Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 85. Isven Ljubljane 8 viti. y LjuDljflDi, V ШШ 15.flpfflfl1912. Leio XI. = v eija po pošti : s i.a oelo leto naprej . K 28 — za pol leta „ . „ 13-— sa četrt leta „ . „ 6-50 ca en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za oelo le.o naprej za pol leta „ za četrt leta „ za en meseo „ K 24- " iz M " V opravi prejeirian neteCna K 1-70 ilnseratl: Enostoipna petltvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v sa dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat...... 10 „ aa večkrat primeren popnst. Poslano inrekL notice: enostoipna petltvrsta (72 mm) 30 vlnar|ev. s Izhaja:: vsak dan, Izvzemši nedel]e ln praznike, ob 5. url popoldne. Ifcsr Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol itev. 6/Ш. Rokopisi se ne vrača]o; netrankirana pisma so ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 8. "Eaj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št. 28.5U. — Upravnlšbega telefona št. 108. Današnja jstevlka obsega 6 strani jurai Dobrna. 1812 1912 Ena najbolj zapuščenih in revnih pokrajin v naši državi je odnokdaj Istra. Avstrijske vlade niso do zadnjih časov znale ceniti vrlin njenega hrvaškega ljudstva, ne ugodne lege te deželice in njenega političnega pomena za pozicijo monarhije. Ljudstvo so zanemarjali, skrbeli komaj za najnujnejše prometne zveze, na melioracije so do najnovejše dobe komaj mislili, hrvaško domače prebivalstvo prepustili laški sinjoriji, da je tlači in izsesava kakor je bilo stoletja in stoletja vajeno. Vendar se je hrvaško ljudstvo vzdignilo in zavel je sredi, oziroma koncem pre ek-lega stoletja po istrskih pokrajinah pravi vihar narodnega entuziazma. V tej dobi so bili največjega pomena oni rodoljubi, ki niso naslanjali narodnega preporoda na sama čustva, ampak mu dali trdno kulturno in gospodarsko podlago. Med temi možmi je prvi in najznamenitejši škof Jura j D o brila, največji sin istrskega hrvaškega ljudstva, ki bo prihodnji torek slavilo v Tinjanu stoletnico njegovega rojstva. Juraj Dobrila se je rodil 16. aprila 1812 na Ježenju v občini tinj.% ski od zelo siromašnih, a krepostnih staršev. Oče je bil tkalec, mati prava vzor žena. Ljudsko šolo je dečko, ki je bil silno talentiran, dovršil v Tinjanu, učitelj mu je bil kaplan Radetič. Župnik in kaplan sta poslala fanta k fratrom v Pazin, kjer je končal ondotno »glavno šolo«, a se potem vrnil domov, ker ni mogel študirati dalje. Morebiti bi bil Juraj ostal za vedno doma, ako ne bi bil onega leta ponesrečil neki Rovis, katerega so pazinski frančiškani namera-ravali poslati v frančiškansko gimnazijo v Karlovec. Fratri so se spomnili na pridnega Juraja in tako se je deček napotil peš iz Ježenja v Karlovec; oče, ki ga je do Reke spremil, mu je dal ob slovesu tri forinte. #Tu je zvršil šest gimnazijskih razredov in se potem zopet peš domov vrnil. Odtod se je napotil v Gorico, da dovrši ostala dva razreda »filozofije«. Ravnatelj ga iz-prva ni hotel vpisati, češ, karlovški dijaki niso za nič, naj gre. v Ljubljano. Vendar ga je Dobrila preprosil. Jesti je dobil z drugimi siromaki vred v samostanu na Kostanjevici, spal pa je prvi mesec na klopeh v kostanjeviškein LISTEK. B. Sienkiewicz: v mm pisscavi. Prevedel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) XXIII. Veliki dogodki poprejšnjega dne in vtiski noči so tako izmučili Stanka in Nelko, da sta, ko ju je slednjič premagal spanec, oba zaspala kot kamna in se je deklica šele okrog poldne prikazala pred šotorom. Stanko se je dvignil nekoliko poprej na plahti, razgrnjeni poleg ognjišča ter je, pričakovaje tovarišico, velel Kaliju, naj pripravi zajutrek, ki je z ozirom na pozni čas imel biti obenem tudi za obed. Jasna dnevMa luč je pregnala nočne strahove; oba sta se vzbudila odpo-čita telesno in pokrepčana na duhu. Nelka je izgledala bolje in se je čutila močnejšo, ker sta pa oba hotela kar najhitreje odpotovati z mesta, kjer so ležali ustreljeni Sudanci, so takoj po nkrepčilu zasedli konje in odrinili naprej. Ob tem letnem času se vsi popotniki v Afriki ustavijo opoldne in od- drevoredu, na katerih je tudi svoje naloge pisal. Ravnatelj in katehet, ki sta se kmalu prepričala o njegovih velikih sposobnostih, sta ga priporočila bogati Pajerjevi rodbini, kjer je bil z vsem oskrbljen in poučeval deco. Nato je vstopil v bogoslovje. Leta 1837. je končal svoje študije in meseca septembra pel prvo sveto mašo v Tinjanu. S tem so se izpolnile sanje njegove dobre matere in Juraj je po velikih težavah s pomočjo svoje železne volje in potrpežljivosti dospel do svečeniškega stanu. Starše o njegove š.udije stale do kon ca 21 goldinarjev, od katerih se je pa bilo 10 ra po i izgubilo. Kaplan je bil Dobrila v Munah in v Hrušici. odkoder ga je škof Ravnikar poslal na Dunaj, 1 jer je poslal dokior bogoslovja, nato pa je prišel za pridigarja v Trst in tu kmalu postal ka cliet in pozneje ravnatelj dekliške šole, potom pa ravnatelj četrtega bcgoslovske ga tečaja ki je bil takrat nameščen v Trstu. Le a 1852. in 1853. je zavedala po Istri velika lakota. Dobrila jo šel v Trs u od hiše do hiše in tako nabral 50 000 goldinarjev, kupil žita in ga poslal v Istro. Leta 1854 je bil imenovan za žup nika in kanonika stolne < crkve. Lota 1857. jo Dobrila za gotovo iz vedel, cla ga hoče ccsar imenovati za škofa v Poreču. Odide tal oj na Dunaj si izpro i avdijcnco in prosi < es rja naj ga ne imenuje za Škofa. Dobrila je pozneje povedal, kaj sta s Francom Jožefom govorila Cesar ga vpraša: »Verujete li v Boga?