kot človeka, ki je poleg domačega kraja izjemno močno zaznamoval vso Pomurje, pa tudi celotno Slovenijo.
nšk
Foto: Fl
Gorišnica • Gledališka sezona
V Klopčič zavito
Gledališka skupina PD "Ruda Sever" Gorišnica se uspešno predstavlja po ljubiteljskih gledaliških odrih. Po premieri na domačem odru gostujejo z veseloigro Klopčič Pera Budaka v priredbi Lojzeta Filipiča.
Trinajst igralcev tudi letos vodi uspešen gledališki ustvarjalec Lojze Matjašic, ki v predstavi tudi igra.
Klopcic je igra, polna zapletov in razpletov, postavljena v vaško okolje. Konec je seveda srecen in vsi so po pricakovan-ju zadovoljni. Še ena zanimiva
in vesela zgodba s podeželja!
V Klopčiču igrajo: Roža (Štefka Bedenik), Jurman (Pero Popovic), Anica (Alenka Matjašic, Anja Popovic), Jožina (Lojze Matjašic), Maruša (Milena Donaj), Danica (Marjetka Antolic), Rado Škoric (Benjamin Ciglaric), Matija (Francek Antolic), Martin
(Martin Sok), Jerica (Majda Kle-mencic) in Janez (Boštjan Horvat, Zoran Vesenjak).
Organizatorica in vodja predstave je Kristina Antolic, pri predstavi pa pomagajo še Francka Vajda, Dina Horvat, Helena Ciglar in Tea Matjašic.
TM
Ustvarjalci gledališke predstave v Gorisnici.

Uogo» 'UVlgCU 'lO^
k acu^ hAîKaîa!
Ze deset Tuševih Bistrih Kotičkov
Aprila obdarjamo drugih pet Icnjižnic: Knjižnico Logatec, Knjižnico Kočevje, Mariborsl<o Itnjižnico, Knjižnico Ivana Potrča na Ptuju in Korošl(o osrednjo i(njižnico dr. Franca Sušnika v Kotljah. S sredstvi, zbranimi v Tuševi dobrodelni akciji, bomo po pet knjižnic obdarili še maja.
Tušev BiGbnl Koblček bo tako najmlajšim v petnajstih knjižnicah po Sloveniji omogočil dostop do znanja, Interneta in zabave.
Dobrodelno akcijo je omogočil Tušev dobrodelni sklad skupaj z dobavitelji.

Kjer dobre stvari delamo vsi.
Ptuj • Znova zanimive arheološke najdbe
Rimska cesta ob Dornavski
Na gradbišču bodočega bencinskega servisa podjetja TEVE ob Dornavski cesti v Ptuju so arheologi odkrili več zanimivih najdb iz rimskega obdobja -poleg rimske ceste tudi Neronov novčič in srebrno sponko.
Kot je povedala Marija Lubsina-TUsek iz mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, so pri arheološkem nadzoru ob pricetku gradbenih del oziroma izkopu za bodoci bencinski servis podjetja TEVE v Ptuju 4. marca kmalu naleteli na zanimive arheološke najdbe. Zato je nadzor prešel v arheološka izkopavanja, ki so kmalu odkrila ostanke iz rimskega obdobja.
Izredno zanimiv in dobro ohranjen je del rimske, iz kamenja tlakovane ceste v dolžini dobih 25 m, ki se nahaja le nekaj metrov od sedanje asfaltne Dornavske ceste. Po ostali-nah in legi so ugotovili, da gre za del znamenite rimske ceste Poetovio-Savaria. Ob cesti so našli ostanke predrimske in zgod-njerimske naselbine z lesenimi
Foto: M. Ozmec
Manj kot meter pod površjem so tik ob Dornavski cesti odkrili dobro ohranjeno rimsko cesto, ki je povezovala Poetovio s Savario.
hišami, jarki, ostanki železnih predmetov in drugimi objekti.
Med pomembnejše in zanimivejše najdbe sodi tudi srebrna sponka iz zgodnjega 1. stoletja z ohranjeno ornamentiko ter bro-
Foto: M. Ozmec
Med najdbami izstopata bronasti novec rimskega cesarja Ne-rona in srebrna sponka z vidno ornamentiko.
nasti novec rimskega cesarja Ne-rona iz sredine 1. stoletja. Do sredine tega tedna so pod nadzorom izkopali, pregledali, dokumentirali in sprostili že tri cetrtine od okoli 3000 kvadratnih metrov površin bodocega bencinskega servisa, tako da jim ostaja za pregled le še okoli 400 kvadratov
Med najdbami je najvec delov rimske keramike, med njimi tudi dobro ohranjeni lonci, skodelice, deli amfor za shranjevanje ra-zlicnih tekocin in olja ter caše. Če ne bo poslabšanja vremena ali vecjih odkritij, pricakujejo, da bodo z arheološkimi deli konca-li konec tega meseca. Šele zatem bodo delo lahko priceli gradbeniki.
M. Ozmec
Pričetek šole golfa v soboto, 27.3.2004.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
u\ll[ n • y [F piuj
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel,; +386(2|788 91 10, fax; +386(2)788 91 11, E-mall: golf@golflnvest-ptui,sl
Knjiga meseca
Zdenko Kodric: Odvzemanje samote
Spomenik reki Dravi
Zdenko Kodrič
ODVZEAAANJE
V mesecu decembru je v okviru ptujske Literarne arene potekal literarni veder z Zdenkom Kodri-čem. Pogovor je tekel o njegovem zadnjem romanu, ki nosi naslov Odvzemanje samote.
Roman je izšel pri Murski založbi Franc—Franc tako kot Lainščkov roman Ločil bom peno od valov. Kar hitro najdemo vzporednice med obema romanoma: ujetost človeka, ki hrepeni po lepšem in boljšem svetu. Poseben simbol pa je v obeh delih reka.
Zdenko Kodrič iz Cirkovc pri Ptuju je novinar pri časopisni hiši Večer. Ukvarja se tudi z dramatiko, gledališkimi igrami, poizkusil pa se je tudi z elektronsko knjigo. Je dobitnik Grumove nagrade.
Literarnega večera se je udeležil tudi urednik založbe Štefan Karduš, ki je dal romanu visoko oceno. Prav tako pa je roman zelo visoko uvrstil znani slovenski kritik Taras Ker-mauner.
Roman je poseben že po zunanji obliki, saj je napisan brez enega samega odstavka. Branje zgleda tako, kot da te nekdo prime in te ne spusti iz tega ritma, torej branje je brez presledka z izredno hitrim tempom. A kljub temu je roman uvrščen k vrhunskim stvaritvam naše novejše literature.
Roman je žanrska mešanica med ljubezenskim romanom in kriminalko. V ospredju je bolečina, ki pisatelju pomeni vrednoto, ki jo je želel prikazati.
Dogajanje je postavljeno v dolino ob reki Dravi (pri tem se Kodrič drži pravil književnega prostora).
V prvem poglavju je opisano brutalno posilstvo lepe ženske po imenu Vida, ki jo poleg hrepenenja razjeda še rak ter problemi z moškimi. Po tem, ko je končala zakonsko zvezo z dr. Drozgom, si najde mirnega delavca splavov Franka. Vse pa se spremeni, ko pridejo v njeno gostilno trije prekupčevalci, ki jo brutalno posilijo.
Vida se začne spogledovati z Američanom, saj vidi upanje za odhod v lepši svet. Velik del poglavja pa zajema spust s splavom po Dravi, ki se ravno v tistem trenutku razbesni.
Zvest prijatelj je Vidi njen pes z imenom Ati, zaupanja vreden pa se na koncu izkaže tudi njen zaročenec Franko. Vzporedno s to zgodbo teče zgodba njenega bivšega moža, ki prekupčuje heroin s pomočjo njenega očeta. V drugem poglavju izvemo, kako se je iztekla Vidina zgodba, v zadnjem poglavju pa zgodba njenega bivšega moža in njegovih pomočnikov, ki so Vido brutalno posilili.
Za konec lahko rečemo, da je v primerjavi s celotno vsebino blag.
Pisatelj je dejal, da je roman želel napisati v principu zlomljenega zrcala, kar mu je tudi uspelo.
Na robu ekscesa sta jezik in slog. Kot sem že dejala, je roman napisan v hitrem tempu, brez presledka, kar je edini očitek romanu. Javnost bo razburil verjetno tudi jezik, poln vulgarizmov, zabrisane so meje med dialogom in monologom. Oboje, tako jezik in slog, pa je izjemna kvaliteta. V bistvu je to jezik, ki ga ljudje govorijo.
Roman o hrepenenju ženske, reke in brutalnega moškega sveta je ena boljših Kodričevih stvaritev, ki si zasluži, da ga vzamete v roke.
Urška Hlupič
Literarno kolo (23) • Ivan Cimerman - 2
TemaCno srednjeve{ko mesto
Kolovoz, pes Cuvaj, žrmlje, češnja, trta, žetev, jesensko listje, pujski, coklar in kolar. To so rešitve desetih ugank iz knjige, o kateri smo zadnjič govorili in katerih rešitve sem vam ostal dolžan.
Ivan Cimerman je ime na slovenskem literarnem polju, ki že dolgo seje in žanje. Na njegovem polju je vrsta bogatih poljščin in pridelkov in njegova pridna pisateljska roka še vedno teče od vrstice do vrstice. Piše ose-bnoizpovedno liriko, uganke, aforizme, satire, humoreske, črtice, novele in romane. Bogata zvrstno-vrstna bera pa ni edina, ki bi jo bilo vredno omeniti. Tudi vrsta revij, v katerih je in še objavlja, je taka: Dialogi, Prostor in čas, Odsevi, Problemi, Sodobnost, Borec, Ciciban, Otrok in družina. Pa tudi vlog, v katerih se je preizkusil, je veliko. Bil je mentor v različnih delavnicah, delal je kot lektor, bil je ustanovitelj glasil, vzgojitelj, turistični vodnik, urednik in novinar. Zadnja leta prav slednje pri reviji Rodna gruda.
Sicer pa se je Ivan rodil 23. marca 1938 na Ptuju, na katerega ima še zmeraj zanimive spomine: "Moj oče je bil rojen v podobni koči v vasi Budina, ki je bliže Ptuju. V njej smo med vojno prebivali s starši trije otroci. Srečni smo čofotali po potoku Rogoznici in reki Dravi, lovili ribe, pomagali na kmetiji in opazovali rimske ujetnike, ki so jih Nemci na begu vlačili s seboj, ter jahali njihove lepe konje. Kočico je podedoval stric Tina, ki se je vrnil iz nemškega taborišča Dachau. Mi pa smo se preselili v mrzlo in temačno srednjeveško mesto, brez travnikov in polj." Tako je zapisal v uvodu knjige Uganke-vaščanke, v katerem je razvidno, da je Ivana prehod s podeželskega sveta v mestnega precej bremenil. Novo okolje je bilo zanj sprva pusto, celo - kot pravi - mračno in mrzlo. Razdori, ki se pri tem pojavijo, so včasih zelo hudi. Ivan je znal opraviti z njimi. Soočil se je in se razprl v literarna besedila, ki so nam vsem v literarno veselje in užitek.
Študiral je psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani in slavistiko na Pedagoški akademiji, prav tako v Ljubljani, kjer je tudi diplomiral.
Spominjam se, kako je bilo, ko sem imel priložnost spoznati Ivana Cimermana tudi osebno. Bilo je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Mariboru, kjer je imela Sonja Votolenova literarni večer ob izidu knjige Songarei. Sedel je, zunaj pred Glaserjevo dvorano, z očali in precej za-
mišljenim pogledom si je sestavljal, kaj in kako bo povedal. Zdel se mi je strog in redoljuben človek. Tudi ob stisku roke sem to začutil in ko mi je podal mnenje o mladih pesnikih in pisateljih, do katerih je imel očitno malo zadržan odnos. Slednjega ne bom komentiral. Sem pa dobil vtis o človeku, ki ljubi svoj jezik, domovino, zemljo, in to kaže tudi v svojih delih.
Med zbirkami ugank velja omeniti še Uganke-neugnanke, ki so izšle leta 1986, med zbirkami aforizmov pa Ta pametne, ki so izšle pri Cankarjevi založbi leta 1984, in zbirko Bumerang (petjezična izdaja), ki je izšla deset let kasneje. Južni povratnik je roman, ki je izšel leta 1998 pri Devani. Vsekakor pa ne moremo mimo še treh področij njegovega ustvarjanja, in sicer mimo črtic, novel in poezije. Med prvimi velja omeniti zbirko črtic Zeleni grebeni iz leta 1985 in Dvodomce, ki so kot zbirka novel in črtic izšli leta 1991 pri Prešernovi družbi. Pesniški zbirki Visoki ognji in Slamnata vdova pa sta nekoliko starejšega datuma. Prva je izšla leta 1971 pri Državni založbi, druga pa pri Pomurski založbi leta 1982.
Prav zbirka Slamnata vdova je zanimiva za malo natančnejši "pregled". Zakaj prav tu je stisnjeno v pesem vse; vse, kar in za čimer se obrača njegovo pesniško oko. V teh pesmih je zgodovina, je zdaj in tu, je hrepenenje, bolečina, tema in žalost, je pa tudi svetloba, ki vdira v bralca z vseh strani. Narava pesmi je nekoliko temnejša, prevladujejo pesmi s "težkimi", pretresljivimi metaforami, nekatere zveze v pesmih učinkujejo na bralca s svojo grotesknostjo, izvotlenostjo in mrakom. Seveda pa je treba ugotoviti, od kod vsi ti občutki, od kod mrak in pogosto prisotna bolečina.
^"V meni njive jočejo. // Dnevi rži, / dnevi dekliških vriskov, / dnevi vrelega smeha. // V meni oskrunjene njive / iščejo oltar. // Včasih se zravna / med razori mati / v pikčasti ruti / in mi čez stotine kilometrov / pogleda naravnost v oči." Verzi, v katerih je jasno, da Ivan toži po mladosti, po brezskrbni vihravosti mladostnih dni, ki je izginila. Tu je motivno precej
Kulturne nagrade
Prešernova nagrada
Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja na področju slovenske umetnosti. Podelijo jih vsako leto 7. februarja v Cankarjevem domu.
podoben Kuntnerju, kar nas seveda niti ne preseneča, saj sta se oba srečala s podobno usodo - z njiv na sive, prašne ceste, s podeželske zemlje v mestni hrup in nervozo. In vzporedno s tem sta oba vezana ne le na domača tla, grudo, domačijo, pač pa tudi na otroške spomine, starše in ljudi tistega časa, ali kakor ugotavlja to v spremni besedi k pesniški zbirki Slamnata vdova France Vurk: "Osrednja tema, ki daje zbirki enotno intonacijo, je zunanje in notranje emigranstvo ter tiha bolečina zaradi zavestnega in nagonskega spoznanja, da je svet, ki je bil nemara doživljajsko in čustveno bogatejši od tega, na katerem "zlobni sejejo poraze", dokončno ugasnil. To temeljno doživljajsko občutje ni izrečeno deklarativno niti melanholično, marveč v igrivem lirično humornem tonu, ki zveni skozi vso zbirko."
Pa vendar je v Cimermanovi poeziji nekaj drugačnega, svoj-skega. Njegov slog je razgiban, stilski prijemi jasno avtorsko prepoznavni, večkrat mračni ali celo napolnjeni z ironijo. Njegov stil je konstantno sprehajanje od enega k drugemu, je gibanje med hladnim in objektivnim ter čustveno toplino. Vrednost njegovih pesmi je prav v tem, da zna o isti stvari govoriti na dva načina - kot objektivni popisovalec okolja, čustev in ljudi, ki jim le-ti pripadajo, ter pesnik, ki je čustveno vpleten v pesem in njeno pesniško tkivo, zato opazno nihanje med prvoosebnim in precej odmaknjenim lirskim pristopom. Kot da se svet in on-pesnik na trenutke zlijeta v fantastično celoto, že naslednji časovni drobec
ju zdrobi in razdvoji. Daleč narazen. V bolečo razklanost med spominom in resnico. Spomin, ki je zažrt pod kožo, je namreč temeljna pesniška prvina v Ci-mermanovi poeziji. Kolikor je le-ta zatočišče je na drugi strani tudi vzrok za številna boleča spoznanja o sebi in svetu. Razkol med otrokom in odraslim je zelo pogost motiv in silnica, ki vleče mnoge ustvarjalce. Nostalgična tožba v času nazaj, ki postane to zaradi omenjenega razkoraka.
Zanimivo je tudi, da se razkol kaže še na enem področju, in sicer oblikovnem. Tu se namreč pesmi prav tako nagibajo v dva pola. Na eni osi so te ri-mane, ritmično dodelane, celo metrika je ponekod povsem izdelana, na drugi osi so pesmi proste, svobodne, bolj podrejene toku zavesti in poteku občutij, ki so pesnika vodila skozi besede. Poleg štirivrstičnic, ki nimajo kakšnega trdnejšega povezovalnega načela, se pojavi tudi sonet, ki često prestopa meje klasičnega in se spogleduje z novimi, modernejšimi pristopi.
Glede na vse zapisano, ne čudi, da je Ivan Cimerman uredil zbirko Lipa šumi med evka-lipti, ki je izšla leta 1990 in je izbor pesmi Slovencev v Avstraliji. Tudi tu prevladujejo motivi vračanja nazaj, nostalgija po domovini, ki je le še nekje daleč proč, a v srcu ostaja. Tako silno je to hrepenenje in vračanje nazaj, da ga lahko razširimo tudi na metafizično polje, kjer gre za posameznika, ki je daleč proč od svoje biti, od samega sebe. In nato se zmeraj znova vrača nazaj. K sebi, v svojo domovino. In iskanje je lahko včasih tako težko in žalostno, da cilja skoraj ni več videti. Kot je zapisala ena od soavtoric zbirke Lipa šumi med evkalipti Danijela Hliš-Thirion: "Zakaj si, oh noč, / tako svetla, tako jasna, / da vse razumem? / Ko pa je dan, / čeprav poročen s soncem, / črn, hladen, nerazumljiv, / nesprejemljiv?!"
In čeprav se ta zbirka Ivana dotika le posredno kot urednika, se splača pogledati v njeno meso in kri. Prav zanimivo je, kako razmišljajo ti pesniki in kateri so poleg že omenjenega še motivi, ki se v teh pesmih pojavljajo.
David Bedrač
Prešernov nagrajenec za leto 2004 je pisatelj Florjan Lipuš.
Na osrednji državni proslavi ob kulturnem prazniku so v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Prešernovo nagrado ter nagrade Prešernovega sklada. Dobitniki nagrad Prešernovega sklada so klarinetist Mate Be-kavac, igralec Radoš Bolčina, pisatelj Iztok Geister, baletna plesalka Alenka Ribič Laufer, sli-
kar Oto Rimele in skladatelj Igor Štuhec. Nagrade podeljuje upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu predseduje Meta Hočevar.
Vrednost Prešernove nagrade je letos znašala štiri milijone tolarjev, nagrada Prešernovega sklada pa milijon štiristo tisoč tolarjev.
Florjan Lipuš je zamejski Slovenec, ki živi na avstrijskem Koroškem. Lipuš je Prešernovo nagrado prejel za svoj prozni
opus. Že z romanom Zmote dijaka Tjaža (1972) je Lipuš postal eno najbolj vidnih imen sodobne slovenske proze. S tem delom in še s prevodi vrste drugih, ki so sledila, denimo Odstranitev moje vasi, Jalov pelin, Srčne pege, Stesnitev, je prodrl tudi v širši svet. Lipuševo najnovejše delo Boštjanov let, ki nosi letnico 2003, pa kaže nov vzpon in strnitev njegovih pripovednih moči, piše v utemeljitvi.
IZDePLSI
Vseslovenski portal malih oglasov
Ena spletna stran, ki zdruzuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.izberi.si, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh in naj vas navdušijo kadrovski oglasi!
Brskanje po malih oglasih še nikoli ni bilo tako udobno.
delo iemm
KH slovenske
Novice
VESTNIK
mGLAS'
primorske štajerski
novice TEDNIK
Iščete svoj stil
Iz Andreje veje športni duh
Andreja Tašner je doma v Grajenščaku. Potem ko je uspešno končala šolanje v programu trgovka-šivilja, je izobraževanje nadaljevala v večerni šoli v programu ekonomsko-komercialnega tehnika, ki ga sedaj uspešno zaključuje.
nesla tekoči puder. S temnim senčilom je očrtala veke in jih dodatno poudarila v kotnih delih. Nekaj barve je nanesla {e na ličnice, na ustnice pa obarvani glos.
V modnem studiu Barbare Plavec Brodnj ak so za Andrejo izbrali modna oblačila za prvi spomla-
danski sprehod v naravi iz najno-vej{e kolekcije trgovine s. Oliver Helene Glažar v centru Domino na Ptuju. Zablestela je v rdečih hlačah in črnem sunknjiču iz lanu, barvi sta se ponovili tudi na majčki z geometrijskimi vzorci. Andreja je rojen športni tip ženske, zato lahko sega po športnih oblačilih, ki ji dajejo izrazit mladostni videz. Dobro se bo počutila tudi v elegantnih oblačilih. Priporočajo ji intenzivne barve.
V Športnem studiu Olimpic bo Andreja vadila brezplačno mesec dni v programu Olimpic. Vlado Čuš je povedal, da bo poudarek na izboljšanju telesne kondicije in oblikovanju želene postave.
MG
Andreja prej ...
in pozneje
šolanje želi nadaljevati v policijski šoli v Tacnu. V prostem času kolesari, hodi v naravo. Za akcijo "Iščete svoj stil" se je prijavila iz radovednosti.
Andreja je prvič obiskala kozmetični salon, pri njej so ugotovili zelo suho in tudi zelo občutljivo kožo, ki je bila povrhu še hudo vneta. Zato se bo v kozmetičnem salonu Neda oglasila, ko se bo stanje kože pomirilo. Uredili so ji tudi obrvi.
Popust Frizerstva Stanka v marcu
V Frizerskem salonu Stanka je za Andrejino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. Andrejina mirna narava ga je spodbudila, da se je malo poigral z barvami. Za podlago je izbral violet maha-goni, ki je postala osnovna, nane-sel jo je na narastek ter jo čez 20 minut prečesal. Za dodatno poživitev je izbral novi izdelek magma oranžno in rdečo, lase je oddelil na tanke pramene in jih pobarval. Pri striženju ji je sprednji poni precizno ostrigel višje, da je frizura dobila strogo linijo, ki poteka rahlo postrani. Na vrhu glave in na temenu je osnovno linijo pustil v obliki trikotnika, zatem jih je poljubno stanjšal. Na koncu jih je oblikoval z gelom.
Make up je vizažistka Nina škerlak pričela s kamuflažno kremo, s katero je prekrila nekaj rahlih nepravilnosti, zatem je na-
Foio: Črtomir Goznik
Andreja v obla~ilih iz prodajalne s. Oliver
Videm • Zlata poroka
Jubilej Terezije in Jožefa Fošnariča
Tudi leta 1954, ko sta se v Leskovcu poročila Jožef in Terezija Fošnarič, se je prebujala pomlad, svojo zaobljubo pa sta ponovila pred videmskim županom Friderikom Bračičem, pričami in zlatimi svati v soboto, 13. marca.
Zlatoporo~enca Fo{nari~ iz Velike Varnice s pri~ama Ivanko in Albinom in županom Friderikom Bra~i~em.
Slovesnost zlate poroke je bila v videmski poročni dvorani, maša pa v domači farni cerkvi.
Fošnaričeva živita v Veliki Var-nici 7. Topel dom sta si ustvarila pred mnogimi leti, bila sta delavna in kljub težkemu življenju svojim 4 otrokom omogočila lepo, predvsem pa veselo otroštvo. Sin Albin je edini ostal doma in družino povečal za nekaj članov.
Zlati ženin Jožef se je rodil 15. avgusta 1930 v Veliki Vranici, zlata nevesta Terezija, rojena Topo-lovec, pa 10. septembra 1933, prav tako v Veliki Varnici. Na skupnem domu sta si ustvarila mirno življenje, oba sta pridno delala na
majhni kmetiji, bila aktivna tudi v društvenem življenju v KS Les-kovec, še posebej Terezija, ki je že dolgo let članica skupine ljudskih pevk. Doma je bila delavna gospodinja, dobra mama in babica. Danes sta ponosna dedek in babica 5 vnukom, veselita pa se tudi že pravnukov.
Na zlati poroki sta Fošnaričeva obujala spomine ob veliki želji, da ostaneta zdrava in vesela še dolgo let, pa sta zlata zakonca nazdravila sreči skupnega zakonskega življenja.
Zlatemu paru Fošnarič iskrene čestitke tudi iz našega uredništva.
TM
rir
JU
	J	1=1		AT
				
W MmBGi]
mMmjip^
Ponudba velja od 25. marca do 1. aprila 2004.
Vse cene so v SIT.
bančnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3 a, Pti^j
Foto: TM
Mladoporočenca sta stopila iz poročne dvorane. Deček in deklica, ki sta opazovala poročni par, sta se zabavala, potem pa je deček predlagal: "No, naj ga prestrašiva?' "Jaf se je strinjala deklica in stekla sta k ženinu ter zavpi-
la: "Halo, očka!'
***
Grafit na neki srednji šoli: "Učitelji, bodite ljubeznivi z nami, učenci. Ce nas ne bi
bilo, bi bili brez delat'
***
"Gospod profesor, zakaj je imel
Bach dve imeni?'
"Najbrž je bil partizan!" se je
oglasil nekdo iz ozadja.
***
Raztreseni veroučitelj razlaga Jezusov čudež in se zmoti v pripovedi:
'^'Jezus je nasitil pet ljudi z dva tisoč hlebci kruha.' "Saj to bi pa tudi jaz zmogel," se oglasi Janezek. Veroučitelj spozna, da se je zmotil, ne reče ničesar in začne govoriti o drugih stvareh. Naslednjo veroučno uro začne z omenjenim čudežem in pravilno pove:
"Jezus je nasitil dva tisoč ljudi s petimi hlebci kruha in dvema ribama. No,' se obrne k Janezku, 'ali bi tudi ti to zmo-
"Bi," reče Janezek, "saj mi je kruha še od zadnjič veliko ostalo..'
***
Student, ki ni opravil izpita, je mami poslal telegram z naslednjo vsebino: "Nisem naredil izpita! Pripravi očeta!"
Mama mu je poslala odgovor:
"Oče pripravljen! Pripravi se tudi ti!'
***
Profesor, srečni očka, se na predavanju pohvali študentom:
"Moj sin je včeraj spregovoril prvo besedo.'
"In kaj je rekel?' je zanimalo Barbaro.
"Methylaminophenazonhy-
droxybenzonat."
***
Nervozen moški se je sprehajal pred porodno dobo. Končno je k njemu pristopila babica in moški jo je vprašal: "No, kaj je?'
'Hčerko imate, gospod!' "Pa žena?'
"Tudi ona ima hčerko!"
Mladi dopisniki
Življenje v naravi
23. februarja smo se zjutraj učenci 3. razredov odpeljali v šolo v naravi. Bili smo polni pri-~akovanj. Nekateri izmed nas so prvič odšli od doma in od staršev na tako dolgo pot. Bili smo nameščeni v domu Lipa v Crmo-šnjicah. Spoznali smo veliko novega. Oblikovali smo iz gline, opazovali sledi, ki so jih puščale živali, hodili smo na sprehod s petrolejkami, slikali na svilo in pisanke ter uživali ob pogledu na kolovrat. Zanimivo je bilo pogledati tudi pletenje košaric, ki so nastajale pod spretnimi rokami delavcev Raztresen. Največ veselja pa smo doživeli na snegu, ko smo delali snežake. Razdelili smo se v pet skupin in pridno obdelovali sneg ter postavili pet sneženih mož. Veliko truda smo vsak dan namenili tudi pospravljanju sob, saj smo se hoteli čimbolj izkazati in pokazati, da smo sposobni opravljati tudi dela, ki jih sicer doma opravlja le mama.
Ker je vsega lepega hitro konec, so se iztekli tudi dnevi šole v naravi. Z lepimi spomini smo zapustili dolino miru, v kateri stoji dom Lipa.
Renato Pernek, 3- b OŠ Breg Ptuj
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAIČEVA 6, 2250 PTUJ, s pri-
Ponedeljek, 23. 2. 2004 Črmosnjice -odhod
Zbrali smo se pred šolo, da bi se z avtobusom odpeljali v Crmošnjice.
Prispeli smo po štirih urah vožnje. Pri domu nas je avtobus odložil in se za trenutek ustavil, da smo izstopili.
Vstopili smo v dom in meni se je zdelo imenitno, saj sem prvi družinski član naše družine, ki je prispel v Crmošnjice.
V domu
Sem v domu Lipa in sem si najprej postlala posteljo in oblekla odejo.
Sli smo ugotavljat, kako nastaja elektrika in še druge stvari o elektriki. Bili smo pri potoku Crmošnjičica.
Nato smo se šli dričat, kepat in igrat druge zimske igre.
Zapomnila pa sem si nekaj posebnega: Staro Lipo - 400 let ima.
Nato smo šli v dom Lipa, da bi iz gline naredili smrečico. Ko smo jo naredili, smo pometli jedilnico, se umili in šli spat.
Anja Bezjak, 3- b OŠ Breg, Ptuj
pisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Torek, 24.2.2004, Črmosnjice
Zjutraj me je zbudil traktor, ki je pred našim oknom plužil sneg. Potem je prišel učitelj in rekel, naj se oblečemo in umijemo, potem pa pridemo na zajtrk. Ko smo se najedli, je prišel učitelj in ocenil sobo. Ko nam je ocenil sobo, smo z učiteljico Ireno odšli v gozd. Potem smo imeli malico, po malici pa smo se učili o vremenu in vremenski hišici. Po kosilu smo se šli igrat družabnih iger. Potem smo šli v sobe. Ko smo hotele prezračiti sobo, so nam štirje fantje vrgli kepo. Potem smo šli v jedilnico, kjer nam je učitelj Martin povedal nekaj o lokih. Pokazal nam je, kako se strelja z lokom. Vsi smo streljali. Potem smo šli v Med-vedkovo učilnico, kjer nam je učitelj povedal nekaj o varnih pohodih.
Pohod s petrolejkami
Ko smo prebrali dnevnike, smo se toplo oblekli. Potem smo vzeli petrolejke in šli skozi vas do kapelice in pokopališča. Učitelj Martin nam je pripovedoval o zgodovini tega kraja. Potem smo prišli v domn Lipa in hitro zaspali.
Maša Hren, 3- b OŠ Breg, Ptuj
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 30. marca, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova! Izžrebanka ustvarjalčkov iz 11. številke Štajerskega tednika je: Tjaša Ivan~i~, Lovrenc na Dravskem polju 28, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
KNJIŽNI DISKONT
ZALOŽBA KA-RAJ1TAJTI.JA
vemo
ZA Že?!
LTOLJAUA: ETC, HAIA A IJOVO MESTO; Brc MOVO MESTO HOVA OOHIGA: DELFINOVA IS
Kateri sovi sta enaki?
Zanimivosti
Univerza jamči študentom, da se bodo zaljubili
Oslo (STAJAFP) - Da bi privabila čim več študentov, univerza v norveškem Trondheimu, kije med študenti sicer nepriljubljena zaradi skoraj polarnega podnebja, obljublja, da bodo tu našli ljubezen svojega življenja. Univerza na svoji spletni strani sicer vztraja predvsem pri kakovosti predavanj, letos pa je dala poudarek tudi družabnemu življenju študentov v tem, po velikosti tretjem, norveškem mestu. Zainteresirani tako lahko preberejo, da univerza bodo~im študentom jam~i, da se bodo zaljubili. Mo-go~e se to ne bo zgodilo ravno prvega dne, vendar, ~e bodo potrpežljivi, se bo to zagotovo zgodilo. ~eprav ni statistike, ki bi to podkrepila, uprava univerze dodaja, da lahko z gotovostjo zatrdi, da vsak študent Trondheima, ki šteje 150.000prebivalcev, od katerih je 30.000 študentov, doživi ve~letno ljubezensko zvezo.
Podgane v norveškem inštitutu
Oslo (STA/dpa) - Norveški inštitut za varovanje zdravja v Oslu je bil prisiljen zapreti svojo jedilnico, saj so jo za več tednov popolnoma zasedle podgane. Inštitut je moral ta "neprijeten" ukrep sprejeti zaradi nevarnosti okužb, pa tudi zaradi možnosti izbruha požara, saj je elektri~na napeljava "cenjena na jedilniku" podgan. Ti škodljivi glodavci so sicer velik problem norveške prestolnice - še zlasti starejših stavb, kot je tudi poslopje inštituta. Ta zdravstvena ustanova je morala tako priznati podganam premoč, čeprav med njenim osebjem dela kar nekaj vodilnih strokovnjakov za podgane in druge škodljivce.
Ve~ni ogenj miru ugasnil
London (STA/AP) - Večni ogenj v Birminghamu, ki gori v imenu miru po vsem svetu in ga je ob prelomu tiso~letja slovesno prižgal znani pop pevec Cliff Richard, je po ve~ kot treh letih ugasnil zaradi nepla~anih ra~unov za plin. Kot piše hrvaški Jutarnji list, sklicujoč se na navedbe britanskega časnika Daily Telegraph, je plamen na vrhu deset metrov visoke skulpture, katere gradnjo je financirala mestna anglikanska cerkev, ugasnil, ker mestne oblasti po izteku sponzorske pogodbe niso hotele pla~ati letnega ra-~una za plin v višini kakšnih 12.000 funtov (22.000 ameriških dolarjev). Eden od uradnih razlogov, zakaj ra~una niso poravnale, je bil, da plamen prispeva h globalnemu segrevanju ozra~ja.
Princ po poroki le še grof
Haag (STA/dpa) - Drugorojeni sin nizozemske kraljice Beatrix, 34-letni princ Johan Friso bo po poroki, na~rtovani za 24. april, ostal le še grof. Dednemu naslovu princa se bo moral po poročanju medijev namreč odpovedati, saj nizozemska vlada parlamenta ni zaprosila za privoljenje v poroko princa z "meščanko", 34-letno Mabel Wisse Smit. Vlada za privoljenje ni zaprosila zato, ker naj bi nevesta nizozemskemu premieru navedla "nejasne in nekorektne" podatke glede svojih preteklih povezav s kriminalom. Johan Friso bo tako izgubil vse pravice do prestola in ne bo več pripadal kraljevi hiši, katere članstvo določa nizozemska ustava. Še vedno bo sicer ostal član kraljeve družine. Soproga Johana Frisa pa bo ostala "navadna meščanka" in ne bo povzdig-njena v plemiški stan.
Bonu Voxu ~astni doktorat
Philadelphia (STA/AP) - Pevcu irske rock skupine U2 Bonu Voxu bo univerza ameriške zvezne države Pensilvanije 17. maja podelila častni doktorat. Bono, ki bo ob tej priložnosti imel tudi častni govor, je znani borec proti aidsu, zavzema pa se tudi za zmanjšanje dolgov državam tretjega sveta, za kar je bil lani nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Poleg tega je ustanovitelj človekoljubne organizacije Debt AIDS Trade Africa (DATA), ki v okviru boja proti aidsu in lakoti sodeluje tudi z verskimi organizacijami. Bono, ki se je rodil v Dublinu leta 1960, je skupino U2 ustanovil skupaj s sošolci iz srednje šole. V zadnjih 20 letih je skupina prejela sedem ameriških glasbenih nagrad grammy in prodala več kot sto milijonov albumov.
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROÙLNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
aerobike:
Ta teden prejmeta osetn brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Drago Ciglar
naslov:
Dornava 117,2882 Domava
ime in pkiimek
Ivan Kekec
naslov:
m. 28. msua 4,2280 Vtvj
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • S Francem Mlakarjem o turizmu in še čem
Skorbljan, ki je v prvi vrsti Ptujcan
Franc Mlakar je ptujski hotelir, podjetnik in kulturnik. To je kratka in skopa predstavitev moža na pragu štiridesetih, ki si je doslej upal sprejeti že veliko izzivov in, kot kaže, jih bo še nekaj, preden bo lahko rekel, zdaj pa sem tam, kjer sem želel biti in kjer sem tudi želel pokazati okolju, da se nekaj da narediti, Ce je Clovek dovolj vztrajen in ve, kaj hoCe. Rojstna vas Skorba je najbolj zaznamovala pot, po kateri hodi danes.
"S prve terase Drave se ptujski grad kot čarobna princesa najlepše vidi. Še danes se spominjam čarobnega ognjemeta, ki je mesto osvetlil davnega leta 1969, ko je Ptuj praznoval 1900-letnico. Ptujski grad me je že zgodaj začaral, kot tudi otroštvo v okolici Studenčnice in Drave, ki je energetski viri za moje ustvarjanje in kariero. Zdi se mi, da mora imeti vsak človek nek motiv, nek vir energije. Za mene je to okolje, v katerem živim in delam. Osnovno šolo sem obiskoval na Hajdini, srednjo šolo na Ptuju, študiral sem na Tehniški fakulteti v Mariboru. Nekajkrat sem bil v osnovni šoli proglašen za najboljšega povprečnega učenca. Nikoli nisem bil odličnjak oziroma samo takrat, ko sem se šel z očetom stavit, da bom. Pri vseh predmetih sem imel popolnoma enako oceno, kar mislim, da mi daje to mojo širino, ki je potrebna, da lahko v globalizacijski družbi uspeš (pod navednicami). Pripravljen moraš biti na vse zgodbe, ki ti jih prinaša življenje. Morda vse skupaj zgleda preveč umetniško, kot včasih slišim, ko se pogovarjamo o teh stvareh."
Hoteti in želeti nekaj veC
Kariera? Franc Mlakar brez posebnega premisleka pove, da odkar se zaveda samega sebe, je želel nekaj več. "Pri vsaki stvari sem dobesedno želel biti zraven. S tem sem si nabiral izkušnje, da sem bil nenehno v življenjski šoli, da sem kariero sploh lahko začel. Največja življenjska šola v moji karieri so bili tudi zelo zgodnji nastopi, že ob vstopu v osnovno šolo. Umetnost in kultura sta me že zelo zgodaj pritegnili, prav tako tudi šport. Zorel sem preko ljubiteljske umetnosti. Kot srednješolec sem imeli v Skorbi svojo dramsko skupino. Iz tega obdobja sem črpal energijo za profesionalizacijo
UMAG, 1. maj
Sončkov klub, 3* app, veliko športa, koncert Olhrerja Dragojevlča
do 2.5y3D/N/as. i. zi6.900 CRES,1.tnaj
SonCkov klub, izleti, mini klub... Hit lanskega letal
do2.572D/POL ž. la 12.900 POREČ, 1- maj
Sončkov klub, 3* hoteli, šport brez meja, turnirji, prireditve... 27.4y5D/POL že za 22.500 JUŽNA DALMACIJA, 1. maj
avtobusni izlet Pelješac, Dubrovnik, foto safari, Mostar, Sarajevo...
28.4y4D/BUS 40.900 RAFTING PO TARI
Budva, Sarajevo, Cetinje, pršut v Njeguših, rafting z vodnikom
26.4y5D/BUS 54.900 GROJA, Krf
Sončkov klub, 4* hotel, s prevozi in izleti, bus/ladja
24.4y8D/NZ 63.800
TURàjA,AntaliJa
5* hoteli, potovanje: Pamukkale-Kapadokija, polet iz Gradca
24.4y8D/POL 71.400 KRIŽARJENJE PO NILU
5* hoteli in ladja, Kairo-Hur^ada-Luxor-Asuan; polet iz Ljubljane
23., 30.4780 154.900
SONČEK
PTUJ, Slomškova 5 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22
EUROPARK,02/33 00915 •
TUl potovalni center
Franc Mlakar, hotelir, podjetnik in kulturnik
ptujskega gledališča in velike koncerte, ki so se v preteklosti zgodili na Ptuju in ki se jih mesto še danes ne zaveda v zadostni meri. Ptujski očak je imel največje koncerte klasične glasbe v Sloveniji ali celo širše. Po zaslugi umetnosti sem iz sebe vedno povlekel nekaj več, tudi tisto, kar je navidezno nemogoče. Kljub tehnični izobrazbi me je zelo kmalu potegnilo k zelo sorodni dejavnosti umetnosti -to je turizem. V navezavi z ljubeznijo do Ptuja sem zašel v turistične vode in med turistične zasebnike."
Začel je s projektom Mitra, ki zanj ni bila samo kapitalska naložba, ker bi s svojim podjetjem za hotelsko opremo lahko mirno živel. Izziv, ki ga je nosil iz mladosti, ga je silil, da ga je začel pred tremi leti uresničevati. Upa, da bo z njim lahko nadaljeval tudi v prihodnje.
Poistovetenje z zgodovino
Kako sicer pluje v zgodbi ptujskega turizma? "O tem sem veliko razmišljal, velikokrat sem jo slišal od malih podjetnikov, kako Ptuj zavira zgodbo, kako ni mogoče preživeti. Pri organizaciji kultur-
nih prireditev sem ob to pogosto trčil, občutil in spoznal, da če se zadeve lotiš s prave strani, jo nadgradiš, če presežeš intrige in negativizem v ljudeh, je zgodba lahko drugačna. Po treh letih sicer še ne morem reči, da gre za zgodbo z uspehom, vendar se da, če v okolje prine-seš zdravo idejo, s požrtvovalnostjo in odrekanjem. Ne vem, kakšne pasti me še čakajo pri udejanjanju projekta Mitra, vendar poti nazaj ni. Mislim pa, da sem se pravilno odločil, da bo morda to mesto tudi preko mojega projekta spoznalo, da je to najboljša pot v ponovno dokazovanje tega mesta pred okoljem. Potrebno je izkoristiti nekajtisočletno zgodovino, jo dobro obdelati, jo na poljuben način predstaviti ljudem, ki tu živijo, da se bodo poistovetili z njo. Če bo sleherni Ptujčan začutil moč tega okolja, ni nobenega strahu, da v tej veliki Evropi, ki je tudi velika priložnost za Ptuj, ne bi uspeli."
Kaj v tej Mitrini zgodbi pomenijo Kennedyjeve besede, prirejene na ptujske razmere (Ne vprašujmo, kaj bo Ptuj naredil za nas, ampak, kaj bomo mi na-
Veržej • Zaključili projekt
"Živimo zdravo"
Pod okriljem Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota je v Veržeju potekal projekt za krepitev zdravja pod nazivom "Živimo zdravo".
V okviru omenjenega projekta je potekalo od lanskega decembra do začetka marca petnajst vsakotedenskih aktivnosti v obliki predavanj, učnih delavnic, demonstracij, priprave jedi, merjenja dejavnikov tveganja in določanja telesne zmogljivosti. Na sklepnem dejanju pro-
jekta so ženske vseh treh vasi, ki sestavljajo občino Veržej, pripravile številne jedi (na fotografiji). Ob razstavi jedi, ki jih je bilo moč tudi pokusiti, so za dekoracijo poskrbeli otroci iz tamkajšnjega vrtca pod vodstvom Bernarde Fras.
Miha Šoštarič
redili za Ptuj, kajti mi smo Ptuj!), ki jih obiskovalci hotela lahko preberejo v kavami? "Zelo malo ljudi na svetu jih še ni slišalo, pravzaprav tudi niso njegove, so iz starogrške modrosti, prirejene za 60. leta v Ameriki, za okolje, ki je bilo v podobni krizi, kot je naše danes. To sem spoznal, ko sem delal poletne večere na Ptuju. V novem hotelskem lobiju na Ptuju, ki ga bomo ustanovili letos, bo prišel v ospredje popolnoma enak moto v drugem smislu, iz prvega statuta mesta Ptuja, ki pa je še bolj preprost in bolj realen: "Kdor za mesto ne trpi, naj se z mestom ne krepi." Ko bo vsak Ptujčan in morda tudi državljan Slovenije ta stavek začutil, potem niti država, niti to okolje, niti osebnostna kariera niso v nevarnosti. V
Foto: Črtomir Goznik
Jedi, ki so jih v okviru pojekta Živimo zdravo pripravile veržejske ženske.
tem kontekstu me motijo tudi dnevna razmišljanja o tem, kaj vse bomo dobili od drugih, od nekih skladov in podobnih virov. V prvi vrsti je vse odvisno od nas samih."
Mitra je nastala iz ljubezni do tega mesta, iz osebnih ambicij, predvsem pa iz posebnega spoznanja že omenjenih stavkov iz prvega ptujskega mestnega statuta. Če ne bo političnih intrig, ki so v tem mestu še vendarle zelo prisotne, pritiska okolja, ki nerado sprejema ljudi, ki bi želeli več in drugače, Mitra namreč prinaša v to okolje druženje ljudi, ki imajo to mesto radi, ki razumejo stavek na steni in stavek iz ptujskega statuta. Mitra ne želi biti samo hotel, temveč pogovorno središče novih idej, ki bodo na svoj način prispevale k drugačni bodočnosti mesta, ki ga to že predolgo čaka.
Projekt se za zdaj ne vključuje v razvojno strategijo tega okolja oziroma starega mestnega jedra. Na nek način pa je Mitra v okviru Bistre prezentirana kot primer razvoja starega mestnega jedra oziroma kandidiranja na neka sredstva, kar pa se ne bo zgodilo že jutri. Do zasuka bo prišlo šele, ko se bodo spremenili ljudje, da bodo potem lahko projekti "zleteli" sami od sebe.
MG
Nori, odbiti London (VU.)
Pa še kakšna o vremenu
V razuzdanem Sohu
Po nekaj urah spanja, ki bi jih bilo mogoče prešteti na prste ene roke, je napočil čas, da se seznanimo z londonsko akademsko srenjo na University College of London, oziroma da vsaj odposluša-mo predavanje o Platonovem Simpoziju na oddelku za angleško književnost v prej omenjeni inštituciji. Blagor angleškim študentom, ki jim je predavateljica napisala celotno vsebino predavanja, pa še kaj več, na izročke. Blagor angleškim študentom, ki lahko dinamično diskuti-rajo med seminarji v majhnih skupinicah, medtem ko mi anglisti na Filozofski fakulteti v Ljubljani preživimo večino naših dni v premajhnih in zatohlih učilnicah, kjer fanatično zapisujemo besede naših profesorjev. Blagor angleškim študentom, ki imajo v primerjavi z nami zanemarljivo malo šolskih ur na teden, da se lahko v miru posvetijo kreativni pripravi na seminarje. Amen.
Zastonj zabavo in izredno izkušnjo, ki je v Sloveniji še neponovljiva, saj pri nas niti ne snemajo parlamentarnih sej, kaj šele da bi bila zasedanja parlamenta dostopna širši javnosti, predstavlja obisk britanskega parlamenta. Vendar pa je treba za ogled takšne atrakcije ponavadi pretrpeti nekaj časa v vrsti. Čeprav tisti četrtek popoldne ni potekala nobena usodna razprava, je bila pred vhodom v veličastno zgradbo britanskega parlamenta vseeno gneča. In ko smo tako čakali in so nas bolele noge in so nam krulili želodci, smo doživeli eno hujših manifestacij nepredvidljivega britanskega vremena. Če greste v London, pustite dežnik doma. Dežnik je v kontekstu londonskih vremenskih pojavov namreč docela neumen izum. Ploho v Londonu rad spremlja veter, ki dežniku polomi špice, ga včasih celo prelomi in ga na koncu koncev spremeni v lastniku ne-
varno orožje. Anoraki in pelerine so vsekakor dosti boljša rešitev.
Pred vrati parlamenta sta nas pričakala bobby s svojo nezamenljivo čelado, ki bobbyje loči od vseh ostalih britanskih policistov, in še en navaden policist z brzostrelko v roki. Potem je sledil rentgenski pregled prtljage in otipavanje v imenu varnosti britanskih poslancev. Vse pa je potekalo pod budnim očesom oboroženih policistov. Končno smo vstopili v "hodnik presedanja". V manjših skupinicah smo sedeli eden poleg drugega na klopeh ob levi steni in čakali, kdaj bomo prišli na vrsto. Pred vzponom na galerijo, s katere smo se lahko ozrli po dvorani britanskega spodnjega doma ali House of Commons, smo izpolnili posebne obrazce in oddali še osebno prtljago. Nakar smo se lahko posvetili cirkusiran-ju britanskih MP-jev (kratica MP pomeni Member of Parliament, ali po naše poslanec) v parlamentarni dvorani, ki je odeta v okrasje zelene barve v nasprotju z dvorano zgornjega doma ali House of Lords, katere značilna barva je rdeča (se je komu porodila kakšna asociacija na Harryja Potterja?). MP-ji se v parlamentu dobesedno počutijo tako kot doma. Grizejo si nohte in med poslušanjem dolgoveznih govorov zadremajo ali pa preprosto naslonijo noge na kakšen kos pohištva v dvorani in se udobno ra-zkomotijo. Nesrečnega slovenskega poslanca, ki ga kamera ujame v trenutku, ko zakinka nad svojim izvodom Dela, bi si MP-ji lahko vzeli za vzor. Zanimivo je tudi ozvočenje dvorane britanskega parlamenta, v naslonjalih klopi, kjer sedijo poslanci in obiskovalci, se namreč nahajajo majhni, skoraj neopazni zvočniki.
Nadaljevanje plodujíc
Andreja Stajnko
■ -.
Zakaj na Daljnem vzhodu hrepenijo po znanju, pri nas pa...?
Ali veste, daje Kitajska eno izmed najbolj perspektivnih finančnih gospodarskih tržišč na svetu. Več kot 500 mio prebivalcev je mlajših od 20 let, kar pomeni, da so Kitajci mladi, izobraženi in POHLEPNI (na Daljnem vzhodu je kar 34% otrok odgovorilo, da jim je šola ena najljubših dejavnosti, v ZDA je isto željo izrazilo le 18% otrok). Ti otroci hrepenijo po izobrazbi!!! V tem so nam skoraj podobni, bi rekli. Edina razlika je le v tem, da bi mi radi POSTALI BOGATI, oni pa bi radi BILI BOGATI. In to takoj. Nedavna anketa je še pokazala, da je to glavni cilj kar 66% kitajskega prebivalstva. Le 4% Kitajcev želi nadaljevati komunistično revolucijo.
Ce se malo povrnem v zgodovino, naj povem, da je bilo kitajsko gospodarstvo še do začetka 19. st. vodilno v svetu. Ce se bo v prihodnjih letih taka rast nadeljeva-la, bo do leta 2010 zopet postala vodilna gospodarska velesila na
Na Daljnem vzhodu hrepenijo po možganski sili. V Singapurju npr. kar 25% svojega bruto domačega proizvoda porabijo za izobraževanje, raziskave in razvoj!!! Kaj pa pri nas???
Vse prevečkrat imam občutek, da se ukvarjamo samo še sami s seboj. Pri nas žal le sanjamo, kako bi postali bogati, premika v tej smeri pa nobenega. Ostali bomo nekje na obrobju neuresničenih sanj. Samo za primer. Naš šolski sistem je navkljub raznim reformam še vedno nekje "za luno", saj pri nas še vedno na prvo mesto postavljamo faktografsko znanje in izpolnjevanje planov (se še spomnite planskega gospodar-sta?), namesto da bi agresivno uvajali kreativna znanja, do katerih bi se morali učenci, dijaki, študentje, pa tudi profesorji sami prebiti (mogoče bi potem manj hodili po "novo" znanje na "vsiljene" seminarje, ki jim jih predpisuje sistem). Faktografsko znanje danes žal nima več nobene vrednosti oz. možnosti se hitro prilagoditi turbolentnim spremembam v gospodarstvu. Danes si, jutri pa te zastarelost v znanju že odvrže na smetišče zgodovine (ljudje smo postali kot računalniki z novim softwerom, ki je danes "IN', čez dve leti pa...). Največji teoretik današnje fizike in nobelov nagrajenec Hawkins je naprimer izračunal, da bi morali "leteti' s 50 km/h, če bi želeli ujeti samo rep vseh na novo odkritih znanj. Nadaljnje besede niso potrebne.
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitja.petric@email.si, GSM: 041 753 321
íPoífuíajtE nas. na Lní&xnsial
RADIOPTUJ
OHrtčtte
32k Tune In!
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
Kako si lahko sami izdelamo numerolo{ko analizo
Nadaljevanje iz prejšnje številke
D — Števila so pozitivna: 1, 2, 3, 5, 6, 7, 9, 10, 15, 19, 23,
24,	27, 30, 32, 33, 36, 27, 42, 45, 46 in 50 (ljubezen, samozavest in dobre odlo~itve), negativna: 4, 8, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 20, 22, 26, 28, 29, 31, 35, 38, 39, 40, 41, 43, 44, 47, 48, 49, 51, 52 (strah, težave, razočaranja in napačne odločitve) in pogojna: 21,
25,	34 (so pozitivna, vendar odvisna od človekove starosti).
Najbolje bo, če sedaj vse skupaj ilustriramo s primerom:
MATEJA KOS, rojena 26. 5. 72 M + A + T + E + J + A = 4 + 1 + 4 + 5 + 1 + 1 = 16 K + 0 + S = 2 + 7 + 3 = 12 16 + 12 = 28
Rojstni dan je 26. v mesecu (mesec in leto nista pomembna).
Sedaj pa vsa {tevila v analizi (vsako posebej) spremenimo iz dvojnih v enojna in jih primerjamo med seboj. Na primer: 16 = 1 + 6 = 7 12 = 1 + 2 = 3 28 = 2 + 8 = 10 = 1 + 0 = 1
Vsi, ki želite, da vam nu-merolog Dan Sovina pripravi analizo vaše osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za numerologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerologa" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
26 = 2 + 6 = 8, kar v kon~ni fazi izgleda tako: 7 + 3 = 1 in datum rojstva je 8.
Na koncu nam samo {e ostane, da {tevila 7, 3 in 1 primerjamo s {tevilom 8 in ugotovimo, ali smo v harmoniji s seboj ali ne.
Naj omenim {e to, da se najmo~nej{e blokade ustvarjajo med {tevili: 2 v imenu ter 8 v datumu rojstva in obratno, med 3 in 7, med 4 in 6, med 3 in 5, med 4 in 4, med 4 in 8, med 5 in 8, med 7 in 8, med 8 in 8.