« — »Veličanstvo, kako no bi!«, odgovori Dobrila. — »V pre vidnost božjo?«, ga vpraša cesar nadalje. — »Seveda!«^ odvrne Dobrila. -»Dobro « pravi cesar, »Bog in njegova previdnost vam bo pomagala. Tisti, ki si škofije resnično ne žele, niso najslabši škofje.« Le'a 1858. je postal poreški škof, 1. 1875. škof tržaški, kjer je umrl 13. januarja leta 1882. Škof Juraj Dobrila je storil za svoje ljudstvo toliko dobrega kakor nobeden ne pred njim ne za njim. Prizadeval e jo tako za politično povzdigo ljudstva, kakor za njega izobrazbo in zlasti za gospodarski napredek. Njegov program je bil kakor Martin S'omškov skozin-skozi katoliški, narodni in pa'ria'ičnl. Liberalizem si Juraja Dobrile ne more z nobeno pravico lastiti zase. Seveda, ko je on živel, liberalne ljulike še ni bilo. Kot poreški škof jc Dobrila potrošil počivajo, in celo karavane, obstoječe iz zamorcev, sc ustavijo pod sencami velikih dreves, kajti to so takozvnno bele ure — ure pekočine in molčanja, ko žge solnce brez usmiljenja in gleda s svoje višine, kakor da bi iskalo, koga bi umorilo. Vse živali se ob tem času skrivajo v največje goščave, preneha petje ptičev, preneha brenčanje žuželk in cela priroda se pogrezne v tišino, skriva se, kakor da bi hotela ubežati očesu hudega božanstva. Naši potniki so pa jahali po sosteski, kjer jc ena stena metala globoko senco, da so zamegli potovati dalje, no da bi bili preveč izpostavljeni pekočini. Stanko ni hotel opustiti soteske, prvič radi tega, ker bi jih zgoraj lahko žc od daleč zapazili Smainovi oddelki, dalje pa tudi, ker je v njenih skalnih razpoklinah bili lažje najti vode, ki jc zunaj na odprtem prostoru pronikala v zemljo ali pa so pod vplivom solnčnih žarkov spreminjala v par. Pot jc peljala neprestano, dasi polagoma, kvišku. Na skalnih stenah so bile videti tuintam plasti žveplja. Tudi voda v razpoklinah jc bila prepojena s tem duhom, kar je oba otroka na neprijeten način spominjalo na Omdur-man in Mahdijcc, ki so si mazali glave s tolščo. namešano z žvoplirnim pia hom. Na drugih krajih jo bilo oLčuliti za dijaško mladinohad 40.000 fl. in po smrti je še zapustil: 20.000 fl. za 8 štipendij po 105 fl. za poreškopuljsko škofijo. 8C00 fl. za tri štipendije po 112 fl. za svoje rojake, 70.000 fl. za ustanove po 100 fl. in 80 fl. za tiste, ki se posvete bogoslovnemu šludiju in 20.000 fl. za ustanove po 100 fl. Vsega skupaj je njegovih ustanov nad 50. Najgloblje je vplival na istrsko ljudstvo Dobrilin krasni molitvenik: »Oče budi volja Tvoja!«, ki je bil vprvič natisnjen leta 1854. Do danes je doživel že osem izdaj. Ni hrvaške hiše v Istri brez lega molitvenika. Bila je to prva hrvaška ljudska knjiga, ki se je ■•azširila med vse ljudstvo in ima poleg velikega moralnega pomena tudi na-"odno vrednost. Silno lepi so bili tudi Dobrilini postni pastirski lisi. Dobrila jc usanovil prvi istrski hr-^aš' i politični list »Našo Slogo«, lcoje nrva števili a je izšla le a 1870. Sploh jo Dobrila s svojim modrim in premiš-'jenim nastopom stal takratnemu hrvaškemu preporodu v Istri na čelu. Italijanom to ni bilo prav. Sklenili ;.o leta 1803., da ima bili poslovni jezik v deželnem zboru v Poreču italijanski. Hrvati so imeli v saboru takrat le dva za-s onnika, moščeniškega župnika Juriji;1 ca in Slofa Dobrilo. Pri tej priliki je Dobrila i ovzdignil svoj glas za pravice hrvaškega ljudstva in na koncu tega svojega znamenitega govora je dejal: '»Sla veni koji sačinjavaju dve tretine is arskih stanovnika, dakako, još spa-vaju: ali, gospodo, tko spava, nije još umro, tko spava, taj čc se probuditi, a naju pešiiije sredstvo, da se probudi, jest gnječenje i tlačenjc njegovih pri-rodnih prava!« Dasi v istrskem ljudstvu in inteligenci saj političnega liberalizma v Do-brilinem času še ni bilo, vendar se jo žc takrat opažalo, da zore svobodomiselni nauki, ki so sc potom začeli buj-neje razcvitati. Kakor Anion Martin Slomšek je tudi Juraj Dobrila to bistro opazoval in na to v svojih pastirskih pismih opozarjal. Evo nekoga tozadevnega značilnega mosta iz enega njegovih listov!: »Ivo vjeru zatire, potkapa temelj društvu i blagostanju čovječje-mu. Mnogi so oholo in livastaju svojim ko.ekakvim naukom i znanjem, bulo na vjeru svetu, da jc ona neprijateljica i protivnica društvenom napredku i općenitoj prosvjeti. A duh sadašnjega vremena govori: Ori i kopaj umni je i bolje nego do sada, te ako i ne budeš (i uh pižmove mačke, kjer so se pa z vi-sokostrlečih skal spuščale na dno šote, ke prekrasne knskade lijanov, Siril sc jc opoj.ii vonj vanilije. Mali popotniki so se radi zadrževali v senci teh preprog, pretkanih s škrlatnim in vijo-ličastnim cvetjem, ki jo oba Vem z listjem služilo za hrano