Tako lahko sami z minimalnim poznavanjem numerologije ugotovimo, koliko smo skladni ali bolje re~eno, v kak{ni harmoniji smo sami s seboj.
[Ifra: Konji~ek
Rodili ste se 7. v mesecu z naslednjo karmi~no nalogo: 15 + 25 = 40.
Va{ rojstni datum je energija, ki predstavlja dobroto, iskrenost, duhovnost, ~lovekoljubje, zdra-viteljstvo, prina{a pa tudi iluzije, prevare ter interes za okultno. V bistvu je to energija, ki kar kli~e po duhovni rasti ~loveka in po delu na samem sebi. To je ena izmed pozitivnih energij, ki pa je {ibka, kar pomeni, da ne prina{a preve~ stabilnosti.
Va{e ime (15) - popolnoma enaka je tudi vibracija Va{ega vzdevka — je sama po sebi ena izmed najlep{ih vibracij nume-rologije. Je energija ljubezni, pri-vla~nosti, takti~nosti, romantike, umetnosti ter izraža mo~an osebni magnetizem. Vendar pa, ~ep-rav je ta energija zelo dobra, Vam osebno ne prina{a odkritja vseh tistih sposobnostih, ki jih nosite v sebi. To pa zato, ker ta energija ni skladna z Va{im rojstnim dnevom. Če pa bi bili Vi rojeni na primer 9. v mesecu, potem bi Vam to ime prina{alo precej ve~, kot Vam sedaj.
Sledi Va{a energija priimka (25) — ena izmed tistih energij,
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZA UUBEZEN IN USPEH
TEŽAVE?
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE, DRUŽINSKE IN POSLOVNE NUMEROLOŠKEANAUZE
^ tel.: 02 771 07 68
ki v bistvu prina{a kar precej težav (življenjskih lekcij), na katerih pa se mora ~lovek ~im ve~ nau~iti.To je v bistvu energija, tako ob~utljivosti in duhovnosti kot tudi iluzij in prevar v tem smislu, da ~lovek nima jasnega cilja glede partnerstva in poklica, zato si ~lovek s tak{no energijo ustvari pravo življenje {ele v zrelem obdobju življenja.
Ostane {e skupno {tevilo imena in priimka (40), ki je energija delavnosti, pa tudi nestabilnosti, ki se izraža predvsem v nenadnih življenjskih spremembah.
V Va{i numerolo{ki analizi prevladujejo predvsem vibracije nestabilnosti, duhovnosti in težav s pravilnimi odlo~itvami tako glede partnerstva kot pravega dela, ki bi Vas veselilo. Imate sicer dokaj dobro energijo datuma rojstva, ki pa nima v sebi prave realizacijske mo~i. Zato potrebujete v imenu energijo, ki bi Vam omogo~ila bolj{i stik s samo seboj.
Umirjenost (in seveda s tem možnost dobrih presoj in odlo-~itev) in stabilnost lahko v Va{e življenje prinese samo mo~na vibracija imena in priimka, ki se ozna~uje v naslednjih možnih kombinacijah: 10 + 23 = 33 ali 10 + 27 = 37 ali pa tudi 19 + 23 in 19 + 27. Da, življenje podaja roko pogumnim.
Dan Sovina
V prometni nesre~i umrla mladeni~a
Tudi ta tede-n so ceste terjale krvni davek! Začetek lepega vremena in pomladi je zal mnogim prinesel bolečino in gorje. V četrtek, 18. marca, se je okrog 14. ure na stari cesti od Ljubljane proti Ptuju, na odseku za Oplotnico, zgodila tragična prometna nesreča, v kateri sta življenje izgubila dva mladeniča.
Eden izmed njiju je bil 23-letni Ptujčan Marjan Vido-vič - Mačo. Marjan je bil policist na policijski postaji Bežigrad v Ljubljani. Sončen dan ga je zvabil s prijateljem Mihom iz Domžal na usodno vožnjo proti Ptuju. Najbrž je ravno lepo vreme vzrok, da sta se odločila za obisk domačih na Ptuju z motornim kolesom. Ob prehitevanju je voznik Miha zapeljal na levi vozni pas in pri tem močno trčil v tovorno vozilo, ki je zavijalo levo. Po neuradnih podatkih naj bi bil vzrok prometne nesreče prevelika hitrost. Ugasnili sta dve mladi življenji.
Ptujčani, ki so Marjana poznali in ga imeli radi, so zaviti v žalost. Bil je poseben človek! Človek, kije vedel, kako biti dober sin, nečak, bratranec, fant in prijatelj. Tudi policisti policijske postaje Bežigrad žalujejo, saj so izgubili dobrega prijatelja in sodelavca. Sodelavci ga opisujejo kot vestnega, pravičnega, odgovornega, z eno besedo dobrega človeka.
Takšen je bil tudi do družine in prijateljev.
Vsi smo potrti, saj je izguba našega Mačota pustila praznino v naših srcih. Edina tolažba, ki jo imamo trenutno, je dejstvo, da smo ga imeli radi in on je to vedel. Vsi si želimo, da bi lahko zavrteli čas nazaj in stvari spremenili. Njegov veseli obraz, iskreni nasmešek in neponovljiv smisel za humor bodo za zmeraj ohranili spomin nanj. Tudi njegova dobrota je tisto, zaradi česar se ne moremo znebiti solza in bolečine. V teh težkih trenutkih prave tolažbe ni. Verjamemo v tisto, kar je bilo slišati iz ust mnogih žalujočih na pogrebu: "Tolažimo se s tem, da je nebo dobilo eno zvezdo in enega angela več!' Edino, kar si lahko želimo, je, da je trenutno nekje, kjer mu je lepo. In kjerkoli že je, vedno ga bomo ohranili v svojih srcih!
Dženana Beéirovié
Duševno zdravje
@enske in politika
v letošnjem letu homo šli dvakrat na volitve, volili bomo na državnozborskih in evropskih volitvah. Že sedaj pa se ve, da bo na listah zelo malo ženskih kandidatk. Zakaj se moški tako zelo bojijo žensk v politiki, posebej pa še na ključnih položajih? Slišati je, da seje slovenska politika zavarovala s kvotami žensk na kandidatnih listah, kar dokazuje, da je žensk med politiki bistveno manj, kot bilo nujno in pričakovano.
Ne vem, če se resnično moški tako zelo bojijo žensk v politiki in na ključnih položajih, bolj verjeten razlog je v tem, da marsikatera ženska meni, da je potrebna otrokom in družini in manj da na politično kariero, saj lahko iz ozadja vpliva na moževo politično kariero, s tem pa seveda tudi na svojo vrednost, ne da bi ji bilo potrebno iti v brezkompromisen boj.
Največjo odgovornost za takšno stanje pa ima volilno telo, tako v političnih strankah kot na splošno v veliki meri voli bolj moške politike in predstavnike ljudstva kot pa ženske. Morda se tudi ženske bojijo žensk politikov na ključnih položajih?
Je razlog v naši tradicionalni kulturi, v nesprejemanju sodobnega sveta, kjer ni več bioloških delitev, kjer je enakopravnost obeh spolov zajamčena? Ne vem, lahko pa rečem, da je v ozadju vsega tega lahko le nemoč moških in njihova zloraba moči oblasti, ki jo imajo trenutno v rokah. Očitno še potrebujemo 8. marec!
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
Prejeli smo
Dopolnilo k sestavku
V članku "Hvala dr. Šimunič", objavljenem v Štajerskem tedniku dne 23.10.2003, se mi ni zdelo važno, da podrobno opišem, za kakšne žaljivke in grdobije gre, temveč da prikažem izključno njegovo marljivo delo in skrb za njegove bolnike. Prišlo je do takšnih okoliščin, da so moj članek zlorabili zoper njega z napačno razlago in v drugačnem smislu, kot je bil moj namen, zato se čutim dolžna, da podrobno pojasnim te "žaljivke in grdobije".
Skratka govorijo grdobije v smi-lu, da jim ne daje zdravil, kolikor bi želeli in kakršne bi hoteli. Starejšim ljudem svetuje, da ni dobro jemati toliko tablet zaradi želodčnih težav. Svetuje jim zdravo prehrano, rekreacijo, odvajanje od kajenja in prekomernega pitja alkoholov. Ob ponedeljkih popoldne zahtevajo stalež zaradi nezmožnosti pri delu in to zaradi popivanja. Naberejo se številne
Krvodajalci
8. marec - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Robert Keček, Hum 20; Slavko Perko, Juršinci 76; Franc Simonič, Gabrnik 3; Katarina Holc, Zagorci 81; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Igor Šori, Rotman 13; Daniel Bec, Sakušak 24; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Ivan Vičar, Rotman 18/a; Stanko Plohl, Sakušak 52; Bojan Muršič, Senčak 4; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Mojca Furman, Zagorci 71; Milan Čuš, Gabrnik 31; Marija Kovačič, Juršinci 43; Marija Novak, Kukava 1; Roman Forštnarič, Spu-hlja 130; Franc Petrovič, Juršinci 19/c; Anica Čuš, Sakušak 51; Mateja Horvat, Juršinci 77; Milan šoštarič, Sakušak 64/b; Bernardka Tement, Hajdoše 1/h; Jožef Žnuderl, Senčak 8; Dušan Slodnjak, Sakušak 19/a; Franc Toš, Grlinci 37; Andreja Čuš, Sakušak 51; Milan Kostanjevec, Gr-linci 20; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Janez Furman, Zagorci 71; Štefka Plohl, Sakušak 52; Franc Mikša, Hla-ponci 17; Vladimir Fras, Hlaponci 25/a; Ida Cafuta, Juršinci 19/a; Irena Tuš, Sakušak 68; Lidija šilak, Nova vas 24/b; Janez Čuš, Gabrnik 20; Janez Rajh, Gabrnik 34/a; Alexei Filatov, Zagorci 71; Zlatka Herga, Juršinci 4/c; Mateja Mesarič, Juršinci
poškodbe. Je mar tudi zanje krvi dr. Šimunič? Vse, kar jim že leta svetuje, njim pa~ ni preve~ pri srcu. Te "žaljivke in grdobije" so v bistvu domišljivost tistih, ki mu zavidajo strokovnost in njegovo pokončano držo. Za zdravo življenje vabijo občane zdravstvene ustanove celo preko medijev, organizirajo razne delavnice za odvajanje vseh vrst poživil preventivne preglede itd. Dr. Šimunič vse to svetuje svojim bolnikom, vendar se nekateri norčujejo iz njega, ga žalijo, a morali bi vedeti, da ima še kako prav. Marsikateri občan ve, da dr. Šimunič ne izpolnjuje pre-nekaterih njihovih želja, ampak se vedno ravna tako, kot to določa stroka in kar je za njihovo zdravje najboljše. In ker ni domačin, je to še slabše, vendar ga velika večina Ormožanov spoštuje, ceni in se mu tudi zahvaljuje. In s tistim člankom sem ga hotela samo posvariti, kako grdo in nizkotno je njihovo dejanje in mnenje o njem.
Spoštovani magister dr. Mladen Šimunič, ne glede na razplet v prihodnje upam, da boste še naprej opravljali svoje delo tako kot do sedaj - skrbno in strokovno.
Jožica Filipič
43; Franc Tuš, Sakušak 68; Alojz Horvat, Juršinci 77; Gordana šori, Juršinci 78; Vera Sakelšek, Videm 10.
11. ma^ec - Oskar šturm, Raičeva 11, Ptuj; Smiljan Kovačec, Slomi 1; Nada Kozar, Gorenjski Vrh 45/a; Mirko Ciglar, Podvinci 113; Damjan Lu-bej, Kardeljeva 79, Maribor; Miran Duh, Kicar 137; Irena šprah, Krčevina pri Vurbergu; Darja Kramberger, Trnovski Vrh 51; Alojz Košar, Bišečki Vrh 50; Ivan Kušar, Nova vas pri Ptuju 99; Saša Ropič, Mestni Vrh 6/d; Branko Lah, Podvinci 123/b; Marjan Kokol, Levanjci 30; Slavojka Ivanovic, Gregorčičev drevored, Ptuj; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Feliks Hvalec, Gabrnik 48; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Slavko Matja-šič, Zagorci 63/c; Drago Galinec, Strmec 51/a; Igor Turnšek, Gerečja vas 40/c; Marjan Murko, Podvinci 130; Franc Fras, Kraigherjeva 23, Ptuj; Milan Bogdanovi}, Žabjak 34/a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Janez Koc-mut, Žabjak 59; Marija Voda, Pod-vinci 137/a; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Janez Čeh, Biš 14; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Viktor Srečec, Prešernova 21, Ptuj; Marica Serdin-šek, Nova vas pri Ptuju 58; Dušan Pšajd, Črmlja 5; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Majda Ciglar, Bukovci 101/b; Pavla Ciglar, Podvinci 113.
Info
Glasbene novice!
Ste ze kdaj poslušali glasbo z zaprtimi očmi? Upam, da je odgovor pozitiven in da ste takrat za~eli raziskovati, kaksnu glasba vam je v resnici vse~. V svetu biznisa je namreč vse preveč glasbe, ki ni kvalitetna, a jo z medijskim pompom dvignejo, da postane všeč množicam!
Kanadska izvajalka SHANIA TWAIN je pričela s čisto country glasbo, a ji je na projektu Come On Over dodala kar nekaj pop elementov. To je bil klju~ do uspeha, ki ga dokaj dobro nadaljuje tudi na novem projektu Up. Sedaj seje na tržišču pojavil tudi fenomenalen DVD Up — Live in Chicago. Da pa fatalna ženska še ni pozabila na country glasbeno zvrst je poskrbela s sila pozitivno in melodično pesmijo UP (****), katere avtor oziroma producent je bil ponovno njen mož John Mutt Lange.
CHRIS DE BURGH je bil lani najbolj ponosen oče na svetu! Zakaj? Ker je njegova hči postala miss sveta! Pevec, ki se je sicer rodil v Argentini, je zrele poslušalce v srednjih letih najbolj navduševal z uspešnicami Lady In Red, Miss You in Dont Pay The Ferryman. [armer je na sceni že skoraj 30 let in sedaj se v novi skladbi THE WORDS I LOVE YOU (***) igra z besedami in medlim pop/rock glasbenim stilom.
Skandinavska neodvisna rock scena je v zadnjih letih zelo razvita. Finska trenutno zmaguje z bandoma Rasmus in Him (trenutno imajo v ognju novo pesem Solitary Man). Kvintet RASMUS je lani dosanjal svoje sanje, ko je zmagoval na lojtrcah s komadom In The Shadows. Fantje so se prebili iz debele sence, a sedaj so vsaj mene malo razočarali v neobdelani kitarski skladbi FUNERAL SONG (**), ki jo spremlja bizarno besedilo.
Mladi so leta 2002 dobili svoje rokerske idole tudi v zasedbi NICKLEBACK, kije zares udaril s pesmijo How You Remind Me. Totalno ista pesem Someday lani ni doživela takšnega uspeha, vendar je bila fantom dobra odskočna deska za plato The Long Road. Kvintet kaže svoje nesporne kvalitete v udarni temi FEE-LIN WAY TOO DAMM GOOD (***), v kateri je gotovo glavni adut prodoren glas Chada Kroegerja.
Najpopularnejša 'čokoladica' na svetu tenutno ni milka, ampak pevka BEYONCE, ki je lani nanizala štiri mega hite: 03 Bonnie & Clyde, Crazy In Love, Baby Boy in Me Myself And I. V tem trenutku je atraktivna izvajalka ponovno v studiu, saj snema novo veliko ploščo s skupino Destiny's Child. Svoj solo pohod pa nadaljuje z valujočo, a premalo komercialno r&b godbo NAUGHTY GIRL (***), v katero s svojimi rap vložki sodeluje tudi Lil Kim.
Glasbena izobrazba v popularni glasbi ni odlika večine izvajalcev, a za ALICIO KEYS velja, da ima kar nekaj ur klavirja in solo petja. Njen aktualen single U Don't Know My Name ima za mnoge sporno besedilo, saj govori o tem, da lahko včasih tudi ženska naredi prvi korak v osvajanju. Odkritost je osnova, na kateri bazira tudi nova pevkina soul pravljica If I GOT YOU (***), kije bila sneta z zgoščenke The Diary Of Alicia Keys.
Zelo živo je trenutno na slovenski glasbeni sceni, na kateri so se trenutno pojavile te novosti: Ej ej ej — PIKA BOŽIČ, Vse — ANJA RUPEL, 5 minut — BBT, Ne ne ne — DOMEN KUMER, Angel nad menoj — VILI RESNIK, Če mi rečeš, da me ljubiš — SLAPOVI & NUSA DERENDA, Na senčni strani mesta — KOSTA, Oh te punce — DANI GREGORC, Delam, kar mi paše — SANK ROCK in Js te nimam rad — 6 PACK ČUKUR & OTO PESNER.
David Breznik

7MG - George Mièhàb^^^ BUPERBTAR -IN LDVE - Enrique Iglesias 5. SUNRISE - Norah Jones \ \ B.-^'ED HLDDDED WOMAN - Kylie MinagasV. Z SHE BELIEVES IN ME - Ronan Keating - 8. LADIES NIGHT - Atomic Kitten ^
9. TAKE ME TD THE CLDUDS ABOVE - LMC & U2 ID. JUST FOB YOU - Lionel Richie
Vsab sreio mei 1^.10 in 20. uw
Kdo je režiser filma Peter Pan?
Odgovor:_
K
"n
NAGRADNO VPRAŠANJE
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Franc Pernek, Slomškova 20,2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljol
Odgovore pošljite do ponedeljla, 29. marca, na naslov: Radlo-Tednik Ptuj, Ralčeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Idol za vas!?
Peter Januš — Zate (Menart — 2004)
Slovenija počasi, a sigurno srka vse glasbene izume in eden takšnih je oddaja televizije Net TV z naslovom Bodi idol. Saj veste, da se je zbralo kopica mladih, ki so upali in so si neskončno želeli postati glasbeni zvezdniki. Prav gotovo veste tudi, da je prvi veliki heroj komaj dvajsetletni pevec Peter Januš (v ovitku plošče je izdal rojstne podatke, ki so 11. december 1983).
Mladenič si je s svojim petjem zaslužil naziv in priložnost, da se izkaže na projektu Zate. Deset avtorskih pesmi in trije dodatki zaokrožujejo soliden pop projekt, ki pa nima stoodstotne starostne usmeritve. Definitivno je rdeča nit plošče ljubezen, ki je skrita v naivnih in osnovnošolskih besedilih.
Po zmagi je gospodič Januš s pomočjo skupine Platin na en, dva, tri pripravil zimzeleno klasiko Aleksandra Mežka z naslovom Julija. Najlažje je dandanes zas-loveti s prepevom, a v omenjenem slovenskem evergreenu je slišna sodobna pop melodika in
razkošen talent mladega izvajalca. Naslovna Zate je srednje hitra popevka z hitro nalezljivim refrenom in je tudi odpeta s polno strastjo! Pipi iz hrva{kega tria Karma je sodeloval v projektu kot glavni producent in je dodal nabi-jajo~ diskote~ni plesni remix pesmi Zate.
Prav smešno se mi zdi, da na albumu najdete kar tri razli~ne verzije pesmi Miranda. Hej, mar je Miranda Petrova ljubica? Iz besedila sode~, je Miranda Petrova sanjska deklica in izgubljena ljubezen. V osnovi gre za preprosto klavirsko baladico, v kateri so avtorji kar malo pokopirali Roka Kosma~a. Dum bum bum plesno verzijo je naredil spet Pipi in tretja verzija je naslovljena z Myranda, saj gre za angleško razli~ico pop uspavanke.
Da pa ustvarjalci albuma spremljajo moderno muziko, je sli{no iz pesmi, kot so Najin mali svet, Punca s posterja in Bisernooka. V teh se namre~ prepletajo super sekvence popa, soula in r&b-ja in v omenjenih pesmih pevec zveni
Filmski kotiček
Peter Pan
Predstavljajte si svet, kakršnega niste še nikoli videli, kjer je vsak dan pustolovščina, kjer vam nikoli ni treba odrasti ali se postarati. To je svet Petra Pana — žvenketanje me~ev besnih nasprotnikov, pla-polajo~a angleška zastava, transce-dentalna draž letenja ... ~arobna mo~ skrivnega poljuba.
Brez~asna pripoved, polna pu-stolovš~in, razkritij in sanj - Peter Pan - navdušuje ob~instvo, odkar so jo pred sto leti premierno uprizorili na londonskih odrih. Klasi~-na zgodba J. M. Barrieja o de~ku, ki ne želi odrasti, je doživela številne inkarnacije, na platnu pa je v celoti nismo nikoli videli.
Do zdaj. Columbia Pictures, Revolution Studios in Universal Pictures so združili mo~i, da bi vam predstavili o~arljivo zgodbo epskih razsežnosti, v kateri so skušali zaobjeti bistvo sijajnega piš~eve-ga dela. Z neobrzdano domišljijo, nenasitno željo po pustolovš~i-nah in sodobno ~arovnijo posebnih u~inkov je Peter Pan prva igrana filmska verzija po dobi nemega filma.
Tokrat prvi~ v glavni vlogi nastopa de~ek, Jeremy Sumpter
Peter Pan! Vsi otroci odrastejo - razen enega! Režija, scenarij: F! J. Hogan Producenta: Lucy Fisher, Douglas Wick
Izvirni glasovi: Jason Isaak, Jeremy Supter, Olivia Williams, Rachel Hurt Wood Slovenski glasovi: Jernej Kuntner, Samo Kozlev~ar, Lucija Grm, Tja{a @eleznik
odli~no. Zveni namre~ kot slovenski Craig David ali pa mogo~e skupina Blue.
Pop je širok pojem, vendar popolnoma ~isto obliko najbolj razširjene glasbene smeri lahko slišite v preve~ enostavnih skladbah No~em biti sam, Julija in Življenja tok. Negativni odmik na zgoš~enki je prehiter, pregrob in neatraktiven štanc komad Ti si drugi jaz. Brez ideje in dokaj na silo pa je sestavljena tudi zadnja avtorska pesem na ploš~i z naslovom Odlo~i se, ki ritmi~no prehiteva pev~evo vokalno energijo.
Zate ima svoje pluse in minuse, a najve~ji plus je odli~en vokal mladega idola. Najstniška populacija, ki še nima ~isto izoblikovanega glasbenega okusa, bo
vzdihovala in se navduševala nad privla~no pop glasbo z veliko dozo soula in r&b—ja.
Smešno je prebrati v li~ni knjižici tudi zahvale, ki se za~nejo najprej z zahvalo Bogu, ki bi lahko bil za izvajalca kar Stojan Auer! Da boste lahko s Petrom prepevali, so v knjižici priložena besedila, in da ga boste lahko ob~udovali si ga boste lahko ogledali na sedmih razli~nih fotografijah.
Ker je bila moja sanjska ocena v šoli tri, si ploš~a Zate zasluži oceno dobro in Peter Januš lahko sanja o Mirandi in o dobri prodaji debitantskega albuma. Sicer pa je Net TV za~el že v novo akcijo Bodi idol 2004 in zakaj ne bi letos zmagali prav vi?!
David Breznik
(Frailty). Vile se bodo lesketale in v Deželi Nije bo vse polno ~udes, a pazite se! Bitke med Kljuko in Petrom Panom nista še nikoli bojevala tako enakovredna nasprotnika.
Zgodba se za~enja v ledeno hladni no~i v zadrgnjenem edvar-dijanskem Londonu, ko Wendy Darling (Rachel Hurd-Wood) mlajša brata navdušuje s pripovedkami o drznih me~evalcih in kapitanu Kljuki, legendarnem gusarju, ki se ne boji ni~esar - razen ure, ki tik-tata. A ura tiktata tudi za Wendy. Njen o~e je oznanil, da je napo~il ~as, da odraste. Po tej no~i ne bo ve~ zgodb. Stroga teta Millicent (Lynn Redgrave) jo bo pripravila za vstop v odraslost in poroko.
Darlingi ne vedo, da ima tudi Peter Pan rad Wendyjine zgodbe in da pripotuje od zelo dale~, da bi jih poslušal. Ko se tistega ve-~era z ljubosumno vilo Zvon~ico prikažeta v otroški sobi, požene-ta v tek kolesje neverjetne pu-
stolovš~ine za Wendy in njena brata. Skozi okno mu sledijo kot jata ptic. Letijo nad strehami londonskih hiš, ki se kopljejo v mese~ini, skozi galaksijo bleš~e-~ih planetov in zvezd v ~arobno Deželo Nije. Tam s Petrom in Najden~ki v njihovem skrivnem podzemnem domu za~no svoje vznemirljivo novo življenje, v katerem pravila odraslih ne veljajo.
Spopadajo se s pirati, zlobnimi morskimi deklicami, velikanskim krokodilom, in kar je še najhujše, z jeklenim krempljem, ki binglja s Kljukove desne roke. Wendy in njena brata kmalu spoznajo, iz kakšnega testa so. Nenehna bitka med Petrom Panom in Kljuko doseže vrhunec na izjemnem koncu za~aranega sveta Dežele Nije.
CID
Zgodba o popotovanju Petra Pana in Wendy skozi no~no nebo je zakoreninjena v kolektivni zavesti kot ponavljajo~e se sanje -ker je tako fantasti~na in opojna, se ji ne moreš upreti. Je veliko ve~ kot le romanti~na nostalgija ali preprosta zgodbica za lahko no~. Peter Pan predstavlja naše najbolj prvinske upe in strahove. Njegova mogo~na ~ustvena resnica, ki jo porajata fantasti~na možnost letenja in pustolovš~ine, je tako univerzalna kot brez~asna.
Tehnološko je zdaj ravno pravi ~as, da se zgodbo pove na velikem platnu. S filozofskega glediš~a pa svet bolj kot kdajkoli prej potrebuje sanje, domišljijo in vero, v kar vse nas spodbuja Peter Pan. Film je sinhroniziran v slovenski jezik!
TM / DB
Sobota, 20. marec, ob 10. uri: Belokranjske drsanke. Izdelava belokranjskih pisanic po tradicionalni metodi! V gosteh bo kot mentorica Milena Starešinič iz Bele krajine, mojstrica te ljudske umetnostne obrti. Tokrat delavnica ni primerna za predšolske otroke, ker zahteva tehnika nekaj ročne spretnosti in natančnosti. Tudi tokrat kotizacija le 500 SIT. Od 24. do 28. marca gostuje na Ptuju mednarodno srečanje študentov na temo Balkan. Organizira Studentsko politološko društvo Polituss.
Petek, 26. marec, ob 20. uri: koncert skupine Zajjecajt. Prvi nastop mladih glasbenikov iz Ptuja. Vstopnine ni! Petek, 2. april, ob 18. uri: potopisno predavanje o Tibetu in tibetanskem budizmu. Predava Žare Guzej. Sobota, 3. april, ob 10. uri: ustvarjalna delavnica Poslikava pirhov. Delavnico vodi Natalija Resnik Gavez. Spoznavali boste različne metode okraševanja velikonočnih pisank, pisanic oz. pirhov.
V CID potekajo tudi različne oblike neformalnega izobraževanja: tečaj kitare, začetni in nadaljevalni tečaj znakovnega jezika gluhih, novinarska skupina, aerobika, tečaj risanja, tečaj kaligrafije.
In še to: danes se je končalo zbiranje likovnih, fotografskih in literarnih izdelkov učencev osnovnih in srednjih šol, ki sodelujejo na natečaju "Evropa v šoli". Regijska prireditev za zaključek natečaja bo v CID 23. aprila ob 11. uri. Informacije o BIOkibernetskem poligonu CID in BIOtehnologiji G-ALFA ter preizkus poligona — vsak petek od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 13. ure.
Center interesnih dejavnosti je odprt vsak delavnik od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Informacije vsak delovni dan na tel. 780 55 40 ali 041 604 778.
Kuharski nasveti
Gomoljasta zelena
Gomoljna zelena je velika, grčava korenina z debelo lupino, ki jo pred kuhanjem z lupljenjem odstranimo. Nelepa zunanjost gomolja je varljiva, kajti v notranjosti se skriva sveže, okusno meso.
Okus gomoljaste zelene spominja na nežnejšo in so-cnejso beluš-no zeleno in je izrazit, skoraj bi lahko dejali, da tudi dovolj začinjen, tako da pri pripravi ne potrebuje nobenih začimb. Surova gomoljasta zelena je veliko izrazitejšega okusa kakor kuhana. S kuhanjem postane njen okus nežen in se poda s številnimi drugimi vrstami zelenjave in mesa.
Gomoljasta zelena je pri nas še vedno zelenjava, ki jo le redko uporabljamo. Velja za osvežujočo, sočno in aromatično ter jo lahko vsestransko uporabimo. Večinoma jo uporabljamo kot začimbo. Liste uporabimo pri kuhanju mesnih juh, gomolj pa najpogosteje kuhamo, dušimo, cvremo in tudi pražimo. Na kocke narezana gomoljasta zelena je nepogrešljiva tudi pri pripravi številnih zimskih in poletnih enolončnic. Prav tako pa lahko uživamo tudi surovo in iz nje pripravimo pikantno solato.
Gomoljasto zeleno pobiramo v jeseni, prihaja pa čas, ko jo lahko posejemo ali nekoliko kasneje posadimo na domači vrt. Kupimo pa jo lahko vse leto tako kot druge vrste zelenjave. Vsebuje številne vitamine, mineralne
Odgovor: Na področju nekomercialnih premikov hišnih ljubljencev v EU in vstop živali v EU - kamor bo z mesecem majem 2004 spadala tudi naša država -se obetajo nekatere novosti.
Na sestanku Stalnega odbora za prehransko verigo in zdravje
Namig za darilo
Izšla je dopolnjena izdaja kuharske knjige Sodobne domače jedi, avtorjev Nade In Vlada Pignarja. V dopolnjeni Izdaji je več kot 200 receptov za pripravo hrane iz živil, ki jih poznamo in so nam vselej na voljo.
Knjiga je na prodaj v prodajalnah Era Petlja in v sprejemni pisarni družbe Radio-Tednik Ptuj.
snovi, vlaknine in druge hranilne snovi, zato so jo že od nekdaj jedli za krepitev organizma in boljšo odpornost. Po okusu se ujema z limoninim sokom, gobami, krompirjem, sirom, papriko, slanino, kislo smetano in paradižnikom.
Pri pripravi jedi iz zelene ne uporabljamo skoraj nobenih začimb razen soli in svežih zelišč, kot sta peteršilj in drobnjak.
Iz gomoljaste zelene si lahko pripravimo skoraj vse skupine jedi. Tako si za uvodno jed lahko pripravimo okusne solate, ko kuhano gomoljasto zeleno mešamo s svežo ali kislo zelenjavo ali svežim sadjem, odvisno od priložnosti, za katero pripravljamo jedi. Iz gomoljaste zelene lahko pripravimo tudi najrazličnejše juhe. Juho iz gomoljaste zelene zgostimo s svetlim prež-ganjem in na koncu izboljšamo okus s kislo smetano, lahko pa tako pripravljeno juho pretlačimo in dobimo kremno juho iz gomoljaste zelene, ki ji okus izboljšamo z opečenimi kruhovimi kockami. Poznamo tudi krepčil-ne juhe iz gomoljaste zelene in različne zelenjavne enolončnice, v katerih je ena izmed glavnih sestavin gomoljasta zelena.
Iz gomoljaste zelene pa si lahko pripravimo tudi glavne jedi. Tako poznamo gomoljasto zele-
Mokri smrček
Vprašanje bralca Damirja iz Ptuja: Na Pagu imamo počitniško hišico. Na dopust zmeraj vzamemo s seboj tudi našega psa. Zanima me, kako bo s prestopom državne meje, ko bo naša država polnopravna članica EU in kakšna potrdila bodo potrebna za psa pri prestopanju državnih mej oz. vračanju v Slovenijo?
živali, ki je bil od 2. do 3. marca 2004 v Bruslju, je bil predstavljen dokument, ki uvaja t. i. listo C-držav, iz katerih ne veljajo posebni pogoji za vstop (vrnitev) na ozemlje EU, torej Slovenije. Ta predlog so podprle tudi nekatere stalne članice EU (Avstrija, Nemčija ...).
no s sirom, narastek iz gomoljaste zelene z gobicami, zrezke, ocvrto zeleno v pivovskem testu ali v žvrkljanem testu, pečeno zeleno in se druge jedi. Vse te jedi lahko pripravimo kot samostojne zelenjavne jedi ali kot prilogo k mesnim jedem. Kot prilogo k mesnim jedem lahko pripravimo se pire iz gomoljaste zelene, ko zeleno skuhamo v slani vodi, posebej skuhamo enako količino krompirja, kuhanega pretlačimo, prav tako pretlačimo kuhano gomoljasto zeleno, dodamo malo kisle smetane, in preden ponudimo, potresemo s petersiljem.
Gomoljasto zeleno s sirom pripravimo tako, da gomolje zelene najprej operemo, nato olupimo in narežemo na grobe rezance. Tako narezano zeleno do polovice skuhamo v slani vodi. Manj-si pekač namažemo z margarino in potresemo z ostro moko. Posebej sesekljamo večjo čebulo. Ko rahlo porumeni, dodamo strt česen in manjso količino mletega mesa. Meso rahlo prepra-žimo, ga solimo, popramo in dodamo se lovorov list. Spraže-no meso ohladimo. V pekač vsi-pamo polovico kuhane zelene, jo poravnamo, nanjo vsipamo vse mleto meso, ga prav tako poravnamo in rahlo potresemo s poljubnim poltrdim sirom. Sir pokrijemo z ostalo kuhano zeleno in po vrhu prelijemo z
Tako je na listi C tudi sosednja država Hrvaška.
Za vrnitev vašega psa iz republike Hrvaške bo po 3. juliju 2004 potrebno imeti:
1.	potni list (rumena knjižica),
2.	potrdilo o veljavnem cepljenju proti steklini v potnem listu,
3.	identifikacijo živali v obliki mikročipa ali čitljivo tetovirno oznako.
Za države, ki niso na listi C, bodo potrebne dodatne laboratorijske preiskave krvi na prisotnost protiteles proti steklini. V izogib težavam pri vračanju v EU iz držav, ki niso na omenjeni listi, se svetuje imetnikom službenih in reševalnih psov, pri katerih se glede na naravo nji-
mesanico kisle smetane in rumenjakov Damo v pečico, ki smo jo ogreli na 220 stopinj C in pečemo toliko časa, da dobi zlato rjavo skorjo. Tako pripravljeno gomoljasto zeleno ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Nadev iz mletega mesa lahko zamenjamo tudi z zelenjavnim nadevom.
Gomoljasto zeleno lahko tudi ocvremo in ocvrto ponudimo kot toplo uvodno jed ali prilogo. Gomoljasto zeleno operemo, olupimo in jo narežemo na pol centimetra debele kolobarje. Do polovice jo skuhamo v slano-kisani vodi. Vodo kisamo zato, da zelena ostane čim sve-tlejse barve. Na pol kuhano od-cedimo in ohladimo. Posebej pripravimo testo tako, da 2 rumenjaka premesamo, prilijemo 2 decilitra mleka in dodamo 3 do 4 žlice gladke moke. Iz beljakov naredimo trd sneg in ga prav tako dodamo k testu. Testo rahlo solimo in dodamo se žličko parmezana. Nato na pol kuhane kolobarje najprej povaljamo v moki, jih pomočimo v pripravljeno testo in polagamo v vročo masčobo ter jih na hitro oc-vremo z obeh strani. Če tako pripravljeno gomoljasto zeleno ponudimo kot samostojno jed, zraven ponudimo poljubno toplo omako.
Nada Pignar, prof. kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milen-kovicem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošiljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-tednik.si.
hovega dela nikoli ne ve, v katero državo bodo morali potovati (potresi, poplave itd.), da preiskavo opravijo prej. Evropska komisija je za omenjeno preiskavo pooblastila Laboratorij za virologijo Nacionalnega veterinarskega inštituta v Ljubljani, Gerbičeva 60.
Če je torej vas kuža primerno označen (mikročip ali čitljivo te-tovirno znamenje) in ustrezno zasčitno cepljen proti steklini, bo s potrjeno knjižico (potni list) brez problemov prečkal državno mejo in se po dopustu tudi varno lahko vrnil nazaj v državo.
Vojko Milenkovi~, dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI
V.M.V
8 02/ 771 00 82
V vrtu
Pomlad na vrtu
Bliskovito se je že pred spomladanskim enakonočjem zgodila pomlad. Snežnica iz skopnelega snega je zemljo dobro napojila po hladni in suhi zimi, vrtnemu rastju, ki se ob toplih sončnih žarkih prebuja iz zimskega mirovanja, pa vrtnar že skrbno pomaga zbrsteti v prijetno pomlad.
V	SADNEM VRTU bo po tej nagli otoplitvi sadno drevje, grmičevje in vinska trta pričelo brsteti. Dotlej zaključimo z zimsko rezjo in opravimo predpomladansko {kropljenje z bakrovimi pripravki za preprečitev jablanovega in hruse-vega skrlupa, breskove kodravosti, cvetne monilije in luk-njičavosti kosčičarjev. Zimska plodisča omenjenih sadnih glivičnih bolezni, ki se ob ugodni toploti in vlagi prično prebujati iz zimskega mirovanja sočasno s prebujanjem rastin, najučinkoviteje preprečijo barkovi pripravki.
Gnojila, trosena na obdelano zemljo v drevesnih kolobarjih ali pasovih pod drevesnimi krošnjami in grmovnicami, bodo kot rastlinska hranila prej in lažje dostopna rastlinam, če jih pomešamo s prstjo. Obdelavo drevesnih kolobarjev opravimo že v jeseni, sedaj spomladi, ko zemlja postane primerna za obdelavo, jo plitvo prerahljamo, da vdelamo organska in rudninska gnojila ter jo po potrebi poravnamo in odstranimo oziroma uničimo kaleči plevel. Obdelava zemlje je potrebna pri vseh sadnih vrstah do začetka rodnosti, nekatere vrste kosčičarjev, kot so breskve in nektarine, in vse vrste jagodičevja.
V	OKRASNEM VRTU je pred začetkom vegetacije potrebno opraviti sajenje in presajanje okrasnih drevnin, grmovnic in trajnic. Na sajenje okrasnega rastja, posebej je pri tem mišljeno drevje in grmovnice, je morala biti priprava zemlje opravljena že v zimskem času. Zemlja mora biti globoko prerahljana in pognojena z organskimo gnojili, da sedaj v začetku spomladi, ko se dovolj ogreje in postane primerna za obdelavo, opravimo še sajenje. Pri sajenju trajnic in okrasnih drevnin nas mora spremljati dejstvo, da sadimo rastine z daljšo življenjsko dobo, ko morebitnih napak pri njihovi razporeditvi ali slabih pripravah pri sajenju ni mogoče popravljati. Uspešnost sajenja je v izbiri kakovostne in zdrave sadike, pripravi sadilnega mesta, pravočasnem sajenju in pravilni izvedbi sajenja. Sadimo tako globoko, kot je bila rastlina vzgojena v drevesnici. Pregloboko sajenje je škodljivo za rast in razvoj korenin, prav tako pa je škodljivo preplitvo sajenje, ker tedaj korenine niso dovolj zavarova-nepredzuna-njimi vplivi, kot so suša, toplota, zmrzal in poškodbe pri obdelavi. Sadikam, ki so v začetni rasti, namestimo opore, dokler se jim korenine ne razvijejo dovolj, v sušnih obdobjih pa jih redno zalivamo.
Vrtno trato je priporočljivo, preden prične zeleneti in rasti, kar bo seveda šele po prvem toplejšem in obilnejšem spomladanskem dežju, prerahljati in prezračiti rušo. To opravimo s primernimi orodji - nožastimi grabljami, vilami ali v ta namen posebej namenjenimi vrtnimi stroji za rahljanje in zračenje travne ruše. Poškodovana travišča po potrebi ob tej priložnosti dosejemo.
V	ZELENJAVNEM VRTU na ugodni legi z rahlo in dovolj od-cejeno zemljo, ki se je minule dni tudi že dovolj ogrela, že lahko sejemo stročnice grah in bob, mehkolistne solate in redkvice. Čimprej pa posadimo čebulček, šalotko in česen. Posevke prekrijemo z vlaknasto folijo, da jih zavarujemo pred škodljivimi zunanjimi vplivi.
30. in 31. marca je po biokoledarju izrecno priporočljivo sajenje in presajanje vrtnih in zdravilnih zelišč.
Miran GlusK, ing. agr.
25-četrtek	26-Petek S>	27-Sobota	28-Nedelja
29-Ponedeljek	30-Torek	31-Sreda	
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: smola, Takos, aroma, tel, krucifiks, KZ, pestrost, Corinthias, operil, Mar, devetka, Simonitti, Dragonera, TČ, januar, Enare, ar, onestep, junij, FIM, post, Imagine, kelek, Ksaver, onuce, vrlina, IT, ost, Kares, kadett. Ugankarski slovarček: ACERA = staro mesto v italijanski pokrajini Kampanji,_ASPERITETA = hrapavost, ERE = stotinka danske krone, ERKI = estonski deseterobojec Nool, LADON = stoglavi zmaj v grški mitologiji, RAJK = slovenski metalec kopja (Janez, 1938), ŠONA = bantujski jezik, VASENO = kraj v Tuhinjski dolini.
Govori se .
da je nedavna predstavitev stališč ormoških liberalcev, kar se tiče vprašanja regionalizacije, izzvenela v stilu: če ne moremo jesti žgancev z zlato žlico, jih bomo pač s srebrno, če še te ne bo, nam bo ostala bronasta, v skrajnem primeru pa bomo poskušali z leseno ...
... da je bila v nedeljo ptujska Prešernova rdeča. Pa ne zaradi kak-
šnih rdečih luči, ki bi kazale na vroče nočno dogajanje, pač pa zaradi opeke, ki je padala s ^ streh.
... da je ptujskim intelektualcem dovolj, da jih župan neprestano o nečem poučuje. Pa so sklenili ustanoviti listo "Tudi Ptuj bo izvolil normalnega župana". In nekaterim se je povesil nos, ker ne bodo mogli kandidirati.
... da v ptujskem nogometnem klubu oblikujejo razpis, v katerem ponujajo bogastvo igralcu, ki bi znal točno podati žogo. Mogoče bi bilo za začetek dobro za trenerja v natančnosti najeti Raj-monda De-bevca.
Vidi se ...
... da so na Hrvaškem hitro aktualizirali pravljico o Sneguljčici. In glede na to, da so nam obljubili, da nas bodo pričakali na morju, lahko letos točno vemo, kaj bomo jedli za zajtrk. Poli. Kar pravzaprav sploh ni slabo. Mogoče namig sosedom, naj poiščejo še kaj v pršutu, pa v kaviarju, pa v šampanjcu, pa v kakšnem jagodnem izboru ...
Lujzek • Dober den vsoki den
Vnedelo, 21. marca, na našem bregi tak veter piha,
ke se
drevje vpo-gible in koča trosi. Če bi lehko toti veter vskla-diščili in ponucali za kokšno pogonsko energijo, te nas nebi energetska kriza montrala. Lehko bi meli avte na vetrni pogon, s pomočjo vetra bi proi-zvojali elektriko sepozimi greli in poleti hladili in še marsikaj drugega vetrovinčili. Veter bi lehko zapiha tudi v našempar-lamenti, da bi tisti politični šmenti in tudi zakramenti k pameti prišli, v pozobo odišli, v Evropsko zvezo na prakso šli in ne nazaj prišli. Čujem in štejem pa tudi po tele-viziji gledam kokšne "siromačke" ploče bodo meli toti novi nei-zvoljeni predstovniki našega naroda in bi čudež bija, keri se nebi za tokšno evro fukcijo borija. Kaj se zaj totih referendumov tiče, zavolo kerih je zaj tejko kregaja med pozicijo in opozicijo, pa jaz tak provim: "Eni za, drugi proti, obojni pa vejki faloti. Tudi mija z mojo
Mico se skoro vsoki den grema nekšni referendum. Enkrat sen jaz za in una proti, drugič pa jaz proti in una za. Gnes vjutro sma se glih referendu-movala ali boma sadila roni ali pa samo pozni krompir. Na kunci sma po dugi debati in odločitvi v hišni parlamentarni dvojini sklenla, da boma sadila polovico ronega in polovico poznega krompira. Pri tem sma upoštevala tudi tisti stori pregovor in resnico, da nori kmet slabo živi od pridelanega krompira, pameten kmet pa dobro živi od držov-nih subvencij ... Tak je in tak bo baje tudi v Evropski vuniji, pač po znoni resnici, da vejke ribe žerejo male, obojne pa si radi na svojem jedilniki pri-vošijo morski psi, tudi tisti, ki hodijo po dveh nogah ... Tok-šnih je tudi pri nas iz dneva v den več, pravzaprav preveč in jim nič ne pride do živega, saj z vuki tulijo in si z njimi plen tolajo.
Te pa srečno, vas podavlja vučko Lujzek. Te pa pridni bote, radi se mejte, dobro pijte in jejte, pa ne preveč, rajši malo, da vam nede slabo postalo.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 25. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (Se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.00 Skupna oddaja. 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
PETEK, 26. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
SOBOTA, 27. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT
in GLASBA (Janko Bezjak). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje). NEDELJA, 28. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKO[? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 11.55 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). PONEDELJEK, 29. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenar-ška) kronika (Martin Ozmec, Zmago Šalamun in Nataša Pogorevc). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Štajerski val). TOREK, 30. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10
Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO (Sredi življenja - Marija Slodnjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Murski val). SREDA, 31. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 Minute kulture. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes na Ptujskem. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Ta teden boste izkoristili za urejanje vse dokumentacije in pismene korespondence na poslovnih področjih, saj ste glede tega že v zelo velikem zaostanku, na osebnem področju pa bo zelo prijetno v petek.
BIK
Vaše notranje "sonce" bo kmalu zasijalo z obnovljeno močjo. Ravno zaradi tega boste postali bolj opaženi in tudi upoštevani pri svojih projektih. Na osebnem področju boste sklenili novo poznanstvo.
DVOJČEK
^^ Pomladni čas je za vas vedno lep in skrivnosten, f	tokrat pa bo najbrž še
nekoliko bolj "mističen" kot ponavadi, saj si boste želeli predvsem miru. Pazite na zdravje, varujte se virusov in se posvetite meditaciji.
RAK
Notranje ste dovolj močni in trdni, da začnete pogajanja glede novega projekta.
V	teh dneh boste umirjeni in ravno zaradi tega vam
bodo tudi pogovori in dogovori stekli, kot si želite. V ljubezni bo še naprej lepo.
LEV
V	tem tednu boste imeli veliko poslovnih stikov. S starimi poslovnimi partnerji boste stike obnovili, nove pa boste stkali na svoj
umirjeni šarmantni način, ki vam je prirojen. V ponedeljek bo najboljši dan.
DEVICA
Pred vami je živahen teden, saj boste imeli dovolj moči, da opravite vse pregovore in pogovore glede posla in poslovnih zadev Najboljša dneva, da vse to tudi realizirate, sta petek in torek. Vikend bo zelo romantičen.
TEHTNICA
Teden, ki je pred vami, bo dinamičen in "vroč". Skupaj s sodelavci se veselite vaših poslovnih uspehov, a sreče ne izzivajte preveč s predrznim vedenjem. V poslu boste največ dosegli v petek.
[KORPIJON
Kljub temu da boste imeli pozitivne in ugodne razloge, da se na poslovnem področju pokažete v najlepši luči, ostanite skromni; skromnost je lepa čednost. V soboto boste uživali v krogu svojih najdražjih.
STRELEC
Vtem tednu vas bo priganjalo delo in vsi pričakovani in nepričakovani poslovni sestanki. V sebi boste začutili nenehno, ampak močno voljo in potrebo po uveljavljanju in doseganju ciljev. V soboto se boste zabavali.
KOZOROG
V	teh dneh boste načrtovali novo, zelo delovno pomlad. Najboljši dan za resne načrte bo ponedeljek, drugače pa se boste na osebnem področju zabavali, saj boste imeli v sebi dobro voljo in željo po druženju.
VODNAR
Vtem tednu si boste skupaj s sodelavci zadali cilj, da se je treba lotiti novih projektov, da bo letošnja pomlad zelo dinamična. Glede ljubezenske zveze pa je najbolje, da se odkrito pogovorite, kako naprej.
RIBI
Z vsakim dnem tega tedna boste imeli več poleta, poguma in volje, da uresničite vse, kar si boste zadali glede novih projektov in idej. Najboljša dneva bosta petek in sobota. V osebnem življenju bo umirjeno.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.utrinek.biz
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Piše: Jože Mohorič
Točke gredo mimo Ptuja
Za nami je 20. krog 1. SNL, po katerem se je zaostanek nogometašev Kumha Drave za najbližjimi tekmeci v boju za obstanek še pove~al. Dravograd in Ljubljana sta namre~ pripravila prvovrstni presene~enji z zmagama nad Mariborom in Muro.
Ptujski modri so se tako po porazu proti zelo dobremu Primorju znašli v zelo težkem položaju. Do konca rednega dela prvenstva jih ~akata še tekmi z nekoliko »lažjima« tekmecema, Šmartnim in Ljubljano, nato pa še deset tekem v ligi za obstanek. Teoreti~no je torej možno osvojiti še 36 to~k, a to so sanje, realno bi bili zelo zadovoljni že spolovi~nim izkupi~kom, seveda pa obstanka še vedno ne bi imeli zagotovljenega, saj konkurenti pridno nabirajo to~ke. Še enkrat ve~ se kaže, da denar ne igra odlo~ilne vloge na igriš~u, saj »obubožana« Dravograd in Ljubljana premagujeta realno bistveno mo~nejše nasprotnike, medtem ko ptujski nogometaši kljub »urejenim« razmeram težko osvajajo to~ke. Nogometašem Drave sicer ne moremo o~itati ležernosti in neborbenosti, a smo na tekmi proti Primorju vendarle pogrešali ve~ poguma v igri. To je sicer lahko dvorezen me~, a v tem položaju, kjer je Drava bila po zaostanku v prvem pol~asu, bi bil zelo smiselen (celo nujno potreben). Delno opra-vi~ilo je lahko odsotnost Šterbala in tudi Grižoni~a zaradi kartonov ter igranje rahlo poškodovanih Kamberovi~a in Binga, tako da ni bilo na igriš~u res udarne zasedbe, ki bi morda lahko naredila kaj ve~.
Morda pa se Ptuj~ani podzavestno (ali zavestno?) zanašajo na finančni potop katerega od tekmecev. To je sicer možno, a se na to ne gre zanašati, saj se rešitev lahko najde tudi v zadnjem trenutku. Vsekakor se velja osredotočiti predvsem na lastne moči in na zbiranje točk na zeleni površini. Morda pa so Šmarčani s trenerjem Borutom Jarcem prava priložnost za prve spomladanske točke.
Naj se zbiranje začne čimprej, da ne bo prepozno!
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Majcen je zapravil lepo priložnost za izenačenje.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 20. KROGA: Kumho Drava - Primorje 0:1 (0:1), Dravograd - Maribor Pivovarna La{ko 2:1 (1:1), KD Olimpija - [martno 3:0 (2:0), Mura - Ljubljana 0:1 (0:0), CMC Publikum - Domžale 1:1 (0:0), Gorica - Koper 0:0.
1. GORICA	20	10	6	4	43:20	36
2. KOPER	20	10	6	4	25:11	36
3. PRIMORJE	20	9	8	3	43:21	35
4. KD OLIMPIJA	20	10	5	5	37:26	35
5. MARIBOR PIVO. LAŠKO	20	10	5	5	24:22	35
6. MURA	20	9	4	7	39:39	31
7. CMC PUBLIKUM	20	8	4	8	41:30	28
8. ŠMARTNO	20	6	6	8	25:33	24
9. DOMŽALE	20	7	3	10	25:37	24
10. LJUBLJANA	20	5	4	11	20:40	19
11. DRAVOGRAD	20	4	4	12	21:44	16
12. KUMHO DRAVA	20	2	5	13	19:39	11
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA						
REZULTATI 19. KROGA: Livar -		• Aluminij 1:0 (0:0), Krško Posavje				
- Svoboda Ljubljana 1:2 (1:0), Rudar Velenje -				Izola Argeta 2:0 (0:0),		
Bela krajina - Supernova Triglav 2:0 (2:0), Zagorje -					Brda 2:0	(1:0),
Tabor Sežana - Dravinja 0:1 (0:1).						
1. RUDAR VEIENJE	19	14	3	2	60:21	45
2. ZAGORJE	19	12	3	4	35:22	39
3. DRAVINJA	19	10	6	3	38:18	36
4. BELA KRAJINA	19	10	4	5	31:21	34
5. LIVAR	19	8	8	3	27:23	32
6. ALUMINIJ	19	7	4	8	25:24	25
7. KRŠKO POSAVJE	19	5	8	6	24:31	23
8. SUPERNOVA TRIGLAV	19	5	5	9	22:32	20
9. IZOLA ARGETA	19	4	6	9	17:31	18
10. SVOBODA	19	3	4	12	21:30	13
11. BRDA	19	2	7	10	14:31	13
12. TABOR SEŽANA	19	3	4	12	20:48	13
Nogomet • 1. SNL Simobil Vodafone
Zaostanek se pove~uje
KUMHO DRAVA - PRIMORJE 0:1 (0:1)
Ptuj - mestni stadion, 1000 gledalcev, sodnik M. Bohinc Poljane - [kofja Loka. STRELEC: Žeželj (45.).
KUMHO DRAVA: Dabanovic, Kamberovič (Toplak), Berko, Krajnc, Bingo, Jevdženič, Selimo-vič, Korez (Vogrinec), Gorinšek (Adnan Smajlovič), Zilič, Majcen. Trener Srečko Lušič.