konj. Živali ni bilo videti, samo tuintam so sedelo - robih skal opice, kakor da bi se do o neba, podobne onim fantastičnim iganskim malikom, ki v Indiji krase vrhove poganskih svetišč. Veliki grivasti samci so kazali Sabi zobe aH pa zvijali godbce kakor trobente, v znamenje začudenja in jeze ter obenem skakali, mežikali z očmi in se praskali po bokih. Toda Saba jo bil že navajen nanje in sc ni veliko brigal za njihove grožnje. Jahali so hitro. Radost nad zopet pridobljeno svobodo je pregnala raz Stankovih prsi skrb, ki ga je morila ponoči. Sedaj jo samo mislil, kako postopati dalje, kako izpeljati Nelko in sobo iz okolice, kjer jim je grozilo n ivo je ni." •-» pri (lcrviših, kaj storiti, da bi v ča olgoga potovanja skozi pu ti-njo ne pomrli lakote 111 žeje in proti kateri strani se obrniti. Vedel je še od Ilatima da iz Fašodo v prosti črti do nlios;n«Ve meje ni več kot pet dni pota in preračunal je. da znaša to okrog sto hajao za Boga i njegove zapovjedi, ipak češ imeti jela i pitja do sita. Varaju i luduju samih sebe i drugih, koji misle i govore jedan drugomu: Nam, ljudem naučenim, izobraženim i čestito odgo-jenim, dosta je naše znanje, znaičajnost i poštenost naša, da se držimo društve-nog reda, gradjanskih zakona i poštena ponašanja, a neuki i sirovi puk valja držati na. uzdi vjerom u Boga i strahom od pakla, da neustane na nas i naš imetak, i da nam bude pod posluh. Tko misli, da smije biti nepristran, da mu ne treba, biti ni za vjeru ni za nevjer« stvo, tomu če nevjerstvo do malo uga-siti u srcu luč vjere Isukrstove. Niti se srami, niti hajo za to pravi katolik, kad mu prigovara,u i zanovijetaju, da je nliramontauac, zagorac, klerikalac itd. Onamo za gorami, u gradu Rimu, je središte našoj vjeri, stolica sv. Petra, stijena na kojoj Isukrst sagradi svoju crkvu; onde je pastir nad pastiri, od kojega niti hoče, niti so možo razdvojiti pravi vjernik, jer drugače ne bi bio vet! pravi i vjerni katolik. Slobodno bilo drugima izmišljati si drugoga boljega Boga prema želji njihova pokvarenoga srca i uma, a mi stojimo hrabro uz slugu božjega Jozua, i zajedno s njim odlučimo tvrdo i recimo čestoput: Ja i moj dom služit čemo Bogu svojemu!« Cesar je Dobrilo zolo cenil, niso ga pa ljubili visoki uradniki, ker se jo vedno odločno potegoval za siromaka, hrvaškega kmeta, ln proti vsaki krivici odločno protestirali. Cesar jc izvedel, da tržaški namestnik škofa v Poreču ni niti posetil. Ko pride namestnik nekoč na Dunaj k cesarju, ga Franc Jožef vpraša: »Was macht mein Bischot Dobrila?« Namestnik je to vprašanje takoj razumel in se podal v Poreč obiskat apostolskega moža. Ko jo nekoi8 veliki liberalec in sovražnik Slovanov, minister Unger, v družbi velikašev na Dunaju v navzočnosti Dobrilo ironizi-ral goreče rodo- in domoljubje škofovo, je slednji odvrnil: »Gospoda, tli stvari so, katerih se pošten in značajen človek nc dotika; ni mati rodila Dobrile. da bi razdirail, kar jc sveto vere, narodnosti mile in stalne zvestobe do vladarja«. Ko bodo istrski Hrvati to dni praznovali stoletnico velikega Juraja Dobrilo, se bomo tudi Slovenci tega moža s ponosom in hvaležnostjo spominjali, saj so mu ima tudi slovensko ljudstvo v Istri veliko zahvaliti. Juraj Dobrila jc tudi naš! angleških milj. Od njihovega odhoda i/. Fašocle sta pa pretekla že skoraj dva tedna, jasno jc torej bilo, da niso šli po tej najkrajši poti, ampak da so lska-jo Smaina morali zaviti znatno bolj proti jugu. Spomnil sc jc, da so šesti dan potovanja prekoračili neko reko, različno od Nila, potem pa, preden se jo kraj začel dvigati, so jahali okrog nekih velikih močvirij. V šoli v Port-Saidu so sc učili zemljepisja Afrike jako natančno in Stanku je ostalo v suo-mimu ime Ballor, kakor se imenujejo razlivi malo znane roko Sobat, ki se ix-liva v Nil. Sicer ni bil popolnoma gotov, če so šli ravro mimo teh močvirij, toda mislil jo. da je bilo tako. Prišlo mu jo na misel, da, ako je liotel Smain naloviti jetnikov, jih ni mogel iskati naravnost na zahodu od Fašodo, ker jc bil ta kraj že popolnoma opustošen od dervišev in bolezni na kozah, ampak jih jo moral iskati dalje na jugu, v krajih, kamor doslej še niso segali pohodi dervišev. Iz toga je sklepal Stanko, da gredo za Smainom — in ta misel ga je v prvem trenotku prestrašila. Začel je torej premišljevati, če bi ne kazalo opustili soteske, ki se jc obračala vedno bolj proti jugu, in iti naravnost proti zahodu. Toda čez nokaj časa je opustil ta načrt. Zdelo se mu je celo najbolj varno iti v odleglosti dveh Temen рошШ no mm. Na Ogrskem je zelo temno. Položaj se ve>dno bolj zapleta. Justhova stranka je zopet začela v parlamentu z opozicijo, ki je normalnim potom ne bo mogočo zlomiti. Zanimiva je interpelacija Polonyjeva, kako se suspendiranje ustave na Hrvaškem Vjema s kraljevim lastnoročnim pismom, v katerem se tako zelo naglaša usiavovemost krone. Polonyi opozarja v svoji interpolaciji tudi na neki nameravani sestanek vseh jugoslovanskih poslancev v Ljubljani, o katerem nam ni še ničesar znanega. Kaj bo Khuen naredil? Tisjta mu svetuje, naj obstrukcijo brutalno zlomi. Toda Khuen