Gostitelji so tokrat nastopili brez svojega kapetana Emila [ter-
bala, ki je steber obrambe, in veznega igralca M. Grižaniča, zato se je vsekozi čutilo, da obrambna in vezna vrsta nista igrali uigrano. Gostiteljem se je že v tretji minuti ponudila priložnost, ko Majcen ni znal izkoristiti lepe podaje Zi-liča. Gostje so nato prevzeli po-
Foto: Črtomir Goznil<
Gorazd Gorinšek je solidno igral v prvem polčasu, a je v drugem polčasu ostal v slacilnici.
budo. V pomoč jim je bil tudi močan veter in že v 24. minuti je priložnost za vodstvo zamudil Vogrič, ki se je sam znašel pred Dabanovičem, ki je z rutinsko obrambo ukrotil žogo. Le redko so bili poizkusi gostiteljev, da bi do odmora spremenili rezultat. To pa je nato v zadnji minuti uspelo gostom, ko je domača obramba na desni strani zamudila in dovolila, da je lepo podano žogo Jolič podaljšal do Žežlja, ki je spretno v loku prevaral nemočnega Daba-noviča in pred odmorom gostom prinesel dragoceno vodstvo.
V nadaljevanju je veter koristil gostiteljem, toda to je bilo premalo, da bi napadalci resneje ogrožali goste, ki so predvsem čuvali minimalno prednost. Domače napadalce so zaustavljali pred kazenskim prostorom in razčiščevali nevarnosti, tako da so bili zaključni streli na vrata Strajnarja zelo redki. [e najbolj zrelo priložnost je za izenačenje zamudil Majcen v 87. minuti, ko je s približno 9 metrov slabo streljal in žoga je zletela visoko preko vrat.
Na novinarski konferenci je Sre~ko Lu{i~ - trener Drave -dejal: "Naleteli smo na zelo dobro uigrano ekipo, nastopili smo oslabljeni, igralci so si ugoden izid želeli, vendar so bile naše želje večje od naših možnosti. Upamo, da bomo kompletni nastopili uspešneje."
anc
2. SNL
Kidričani zamudili izenačenje
LIVAR - ALUMINIJ
1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Starič (63. iz 11
m)
ALUMINIJ: Toplak, Kuserbanj (od 68. Topolovec), Golob, Sam-bolec, Pekez (od 58. Flašker), Pra-potnik, Koren, Dončec, Repina, Panikvar, Kelenc (od 80. S. Ceh). Trener: Miran Emeršič.
Gostovanje nogometašev Aluminija v Ivančni Gorici, v prvem spomladanskem krogu, se je za njih končala s porazom. V prvem polčasu sta ekipi igrali previdno in si nista uspeli priigrati pravih priložnosti za zadetek.
V drugem polčasu pa je igra postala bolj dinamična, saj so oboji zaslutili, da bi lahko osvojili celoten izkupiček. Pozneje se je izkazalo, da je bila odločilna 63. minutia, ko je žoga v roko zadela nogometaša Aluminija Nej-ca Repino v njegovem kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na 11-metrovko. Domači kapetan Starič je bil uspešen realizator najstrožje kazni.
Do konca srečanja so bili po-djetnejši gostje, ki so v zadnji minuti imeli priložnost, žal pa To-polovec ni zadel mreže domačega vratarja Drkušiča.
Danilo Klajnsek
Jadranje • Ptujčanka bo nekaj posebnega
Novost: krožna dirka
Na regato Ptuj~anka, ki bo startala to~no ~ez en teden iz marine Kornati v Biogradu, je prijavljenih že 158 udeležencev, za zamudnike pa je na voljo {e nekaj prostih mest.
Novost letošnje regate je atraktivna nedeljska krožna hitrostna dirka pred Biogradom, ki doslej še nikoli ni bila izvedena. Vsaj toliko kot za jadralce zna biti zanimiva za gledalce, saj bo na kratki, slabih pet milj dolgi ruti šlo »na nož« po enačbi formule 1, celotno dirko več kot dvajsetih jadrnic na majhnem vodnem območju pa bo možno odlično videti z obale.
Regata Ptujčanka bo sicer že tradicionalno trajala štiri dni, od četrtka (prvega aprila) do nedelje, tri tekmovalne etape pa bodo izvedene v petek in soboto. Jadralci, trenutno je prijavljenih 158, so razporejeni v enaindvajsetih jadrnicah razreda Bravo, ki jih bodo prevzeli v četrtek popoldne v marini Kornati.
Kot so poudarili organizatorji regate Ptujčanka na torkovi novinarski konferenci - častni predsednik je Drago Klobučar, predsednik organizacijskega odbora regate pa Samo Bauman - se regata Ptujčan-ka letos vključuje tudi v posebno Združenje rekreativnih regat severovzhodne [tajerske, v okviru katere bodo izvedene še Prekmurska regata, Mariborčanka in Celjanka. Skipperji z ekipami, ki bodo sodelovali na vseh štirih šta-
(II. regata ptujčanka
01. dD D4. april ÍŮŮ4, ËÏSiîfad na mnij
¥
Častni predsednik Drago Klobučar, predsednik OO regate Ptujčanka Samo Bauman in predstavnik za stike z javnostjo Rado Škrjanec so predstavili potek regate Ptujčanka.
jerskih regatah, se bodo potegovali za skupen naslov zmagovalca po številu osvojenih točk na posameznih regatah. K točkam za zmagovalni naslov pa bo štel še zimski veleslalom udeležencev regat, ki bo organiziran na Pohorju.
»Pomen naše regate Ptujčanka ni toliko v tekmovalnosti, saj jadralci ne potrebujejo posebnega znanja, ampak predvsem v druženju, rekreaciji in populariziciji tega vodnega športa, ki ima velike možnosti za razvoj na domačem terenu, Ptujskem jezeru. Prav v smeri spodbujanja in oživljanja rekreativnega jadranja bomo letos namenili del prijavnine za razvoj tega športa pri mladih jadralcih pod okriljem BD Ranca,« je še povedal Drago Klobučar.
Vsak tekmovalni dan bo zaključen z razglasitvijo zmagovalca posamezne etape, zadnji dan pa bo sledila še razglasitev skupne zmagovalne posadke. Nagrajene bodo prve tri ženske in prve tri moške ekipe, posebne nagrade pa si bodo prislužile še najstarejša, najtežja in zadnja posadka.
Da bo zabavno, malo poučno in napeto, še zlasti v jadra, pa tudi sicer, ni potrebno posebej poudarjati. In če vas mika preživeti nekaj nenavadnih dni v objemu razpetih jader in obilice smeha, se lahko še vedno prijavite na naslovu info@euronautic.cc ali na telefon 02 780 11 50/51 oziroma 041 620 116.
Rokomet • 1. SRL (m)
Čestitke finalistom lige prvakov
VELIKA NEDELJA -CELJE PIVOVARNA LAŠKO 27:32 (12:18)
Športna dvorana v Veliki Nedelji, gledalcev 800.
VELIKA NEDELJA: Kisovec, Mesarec 2, Trofenik 1, Gregorič, Potocnjak, Kumer 4, Planine 5, Kokol, Stojinovič, Kukec 5, ŠantI 5 (1), Kozomara 5, Okreša.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Rezar, Rutenka 5, Vugrinec, Oštir 2, Peri}, Bilbija 8, Bajram, Koz-lina, Lorger, MilosavIjevic 4 (3), Gorenšek 3, Natek 4, Brumen 6 (1), Zorman, Stopar.
Rokometaši Velike Nedelje so s petIitrskim šampanjcem počastiIi
Celjane ob uvrstitvi v finale lige prvakov. Domači so se sicer že od začetka srečanja zeIo trudiIi, vendar tudi proti drugi ekipi CeIja-nov niso biIi najuspešnejši, razIika se je ves čas gibaIa med štirimi aIi šestimi goIi.
V drugem polčasu so gostje za trenutek nekoIiko popustiIi in domačini so se v 44. minuti srečanja pribIižaIi na vsega dva gola zaostanka (22:24). Celjani so nato ponovno prestavili prestavo višje in prišIi do načrtovane zmage, kljub temu, da gostujoči trener Miro Požun na igrišče sploh ni poslal nosilcev celjske igre Dejana Periča in Renata Vu-grinca.
DK
^^— t«,
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Termo - Jeruzalem Ormož 31:22 (14:13), Adria Krka - Rudar Trbovlje 23:34 (6:14), Prevent - Prule 67 36:32 (16:15), Inles Riko - Cimos Koper 27:32 (12:14), Velika Nedelja - Celje Pivovarna La{ko 27:32 (12:18). Sre~anje Gorenje - Trimo je bilo odigrano sino~i.
Foto: Danilo Klajnšek
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so tudi brez svojih najboljših mož rutinirano premagali Velikonedeljane.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO	16	15	1	0	31
2. GORENJE	16	13	1	2	27
3. PRULE 67	17	12	1	4	25
4. PREVENT	17	12	1	4	25
5. CIMOS KOPER	17	9	2	4	20
6. RUDAR TRBOVLJE	17	7	0	10	14
7. TERMO	17	6	2	9	14
8. JERUZALEM ORMO@	17	5	3	9	13
9. TRIMO	16	5	2	9	12
10. ADRIA KRKA	17	4	1	12	9
11. VELIKA NEDELJA	16	3	1	12	7
12. INLES RIKO	17	1	1	15	3
TERMO - JERUZALEM 31:22 (14:13)
JERUZALEM: G. Čudi~, Dog{a; Horvat 1, Mesarec 1, Koražija 7, Bezjak 6, Grabovac, Ivanu{a 2(1), Kiri~, Kosaber, Hrnjadovi~, Lollo 4, B. Čudi~. Trener: Sa{a Prapot-nik.
Ormožani so pred gostovanjem v Škofji Loki ostali brez po{kodo-vanega Ale{a Bel{aka, kljub temu so v {portni dvorani Poden pri~a-kovali kaj ve~ kot le visok poraz. Jeruzalem~ki so se doma~inom dostojno upirali le v prvem pol-
~asu, ko so {e vodili z rezultatom 5:4. V 22. minuti so Lo~ani povedli že za tri, vseeno pa je Or-možanom uspelo zadržati stik do konca prvih trideset minut. Šele sredi drugega pol~asa, ko so imeli dva igralca manj v polju, so Ško-fjelo~ani strli odpor gostov iz Ormoža in v devetih minutah jim je uspela zmagovita serija 9:2. Zanimivo, da je bila to prva zmaga Terma v tem koledarskem letu. V soboto ob 19. uri Ormožane doma ~aka težka tekma proti ježkom iz Slovenj Gradca.
Uroš Krstič
Kolesarstvo
Črna gora ostaja ptujska trdnjava
Profesionalna ekipa Perutnine Ptuj pod vodstvom Bo{tjana Arnu{a se je prej{nji teden udeležila jubilejne 10. dirke Po poteh kralja Nikole v Črni gori, kategorije 2.5 UCI.
Po lanski zmagi Rada Rogine so odli~en uspeh letos ponovili, skupni zmagi Massima Demarina pa so dodali {e drugo mesto Tomislava Dan~ulovi~a. Dirke se je udeležilo 18 ekip ve~inoma iz Evrope, pa tudi iz daljne Japonske. 5 etap v dolžini 794 km po hribovitem terenu Črne gore je bil pretrd oreh za marsikaterega kolesarja, mo~ni ptujski »profiji« pa so skupni zmagi dodali {e eno etapno zmago, pet uvrstitev na stopni~ke za zmagovalce ter 6 uvrstitev med deseterico in so bili najuspe{nej{a ekipa dirke (po {te-vilu UCI to~k).
Vse etape razen tretje so bile zelo razgibane, odlo~ilna pa je bila druga, kjer sta kot prvi in drugi prevozila ~rto Demarin in Dan~u-lovi~. Dan, »dolg« 180 km, je imel na poti dva 15-kilometrska vzpona, ki sta na~ela mo~i in izpostavila najbolj{e. Pred drugim, ki se je za~el 40 km pred ciljem, je Dema-rin pobegnil s {esterico kolesarjev, skupina pa je imela na vrhu minuto prednosti pred zasledovalno trojico, kateri sta tempo narekovala Dan~ulovi~ in Bon~a. V vratolomnem spustu so ti trije kolesarji ujeli vodilno skupino, kar je Ptuj-~anom zagotavljalo {tevil~no pre-mo~ pred tekmeci. Mnogi poskusi pobegov so se obrestovali, ko je nekaj kilometrov pred ciljem sam v ospredju ostal Demarin in v »solo« vožnji kot prvi prevozil ciljno ~rto, Dan~ulovi~ pa je bil us-pe{nej{i v {printu dvojice in v cilj pripeljal 6 sekund za klubskim so-tekmovalcem. Omenjena dvojica
je po koncu druge etape prevzela vodstvo v skupnem se{tevku in ga zadržala do konca dirke. Bon~a je etapo kon~al kot osmi v ubežni skupini, v skupnem se{tevku pa se je povzpel na {esto mesto. Ostali kolesarji z Ile{i~em na ~elu so v cilj pripeljali v glavnini, zaostali 2.29 min in bili prakti~no že izlo-~eni iz boja za skupno zmago. Ekipa Perutnine Ptuj je naslednje tri etape taktiko podredila ohranitvi rumene majice, tako da si noben kolesar ni uspel prikolesariti ve~je prednosti, posamezne etape pa so se odlo~ale v zadnjih kilometrih. Najbolj{a {printerja v ptujski vrsti (Aldo Ino lle{i~, Miran Kelner) sta tako svoje kvalitete dokazala s tremi uvrstitvami na stopni~ke; Kelner je bil v tretji etapi 2., Ile{i~ pa v ~etrti in peti etapi 3. Vodja eki-
pe Bo{tjan Arnu{ je po prihodu domov ocenil nastop v Črni gori: "Rezultat je odli~en, vsi de~ki so garali za skupno zmago. Dirkali smo, kot smo se pred etapami zmenili, kolesarji pa so lastne interese podredili ekipni taktiki za ceno uspeha. Bili smo v težjem položaju, ker smo že v drugi etapi oblekli rumeno majico in smo jo branili tri dni. Forma je zadovoljiva, vendar je {e v vzponu, saj težke dirke {ele prihajajo." Rezultati: skupno: 1. Massimo Demarin, 2. Tomislav Dan~ulovi~, 6. Valter Bon~a, 13. Aldo Ino ne{i~, 26. Miran Kelner, 39. Igor Kranjec
V soboto se je profesionalna ekipa Perutnine Ptuj udeležila tradicionalne enodnevne kolesarske dirke 54. Strassenrund-
Aldo Ilešič na cilju zadnje etape dirke po Crni gori; v skupni razvrstitvi je slavil Massimo Demarin pred Tomislavom Dan~u-lovi~em (vsi KK PP).
fahrt Klingnau "2. Grand Prix zurzibiet" kategorije 1.3 UCI v Švici. Zelo zahtevno dirko so otežile {e mnoge vrhunske ekipe iz najmo~nej{ega kakovostnega razreda, ki so pri{le z najbolje pripravljenimi kolesarji. 188 km je bilo preve~ za mnoge kolesarje, dirko je kon~ala le dobra polovica tekmovalcev. V ciljnem {printu glavnine je bil najhitrej{i Latvijec Andris Nauduzs (Domina Vacan-ze), drugi pa je bil njegov klubski kolega Italijan Sergio Marinange-li. Zelo dobro sta se v ospredju zna{la ~lana Perutnine Ptuj Borut Boži~ in Matej Stare, ki sta v cilj pripeljala kot 17. in 20. Na dirki sta sodelovala tudi biv{a ~lana ptujske ekipe Bo{tjan Mervar in Jure Gol~er, ki sta letos sotekmo-valca v Italiji pri ekipi Formaggi Pinzolo Fiave. Zadovoljiti sta se morala s 46. in 66. mestom.
Krst v sezono so dočakali tudi kolesarji mlajših kategorij. Ekipa Perutnine iz Ptuja je v nedeljo nastopila na krono-metru na Jarunu v Zagrebu. Pri de~kih je Marko Purg na 6.3 km dolgi progi stal na drugi najvi{ji stopni~ki, Benjamin Slemenjak je dosegel 5., Niko Vogrinec 6. mesto, na isti progi pa je bil Rok Ver{i~ med mlaj{imi mladinci 14. Mladinci so vozili na dvakrat da-lj{i razdalji, dosegli so naslednje uvrstitve: Kristjan Đurasek 6., Matic Robi~ 7., Gorazd Bauer 10. in Ciril Pernek 20. mesto. Tekmovanje je bilo zaradi mo~nega vetra na meji regularnosti.
UG
Rokomet • 1. B SRL, 2. SRL
Gorišnica in Drava popustila v samem finišu
1. B SRL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Pekarna Grosuplje - Gorišnica 32:32, Mokerc - Črnomelj 34:27, Mitol Sežana - Gold club 25:33, Gorica Leasing - Sevnica 28:28, Sviš -Chio Kranj 34:35, Slovan - Dolo TKI Hrastnik 33:22.
- Radovljica 23:15, Dobova - Aj-dovš~ina 37:25, Šmartno 99 - Ra-de~e 35:17.
1.	DOBOVA
2.	CERKLJE
3.	IZOLA
4.	ŠMARTNO 99
5.	ATOM KRŠKO
17 17 17 17 17
6. ARCONT RADGONA 17
14 2	1
12 2	3
12 0	5 11 1
3	6
2	7
1. GOLD CLUB	17	17	0	0	34
2. SVIŠ	17	12	0	5	24
3. GORIŠNICA	17	10	3	4	23
4. GORICA LEASING	17	10	1	6	21
5. SLOVAN	17	10	0	7	20
6. PEK. GROSUPLJE	17	9	1	7	19
7. DOL TKI HRASTNIK	17	7	1	9	15
8. MITOL SEŽANA	16	7	1	8	15
9. SEVNICA	17	5	3	8	13
10. CHIO KRANJ	17	3	2	12	8
11. MOKERC	16	3	0	13	6
12. ČRNOMELJ	17	2	0	15	4
7.	GRCA KOČEVJE
8.	RADOVLJICA
9.	ALPLES ŽELEZNIKI
10.	AJDOVŠCINA
11.	DRAVA PTUJ
12.	RADEČE
30 26 24 5 23 19 18
3 8 15 3 9 13 2 10 12
1	11 11 3 10 9 2 15 2
PEKARNA GROSUPLJE - GORIŠNICA
32:32 (15:16)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Vajda 3, Korpar, I. Ivan~i~ 3. Lozin-{ek, Buzeti 3, Šterbal, D. Ivan~i~ 9, Sapa~ 4, Firbas 3, Kumer 2, Pisar 5, Klemen~i~. Trener: Ivan Hrupi~.
V pravi prvenstveni, predvsem pa izena~eni tekmi so rokometa{i Gori{nice osvojili samo to~ko, ~eprav je bilo nekaj priložnosti tudi za kaj ve~. Vendar jih tudi osvojena to~ka ohranja na tretjem mestu, z velikimi možnostmi, da na koncu osvojijo magi~no drugo mesto. Gostje so vodili, žal pa tudi niso vzdržali.
Danilo Klajnšek
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 17. KROGA: Al-
ples Železniki - Drava Ptuj 30:23, Cerklje - Gr~a Ko~evje 31:35, Izola - A. Radgona 40:30, Atom Krško
ALPLES ZELEZNIKI - DRAVA PTUJ
30:23 (13:11)
DRAVA PTUJ: Klinc, Zadravec, Djeki~ 2, Predikaka, Skaza, Majcen 4, Bra~i~ 6, Kac 2, Štager, Horvat 1, Luskovi~, Selin{ek 5, Kotar 3. Trener: Mitja Me{l.
Ptujski rokometa{i so bili zelo blizu, vendar po drugi strani zelo dale~ od želenega cilja, ko so se z gostovanja pri Alplesu iz Železnikov hoteli vrniti s pozitivnim rezultatom. Igra v prvem pol~asu je bila izena~ena in ptujski rokome-ta{i so v 20. minuti igre vodili z 10:7, vendar niso zdržali {e zadnjih deset minut, saj so popustili in doma~ini so pre{li v vodstvo.
Tudi v drugem pol~asu je bilo izena~eno vse do 52. minute, nazadnje 23:23. Potem pa se je za Ptuj~ane vse zaprlo, predvsem pot v doma~o mrežo. Proslavili so vratarja doma~ih, le-ti pa so na koncu pri{li do zmage, in to vi{je, kot so jo sploh lahko sanjali. Škoda, to je bila priložnost, da drava{i re{i-jo vpra{anje obstanka med drugo-liga{i.
Danilo Klajnšek
Namizni tenis • 1. SNTL
Odločil je Piljak
1. SNTL MOŠKI
REZULTATI 16. KROGA: Kema Puconci - Preserje 5:5, Lisk Križe
-	Krka 5:5, Vesna - Sobota 1:6, Ve-grad - Maribor E- kompenzacije 3:6, Ptuj - Maxi Olimpija 6:4.
1.	MARIBOR E- KOMP	16	15	1	0 31
2.	KEMA PUCONCI	16	10	4	2 24
3.	PRESERJE	16	9	3	4 21
4.	LISK KRIŽE	16	9	3	4 21
5.	KRKA	16	6	5	5 17
6.	PTUJ	16	6	2	8 14
7.	SOBOTA	16	6	1	9 13
8.	VEGRAD	16	5	0	11 10
9.	MAXI OLIMPIJA	16	4	1	11 9
10.	VESNA	16 0 0 16 0
PTUJ - MAXI OLIMPIJA 6:4
Po doIgem času so zmago sIavi-li tudi namiznoteniški igralci Ptuja. To je biI pomemben dvoboj z IjubIjansko OIimpijo in pa zagotovitev prepotrebnih točk v borbi za obstanek. Sam začetek ni za domače obetal nič dobrega, saj so po štirih dvobojih gostje vodiIi s 3:1. Nato se je le »odprlo« tudi Ptujčanom, ki so z zmagama Danila Piljaka in Marinka Grbiča izid izenačiIi. O končnem zmagovaI-cu je odločal zadnji dvoboj. Za Ptuj je nastopiI DaniIo PiIjak, ki je po petih odigranih nizih Ie uspeI premagati Lenarčiča in zagotoviti svoji ekipi zmago. Posamezni rezultati: Piljak
-	Lasan 1:3, Pavič - Lenarčič
3:0, Grbič - Tamše 1:3, Pavič -Lasan 2:3, Piljak - Tamše 3:1, Grbič - Lenarčič 3:0, Grbič/Pavič - Lasan/Tamše 3:0, Pavič - Tamše 3:2, Grbič - Lasan 1:3, Piljak - Lenarčič 3:2.
1. SNTL ŽENSKE
REZULTATI 12. KROGA: Edigs Mengeš - Ptuj 6:0, Prevent Maren-berg - Arrigoni 6:0, Iskra Avtoe-lektrika - Istrabenz Semedela 6:1, Ilirija - Merkur 2:6.
1.	ISKRA AVTOELEK. 12 12 0 0 24
2.	MERKUR	12 10 1 1 21
3.	ILIRIJA	12 9 1 2 19
4.	EDIGS MENGEŠ 12 5 0 7 10
5.	ISTRABENZ SEM. 12 4 1 7 9
6.	ARRIGONI	12 3 1 8 7
7.	PREVENT MAREN. 12 3 0 9 6
8.	PTUJ	12 0 0 12 0
EDIGS MENGEŠ -PTUJ 6:0
Ptujčanke so po pričakovanjih visoko izgubiIe v Mengšu proti domači istoimenski ekipi. MIade Ptujčanke so se sicer boriIe, vendar je biIa razIika v kvaIiteti trenutno na strani domačink, ki so to znaIe unovčiti.
Posamezni rezultati: Grum -Mojsilovič 3:0, Lužar - Rojko 3:0, Faganel - Terbuc 3:0, Lužar - Mojsilovič 3:0, Grum - Terbuc 3:1, Fa-ganel - Rojko 3:0.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • 1. SLMN
Šnofl zabil osem zadetkov
1. SLMN
REZULTATI 17. KROGA: Vi-
tomarci Petlja - Metropol 16:8, Puntar Alpkomerc - Kix Ajdovščina 5:2, Svea Lesna Litija - GIP Beton 4:0, Napoli Pernica - Do-bovec 2:8, Mavi Brežice - Nazarje 0:3 b.b.
1. SVEA LESNA LITIJA	17	17	0	0	51
2. PUNTAR ALPKOMERC 17		12	3	2	39
3. VITOMARCI PETLJA	17	8	3	6	27
4. AZARJE	17	8	3	6	27
5. OEOVEC	17	8	1	8	25
6. KIX AJDOVŠČINA	17	5	4	8	19
7. GIP BETON	17	5	2	10	17
8. METROPOL	17	4	3	10	15
9. NAPOLI PERNICA	17	4	2	11	14
10. MAVI BREŽICE (-4)	17	2	3	12	5
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Šnofl je na tekmi proti Metropolu dosegel 8 zadetkov.
VITOMARCI PETLJA -METROPOL 16:8 (2:0)
STRELCI: 1:0 šnofl (2), 2:0 Kurnik (13), 2:0 Šnofl (23), 4:0 Pukšič (24), 5:0 Šnofl (26), 6:0 Šnofl (26), 6:1 Ristevski (28), 6:2 Ristevski (29), 6:3 Tesko (30), 7:3 Šnofl (30), 8:3 Kurnik (32), 9:3 Pukšič (32), 10:3 Šnofl (32), 10:4 Marjetič (33), 11:4 Pukšič (35), 12:4 Kamenšek (35), 12:5 Marje-
tič (36), 12:6 Marjetič (36), 13:6 Kamenšek (37), 14:6 Pukšič (38), 14:7 Rozman (38), 14:8 Šubič
(39),	15:8 Šnofl (40), 16:8 Šnofl
(40).
VITOMARCI - PETLJA: Kornik, Kurnik, Kamenšek, Pukšič, Maj-henic, Radamani, Poljšak, Novak, Šnofl, Šprah, Gomzi. Trener D. Križman.
Kickboks novice
SABINA ZMAGOVALKA V AVSTRIJI
V soboto, 13. marca, je bilo v avstrijskem mestu Worgl veliko mednarodno tekmovanje v kik-boksu. Na njem so nastopili tudi clani Kluba borilnih vešcin iz Ptuja. Konkurenca je bila zelo mocna, saj to potrjuje 556 tekmovalcev iz trinajstih držav. Za Ptujcane so nastopili Sabina Kolednik, Sebasti-jan Zinrajh, Desa Repic, Adrijana Korez in Marko Zajc. Najbolje se je odrezala Sabina Kolednik, ki je v svoji kategoriji (semi kontakt do 55 kg, članice) osvojila 1. mesto, kar še enkrat potrjuje, da prihaja nova generacija v klubu na površje. Ostali naši tekmovalci so pokazali zelo kvalitetne borbe,
Sabina Kolednik z osvojenim pokalom
Judo novice
BAUMGARTNOV PAS 2004
V nedeljo, 6. marca, je v Mariboru potekal mednarodni turnir za Baumgartnov pas. Na tem turnirju so zraven vseh nastopajo-cih slovenskih klubov v kategoriji clanov nastopali tudi tekmovalci iz Italije, Hrvaške ter Srbije in Črne gore.
Baumgartnov pas za leto 2004 je v kategoriji nad 100 kg osvojil Igor Spasojevic iz JK Koper.
Uvrstitve tekmovalcev JK Drava:
-	kategorija do 60 kg: Marcel Ognjenovic - 5. mesto,
-	kategorija nad 100 kg: Miran Plošinjak - 5 mesto.