se ne more niti na svojo »narodno delovno stranko« več zanesti. Nezadovoljni so, ker Khuen ni mogel cesarju izsiliti koncesij glede rezervistov in ker ne more cesarja do tega pripraviti, da bi odpustil vojnega ministra Auffenberga, ki velja za največjega nasprotnika Mažarov. Ako bi pa Khuen parlament razpustil, utegne nastati sledeča situacija: Khuen dobi večino, a če bo trajal na Hrvaškem absolutizem dalje, ne bo mogoče izvoliti delegatov za budimpeštan-ski državni zbor. J ust h bo potem imel nov razlog za obstrukcijo, kajti brez hrvaških poslancev, naj potem svojo pravico izvršujejo ali ne, je ogrski parlament neustaven, »rumpfparlamenU-. Če pa Khuen komisariat na Hrvaškem odpravi, je zopet na drugi strani blamiran. Če pa Khuen obstrukcijo stre, se položaj vkljub temu nič ne izboljša. Ogri bodo dalje zahtevali narodnih koncesij v brambnem vprašanju. Khu-enova večina je lažnjiva, hinavska, neodkrita. Dolgo z njo ne bo mogel vladati ne Khuen nc cesar. Zato jc jasno, da bo le volivna reforma prinesla rešitev. Zato Avstrijci Justhova prizadevanja zazdaj s simpatijami spremljamo. Nasilstva no HrvaŠkem. aZeit<>• objavlja oster članek, ki se peča z izjemnim stanjem na Hrvaškem. List piše, da je žalostno, da je dežela, ki je kot izpostavljena obmejna dežela za celo državo posebno važna, podvržena vsem strahotam brutalne nasilne vlade. Ustave, državljanskih pravic in javnega življenja na Hrvaškem ni več. Hrvaško časopisje _se tako zatira, da se hrvaške razmere ne morejo primerjati z ruskimi, marveč da daleč prekašajo vsa nasilstva ruske policije. Zgledna ustavna Ogrska je ustvarila sredi omikane Evrope otok, kjer preneha pravica, kjer se barbarič-no zatira in zasleduje. Za našo štajersko mejo se pričenja politična Azija. List opozarja na nevarne posledice takega postopanja. Kar se zdaj godi v Zagrebu, bi bilo v Belgrad u nemogoče, ne bilo bi nikjer v Evropi mogoče, niti v Turčiji. Mažarska prešernost je edino sposobna odpraviti ustavo, teptati pravico z nogami brez prejšnje vstaje, brez vsakega drugega razloga, kakor Ua se kaznuje in da obmolkne politična opozicija. List naglaša, da Avstrija teh razmer ne smo pasivno gledati, ker škoduje postopanje ogrske vlade našemu ugledu in naši politiki na Balkanu. Hrvaška se je ustavno vladala, ko je bila Srbija še turški apšalik. Ne ali treh dni za Smainovo bando, ker je bilo popolnoma izključeno, da bi se Smain vračal s svojim človeškim blagom po ravno tej vijugasti poti, mesto da bi se obrnil naravnost proti Nilu. Vedel je tudi Stanko, da jc mogoče priti v Abesinijo samo od južne strani, kjer meji ta dežela na divjo pustinjo, ne pa od vzhodne meje, katero so der-viSi skrbno zastražili. Na podlagi takih premišljevanj je sklenil zaviti kolikor mogoče dalje proti jugu. Res, da bi tam zainogli zadeti na zamorce, bodisi begunce iznad bregov Belega Nila, bodisi na domačine, toda izmed dvojnega zla je imel Stanko raje opravka z zamorci, kakor pa z Mahdijci. Računal je tudi na to, da mu bosta v slučaju, da zadene na zamorske begunce ali na domačine, Kali in Mea. na pomoč prišla. Mlado zamorko je bilo treba samo pogledati, pa si vedel, da spada k plemenu Dinka ali ši-luk. Imela je namreč jako dolge in tanke noge, ki odznačajo ta dva rodova, prebivajoča ob bregovih Nila, kjer žive ljudje na prostranih vodnih razlivih, kakor žrjavi ali štorklje. Kali pa, dasiravno je pod Gebhrovo oblastjo poslal skoraj podoben skeletu, je imel popol-homa drugačno postavo. Bil je Širok in močan; rami je imel silni, stopinjo pa v primeri z Meo jako majhne. (Dalje.) gre zgolj za zadevo, ki s!e tiče Hrvatov samih, marveč dvigniti se mora ves parlament. Avstrijski parlament naj avstrijsko vlado spodbujc in prisili, da posreduje. — V Varaždinu so prenehali izhajati list »Našo pravice« in tednik »Hrvatske Novine« in »Svetlost«. ^ LoSko-turSka vojska. Lahi so zdaj zasedli Sidi Sajd, ki leži 30 km zahodno Tripolisa. Tudi pri tej operaciji ne morejo govoriti Lahi o posebni sreči; radi bi bili namreč osvojili Zuaro, a jo kljub dvadnevnomu obstreljevanju niso mogli, ker brani mesto 12.000 Arabcev in Turkov. Sidi Sajd leži 30 km zahodno Zuare. .Sidi Sajd in Zuara ležita blizu Tunisa. Lahom gre za to, da preprečijo vtihotapljanje orožja, streliva in živil čez Tunis. Ker stoji v Zuari do 12.000 Turkov in Arabcev in ker je Zuara precej močno utrjena, se pričakujejo hudi boji, predno Lahi svojo sedanjo operacijo izvedejo. Prezreti se tudi ne sme, da laški vojaki za vojsko niso nič več tako navdušeni, kakor so bili, ko se je vojska pričela. Obstreljevanje Zuare. Carigrad, 15. aprila. Turško vojno ministrstvo objavlja: Dne 10. aprila jo obstreljevalo Zuaro 9 laških vojnih in dve transportni ladji. Obstreljevanje je trajalo do večera. Del mesta, vojašnica in mošeja je porušena. Dne 11. aprila so Lahi obstreljevanje nadaljevali. Popoldne so poizkušali Lahi izkrcavati vojake, a so Turki in Arabci to preprečili Ko so priplule še 3 laške voj ie ladje, so Lahi pustili tri vojne ladje pred Zuaro, ostale laške vojne ladje so odjadrale proti Sidi Sajdu, ki so ga obstreljevale. Turki in Arabci so odposlali v Sidi Sajd ojačenja. Prihodnji dan so obstreljevali Lahi okolico Sidi Sajda in so pri Grni izkrcali oddelek vojakov z eno strojno puško. Turki in Arabci so preprečili nadalnje izkrcevanje in so pretrgali zvezo izkrcanega laškega oddel ka z laškim brodovjem. Iz Zuare so odposlali Turki in Arabci v Sidi Sajd močne oddelke z artlijerijo, da preprečijo laško operacijo pri Šidi Sajdu in da uniči o izkrcani laški oddelek. Zahodno Sidi Sajda križari devet laških vojnih in transportnih ladij. Boji pr' Ain Zari in Gargarešu. Tripolis, 15. aprila. Mali arabski oddelki so napadli Ain Zaro in Garga-reš. Lahi so napad odbili. DRŽAVNOZBORSKE ZADEVE. Predsedstvo poslaniške zbornice namerava zbornične se'e še bolj skrajšati. Pričele se bodo ob deseti uri dopoldne in se zaključile ob tretji uri popoldne, zato da bodo imeli odseki več časa za svoje delo. Dnevni red se bo reševal ofrpol 2. ure popoldne, na to pridejo na vrsto nujni predlogi in inter-pelacije. Za sejo 18. t. m. je določen sledeči dnevni red: Prvo titan je uradniških predlog, novega odvetniškega in notarskega reda in postava proti zakotnemu pisarstvu. Poletno zasedanje bi zbornično predsedstvo rado tako pospešilo, da bi se lahko že koncem meseca junija zaključilo. Parlamentarni krogi sodijo, da se v poletnem zasedanju reši brambna preosnova in da se dovoli zivasen proračun. ZASEDANJE DELEGACIJ 1)0 najbrže kratko. To želi Khuen, da pridobi čas za boj proti obstrukciji in da bi avstrijska delegacija ne nastopila prehudo proti Mažarom glede na skupno armado. Kratko zasedanje pa želi tudi zunanji minister Bcrchtold, ker je splošen političen položaj nejasen in bi Bcrchtold iz diplomatičnih in iz razlogov mednarodne kourtoizije ne razpravljal rad o zadevah, ki še niso zrele. PASIĆ ZA PRIDRUŽITEV SRBIJE TRIPELENTENTL Voditelj starih radikalcev, Pasič, je izdal ob volitvah v srbsko skupščino volilni oklic, v katerem med drugim izvaja: Zunanja politika radikalne stranke je jasna in odločena. Stranka stremi, da se Srbija pridruži tripelen-tenti, Rusiji, Franciji in Angleški, ki zavzemajo stališče, da ostane Balkan balkanskim narodom. Politika, ki bi so približala Avstro-Ogrski, bi bila pogre-šena. PRIZNANJE NOVE KITAJSKE LJUDOVLADE. Velevlasti so odgovorile kitajski vladi glede na njen predlog, da bi se priznala republika, da toliko časa nove ljudovlade ne priznajo, dokler se zanjo ne izjavijo vse province, tudi Mongolska, FRANCOZI ZA MIROVNO POLITIKO. Ob odkritju spomen ka angleškemu kralju Edvardu VII. jc govoril tu-i di francoski ministrski predsednik Poincare, ki je v svojem govoru ha-glašal, da Francoska ne misli na to, da bi napadla kako sosedno državo in da ostane zvesta ententi z Angleško in z Rusijo. UPOR NA FRANCOSKI VOJNI LADJI. V Brestu so se na oklopnici »Saint Louis« dne 12. t. m. uprli mornarji. Del mornarjev je odpovedal pokorščino in prenehal delati, češ, da je zapovedano delo pretežavno. . Upor jo bil naperjen proti drugemu častniku, fregat-nemu kapitanu Woltu, ki ga radi njegove strogosti moštvo sovraži. Poveljnik ladje je ugodil upornikom, da prepreči izgrede. Mornariški minister Del-casse je ukazal, da na j se uporniki najstrožje kaznujejo. VOJAŠKA VSTAJA V NANKINU ZADUŠENA. V Nankinu so se uprli vojaki, katerim niso pravočasno izplačali plače; plenili so po mestu, en del mesta pa celo zažgali. Iz Komtona so nato odposlali republikanske vojake, da napravijo zopet red. Vnel se je hud boj, v katerem je bilo ubitih 150 oseb. Vstaši so bili prisiljeni, da so se udali, ko so jih vladi zvesti vojaki obkolili. Koroške novice. k Pogreb f dr. J, Sketa. Mnogo odličnega slovenskega in nemškega občinstva je spremljalo priljubljenega učitelja koroške inteligence k zadnjemu počitku. Kondukt je vodil č. msgr. Val. Podgorc. Pred cvetlično dvorano so zapeli združeni pevci »Narodne čitalnice« in »Slovenskega, kršč. soc. delavskega društva« ter pevci z dežele v slovo ganljivo nagrobnico. Na grobu mu je govoril msgr. Val. Podgorc, tajnik Mohorjeve družbe v nemškem in slovenskem jeziku. V imenu »Slov. Matice« in »Društva slovenskih profesorjev« se je poslovil od rajnega profesor R. Perušek. Ustanovitelju slovenskega akad. teh. društva »Triglav« je posvetil iur. Hrašovec zadnje besede. Pogreba so se v obilnem številu udeležili celovški Slovenci, profesorji celovške gimnazije, gimnazijci, sorodniki rajnega iz Šmarja pri Jelšah, dr. Turner iz Maribora, svetnik dr. Zbašnik s soprogo, deželne vlade svetnik Kremenšek in mnogo prijateljev in bivših učencev di*age-ga profesorja ter obilo celovškega občinstva. Dr. J. Sket je bil splošno priljubljen, mirnega značaja. Bil je vnet delavec na slovstvenem polju. Brez dela sploh ni mogel biti, vedno si ga našel v njegovi delavnici, kjer je zbiral pridno kakor čebelica razno snov za čitanke, kjer je prirejal slovnice, kjer je študiral in se trudil do pozne noči. Šc na smrtni postelji je bral korekture slovenske vadnice in slovnice za Nemce. 