Že pogled na rezultat pove vse, toca golov na Ptuju. Skozi celo srecanje so imeli pobudo doma-cini, obvladovali so situacijo na igrišcu, za pocasni in neuglašeni gostujoci orkester sta bila neustavljiva predvsem Šnofl, ki je v slogu slalomista preigraval Ljub-ljancane in Pukšic, skupaj sta dosegla »ducat« zadetkov, Šnofl jih je zabil osem. Ljubljancani so lahko
hvaležni domacim napadalcem, ker so predvsem v prvem delu zgrešili veliko lepih priložnosti.
Tekma je bila odlocena v 22. minuti, ko je na semaforju je pisalo 6:0. V nadeljevanju so svojo priložnost dobili še igralci klopi, predvsem mladi Gomzi se je izkazal z borbeno in dobro igro, v vrata je po dolgem casu spet stopil Pol-šak. Gostje so zaigrali z vratarjem v polju in uspeli nekoliko ublažiti poraz, ceprav smo gledalci dobili obcutek, da so domaci zadeli kdaj se jim je zahotelo, v obrambi pa igrali nekoliko bolj nedisciplinirano in predvsem tukaj je iskati posledice za osem golov v domaci mreži. Z igro, ki so jo prikazali Ptujski trgovci v dolocenih trenutkih se lahko nadejajo želene uvrstitve med prvo cetvorko, medtem ko bodo gostje iz Metropole »trepetali« za prvoligaški status še do zadnjega prvenstvenega kroga.
Šnofl Davorin Vitomarci Petlja - najboljši igralec tekme:
»Vse sem že »povedal« na igrišcu. Mislim, da smo pravi kolektiv, ce nas ne razredcijo poškodbe in kartoni smo sposobni vrhunskega rezultata. Tudi v naslednjem kolu bomo poskušali zmagati proti ekipi Dobovca, ki je naš konkurent za tretje oz cetrto mesto.«
Milan Zupanc
vendar jim je zmanjkalo nekaj športne srece. Posebej moramo omeniti še mladega Zajca, ki je v prvem kolu med clani premagal zelo izkušenega tekmovalca iz Avstrije, v drugo pa je po obetavnem zacetku predal borbo zaradi poškodbe kolena. Domov so se vrnili z dobrimi vtisi, je povedal trener Du{an Pavlica, ki je ekipo tudi uspešno vodil.
Sicer pa je sezona tekmovanj že v polnem teku, saj se zacenja-jo turnirji za državno prvenstvo, mednarodni pokali in tekmovanja za evropski in svetovni pokal.
Franc Slodnjak
ORMOŽANI DVAKRAT PRVI
Power Kick iz Murske Sobote in Kickboxing zveza Slovenije sta uspešno organizirala 1. turnir za državno prvenstvo v light kontaktu za mladinke, mladince, clanice in clane. Na turnirju je tekmovalo 85 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 klubov.
MLADINCI: do 48 kg: 1. Matjaž Kaluža (KBV Ormož).
Do 71 kg: 1. mesto: Denis Jug (Kickboxing klub Majšperk)
MLADINKE: do 55 kg: 1. Sonja Vuletic (KBV Ormož).
Do 60 kg: 2. Sara Smolar (Kickboxing klub Majšperk)
ČLANI: do 79 kg: 3. Dušan Se-rec (KBV Ormož).
Uro{ Krsti~
19. MEDNARODNI TURNIR BEŽIGRAD 2004
Tradicionalnega 19. mednarodnega turnirja Bežigrad 2004 se je udeležilo 355 tekmovalcev iz 5 držav.
V skupni razvrstitvi vseh starostnih kategorij so imeli najvec uspeha tekmovalci JK Sanakaku, ki so si tockovno prednost priborili predvsem v kategoriji starejših deklic. Drugo mesto so osvojili tekmovalci poljske Warsawe, tretje pa judoisti Kikin-de iz Srbije in Črne gore.
Tekmovalci JK Drava iz Ptuja so dosegli naslednje uvrstitve:
- Tilen Vidovic - 1. mesto v kat. do 40 kg;
Strelstvo • DP za šole
Ormožani državni prvaki
V Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v športnem streljanju za osnovne in srednje šole. Na finalnem tekmovanju so sodelovale prvouvršcene ekipe iz regijskih tekmovanj in Gimnazija Ormož je tako kot prvouvršcena zastopala mariborsko regijo. Na zakljucnem finalu so dijakinje osvojile 1. mesto ekipno s 1037 krogi, dijaki pa 3. mesto ekipno s 1036 krogi. Vseekipno je Gimnazija Ormož zmagala in tako osvojila naslov državnega prvaka med srednjimi šolami. Med posameznicami je
Maja Prejac osvojila 3. mesto s 366 krogi, med posamezniki pa je Rok Šumak s 360 krogi osvojil 6. mesto. Ekipo Gimnazije Ormož so sestavljali: Maja Prejac, Nina Nemec, Lea Majcen, Rok Šumak, Božo Lalic, Igor Lah in vodja ekipe prof. Anton Lah.
Dober rezultat je odraz kvalitetnega dela v šolah in strelskih društvih obcine Ormož ter medsebojnega sodelovanja. Štirje tekmovalci trenirajo v SD Katja Tomaž, dva pa prihajata iz SD Ormož.
Uro{ Krsti~
Ormoški gimnazijci so postali državni prvaki v športnem streljanju med srednjimi šolami.
-	Uroš Tajhman - 5. mesto v kat. do 66 kg;
-	Lea Murko - 2. mesto v kat. do 70 kg;

Mitja Jerenko (JK Drava)
-	Rok Tajhman - 1. mesto v kat. do 73 kg;
-	Mitja Jerenko - 1. mesto v kat. do 90 kg.
POKAL MURSKA SOBOTA
Rezultati: starejši decki:
-	Jure Božicko - 3. mesto kat. do 34 kg.
Mladinci, mladinke:
-	Mitja Horvat - 7. mesto kat. do 66 kg;
-	Uroš Tajhman - 7. mesto kat. do 66 kg;
-	Rok Murko - 5. mesto kat. do 73 kg;
-	Jože Šimenko - 2. mesto kat. do 100 kg;
-	Lea Murko - 1. mesto kat. do 70 kg.
Sebi Kolednik
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA- LIGA VODAFONE
PARI 21. KROGA: Šmartno - Kumho Drava (nedelja ob 16.30), Primorje -Koper, Maribor Pivovarna Laško - CMC Publikum, Domžale - Mura, Ljubljana -KD Olimpija, Dravograd - Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 20. KROGA: Aluminij - Krško Posavje (nedelja ob 16.30), Svoboda - Rudar Velenje, Izola Argeta - Tabor Sežana, Dravinja - Zagorje, Brda - Bela Krajina, Supernova Triglav - Livar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 14. KROGA: SOBOTA OB 15.00: Pohorje - Hajdina, Zre~e - Središ~e, Bistrica - Male~nik, Kozjak Radlje - Gorice Pesnica, Paloma- Stojnci: NEDELJA OB 15.00: Holermuos Ormož - Šmarje pri Jelšah, Železničar - Šoštanj.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 13. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Zavr~ - Gere~ja vas Unukšped, Mark 68 Rogoznica - Bo~, Gorišnica - Slovenja vas; NEDELJA OB 10.30: Skor-ba - Dornava, NEDELJA OB 15.00: Bukovci - Videm.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 12. KROGA - SOBOTA OB 15.00: Cirkulane - Podvinci, Apa~e - Tržec, Spodnja Polskava - Markovci; NEDELJA OB 10.30: Lovrenc - Leskovec, Haj-doše - Grajena.
MALI NOGOMET
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA
PARI 18. KROGA: Dobovec - Vitomarci Petlja (sobota ob 20.30), Metropol -Puntar Alpkomerc, Kix Ajdovš~ina - Svea Lesna Litija, Nazarje - Napoli Pernica, GIP Beton - Mavi Brežice.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI PARI 18. KROGA: Jeruzalem Ormož - Prevent, Rudar Trbovlje - Velika Nedelja - obe tekmi v soboto ob 19. uri, Prule 67 - Adria Krka, Celje Pivovarna Laško - Inles Ribnica, Cimos Koper - Gorenje, Trimo - Termo
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARi 18. KROGA: Gorišnica - Slovan (sobota ob 19.30), Dol TKI Hrastnik -Sviš, Chio Kranj - Gorica Leasing, Sevnica - Mitol Sežana, Gold club - Mokerc, Črnomelj - Pekarna Grosuplje.
2.	SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - MOŠKI
PARI 18. KROGA: Drava Ptuj - Izola (petek ob 20.00 v ŠD Center), Gr~a Ko~evje - Šmartno 99, Ajdovš~ina - Atom Krško, Radovljica - Alples Železniki, Arcont Radgona - Cerklje.
ODBOJKA
1. DOL LIGA ZA OBSTANEK ŽENSKE
PARI 5. KROGA: Avto Prstec Ptuj - TPV Novo mesto, Prevalje - Zavarovalnica Maribor Ljutomer, Formis Bell Miklavž - Luka Koper.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Profesionalna ekipa kolesarjev Perutnine Ptuj pod vodstvom Sre~ka Glivar-ja se od 22.-28. marca odpravlja na etapno dirko Tour de Normandie v Francijo, kategorije 2.5 UCI. Ekipo sestavlja 6 kolesarjev: Valter Bon~a, Borut Boži~, Branko Filip, Mitja Mahori~, Alessandro Brendolin in Matija Kvasina.
Ekipa mladincev ptujskega kluba bo v nedeljo nastopila na dirki v kraju Sac-cile v Italiji.
ug
NAMIZNI TENIS / DP ZA ČLANICE IN ČLANE
Organizator državnega prvenstva v namiznem tenisu Namiznoteniski klub Ptuj, ki letos slavi 30-letnico svojega uspešnega delovanja, je pripravil tiskovno konferenco, na kateri smo izvedeli, da bo v Športni dvorani Center v soboto in nedeljo, obakrat s pri~etkom ob 9. uri, tekmovanje. V soboto bo ob 13. uri sve~ana otvoritev državnega prvenstva, v nedeljo pa ob 15. uri proglasitev najboljših.
Nastopilo bo 73 ~lanov, med njimi 6 Ptuj~anov, in 35 ~lanic, med njimi ena Ptuj~anka, žal pa ne bo V Terbuc, ki se nahaja v inozemstvu. Borbe bodo potekale med posamezniki, v dvojicah in mešanih dvojicah. Lanskoletna nosilca naslova državenga prvaka sta pri ~lanicah T. Safran iz Kranja in pri ~lanih S. Ignjatovi~ iz Lendave. Ljubitelji namiznega tenisa vabljeni, da si tekmovanje ogledajo.
anc
JUDO / 16. MEDNARODNI POKAL PTUJA
Judo klub Drava Ptuj organizira v soboto in nedeljo, 27. in 28. marca, tradicionalno tekmovanje v judu za mlajše kategorije, letos že 16. pokal Ptuja. Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani Gimnazije Ptuj.
V soboto bodo na blazine ob 10. uri najprej stopili mlajši in starejši de~ki in deklice, nato pa še kadetinje in kadeti. Uradna otvoritev tekmovanja bo ob 13. uri. Nedelja je rezervirana za nastope mladink in mladincev, ki bodo z nastopi pri~eli ob 10.30. Organizatorji pri~akujejo ve~ kot 300 mladih judoistov iz 13 držav. Vabljeni!
ur
Košarka
OMREZJE.NET & PARKL
Ora~i in Star{e z eno nogo že v finalu
V prvih polfinalnih tekmah sta si ekipi Oracev in Starš priigrali solidno prednost pred povratnima tekmama. Razlika bi jima morala zadošcati za uvrstitev v finale, kar bi pomenilo ponovitev lanskega finalnega obracuna.
Rezultata tekem za uvrstitev od 1 - 4 mesta: Veterani : Oraci 45:59 (7:16, 17:17, 15:9, 6:17), KK Ljudski vrt : KK Starše 58:83 (11:21, 18:24, 10:11, 19:27)
Pari za razigravanje za mesta od 5 do 8:
ŠD Cirkovce : KK Race 68:58 (11:14, 22:13, 15:12, 20:19)
Bar Holliday Neman : Good guys 77:76 (16:15, 25:21, 19:21, 17:19) Par za razigravanje za mesti od 9 do 10:
ŠD Kidricevo : ŠD Majšperk -neodigrano
Par za razigravanje za mesti od 11 do 12:
ŠD Destrnik : ŠD Ptujska Gora 54:77 (13:15, 15:18, 11:20, 15:24) Lestvica najboljših strelcev po 13. krogu: 1. Aljoša Hodnik (Good guys) 339 košev, 2. Peter Pesek (Starše) 282 košev, 3. Andrej Čab-rian (Oraci) 272 košev, 4. Davor Bauman (Race) 271 košev, 5. Edi Hojnik (Kidricevo) 230 košev
Radko Hojak
Foto: UK
četrtek • 25. marca 2004
Sport, poslovna sporočila
ŠtajerskiTEBHÍK 27
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Preobrat Svita v Šoštanju
1. DOL (m) -
liga za prvaka
REZULTATI 4. KROGA: Calcit Kamnik - Svit 3:0, Salonit Anhovo - Šoštanj Topolšica 1:3.
REZULTATI 5. KROGA:
[o{tanj Topol{~ica - Svit 2:3, Salonit Anhovo - Calciut Kamnik
3:0
6	5 19
7	4 17
4	7 16
5	6 14
1.	SALONIT ANHOVO	11
2.	SVIT	11
3.	CALCIT KAMNIK	11
4.[OiTANJTOPOLiČ.	11
ŠOŠTANJ TOPOLŠ-ČICA - SVIT 2:3
SVIT: Slatinšek 31, Koželj, Bra~-ko 7, Gomivnik, Jurak 5, Kneževi~, Lampret 8, Pipenbaher, Mileti~ 25, Berdon 5.
Odbojkarji Svita iz Slovenske Bistrice so pri{li do pomembne zmage v [o{tanju v boju za sam vrh lige za naslov državnega prvaka v odbojki. Če bi {tartali s prvega mesta, potem bi imeli v razigravanju lažjega nasprotnika in odlo~ilno sre~anje v doma~i dvorani, ob morebitno izena~-enem izidu.
V [o{tanju so malo{tevilni gledalci lahko videli zanimivo odbojkarsko predstavo na dokaj visokem kvalitetnem nivoju. Sre~a v prvih dveh nizih je bila naklonjena doma~im, ki so tako pri{li do prednosti 2:0. Tudi tretji niz je ponudil podobno predstavo, vendar so v bili tej igri bolj zbrani Bistri~ani, predvsem pa njihov napadalni dvojec David Slatin{ek in Mauro Mileti~, in uspeli zmanj{-ati zaostanek doma~inov. Po po-{kodbi doma~ega kapetana Fujsa je doma~inom o~itno po{la sapa, saj v ~etrtem nizu nikakor niso mogli ustaviti odli~nih in mo~nih napadov gostov, pa tudi sprejem servisa jim ni {el najbolj od rok. Prepri~ljiva igra gostov iz Slovenske Bistrice je doma~im popolnoma vzela motivacijo. V petem,
Kegljanje
2. SKL VZHOD (@)
REZULTATI 14. KROGA: Drava - Komcel 5:3, Fužinar - Impol 5:3, Miroteks III. - Korotan 6:2, Nafta - Radenska 6:2.
DRAVA - KOMCEL 5:3 (2891:2860)
DRAVA: Kramberger 469, Ko-zoderc 475, Plajn{ek 468, Bom-bek 478, Zorman 480, Fridl 521.
FUŽINAR - IMPOL 5:3 (3036: 2993)
^ IMPOL: Koren 523, Veler 504, [tefani~ 230, Lampreht 336, Ada-mi~ 496, Kun~i~ 496.
1.KOROTAN
2.	IMPOL
3.	FUŽINAR
4.	NAFTA
5.	MIROTEKS III.
6.	RADENSKA
7.	KOMCEL
8.	DRAVA
14 14 14 14 14 14 14 14
11 1 10 0
Foto: Zmagoslav Šalamun
Kristanova (številka 15) in Borovinškova (12) sta skupaj dosegli 43 to~k za ljubljan~anke.
sicer odlo~ilnem nizu pa je bilo vsega konec že na za~etku, ko so Svitovci povedli s 4:0 in to prednost s pametno igro znali obdržati, kar je na koncu pomenilo zmago po skoraj dveh urah in pol igre. Tokrat je bil izjemno napadalno razpoložen David Sla-tin{ek, ki je dosegel skorajda neverjetnih 36 to~k. Ni~ kaj veliko pa ni zaostajal Mauro Mileti~ s 25 doseženimi to~ki, slednji pa se je odlikoval {e po odli~nih servisih.
MIRSAD IMŠIREVIČ - TRENER SVITA: "Igra je bila trda in po mojem zelo kvalitetna. Po osvojenem tretjem nizu je do konca {lo precej gladko. Zaradi ritma igranja sobota - sreda - sobota je pri nekaterih igralcih opaziti prve znake utrujenosti."
Danilo Klajnsek
1. DOL (ž) -liga za prvaka
REZULTATI 4. KROGA: Nova KBM Branik - Benedikt 3:0, HIT Nova Gorica - Sladki greh Ljubljana 1:3.
3. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 18. KROGA: Impol - Drava 5:3, Lokomotiva -Fala 5:3, Agroru{e - Piramida 3:6, Petrol - Fužinar 7:1, Žalec Roga-{ka - Marles hi{e 7:1.
IMPOL - DRAVA 5:3 (3076:3009)
IMPOL: S. Dobnikar 502, Novak 520, M. Dobnikar 523, Pe~-ovnik 532, I. Kun~i~ 485, S. Kun~i~ 514.
DRAVA: Podgor{ek 457, Ivan~i~ 530, Dremelj 529, Čeh 472, Kir-bi{ 510, Ču{ 511.
1.	PETROL
2.	PIRAMIDA
3.	FUŽINAR
4.	AGRORUiE
5.	ŽALEC ROGAiKA
6.	IMPOL
7.	MARLES HI[E
8.	DRAVA
9.	LOKOMOTIVA
10.	FALA
18 18 18 18 18 18 18 18 18 18
14 1 12 0 9 1 9 0 8 1 8 1 7 1 7 1 7 0 5 2
10 15
10	15
11	14 11 12
DK
Vaš pooblaščeni trgovec za vozila
Audi
PORSCHE
MARIBOR
Šentiljska c.128 a, tel.: 02/ 65-40^05,65-40^33
REZULTATI 5. KROGA: Nova KBM Branik - HIT Nova Gorica 3:0, Benedikt - Sladki greh Ljubljana 1:3
1.	SLADKI GREH LJ. 11 10 1 30
2.	NOVA KBM BRANIK 11 9 2 27
3.	BENEDIKT	11 2 9 6
4.	HIT NOVA GORICA 11 1 10 3
NOVA KBM BRANIK
- BENEDIKT 3:0 (26,
18, 8)
BENEDIKT: Rajšp 4, [tumper 7, T. Borko, Holc, Čre{nar 8, Coulter 8, Krajnc 7, Noonan 4, J. Borko.
Maribor~anke so tudi v ~etrtem krogu drugega dela prvenstva nadaljevale svoj niz neporaženosti.
Gostje iz Benedikta so se v prvem nizu zelo dobro upirale favorizirani doma~i ekipi, ki je na trenutke pokazala precej slabosti v igri.
sta
BENEDIKT - SLADKI GREH LJUBLJANA
1:3 (25, -22, -12, -15)
BENEDIKT: Rajšp 3, Štumper 22, T. Borko, Holc 1, Šauperl, Črešnar 7, Coulter 14, Krajnc 2, Noonan 4, J. Borko.
Doma~e odbojkarice so v prvem nizu zaigrale s polno mo~jo in vodile z visoko prednostjo 21:15, Ljubljan~anke so jih pri 22. to~ki že ujele, kljub temu pa se je niz kon~al 27:25. V drugem nizu sta se ekipi izmenjevali v vodstvo do 20. to~ke, nato pa so bile uspešnejše Ljubljan~anke. V tretjem in ~etrtem nizu so doma~inkam po-{le mo~i. Pri doma~inkah je bila najbolj{a [tumperjeva z 22 to~-kami, pri gostujo~i ekipi pa sta izstopali Borovin{kova z 22 to~kami in Kristanova z 21.
Trener odbojkaric Benedikta Zoran Kolednik je po tekmi povedal, da je z igro zadovoljen in dodal, da so Benedi~anke na tej tekmi pokazale najbolj{o igro v drugem delu in da je ekipa tudi v rahlem porastu, kar se ti~e igre. Kot že na ve~ tekmah jim je tudi na tej proti koncu zmanjkalo mo~i, kar pa Kolednik pripisuje prekratki klopi Benedikta.
Zmago Šalamun
1. DOL (ž) - liga za obstanek
REZULTATI 4. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - For-mis Bell Miklavž 2:3, Luka Koper
- Avto Prstec Ptuj 3:0, TPV Novo mesto - Prevalje 3:1.
1.	TPV NOVO MESTO
2.	LUKA KOPER
3.	FORMIS MIKLAVŽ
4.	ZM LJUTOMER
5.	PREVALJE
6.	PTUJ
LUKA KOPER - PTUJ AVTO PRSTEC 3:0 (15, 9, 14)
V	4. krogu 1. DOL za ženske so ptujske odbojkarice v boju za obstanek gostovale na Primorskem. V manj kot uro trajajo~em dvoboju niso bile kos tekmicam in so gladko ter zasluženo izgubile. Po solidni predstavi v Ljutomeru je tokrat mlada ekipa "avtomo-bilistk" že drugi~ zapored igrala pod svojimi zmožnostmi in si v 22. poskusu ni uspela priigrati tako želenega niza.
ug
ZM LJUTOMER - MIKLAVŽ 2:3 (17, 21, -21, -20, -9)
V	sre~anju z igralkami Miklavža so odbojkarice ljutomerske Zavarovalnice Maribor {e enkrat ve~ v sezoni zapravile priložnosti za osvojitev vseh treh to~k. Za obe ekipi je bil dvoboj izrednega pomena, saj bi si z morebitnimi tremi to~kami ena že zagotovila obstanek v ligi. Doma~inke so pomembno tekmo pri~ele izredno, in z nekaj preobrati dobile prva dva niza. Izredno izena~en je bil tudi tretji niz, vendar so prednost 19:15 zapravile doma~inke ter gostjam dovolile, da so se »pobrale«. Do konca tekme je bilo nato vse v znamenju ekipe For-mis Bell, ki je tako pri{la do pomembne zmage v gosteh.
M[
VAŠ I KREDIT
Od 15. marca do 15. maja 2004
IKBIHIHI.>.
1
POMLADNI KREDIT
Tudi za tiste, Ici nimajo odprtega osebnega računa pri SKB banid.
Podrobnejše informacije in informativne izračune lahko dobite v vseh poslovakiicah SKB banke ah na spletnem naslovu
www.skb.si
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ d.o.o. objavlja razpored cepljenja psov proti STEKLINI in zdravljenje proti trakuljavosti, za leto 2004, na obmoiju sledežih občin: Ptuj, Desternik, Juriinci, Dornava, Zavrč, Markovci in Hajdina.
IS
VETERINARSKA BOLNICA PTUJ d.o.o.. Ormoška cesta 28,2250 PTUJ, telefon: 02 749 36 50, fax: 02 749 36 55.
PONEDELJEK 29.03.2004
Ob 8.00 uri pri osemenjevalnici v Janežovcih Ob 8.45 uri pri BCrušiču v Jiršovcili 56 Ob 9.30 uri pri avtobusni postaji Gomila Ob 10.00 uri pri Mariniču v Destemiku
Ob 11.30 uri pri osemenjevalni postaji nasproti hiše Placar 67 A
Ob 12.30 uri pri Friegl Suzana, Mestni vrh 18, PRI ALTOVIH
Ob 13.30 uri pri zadružnem domu Rogoznica
TOREK 30. 03.2004
Ob 8.00 uri pri gostihii Tobias v Pacinju
Ob 8.30 uri pri gasilskem domu v Spodnjem Velovlaku
Ob 9.30 uri pri kapeli v Zg. Velovlaku
Ob 10.00 uri pri Zeleniku v Levanjcih 11
Ob 10.30 uri pri avtobusni postaji v Desencih
Ob 11.00 uri pri Krajnčevih v Kicarju
Ob 12.15 uri pri gasilskem domu v Podvincih
SREDA3L03.2004
Ob 7.30 uri pri Žmaucu v Zagorcih
Ob 9.00uripriBAZIvSenčaku
Ob 9.45 uri pri Zadrugi v Juiiincih
Ob 11.00 uri pri Križanu v Gabemiku
Ob 12.00 uri pri Ma^ašiču v Grlincih
Ob 13.00 uri pri gasilskem domu Borovci
Ob 13.45 uri pri domu krajanov Prvenci
ČETRTEK 01.04.2004
Ob 7.30 uri pri prvi avtobusni postaji v Hlaponcih
Ob 8.00 uri pri ribniku v Bratislavcili
Ob 9.00 uri pri osemenjevalnici na Polcnšaku
Ob 10.30 uri pri zbiralnici v Lasigovcih
Ob 11.15 uri pri kapeli v Brezovcih
Ob 11.45 uri pri gasilskem domu Žamenci
Ob 12.30 uri pri zadrugi v Domavi
Ob 13.45 uri pri gasilskem domu v Mezgovcih
PETEK 02.04.2004
Ob 8.00 uri pri TOK Perutnina v Sp. Hajdini
Ob 8.45 uri pri osemenjevalnici v Skorbi
Ob 9.30 uri pri gasilskem domu v Hajdošah
Ob 10.30 uri pri strojni lopi v Slovenji vasi
Ob 11.30 uri pri gasilskem domu Gerečja vas
Ob 12.45 uri pri Sitaiju v Zg. Hajdini
Ob 13.30 uri pri nogometnem igrišču na Zg. Hajdini
Ob 14.00 uri pri Maleku v Dražencih
PONEDELJEK 05.04.2004
Ob 8.00 uri pri gasilskem domu v Spuhlji
Ob 9.00 uri pri Koroščevem mlinu v Zabovcih
Ob 10.00 uri pri gostilni Rožmarin v Markovcih
Ob 11.00 uri pri gasilskem domu v Novi vasi pri Markovcih
Ob 12.15 uri pri kmetijski trgovini Bukovci
Ob 13.30 uri pri starem gasilskem domu v Stojncih
TOREK 06.04.2004
Ob 8.00 uri pri osemenjevalmci v iCrčevim pri Ptuju
Ob 9.00 uri pri kmetijski trgovini v Grajeni
Ob 10.00 uri pri osemenjevalnici v Krčevini pri Vurbergu
Ob 11.00 uri pri Berlingeiju v Vurbergu
Ob 12.30 uri na dvorišču Kmetijske šole Tumišče
Ob 13.45 uri pri gostilni na Zadružnem trgu na Ptuju
SREDA 07.04.2004
Ob 8.00 uri pri uradu KS v Zavrču
Ob 9.00 uri pri trgovini v Drenovcu
Ob 10.30 uri pri Veseliču v Tuiikem vrhu
Ob 12.30 uri pri gasilskem domu Sobetinci
SOBOTA 17.04.2004
Cepljenje se izvaja v ambulanti
VETERINARSKE BOLNICE PTUJ
Ob 7.30 uri ulice mestne četrti JEZERO
Ob 8.30 uri ulice mestne četrti LJUDSÍCI VRT
Ob 9.30 uri ulice mestne četrti CENTER
Ob 10.30 uri ulice mestne četrti PANORAMA,
SOBOTA, 17.03.2004, je namenjena cepljenju vseh psov, kijih niste uspeli pripeljati na vaš določen termin
Cepljenje je obvezno za vse pse starejše od štirih mesecev. Pri cepljenju morajo biti psi na vrvici in nositi nagobčnike. Lastniki so dolžm zagotoviti varno in natančno cepljerije, s seboj morajo obvezno prinesti knjižico o celjenju psa, ki so jo dobili ob cepljenju.