16 let je bil tajnik Mohorjeve družbe za poučne in beletristlčne knjige, prebral je nešteto rokopisov in korektur. Mohorjeva družba jo izgubila ž njim tridesetletnega marljivega odbornika, slovenski narod pa ljudskega pisatelja in izvrstnega šolnika. k Narodna čitalnica v Celovcu priredi v sredo, dne 17. t. m., predavanje s skiopticnimi slikami o Dalmaciji. Predava g. dr. Val. Rožič. Celovški in okoliški Slovenci so uljudno vabljeni. Začetek ob 8. uri zvečer. Kraj: Ilotel Trabesinger, mala dvorana. Dnevne novice. Vse g g. naročnike, ki še niso odposlali naročnine, prosimo, da to takoj store, dane nastanejo v dostavljanju lista presledki. -f Poli ičen shod. Včeraj popoldne se je vršil v Črnem vrhu nad Polhovem gradccm javen shod, na katerem sta govorila poslanec Gostinčar in Ivan Stanovnik iz Horjula. Shod jc bil zelo dobro obiskan. + Proslava Dobrilove stoletnice. Zadnja puljska »Naša Sloga« je izšla s svečanim trobojnim robom in sliko škofa Dobrile, velikega dobrotnika istrskih Hrvatov in Slovencev. Jutri, dne 16. t. m., na rojstni dan Dobrile, se vrši v Tinjanu v Istri velika nai*odna slavnost, a tudi po vseh ostalih krajih Istre se proslavi ta dan v cerkvah, šolah in z zažiganjem kresov. -fUmrl je pretečeno soboto, 13. t. m. v Tržiču č. g. J e r n e j Primožič, župnik v pok. Pokojni je bil rojen v Tržiču 20. avgusta 1846. V mašnika jo bil posvečen 31. julija 1871. Služboval je v Pblhovcm Gradcu, Postojni, Košani, na Gori pri Idriji, v Vrabčah in Goričah. Zadnja leta je preživel v pokoju v svojem rojstnem kraju. Odlikoval se je pokojni po svoji izvanredni, prijazni postrežljivosti. — Pogreb bo v torek, 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. R. L P. -r Kje fe Silberer? G socialnoae-mokraškem državnozborskem poslancu Silbererju, ki je glasom listov pred tremi meseci na Hundsteinu ponesrečil, so je, kakor znano, vnela po časopisju huda debata. »Reichspost« je razkrila, da je neka Novak iz Amerike na Dunaju povedala, da se Silberer nahaja v Ncw Yorku. To izpoved je potem njen mož, ki je organiziran socialni demokrat, označil za zmoto. »Arbeiter-Zeitung« je zato vpila, da gre za kršč.-socialno »lumparijo«. Nato je »Reichspost« odgovorila, naj socialni demokrati Hundstein preiščejo in razpisala 300 K nagrade za tistega, ki bi Silbe-rerjevo truplo našel. Neko socialistično turistovsko društvo je tc dni res Ilund-i stein oblezlo, a ni o Silbererju nobenei ga sledu našlo, »Arbeiterica« pa je tr-j dila, da je nekam padel, kjer ga bo šelo po preteku dveh mesecev mogoče najti.; Danes pa se izve nekaj še zanimivejšega. »Salzburger Clironik« poroča namreč, da se je dokazalo, da se je ime Sil-bererja v onem hotelu, kjer da je zadnjo noč baje prebil, vpisalo več dni pozneje, ko se je izvedelo za to, da jo izginil. — Bogve kaj bo »Arbeiterica« na to odgovorila? Afera Silberer rea smrdi, kakor smrdi marsikaj v dunajskem socialnodemokraškem vodstvu, v katerem sede možje, ki so si nabrali milijonsko premoženje, kakor sc je ne-pobitno dokazalo. Sicer pa bomo tudi mi poročali, če Silbererja najdejo, bodisi na Hundsteinu ali drugod . . . — Odlikovanje. Kranjski deželni predsednik je podelil župniku Jakobu Aljažu v Dovju častno svetinjo za -iOletno zvesto službovanje, ustanovljeno na podlagi cesarjevega lastnoročnega pisma z dne 18. avgusta 1898. — Solnčni mrk v sredo 17. aprila bode viden tudi v naših krajih, na kar opozarjamo naše bralce. Mrk zadene severni del južne Amerike (v angleški Guiani) ob 9. uri 54 min. (srednjeevropski čas), prepreči Atlantski ocean, se prikaže na severnem Portugalskem (Ovar), preide preko severozapadnega dela Španske pri mesju Villaviciosa čez Biskajski zaliv na Francosko (Les Sables), gre mimo mest Pariz, Namur, Mastricht (v Belgiji), Essen, Munster, preko otoka Riigen na Rusko (130 km pod Petrogradom) in se konča pri Krasnojarsku v Sibiriji. Ker je v sedanjem času solnce malo bliže zemlje, mesec pa malo bolj oddaljen, mesec ne bo solnca prav popolnoma pokril, ampak mu pusti kroinkrog majhen, svetel krog. V naših bolj južno ležečih krajih ne bo solnce popolnoma pokrito, ampak nam se zakrije 0'78 delov solnčne-ga.premera, tako da ostane še srpasti rob, kateri meri nekako petino solnč-nega premera. Začne se pri nas mrk ob 12. uri in 2 minuti opoldne in preneha ob 2. uri 45 min. popoldne. — Prememba posesti. Vilo »Jasno selo«, last g. A. Schreya na Hrušici pri Jesenicah so kupili za vsoto 70.000 K šolski bratje iz Dunaja, ki nameravajo otvoriti pripravnico za poznejši sprejem v novicijat ^ega reda. V ta zavod se bodo sprejemali samo mladeniči iz jugoslovanskih dežel. Vodja zavoda bode na^ rojak Novomeščan č. brat An-selm Mauser. — Sestra zažgala otroški voziček svojega bratca. — Otrok zgorel. Dne 10. aprila v julro pustila sta Anton in Marija Skrbeč iz Mal. Brusnic tri svoje otroke brez nadzorstva doma. Odšla sta v bližnji gozd po listje. 