Predpisano pristojbino za registracijo, cepljenje, higiensko službo in stroške dehelmintizacije v znesku 6.800,00 _ lastni ob cepljenju živali. Vse lastnike psov, kateri se ne morejo udeležiti cepljenja ob zgoraj navedenih terrninih, obvei
lahko—'—---------------1;—A—L..1—^-----1 ..........-	.. -
Ijejo
na cepljenje v Ambulanto za male živali VETERINARSKE BOLNICE PTUJ d.o.o., v času akcije
lača I, da
cepljenja vs^ delavnik med 8.00 in 19.00 uro, v soboto pa med 8.00 in 11.00 uro. Informacije o cepljenju lahko dobite tudi na
spletnih straneh nw.veterinarskabolnica-ptuj.si.
Na cepljenje se v izogib čakanju lahko naročite na tel.: 02 749 36 56.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, IM. Gubca 49, ordinira vsal« dan po dogovoru. Vse informacije po -a. 0038549 372-605
Jože Voglar s.p.
Zabovci 98,2281 Markovci
Tel: 02/ 766-90-91, GSM: 041/ 226-204
\m\mmi
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posredništvo, Matej Praprotniks.p., Pivimvaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710 955, GSM: 041/325 923
PREPISI TAKOJ!
Hitro in ugodno uredimo prenose lastništva za vsa motorna vozila In stroje.
CENA STORiTVE samo 1.800 SIT
Lidija Krepša, s.p. PE Ormoška c. 5; 2250 Ptuj Tel.: 02/771-10-08, Mtel.: 041/456-703
RADIOIITEDNIK
Mali oglasi
02/7493410
28 Štajerski
Oglasi in obvestila
četrtek • 25. marca 2004
OBČINA KIDRIČEVO
Komisija za priznanja in odlikovanja
Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 49/00), Komisija za priznanja in odlikovanja objavlja
RAZPIS
za podelitev občinskih pričanj Plaketa Občine Kidričevo 1.
Plaketa Občine Kidričevo se podeli posameznikom, delovnim skupinam, družbam, zavodom, organom, organizacijam, društvom in drugim pravnim osebam za izjemne uspehe na posameznih področjih dela in življenja.
2.
Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 3 (tri) plakete.
3.
Predlog za priznanje mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev plakete.
4.
Pobude za podelitev plakete Občine Kidričevo lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe. Listina častni občan
5.
Listina častni občan se podeli občanom občine Kidričevo in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki so z izjemnim delovanjem in stvaritvami na področju gospodarstva, znanosti in umetnosti, športa, kulture in humanitarnih ter drugih dejavnosti prispevali ter zagotovili trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine.
6.
Komisija za priznanja in odlikovanja razpisuje največ 1 (eno) listino častni občan.
7.
Predlog za listino častni občan mora vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani delovni skupini, družbi, zavodu, organu, organizaciji, društvu ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev listine.
8.
Pobude za podelitev listine častni občan lahko dajo posamezniki, družbe, zavodi, organizacije, organi, društva in druge pravne osebe. Pobuda mora biti pisna ter argumentirana in obrazložena. Pobudnik ne more predlagati samega sebe.
9.
Predlog za podelitev plakete in listine častni občan Občine Kidričevo je potrebno poslati Komisiji za priznanja in odlikovanja na naslov Občina Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, s pripisom "ne odpiraj -pobuda na razpis za podelitev plakete občine Kidričevo", do 10. 4. 2004.
Občina Kidričevo
OBČINA ORMOŽ OBČINSKI SVET
Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99 in 7/01) je Občinski svet Ormož na svoji 14. seji, dne 15.3.2004 obravnaval predlog Zakona o skladnejšem regionalnem razvoju in sprejel naslednja
STALISCA
1.
Občinski svet občine Ormož podpira (se strinja s) vsebino Pisma o nameri za ustanovitev zveze občin Prlekije in Slovenskih goric, ki so ga podpisali župani občin s tega območja 19.01.2004.
2.
Občinski svet občine Ormož se zavzema za oblikovanje treh pokrajin in največ 12 statističnih - razvojnih regij in obstoječa območja navedenih regij ter ne podpira sprememb na tem področju.
3.
Občinski svet občine Ormož smatra, da je nujno potrebno z novim zakonom o skladnem regionalnem razvoju omogočiti interesno in programsko povezovanje občin tako znotraj razvojnih regij, kakor tudi preko meja obstoječih razvojnih regij na podlagi dejanskih interesov oziroma potreb občin.
4.
Občinski svet občine Ormož nasprotuje poskusom, da se sprejemanje zakona o skladnejšem regionalnem razvoju izkorišča za trasiranje even-tuelne bodoče upravne regionalizacije Slovenije.
5.
V	primeru, da bodo sprejete ustrezne ustavne spremembe, ki bi omogočile uvedbo upravne regionalizacioje Slovenije, se Občinski svet občine Ormož zavzema za čim racionalnejšo obliko regionalizacije z največ 12 upravnimi regijami in nasprotuje umeščanu občine Ormož v pomursko upravno regijo.
V	kolikor pa bi se zakonodajalec iz kakršnega koli razloga odločil za drugačen koncept regionalizacije oziroma večje število upravnih regij pa Občinski svet občine Ormož pričakuje, da bo na območju Prlekije in Slovenskih goric oblikovana samostojna upravna regija na policentričnem principu.
6.
Občinski svet občine Ormož opozarja pristojne državne organe na njihovo soodgovornost za nevzdržno stanje v Podravski statistični regiji pri pripravi Regionalnega razvojnega programa. Temeljni razlog za nevzdržno stanje na tem območju je v neodgovorni podpori pristojnih državnih organov neprimerni mrežni organiziranosti regionalnih razvojnih agencij na tem območju in poskusu zlorabe priprave regionalnega razvojnega programa za druge politične namene. Zaradi tega Občinski svet občine Ormož poziva vse odgovorne za učinkovito ukrepanje pri sanaciji nevzdržnega stanja in to v smeri ustanovitvi nove javne razvojne regionalne agencije za območje Podravja.
7.
Občinski svet občine Ormož poziva vlado R Slovenije, da ne zadržuje več razpisov za sofinanciranje programov v letu 2004 in da prenese opravljanje nalog regionalne razvojne agencije za Podravje začasno oziroma do ustanovitve nove javne regionalne agencije za Podravje na Razvojno agencijo R Slovenije.
Stevilka: 06200-00001/2004 1 80 Ormož, dne 15.3.2004
Vili TROFENIK ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
Okrožno sodišče na Ptuju na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 8. 3. 2004, opr.št. St 16/2003, v stečajnem postopku nad dolžnikom Mesarija in Kava bar Zinka, Jožef Krabonja, s. p., Gorisnica 58a, 2272 Gorisnica
objavlja
2. JAVNO DRAŽBO
Predmet prodaje je:
1.	Poslovni objekt (mesnica in bar) v izmeri 110 m2 s pripadajočim zemljiščem (dvorišče) v skupni površini 779 m2 na lokaciji Gorišnica 58a, vpisano pri vl. št. 829 k.o. Gorišnica, št. parcele 379/3, po skupni izklicni ceni 18.800.000,00 SIT
2.	Gozd v izmeri 10.140 m2 na parc. št. 514, travnik v izmeri 8.083 m2 na parc. št. 590/1, stavbišče v izmeri 883 m2 na parc. št. 84.S, vse vpisano pri vl. št. 404 k.o. Podgorci; travnik v izmeri 424 m2 na parc. št.591 in travnik v izmeri 431 m2 na parc. št. 606/2, vse vpisano pri vl. št. 443 k.o. Podgorci; travnik v izmeri 9.270 m2 na parc.št. 605/1, vpisano pri vl. št. 128 k.o. Podgorci, po skupni izklicni ceni 15.800.000,00 SIT
3.	Vinograd v izmeri 420 m2 na parc. št. 355/5 in pašnik v izmeri 602 m2 na parc. št. 361/3, vse vpisano pri vl. št. 343 k.o. Bezovec, po skupni izklicni ceni 613.200,00 SIT
Javna dražba bo 1. 4. 2004 ob 9. uri na Okrožnem sodišču na Ptuju, soba 26/II.
Na javni dražbi lahko sodelujejo vse fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilo o državljanstvu RS, in pravne osebe, ki pred pričetkom dražbe predložijo sklep o registraciji v RS s pooblastilom za zastopanje na javni dražbi. Kupec mora v skladu s 153. členom ZPPSL predložiti še ustrezno notarsko overjeno izjavo.
Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na račun stečajnega dolžnika, odprtem pri Novi KBM, d.d., Ptuj, št. 04223-0112578369, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po javni dražbi. Uspešni dražitelj mora kupoprodajno pogodbo skleniti v osmih dneh po javni dražbi, kupnino pa plačati v treh mesecih in jo zavarovati z bančno garancijo v mesecu dni od dneva javne dražbe, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine. Nepremičnine se prodajajo po načelu videno-kupljeno. Pri premoženju pri točki 2 obstaja predkupna pravica po 23. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. Prevzem in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine. Davek in druge stroške prenosa plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo na tel. št. 041 603 946.
Uf
VETERINARSKA AMBULANTA MAJŠPERK, Lešje 34
Stanko Hernms.p.
Tel.: 02/ 795 00 60, Faks: 02/ 795 00 62
e-mail: ma^.staiLUo.liertija@siol.net
V ambulanti za male živali opravljamo:
❖ zdravljenje kožnih, zobnih in internih bolezni ❖ ultrazvočno diagnostiko
❖	laboratorijsko diagnostiko
❖ kirurške posege (kastracije, sterilizacije,...) ❖ strokovno svetovanje o prehrani in vzgoji mladičev ter odraslih živali
Delo na terenu:
❖	odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje bolezni
❖	osemenjevanje krav in svinj
❖	ekonomske operacije (carski rez, kastracije,...)
!• UZpregled kobil na brejost, strokovno svetovanje
Za zdravljenje vaših živali skrbijo:
mag. Stanko HERNJA, dr.vet.med., Bernard SORŠAK, dr.vet.med. Robert LENART, dr.vet.med., Mateja STVARNIK, dr.vet.med. Jože KOLARIČ, vet.teh.
VETERINARSKA AMBULANTA VERNIK VERNIK MIRAN, S.p. MoškanjcI 79 2272 Gorišnica
Vse lastnike psov v občini Gorišnica obveščamo, da bomo pričeli obvezno cepljenje psov proti steklini po naslednjem seznamu:
TOREK, 30.03.2004_
ob 8.00 url ob 8.30 url ob 9.30 uri ob 10.30 uri ob 11.30 uri TOREK, 06.04.2004
ZAGOJIČI PRI GD CUNKOVGI NA LEDNAH TIBOLCI PRI BREZU MOŠKANJCI PRI GD GORIŠNICA PRI GD
ob 9.00 uri ob 10.00 uri ob 11.00 uri ob 12.00 uri ob 14.00 url
CIRKULANE PRI ZDR.DOMU MEDRIBNIK PRI DEBEUAKU NA MEJAH PRI SILVI ARBEITER SLATINA PRI OBRATU KK PRI VIDMARJU V GRADIŠČU 146
ČETRTEK, 08.04.2004
ob 8.00 uri	MURETINGI PRI KZ
ob 8.30 url	MALA VAS PRI GD
ob 9.00 uri	GAJEVCI, PLACEROVCI NA IGRIŠČU
ob 10.00 uri	FORMIN
ob 11.00 uri	ZAMUŠANI PRI GD
Cepljenje je obvezno za vse pse, starejše od 4. mesecev. Stroški izdaje potrdila o vpisu v register psov v Sloveniji, pregleda, cepljenja, čipiranja psov rojenih po 01.01.2003, ter odpravljanja črevesnih zajedalcev znašajo 6.800,00 SIT.
Vse lastnike psov, ki se ne morejo udeležiti cepljenja ob navedenih temninlh obveščamo, da lahko pripeljejo svoje pse na cepljenje v ambulanto v Moškanjce in sicer vsak delavnik od 7.30 do 11.00 ure, vsako sredo popoldan od 14.00 do 18.00 ure In vsako soboto od 8.00 do 10.00 ure ali nas pokličejo na tel. št.: 02/ 743 03 00.
MIRAN VERNIK, dr.vetmed.
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, iiartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
OBČINSKI SVET ORMOŽ
Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 11/99 in 7/01), je Občinski svet Ormož na svoji 14. seji, dne 15.3.2004 obravnaval predlog Zakona o skladnejšem regionalnem razvoju in
ZAVRNIL
predlog sklepa Koalicije Slovenija, ki se glasi:
"Občinski svet občine Ormož se ne strinja s predlogom 6. člena predloga Zakona o skladnem regionalnem razvoju, ki uvršča občino Ormož v Pomursko razvojno regijo. V kolikor bo DZ tak predlog zakona z 14 razvojnimi regijami sprejel, predlagamo, da se občina Ormož uvrsti v Spodnje Podravsko regijo"
Številka: 06200-00001/2004 1 80 Ormož, dne 15.3.2004
Vili TROFENIK ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
KRI & ZA, živinozdravniska ambulanta, d. o. o.		
Jurovci 1b, 2284 Videm pri Ptuju, tel. 02 7610546		
Cirkovce 50, 2326 Cirkovce, tel. 02 7890170		
	OBVESTILO	
Obveščamo vse lastnike psov v občinah Kidričevo, Videm pri Ptuju in		
Podlehnik, ki imajo pse, starejše od štirih mesecev, da so po Zakonu o		
veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) in Pravilniku o izvajanju sistematič-		
nega spremljanja kužnih bolezni in cepljenj živali v letu 2004 (Uradni list		
RS, št. 8/04) dolžni privesti pse na cepljenje. Obvezno cepljenje psov proti		
STEKLINI po naslednjem seznamu bomo pričeli:		
v ponedeljek, 29. 3. 2004		
ob 8.00	Njiverce vas	pri Podgoršku
ob 9.00	Kungota	pri gostilni Mlakar
ob 10.00	Starošince	pri Domiterju
ob 11.00	Sikole	pri Kotniku
ob 12.00	Stražgonjca, Sp. Gaj pri Pragerskem	
		pri zbiral. mleka v Stražgonjci
ob 12.30	Pongrce	pri Jožetu Lahu
ob 13.00	Zg. Jablane	pri kmečkem turizmu Medved
ob 13.30	Sp. Jablane	pri gasilskem domu
v torek, 30.	3. 2004	
ob 7.00	Cirkovce	v veterinarski ambulanti
ob 8.00	Dragonja vas	pri Roziki Sagadin
ob 8.30	Mihovce	pri Jožetu Pernatu
ob 9.30	Pleterje - zgornje	pri strojni lopi
ob 10.30	Pleterje - spodnje	pri avtobusni postaji
ob 11.00	Župečja vas	pri Kozodercu
ob 12.00	Lovrenc na Dr. polju	pri KZ Lovrenc
ob 13.00	Lovrenc na Dr. polju	pri kapeli iz smeri Apače
ob 14.00	Strnišče	pri Škafarju
ob 14.30	Kidričevo	pri samopostrežni Mercator
v sredo, 31.	3. 2004	
ob 8.00	Apače	pri gostilni Kopušar
ob 9.30	Sela	pri gostilni Svenšek
ob 10.00	Lancova vas	pri gostilni Emeršič
ob 11.00	Jurovci	pri Stanku Zajcu
ob 11.30	Popovci	pri gostilni Habjanič
ob 12.00	Zg. Pristava	pri Petroviču
ob 12.30	Dolena	pri Francu Mariniču
ob 13.00	Dolena	pri Antonu Domincu
ob 13.30	Rodni Vrh	pri stari šoli
v četrtek, 1.	4. 2004	
ob 8.00	Pobrežje	pri zbiralnici mleka
ob 9.00	Pobrežje	pri domu krajanov
ob 9.30	Zg. in Sp. Sturmovec	na križišču pri Bedraču
ob 10.30	Podlehnik	pri Kmetijski zadrugi
ob 11.30	Zakl	pri Novi Cerkvi
ob 12.00	Kozminci	pri trgovini
ob 13.00	Zg. Gruškovje	pri Zajšeku
ob 13.30	Zg. Gruškovje	pri stari šoli
v petek, 2. 4. 2004		
ob 8.00	Tržec	pri gasilskem domu
ob 8.30	Vareja	pri avtob. postaji (na var. bregu)
ob 9.00	Soviče	pri gostilni Vrček
ob 9.30	Dravci	pri Korpiču
ob 10.30	Ljubstava	pri Kastnerju
ob 11.30	Sedlašek, Podlehnik - del	pri Antonu Trafelu
ob 12.00	Sp. Gruškovje	pri osemenjevalni postaji
ob 13.00	Videm pri Ptuju	pri KZ Ptuj
ob 13.30	Dravinski Vrh, Majski Vrh	pri Antonu Zemljaku
v ponedeljek, 5. 4. 2004		
ob 8.00	Sp. Leskovec	na križišču za Cirkulane
		(pri avt. postaji)
ob 9.30	Zg. Leskovec	pri KZ
ob 10.30	Strmec	pri Francu Stopajniku
ob 11.00	Mala Varnica	II. avt. postaja, osemenjevalnica
ob 12.00	Velika Varnica	pri avtobusni postaji
ob 13.00	Ložina	pri transformatorju
Cena cepljenja psa proti steklini je 6800,00 SIT z DDV Lastniki morajo s		
sabo prinesti certifikat o cepljenju (rumeno knjižico) in značko, ki so jo do-		
bili ob prejšnjem cepljenju. Psi, ki bodo letos prvič cepljeni in so rojeni po 1.		
1. 2003, bodo ob cepljenju označeni z mikročipi brez doplačila, doplačati		
je potrebno le 360,00 SIT za takse za veterinarsko spričevalo (t. i. rumeno		
knjižico). Pse morajo privesti odrasli in jih obvezno voditi na vrvici in z na-		
gobčnikom.		
Pse lahko cepite tudi v ambulanti v Jurovcih vsak delovnik od 7.00 do 9.00		
in v Cirkovcah vsak delovnik od 7.00 do 9.00 ure ter v torek in četrtek od		
15.00 do 17.00 ure.		
iZDePLSi
Mali oglasi tudi na spletnem portalu Izberi.sil
Male oglase sprejemamo v tajništvu družbe Radlo-Tednik Ruj, d.o.o.,
Ralčeva ulica 6, ali telefonsko, v torek do 10. ure.
Male oglase lahko oddate na telefonski številki 02 749 3410,
po faxu 02 749 34 35, ali po elektronski pošti justlna.iah@radlo-tednlk.si.
^^ oglasi, označeni s to ikono, ^^ so objavljeni tudi na spletnem mestu www.lzberl.sl, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis oglaševanega predmeta ali storitve.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
Prodamo tri prašiče domače reje, težke od 200 do 250 kg. Ana Ljubec, Markovci 76 a. Tel. 02 761 06 93.
LUiČENO koruzo prodam. [tefan Klasinc, Pleterje 32, Lovrenc na Dr. polju.
Kupimo bikce simentalce za nadaljnjo rejo in mlado jalovo kravo. Tel. 041 263-537._
RAZPRODAJA holandskih mesečnih jagod. Katarina Zupanič, Sp. Hajdina 57. Tel. 783-24-31._
PURE IN PURANE lahko naročite na telefon 584-80-73, ali 031 219-379. Zagotovljena kvaliteta, ugodna cena in garancija do konca vaše reje.
Dve gradbeni parceli po 800 m2 na Dornavski cesti v Ptuju prodamo. Tel. 041 644 634, 041 606 1 89._
PRODAM ŽITNI kombajn Klas Evropa, kose širine 2,20 m. Tel. 041 587-530.
Nesnice, mlade jarkice, cepljene, rjave, stare 16 tednov, prodamo, 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Staro-šince 39, tel. 792 35 71._
OKROGLO BALIRKO z omotalko prodam. Tel. 041/604-251._
NESNICE MLADE, PRED NESNOSTJO, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodaja vzre-jališče nesnic. SOR[AK, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM svinjo za zakol in svinjo z mladiči. Tel. 764-78-81._
DAM V NAJEM 30 arov njive pri Termah v Ptuju. Tel. 782 13 01.
KRMNO PESO (runkl) kupimo. Tel. 751 52 11.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje, težke od 2 do 3 kg. Irgolič, Sodinci 22, pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33._
PRODAJAMO sadike: češnje, breskve, slive, hruške, jablane stare in nove sorte. Na relaciji Ptuj-Juršinci-Zagorci. Vabi vas drevesnica Slavko Matajšič, Zagorci 63 c, 2256 Juršinci, tel. 02/758-42-21, ali 031 858-499.
PRODAM JEČMENO slamo v okroglih balah. Tel. 041 332-657._
Predsetvenik, traktorsko škropilnico in dobro ohranjen traktor do 80 KM kupim. Tel. 02/80-36-541, zvečer.
Purane in purice, šesttedenske, bomo pričeli prodajati 15. aprila 2004 z brezplačno dostavo. Naročila po telefonu 688 1 3 81, 040 531 246 Rešek, Starše 25.
Kupimo bikce simentalce, težke do 150 kg. Tel. 031 443 117._
Prodam kovinsko žago cirkularko za drva in ostalo. Tel. 740 71 72, 040 415 200._
PRODAM semenski krompir, lanski uvoz, sante-bio. Tel. 02 790-72-21.
KUPIM kosilnico Gorenje Muta v okvari za rezervene dele. Telefon 031 407-116._
PRODAM PNEVMATSKO sejalnico za korozo, dvoredno. Tel. 041 694-060.
Prodamo jedilni krompir. Tel. 719 83 21^_
Prodamo jedilni krompir in svinje za zakol. Tel. 031 85 36 72._
ZETOR 52 11, letnik l986, z 2600 delovnimi urami prodam. Tel. 02/75310-51._
Prodajo debeli krompir in tudi semenski, sorte kenebek. Tel. 758 03 61.
TRGOVINA Z LESOM, SKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Rogaška Slatina. Po zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panjih. Tel. 041 326-006.
STORITVE
Prodaja vrtnih kaminov in robnikov. Branko Lukman, s.p., Jurovci 5 a, GSM 041 802 994.
Ugodna prodaja: stenski opaž 12, 16, 20 mm, ladijski pod, brune, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM: 041 647 234, les@siol.net TIN LES, d.o.o., Stranice.
POPRAVILO TV-, video-, radioa-paratov. Servisiranje PC računalnikov. Servis GSM-aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s.p., Borovci 56/b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
VSi
OPRAVLJAMO RAČUNOVODSKE storitve Gorazd Tušek, s.p., Med-ribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811-297.
§
Vodenje poslovnih knjig, s.p., pravne osebe in društva. Tel. 02 787 66 60, 041 647 196. Lidija Vurcer, s.p., Orešje 21, Ptuj.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela; Ibrahim Ha-sanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto načinov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Osoj-nikova 3, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
/N
KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov (031 349-343) ter strojnih ometov (041 332-585). KMD Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorišnica.
ODKUP IN PRODAJA vseh vrst delnic, preknjižbe, dedovanje, informacije, posredništvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH GBD, d.d.), tel. 02/748-14-56.
ŽIČNE MREŽE za ograje, raznovrstne, zelo kvalitetne, po zimskih cenah že od 225 SIT/m2(z DDV-jem). Žično pletarstvo Rogi-na, Rajšpova ul. 15, 2250 Ptuj (bivši Agis). Po.-Pe. od 7. do 17. ure, So do 12. ure. Tel. 02 778 87 51.
GUME TRAKTORSKE, gume za osebna in tovorna vozila, ALU PLATI[ČA ter vse vulkanizerske storitve nudi Vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121/c, tel. 788-81-70.
GUME za osebna in tovarna vozila, vse vulkanizerske storitve ter polnjenje AVTOKLIME nudi Vulkanizerstvo Ivana Kolariča, s.p. PE Ptuj, Rajšpova 22. Tel. 749-38-38, 749-38-39.
Kmetija Požegar, Bišečki Vrh 30 A, Trnovska vas, predelava in prodaja mesa, dopolnilna dejavnost. Cenjene stranke obveščajo, da prodajajo sveže meso in svinjske polovice iz lastne reje. Tel. 02 757 10 61, 041 212 408._
GSM in RTV servis, baterije, odklep in vgradnja slo. menuja, TV-piloti. Branko Kolarič, s.p., PE., Gubčeva 23 - ob Mariborski cesti. Tel. 041 677-507.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
32 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo-bezjak.si
BETONSKI ZIDAKI širine 12, 20, 25 in 30 v akciji v marcu. Cementninar-stvo Bruno Šurbek, s.p., Bistriška c. 30, 2319 Poljčane. Tel. 02/8025-303.
NEPREMIČNINE
sinus
Trstenjakova ulica 5, Ruj
^ 02 7777 777
info@sirius-nep.si
Posredovanje pri nakupu, prodaji, menjavi, najemu in oddaji stanovanj, hiš, posiovnih prostorov in zemijišč.
Odl(up in prodaja deinic in obveznic.
prodamo za 19.600.000,00 sit (
419)
DOM - STANOVANJE
Na otoku VIRU (Hrvaška), povezan z mostom, oddajam počitniško stanovanje, nova gradnja, 100 m do morja, še prosto. Tel. 02 745 01 30, 031 546 518._
PRODAJO gradbeno parcelo, primerno tudi za vikend v Rucmancih (Juršinci), tel. 02 745 01 30, 031 546 518._
SPALNICO in kavč prodam ter podarim razno pohištvo. Tel. 62-92-315.
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infoko-merc, Radovan Malešev, s.p., Šercer-jeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
KOLO Z MOTORJEM A 35, skoraj nov, registriran, ugodno prodam. Tel. 041/630-616._
LADO samaro, vozno, prodam ali menjam za vino. Tel. 02/685-50-71.
Prodamo jugo coral, letnik 91. Cena 68.000 SIT Tel. 02 783 1601._
ŠKODO Favorit 135 LX, letnik 93, lepo ohranjeno prodam. Cena 150.000 SIT Tel. 031/801-837.
GOLF LETNIK 96, 1,8, klima, prodam. Tel. 041 484-062 ali 02/787 67 70.
RAZNO
ENOSOBNO STANOVANJE v centru Ormoža prodam. Tel. 051 207-764.
HIŠO, gospodarsko poslopje in 3 ha zemlje prodam. Tel. 031/855-948.