81etna hčerka Frančiška zapustila je tudi hišo in pustila 41etno Marijo in 21etnega Franceta doma, sama pa se je pred hišo zabavala. Francel jc ležal v otročjem vozičku in Marija našla je v sobi vžigalico in s to zažgala voziček, da se je vnel. Ko je Francel začel upiti, upila je tudi Marija in na ta klic pritekla je Frančiška in opazila voziček v ognju. Tudi ta je upila in poklicala Gregorja Šinkovca. Ta je hitel takoj v sobo, a prepozno. Predno je zamogel pogasiti ogenj, jo ndadi Francel že dobil težko opekline po životu, nožice bile so mu do kolen odžgane, nakar je v groznih mukah umrl. Tudi Frančiška je zadobila lahko opekline. — Uboj. Na velikonočni ponedeljek pošli so fantje iz Rakitnice v Prigorico. Ko se v noči vrnejo domov in hoče Janez Hemgman iz Raki I niče oditi počivat, ga mod hišo napade neznani storilec in ga z vago od voza udari po desni strani lica, da mu je kost počila in tudi po desni roki, da mu je taisto prebil. Nezavestnega na tleh ležečega je še dalje tepci, tako, da je po životu Janez Henigman bil ves ranjen. Sosedje so slišali udarce in so napadalca napodili, a žalibog prepozno, Henigman se že ni več zavedal. Orožništvo je izsledilo kot storilca Alojza. Gorše iz Kota št. 2 in ga oddalo na varno med zidovje okrajnega sodišča v Ribnici. — Vsled poškodbe izgubil zmožnost 1 govora. Franceta Grdeu iz Mar4njevasi je Alojz Frole tako s kolom po glavi udaril, da mu je črepinjo vdrl. Vsled te poškodbe je zgubil Grden govor. Čc bode hotel, da zopet zadobi zmožnost govoriti, pustiti bode moral operativnim potom lobanjo odpreti in vzdigniti lobanjsko kost. Nezavestnega Grdena so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. — Požar. V Godoviču jo dne 13. t. m. opoldne pri hišarju Leskovec nastal ogenj. Domača požarna bramba je takoj prihitela, vendar zaradi pomanjkanja vode ni mogla ustaviti ognja. Zgorel je vos živež, seno in stelja. Ker je bilo poslopje deloma obokano, se jc nekaj pohištva rešilo. Rešili so tudi živino. Zažgal je domač otrok. Posestnik je bil nekoliko zavarovan. — Zaročil se je cand. ing. Anton Gasperič z gdč. Nino šuperina z Reke. — Važna iznajdba za kolesarje. Peter Frohnvvieser v Beljaku je postavil na trg praktično in trpežno neukonč-Ijivo pneumatiko iz jeklene žice, katera nadomešča kolesu ali motorju poprava cevi in pumpanje zraka. Vožnja je prijetna in mirna ter se je posebno sijajno obnesla po slabih nasutih cestah. Nova pneumatika je zelo elastična, zato je tudi vožnja brez nevarnosti in se lahko ž njo opremi takoj vsako kolo. — Vreme na Belokranjskem. Iz Adlešič, 13. aprila. Lotošnje leto je glede vremena res prav izvanredno. Zime pravzaprav pri nas skoraj nismo imeli, Izvzemši par tednov, ko smo imeli nekoliko snega v januarju in februarju, ampak mesto zime prav lepo spomlad. Včasih smo imeli kar vroče dni. Vsled tega se je pa tudi vsa narava nenavadno zgodaj vzbudila, tako da smo z vso rastjo kake tri do štiri tedne pred drugimi leti. V drugi polovici februarja so cvetele že različne cvetlice, v marcu pa, zlasti v drugi polovici, pa je cvetelo že skoraj vse sadno drevje, zlasti zgodnje. Tudi trta je imela ponekodi že napeto popje. Vsaj pa tudi meseca marca toplomer ni bil nikdar pod ničlo. Še celo meseca februarja smo imeli po -f 8 do + 10 stopinj C gorkote. A ves drugačen, kakor so bili prvi trije meseci, pa je april. Ta je že začel prav slabo. 1. in 2. smo imeli prav grdo, hladno in deževno vreme. 4. in 5. pa je bil toplomer zjutraj na ničli. Imeli smo led na vodi. Mraz je posmodil orehe in po nekodi slive in cibore. Od 5. do 9. pa smo imeli pet prav krasnih in gor-kih dni. Vsled obilne topline teh dni jje že vse drevje ozelenclo. V noči 9. pa je nastal okoli 11. ure silen vihar z burjo in začelo je snežiti in je snežilo tio 7. ure 10. aprila. Včeraj 12. pa je zjutraj deževalo, popoldne pa par ur snežilo, a se zvečer zjasnilo in danes je kazal zjutraj toplomer — 1 stopinja C. Tako mrzlo že ni bilo od 18. februarja. Bojimo se, da nam je mraz posmodil vse sadje, ker je bilo vse vsled včerajšnjega dežja in snego mokro, pa tudi trta jc gotovo trpela, posebno še rane j c vrste, ki so že precej pognale, potem novi nasadi, ki so tudi že bolj odgnali, in pa onih vinogradnikov, ki so vsled posebno ugodne spomladi rano obrezali. A danes pa brije zopet burja, kakor po zimi. — Ponarejevalci denarja v Sarajevu. V Sarajevu so se zadnje dni večkrat pritoževali trgovci, večinoma iz Baščaršije, da so dobili za prodano robo ponarejen denar. Oškodovani trgovci so vsi enako izpovedali, da prihaja vsak večer okoli 7. ure v trgovine 7 ali pa 51etna deklica, ki kupljene reči plača s krono ali pa z deseticami. Ko so potem šteli denar, so opazili, da so opeharjeni ter so sumili oni dve deklici za zločinki. Policija je prejela odtrgovcev več ponarejenih kron in desetič. Te dni pa je policija izsledila mali deklici, ki ste razpečavali ponarejen denar. Starejša je izpovedala, cla jo je poslala v trgovino mati, a je pozneje priznala, da jo je poslal neki mohamedanec. Poli-licija je takoj odredila hišno preiskavo pri onem mohamcdancu kakor tudi pri a k a d e m i č n e m slikarju S t j c-p a n u M i 1 e t i 6 u, ki je pri njem stanoval in ki se je preživljal s poučevanjem francoščine in angleščine. Preiskava v Miletičevem stanovanju je prinesla vse na svitlo. Našli so pri njem priprave za vlivanje ponarejenega denarja, večje število ponarejenih kron brez odtiska na robu, dalje ponarejene