Opremljen trgovinski poslovni prostor na naslovu Hajdoše 1 neposredo ob glavni cesti Ptuj - Maribor v izmeri 116 m2 zelo ugodno prodamo. Tel. 041 667 325.
KUPIMO zapuščeno posestvo v bližni Ptuja ali vzamemo v dolgoročni najem. Tel. 041 680-000._
Prodamo 2,5-sobno stanovanje v Ptuju. 041 780 192.
Ptuj-primestje - stanovanjsko hišo s trisobnim komfortnim stanovanjem, s centralnim gretjem, obnovljeno in z velikim gospodarskim poslopjem ter cca. 30 arov parcele prodamo. Tel. 031 288 021._
Prodamo novo stanovanje v velikosti cca 45 m2 in poslovni prostor v velikosti cca 145 m2 s posebnim vhodom v poslovnem centru PLATANA na Ptuju. Tel. 041 680 844, 02 782 90 51.
DVOSOBNO STANOVANJE na Ptuju damo v najem in kupimo staro hišo z nekaj zemlje ali večjo parcelo blizu Ptuja. GSM 041 366 431, 031 648 255.
PRODAM GRADBENO parcelo v izmeri 9,5 ara (gospodarsko poslopje), že vrisano stavbišče na Rogoznici v Ptuju. Tel. 051 413-647.
V NAJEM ODDAM 2,5-sobno stanovanje, opremljeno, na Rimski ploščadi s 1. 4. 2004. Tel. 758 32 71.
GARAŽO pri Rimski peči na Ptuju kupim. Tel. 02/771-60-61.
IN S A^ nepremičnine
info: EUROPARK iVIaribor
SAMOSTOJNA HIŠA-PTUJ 138 in2 bivalne površine, 906 m2 zemljišča, i. gr. 1981, lepo urejena, i priključki, baMmn, takoj vseijivo.
Regal za dnevno sobo, malo rabljen, prodam. Tel: 02/777-56-01, GSM: 031/785-444._
Ugodno prodamo betonske sohe -konične in jekleno mrežno ograjo. Tel. 031 858 282.
KUPIM delnice Telekoma, Perutnine Ptuj, Banke Celje in Zavarovalnice Triglav. Takojšnje plačilo v gotovini. Tel. 031 739-767.
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
Prodamo 130 m2 rabljene betonske kritine Trajanka po ceni 300 SIT/m2. Tel. 031 685-461._
PREKLICUJEM MESEČNO avtobusno vozovnico štev. 74086 izdano na ime: Tamara Gajašek, Podlehnik 66 a.
Osebni računalnik Intel Pentium 4 2.0 GHz, z monitorjem in tiskalnikom, vse kot novo, zelo ugodno prodamo. 041 667 325.
KUPIM VERIGE ZA traktor Univerzal ali IMT 12/4/28. Tel. 041 962-094.
POSTELJICO, otroško, dolžine 130 cm, z jogijem prodamo. GSM 041 431 194.
Prireditvenih • vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 25. marec
18.00 viteška dvorana Ptujskega gradu, predstavitev knjige Radovana Pulka z naslovom Ruska emigracija na Slovenskem 1921-1941 20.00 SNG MB, Debeluhi v krilcih, MalOd, za izven -	V CID-u na Ptuju poteka "Mednarodno sre~anje {tudentov na temo
Balkan" vse do 28. marca
Petek, 26. marec
16.00
19.00
19.00 19.00 19.30
20.00 21.30
O[ Minka Namestnik Sonja v Slovenski Bistrici, Festival mlade literature Ur{ka 2004, medobmo~no sre~anje mladih literatov za SV Slovenijo
koncertna dvorana Glasbene {ole Karol Pahor na Ptuju, koncert u~encev Glasbene šole Stevan Mokranjac iz Požarevca iz Srbije in Črne gore
SNG MB, Candide, VelDvo
v dvorani Gimnazije Ptuj, 30. obmo~na revija pevskih zborov 1. del SNG MB, Jesenski sen, StaDvo za abonmaje Drama vikend 6, 7, 8, 9, 10 in izven
CID na Ptuju, koncert skupine Zajjecajt v Kolnkišti na Ptuju, koncert Pollux
Sobota, 27. marec
18.00
18.00
18.00 18.00
19.00
19.00 19.00 19.30
20.00 21.00
dom kulture v Lenartu, predstavitev priro~nika in zgoš~enke Pesmi iz Pikine skrinje II. z gosti "Završki fantje", organizira Lutkovno gledališ~e Pika iz Lenarta
športna dvorana O[ Destrnik, "Ples, pesem in igra ob materinskem dnevu", pripravlja Društvo mladih Destrnik dvorana vaškega doma Dornava, 10. ob~ni zbor TD Lukari športna dvorana O[ Destrnik, prireditev "Ples, pesem, igra ob materinskem dnevu"
vaški dom Pobrežje, 8. prireditev ob materinskem dnevu, pripravlja Folklorno društvo Pobrežje
športna dvorana Cirkovce, predstava Skoraj država, Zbodec teater v dvorani Gimnazije Ptuj, 30. obmo~cna revija pevskih zborov 2. del SNG MB, Jesenski sen, StaDvo, za abonmaje Drama sobota 1, 2, 3, 4, 5 in izven
KAK Unterhund v Ormožu, Groza JUI Juistu Zombijev v Kolnki{ti na Ptuju, Jugo žur
Nedelja, 28. marec
11.00	športna dvorana Juršinci, Srečanje ljudskih pevcev sosednjih občin
15.00	gasilski dom Mala vas, koncert ljudske glasbe in pesmi, pripravlja KD Mala vas
17.00	SNG MB Candide, VelDvo, Opera popoldanski 1, 2 in izven
18.00	Hajdina, Čaj za dve, predstva KUD Vitomarci
19.00	kulturni dom Kungota, komedija Dve nevesti, KD Skorba
21.00	v Kolnki{ti na Ptuju, projekcija filma dr. Strangelove
Ponedeljek, 29. marec
19.30 SNG MB, abonmajski komorni koncert v sezoni 2003/04, KazDvo
Torek, 30. marec
19.00 20.00
SNG MB, Candide, Opera torek 1, 2 in izven SNG MB Smejoča se Talija, MalOd, za izven
Sreda, 31. marec
19.30 SNG MB, Plešasta pevka, StaDvo, za abonmaja Dijaški 24 in izven
KINO Ptuj
25., 26., 27. in 28. marec, 20.00, Pravzaprav ljubezen 26., 27. in 28. marec, 18.00, Pravzaprav ljubezen 27. marec, 18.00, Izkoristek časa, program KPŠ 30. in 31. marec, 20.00, Palača strahov
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja - Pozno v noč s Tinetom Lesjakom 2. del. Nastopajo: Alpski Kvintet, Fantje s Praprotna, [trije Kovači, Ansambel Toneta Kmetca, Modrijani in še veliko priznanih ansamblov. Poljudna oddaja - Zgodovina Sloven-
Vsak četrtek ob 20.00 uri
i poíKoóm 7

miórnn. 7
7. NAVIHANKE - iUliši se bojim
6. Ans. MODRIJANI - Nesitončno zal|ubl|ena
5. Ans. EKART - SItriia bi te na dnu srca
4. GREGORJi - Kaj bi vam pravil
3. Ans. TONIJA SOTOŠKA - iUluzikantov svet
2. Ans. MARIJANA HERCEGA - Bei jasmin
1. Ans. SREDENŠEK - Gremo na Trigiav
1.	ALFI NIPIČ in NUŠA DERENDA - Viva ia musica
2.	POP'n'DEKL-Zofi
3.	ŠPELA - Kaj bo
4.	SLAPOVI - Biio je v maju
5.	SAŠA LENDERO - Zate noč zame dan
6.	TULIPAN - Tiha zimsi« noč
7.	DOLORES - Kje Si zdaj
tel.: 33 15 800 041/617 169
I n 5 ^ . 5 I
INSA d.o.o., Mariborska cesta 40. Šentilj v SI. Goricah
Poskočnih 7
Veličastnih 7
Glasujem za; _
Ime in priimek: Tel. številka; _
Glasujem za; _ Naslov:_
Glai
k na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado prejme: iUatic Fišer Lovrennc 23 2324 Lovrenc na Dr. polju
Orfejčkove
SMS glasbene želfe:
041/818-666
lzberi.si - Vseslov
i portal I
iZDePLSi
Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas za sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani, ter pustite, da vas presenetijo najnovejši kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno.
SODELUJEJO:
DELO
Novice
SSiri^ VESTNIK ©OMiisjMEnGLAS' ^MÉk
cev.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
S CERTIFIKATOM KAKOVOSTI
ECO OIL
MARIBOR 02/30-03-222 TUDI NA 12 OBROKOV i CELJE 03/49-02-440
VEČ ENERGIJE ZA ISTO CENO
NAROČILA OD 6. DO 20. URE
EOCd.0.0., TRŽAŠKA 37A, MB
NEPRIJETNA REC, ZAVIST.





www.peugeotsi
POSEBNA SERUA PEUGEOT 307 PACK bo zág5tovo sprožila rf^v val zavisti. ^ paketu njegove serijske
opreme sta zdaj poleg vrhunske tehnologije tudi klima in serijsko ugodna cena: 3.171.000 SIT (velja za 307 PACK	«K
IA s tremi vrati). Ponudba velja za berline in break verzija Količina vozil je omejena.	peugeot
SPC TOPLAK s.p. - Dežno I d, 2286 Podlehnik - tel.: 02 788 40 50
Najboljši v aitciji!
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO
I	I
OTROŠKE PIŽAME 2-12 LET
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
Irena Tement s.p., Turniika ul. 32,2251 Ptuj
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p. Suhodoičanova ui. 10 2204 ÍMÍKUWŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
PTUJ
<1.0.0.
Oso/nikova cesta 9, Ptu/ Telefon: 02 779 80 70 www.klima-ptuj.com
Klimatske naprave Ugoda Mitsubishi 3,5 KW z montažo že od 165.000 SIT
www.tednik.si
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.

POHI
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 05
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovic, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
INDCMR d.o.o. 02/681 80 02
KREDIT V S. MINimH

iz bančno

-rj-iAOJ '
PCS Ormož-Hardek 741 16 09 PCS Domino center Ptuj 775 0771^^ PCS Osojnikova 21 2250 Ptuj Tel. 02 780 02 60
EDINi POOBLAŠČENI SERVISER
AVTO JERENKO PTU J
m:788 58 08 ç
V spominu vedno znova tebe uzrem, nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne bos odšel, v naših srcih večno boš živel.
SPOMIN
29. marca 2004 mineva deset let žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
Franc Meznaric
SPUHLJA 136/A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prižigate sve~ko in podarite cvet.
Žalujoči: vsi njegovi
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. Mar prav zares odšel si tja, v neznano? Kako si mogel, ko smo mi še tu ... Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne zmotimo miru.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi najdražjega sina, nečaka, bratranca in prijatelja
Marjana Vidovica - Machota
policista PP Bežigrad — Ljubljana
IZ PTUJA, ARBAJTERJEVA ULICA 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje in sve~e, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, g. župniku za opravljen cerkveni obred in mašo, pevcem za odpete žalostinke, gospe Veri za poslovilne besede, sošolcem 29. generacije SPS v Tacnu, sodelavcem PP Bežigrad — Ljubljana, policijski godbi, govorniku za poslovilne besede, sosedom iz Arbajterjeve 8, sodelavcem Zavoda dr. Marijana Borštnarja — Dornava, nogometašem SD Slovenja vas, njegovim prijateljem: Kirbiju, Matu, Tomiju, Maksu, Kristiju, Bodoju, Dušanu, Marku, Romanu, Miu, Tomažu.
Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, še enkrat iskrena hvala.
Z bolečino v srcu: mama Vera, Tanja, boter Franc, botrica Marija, sestrična Branka, bratranec Andrej s Sr|ano ter ostalo sorodstvo
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Razpored dežurstev zobozdravnikov
27. 3. 2004 Ana Zmazek, dr. dent. med.
ZA Markovci
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Ni^i umrl, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da nehal bi trpeti.
SPOMIN Milan Medved
9. 4. 1954 - 23. 3. 1998 IZ PODGORCEV
Težko je dojeti, da te več med nami ni, v spominu in srcu te nosimo vsi, saj radi imeli smo te.
Hvala vsem, ki ga nosite v lepem spominu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Silva, sinovi Danilo, Miran in Tadej
Je čas, ki da, je čas, ki vzame,
pravijo, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN
Kruta bolečina v srcu ne pozna mere. Tri leta že v grobu sladko spiš, v naših srcih, zlati mož, oče, tast in dedi, še zmeraj živiš,
Franc Kolaric
28. 3. 2001
K JEZERU 11, PTUJ
Svečke ti v spomin gorijo, nam pa bolečino obudijo. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
S svojim smehom si vsakega osrečiti znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
V SPOMIN
18. 3. 2004 smo se za vedno poslovili od svojega najboljšega prijatelja
Marjana Vidovica - Machota
IZ ARBAJTERJEVE ULICE 8, PTUJ
Prijatelji: Ale{, Tomi, Mato, Marko, Ale{, Du{an, Kristi, Bodo
Dobrota Tvojega srca nikdar ne bo pozabljena, v našem domu ostala je praznina in velika, bridka bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija, tasta, brata, strica in botra
Janka Horvata
IZ PODVINCEV
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli pisno ali ustno sožalje. Hvala g. p. Pavlu za opravljen cerkveni obred in besede slovesa, ge. Nežki in Veri za molitev in govor, pevcem DUR Rogoznica za odpete pesmi, hvala Janiju in Mateju za odigrano melodijo.
Hvala pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj. Vsem in vsakemu posebej se še enkrat zahvaljujemo.
Vsi njegovi najdražji
Spomine in zahvale sprejemamo na telefon: 02 / 749 - 34 - 10
Kje so tisti zlati časi, ko srečni skupaj smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Vendar spomin nate še živi. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki nas zelo boli.
V	SPOMIN Jožeku Pihlerju
19. 2. 1992 "h 25. 3. 1998 IZ TRNOVSKE VASI 15
Boleč je spomin na 25. marec 1998, ko nas je zapustil ljubi sinek, bratec in vnukec.
V	naših srcih ljubezen in hrepenenje še vedno kipi le za tebe, a tvoje srce je daleč od nas.
Pogrešamo te.
Tvoji: ati, mamica, sestrica Anemari in bratec Alen
V SPOMIN
26. marca 1994 mineva deset let, odkar smo se poslovili od dragega moža, očeta in dedka
Ivana Meska
IZ PLACARJA
Saj ni rečeno, dragi oče, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne oglasi.
Beseda tvoja v nas živi in z nami si.
Vsakomur, ki postoji ob njegovem grobu, naša iskrena hvala.
Njegovi: žena Elizabeta, sinovi, hči in vnuki ter vnukinje
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je.
V SPOMIN Francu Horvatu
IZ PUHOVE UL. 12, BUDINA
Tiha bolečina spremlja spomin na 23. marec 2003, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, dedek in pradedek. Odšel si tiho, brez slovesa. Žalost, bolečina nas vodi tja, kjer ti počivaš in čakaš nas.
Pogre{amo te: žena Tilika, hčerke Silva, Nada in Dragica z družinami, vnuki, pravnuki
Kje so tisti zlati časi, ko tebe smo imeli? Srečni skupaj smo bili, a zdaj odšla za vedno si. Skromno in pošteno si živela, se z boleznijo borila, nazadnje se ji uklonila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Neže [umenjak
IZ PRERADA 37
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izraze sožalja.
Posebna zahvala dr. Karmen Pišek, Onkološkemu inštitutu Ljubljana, patru Jožetu Krambergerju in g. župniku Slavku Štefku za opravljen cerkveni obred, podjetjem Perutnina Ptuj, Tames Ptuj, Talum, govornikom za lepe besede, pogrebnemu podjetju MIR, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: hčerke in sinovi z družinami, vnukinje in vnuki ter ostalo sorodstvo
Pomlad na vrt bo tvoj prišla in čakala, da prideš Ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.
SPOMIN Janezu Cartlu
Z ZG. HAJDINE 74
30. marca minevajo tri leta, odkar te ni več med nami. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Vsi tvoji najdražji
Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, zajokala se, ker tebe ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice in snahe
Metke [uper
IZ STOGOVCEV 46
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Montavarja, družini Dajnko, govorniku g. Predikaki za poslovilne besede, pevkam za odpete žalostinke ter g. patru Janku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo.
Žalujoči: njeni najdražji
Solza kane mi z očesa, pred menoj je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Franca Petroviča
IZ GRADIŠČ 80, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali sveče, cvetje in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo delavcem internega oddelka bolnišnice Ptuj, sosedom Brlek za vso pomoč, govorniku g. Miru Lesjaku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. dekanu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo ter podjetju Mir. Iskrena hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Bog naj mu bo pravičen plačnik za vse, kar je dobrega storil.
Žalujoči: žena Štefanija, sin Jože z ženo Štefko ter družina Julijane Arnejčič
Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tete
Ljudmile Arnus
IZ KICARJA 11
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala je namenjena sodelavcem Doma upokojencev Ptuj, Mestne občine Ptuj in družini Zorec. Hvala patru Pavlu za opravljen cerkveni obred, pevcem DUR za odpete žalostinke, govornici gospe Veri za poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj ter osebju Doma upokojencev Ptuj za pomoč pri negi in skrbi v času njene bolezni. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: otroci z družinami
Kidričevo • 103 leta Marije Unuk
Delati in v ničemer pretiravati
V ponedeljek, 15. marca, je praznovala 103. rojstni dan Marija Unuk, najstarejša v občini Kidričevo. Rojena je bila v Pleterjah, večji del je živela v Pongrcah, sedaj pa je pri hčerki Viktoriji v kidričevskem bloku.
Poleg župana občine Kidričevo Zvonimirja Hloca so Mariji Unuk ob visokem jubileju ~es-titali {e predsednica območne organizacije Rdečega križa Cir-kovce Pavla Veler, stanovalci iz njenega vhoda v Ulici Borisa Kraigherja 18, nekdanji sovas-čani iz njenih Pongrc ter naslednji dan se predstavniki škofijske Karitas.
Jubilantka Marija Unuk, ki se je nekaj dni pred tem zaradi padca lažje poškodovala, je svoje goste sprejela z nasmehom in vedrino. Se vedno je bistrega uma in dokaj zgovorna, zato rada pove, da je v življenju vedno ljubila skromnost. Rojena je bila v Gornjih Pleterjah, v fari Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Pri hiši je bilo 8 otrok, 2 fanta in 6 deklic, med katerimi je bila tretja za povrstjo prav ona.
Mariji Unuk je ob 103. rojstnem dnevu čestital župan Zvonimir Holc.
V osnovno šolo je hodila k Lovrencu. Ker je bila dobra učenka, so jo dali učit za učiteljico, žal pa je vse skupaj prekinila prva svetovna vojna. Leta 1926
se je omožila v Pongrce. Rodile so se jima tri hčerke, žal pa je mož leta 1951 dokaj mlad umrl. Vse življenje je rada delala, in čeprav je bila kmečka gospodi-
nja, je tudi na kmetiji je rada pomagala, saj je v tem uživala. Se zmeraj jo vleče v Pongrce, kjer je domačijo prevzela hčerka.
Naj spomnimo na Marijin recept za visoko starost. Vse skupaj je zelo enostavno, pravi, kajti treba je pridno delati, jesti kmečko hrano in v ničemer pretiravati. Se bolje je biti v vsem skromen. Tega se je sama vedno držala in očitno uspela, saj ji tudi zdravje še kar dobro služi. Sicer pa ima zdravnika vedno pri roki, saj živi pri hčerki Viktoriji, ki je zdravnica.
Najstarejši občanki občine Kidričevo in eni naših najstarejših bralk ob 103. jubileju iskrene čestitke tudi iz redakcije Stajer-skega tednika.
M. Ozmec
Videm • 90 let Marije Zajšek - Mimike
Najlepše je bilo na "tabrhu"
Da so ženske prave korenine, dokazuje tudi Marija Zajšek, po domače Mimika iz Šturmovca, ki je nedavno tega praznovala 90 let.
Takšnih, ki se lahko pohvalijo z devetimi desetletji življenja, je v občini Videm dober ducat. Kot so povedali v tamkajšnjem Društvu upokojencev, pa absolutno prevladujejo ženske. In čeprav naj bi bil po svetopisemskem izročilu najstarejši živeči človek moški, sloviti Metuza-lem, je dandanes očitno, da so ženske mnogo bolj vzdržljive.
To je Mimika dokazovala vse svoje življenje. Rojena Videm-čanka je po končani osnovni šoli - šolske klopi je gulila davnega leta 1920 - znala uveljaviti svojo voljo. Se najbolj je to dokazala ob nakupu zemlje po vojni, leta 1945, v središču Stur-movca: "Mož ni bil najbolj navdušen nad izbiro, saj je bila vsa parcela zarasla z gostim grmovjem, ki ga je bilo treba pred gradnjo hiše najprej očistiti. O, vam povem, da ni bilo lahko! Sem morala včasih biti kar huda, da je bilo delo opravljeno, kot je treba," se spominja drobna Mimika.
Ob visokem jubileju so Mimiki poleg domačih čestitali tudi predstavniki videmskega društva upokojencev, župan, podpredsednik KS Videm in predstavniki Karitas.
Njena hišica z majhno kuhinjo, v kateri toploto še vedno razširja štedilnik na drva in jo krasi starodavna komoda za posodo, je podoba skromnosti, ki jo je spremljala v življenju. Poskrbeti za pet lačnih ust ni bilo vedno enostavno. Mimika jo je, kot pravi, svoje čase še najraje
mahnila na "taberh", pomagat kmetom. Delo na njivah je bilo ves čas njena največja ljubezen, če pa je bilo zraven možno še poklepetati s sosedami, je bil dan popoln in življenje lepo.
Danes je najbolj vesela, ko jo obišče devet vnukov in pet pravnukov. Takrat je pri hiši
veselo in dobra družba, še posebej, če so to njeni najbližji, je dovolj za sonce v njenih še vedno mladostnih očeh. Sicer pa si čas krajša z branjem časopisov, še najraje podrobno prebere Štajerski tednik, televizije pa ne mara preveč: "Saj sem si z očali popravila moje oči, ampak samo za branje," pojasni Mimika in se nasmeje. Smeh je pač najboljše zdravilo, kot pravi sama.
Ob visokem življenjskem jubileju, povedati je treba, da so na Mimiko ponosni prav vsi Sturmovčani, ji je čestital tudi videmski župan Friderik Bra-čič, podpredsednik KS Videm Andrej Rožman, predsednik vi-demskega društva upokojencev Franc Koderman, predstavnica Karitas Bernarda Galun in predsednica odbora za družbene dejavnosti Marija Černila. "Se na mnoga leta, predvsem pa veliko zdravja in da se še večkrat srečamo!"
SM
Z ZLATO NALOŽBO v zlato prihodnost
Žhfljenjsko zavarovanje z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev po vaši meri. Tai<šno, i<ot si ga izberete, takšno, kot si ga žeiite.
^.d.l ZAVAROVALNICA MARIBOR
lcankaij<nra3,2«7MaribĐr
Napoved vremena za Slovenijo
če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila.
Danes bo pretežno oblačno in večinoma suho, le na SV bo še občasno rahlo deževalo ali rahlo snežilo. Ponekod na Primorskem se bo prehodno delno razjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 12 oC.
Obeti
V petek in soboto bo manj oblačnosti na Primorskem, več pa v notranjosti države, še posebno v osrednjih in jugovzhodnih krajih. Hladno bo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.
ROLETARSTVOABA
štuki 26a
Tel.: 02 787-86-70, Fax: 02 787-86-71, 041 716-251
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
^RATirOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
-	Mjnčavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Petra Čobec, Brezje pri Podplatu 8, Podplat - Stašo; Helena Kekec, Pacinje 28, Dornava - deklico; Angelca Jambri{ko, Mihalovci 19, Ivanjkovci - Leona; Manuela Pendl @alek, Bevkova 1, Maribor - Matica; Blanka Krajnc, Lovrenc 55 - Sanjo; Lidija Zrna, Ul. dr. Hrovata 18, Ormož - Tejo; Terezija Hanžel, Terbegovci 29, Sv. Jurij ob Ščavnici - Niko; Aleksandra Žemljic, Slovenska 44, Središče ob Dravi - Nika; Anita Šibila Slaček, Loka 52lb, Starše - Marka. Poroka - Ptuj: Igor Zemljič, Strma pot 25, Lenart v Slovenskih goricah in Tatjana Vračič, Dupleška cesta 36, Maribor. Umrli so: Ljudmila Arnuš, Kicar 11, umrla 14. marca 2004; Franc Petrovič, Gradišča 80, umrl 12. marca 2004; Veronika Vozlič, Zamušani 36, umrla 11. marca 2004; Ljudmila Rozman, Kungota pri Ptuju 66, umrla 14. marca 2004; Franc Kelenc, Go-rišnica 19, umrl 16. marca 2004; Marija Bračič, Velika Varnica 42, umrla 17. marca 2004; Rozalija Mišič, Zgornja Pristava 30, umrla 15. marca 2004.
Crna kronika
Izsiljena prednost
17. marca ob 19.15 uri se je na regionalni cesti izven naselja Markov-ci zgodila prometna nesreča, ko je 52-letni voznik osebnega avtomobila vozil iz smeri Markovcev proti Spuhlji in v križišču s prednostno cesto ni ustavil. V tem trenutku je po prednostni cesti iz smeri Spuhlje pripeljal 26-letni voznik osebnega avtombila. Prišlo je do trčenja vozil, v katerem sta bila udeleženca telesno poškodovana.
S kolesom v napačno smer
17. marca ob 17.25 uri se je na Spodnji Hajdini zgodila prometna nesreča med voznikom kolesa in osebnega avtomobila. 63-letni voznik kolesa je vozil po enosmerni ulici v nasprotni smeri, po kateri je v istem trenutku pripeljala 32-letna voznica osebnega avtomobila. Prišlo je do trčenja, v katerem se je voznik kolesa poškodoval.
Otvoritev gradbene sezone
opekarne Opte Ptuj, d.o.o.
Po ugodnih cenah, kakrinih po vstopu v EU ne bo veC
Blok 6/1 po najugodnejši ceni v Sloveniji
Map nosilci * Prelclade Opečni zdrobi * Opeka * Polnila
Odprto od ponedeljka do petka med 7.00 in 16.00 uro In v soboto do 12.00 ure
O
K
N
Opte Ptuj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj Telefon: 02/ 745 9000, Faks: 02/ 745 9020
POHITITE, DA NE ZAMUDITE! Zaloge so omejene
STE BILI POŠKODOVANI
pdRAVNA^
NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2 T	080 13 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

TRGOVINA, STORITVE. UVOZ - IZVOZ d.o.o. 2250 PTUJ, Štuki 1 Tel.: 02/787 9630
TRGOVINA • črna in barvna metalurgija
•	ročno in električno orodje
•	vodovod in toplovod
•	okovje in ležaji ter vrtni program GARDENA
PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV
_» Mlinska ulica 12, PTUJ, tel.: 02/ 787 96 25_


• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85, 2281 Markove!, Tel.: 02/788 8812
Foto: SM