desetice, ponarejene črnogorske krono in novce po 10 par, ponarejene italijanske lire in novce po 20centesimov. Stje-pana Miletiča je policija na podlagi najdenih stvari aretovala in odvedla v zapor. Miletič trdi, da mu o celi stvari ni nič znanega, in da ne ve, kako so označeni predmeti prišli v njegovo stanovanje. Kljub temu so ga oddali okrožnemu sodišču. — Slovenski tarok?sft, zakaj se nikdar nc spominjate »Slovenske Straže«? t*. Grozen mraz. Iz Rudolfovega !n okolice se poroča: Pretečeni teden, takoj po velikonočnih praznikih, je bilo z oblačnega neba opaziti, da dobimo dež in celo sneg, hladno podnebje pa je obetalo krutega sovražnika vseh zgodnjih rastlin — mraz! — Že dne 10. t. m. zjutraj je pričel pihati hladni veter, ki je povzročil podnevu nekoliko dežja, v noči pa sneg, kateremu je sledilo malo mraza. — Dne 12. in 13. t. m. ponoči pa se je zjasnilo nebo ter nasial hud mraz, ki je vničil vse cveteče zgodno sadno drevje, po vrtovih tudi cvetljice ter vinogradnikom vinsko trto, ki je bila v letošnji topli pomladi odgnala svojo mladike. Na vinskih trtah je najvetč škode na Trški gori pri Rudoilfovem. Pa tudi sosedne vinske gore so občutile nezabranjeno mrazovo nesrečo, ki je za trsje celo občutnejša, kakor toča. — Neprecenjeno škodo trpijo posestniki vinogradov; največ, seveda pa oni, ki žive le od dohodkov, katere jim do-naša vinstvo. Kolikor se je dalo po ljudski govorici dognati, je ves zgodnji pomladanski nagon uničen po vinskih krajih na Dolenjskem, ki segajo celo do hrvaške meje. Štajerske novice. š štajerski Slovenci za bra'e Hrvate. Iz Šmarja pri Jelšah smo dobili (naslednjo brzojavko: Slovensko katoliško politično društvo za šmarski okraj izreka svoje ogorčenje nad sedanjimi neustavnimi razmerami med brati Hrvati, zagotavlja hrvatsko ljudstvo svojih najlskrenejših simpatij in svojega sočustvovanja, da leži kruta mažarska roka tako težko nad hrvaško deželo in prosi brate Hrvate, naj ohranijo mirno kri. Svaka sila do vremena! š Shod županov v Maribora se je vršil v nedeljo, 14. aprila od 10. ure dopoldne do pol 5. ure popoldne v prostorih delavskega društva. Bil je zelo dobro obiskan. Toliko slovenskih županov še ni bilo nikdar zbranih v Mariboru. Videl si najodličnejše može, župane, svetovalce, odbornike in tajnike iz raznih občin Spodnjega Šta-jerja, posebno dobro pa je bila zastopana mariborska okolica. Tečaj je otvoril dr. Korošec s primernim pozdravom. Dr. Korošec je omenjal v uvodnem govoru mažaronska nasilstva proti našim bratom Hrvatom. Kot so-braije Hrvatov izražamo ogorčenje proti nasilju mažarskega hlapca Čuvaja in protestiramo, da se v današnjem veku tako kruto teptajo pravice cesarja in domovini zvestega hrvaškega ljudstva. Bratom Hrvatom pa izražamo naše največje simpatije. Zbor županov je navdušeno pritrdil besedam našega voditelja. Prvi je predaval dr. Krek o avtonomiji občine in o pomenu občinske avtonomije in samostojnosti občine. Na Štajerskem zavira avtonomijo občin mnogokrat nemškonacionalni deželni odbor. Zatorej pred slovensko obstrukcijo, ki so bori proti temu krivičnemu sistemu deželnega. odbora: klobuk dol! Živela Vaša obstrukcija! — Nato so še govorili drž. in dež. poslanec ter župan Roška r o domovinski pravici in ubožni oskrbi, dr. Korošec o pravnih pravicah občin, dr. Pegan o skrbi za zdravstvo v občinah, dr. Leskova r o temi: občina kot policijska oblast, poslanec in župan P i š e k o sejah in posvetovanjih odbora. Nato je sledilo mnogo važnih vprašanj udeležencev, iičočili se občinskih zadev. Odgovarjali so dr. Pegan, dr. Korošec, dr. Verstovšek in Pišek. Gosp. Zidanšek se jc imenom udeležencev zahvalil za tečaj. Sklepne besede je izpregovoril dr. Korošec. š Štajerski dragonci odšli na Hrvaško. Iz Maribora je odšlo te clni v Zagreb 150 dragoncev. Ponavlja se tedaj stara navada: za madžarsko nadvlado na Hrvaškem so naj uporablja skupno armado, katere največji protiv-niki so baš Madžari. š Smrtna kosa. Umrla je v Iločah gospa Marija Pfejfer, stara 08 let. š Poročil se je gosp. Mirko Kožuh, nadučitelj pri Sv. Duhu v Halozah, z gdčno Lojziko Gorjak, učiteljico istotam. V Mariboru se je poročil orožni-ški stražmojster Josip Vovli pri Sv. Lenartu z gdčno Mimi Kurnikovo od Sv. Lenarta. š Imenovanje. Davčni upravitelj Alfonz Sorglcchner iz Ormoža je imenovan predstojnikom davčnega urada v Konjicah. — Poštni pristav Al. Fun-tigam je prestavljen v Maribor. š Zaprt učitelj. Zaprli so v Kozjem nekega Janeza Zupana, po poklicu učitelja, ki je prišel iz Vestfalskega domov k svoji materi. Na Nemškem je imel ženo in otroke. Njegova žena je nenadoma umrla. Po njeni smrti je iz Nemškega pobegnil in vzel seboj tudi 17.000 mark denarja, katerega je žena pripravila za otroke, otroke je pa pu« stil v Nemčiji brez vsake oskrbe. Sodišče je za njim izdalo tiralico, nakar so ga v Kozjem izsledili in ga zaprli. Spravili so ga nato k okrožni sodniji v Celje. š Dezertiral je od 87. infanterij-skega polka v Celju v ptujski okraj pristojen infanterist Alojz Rečnik. Naj-prvo je izvršil neko tatvino in nato pobegnil. š V pijanosti se opekel in amrl. Zreče, 12. aprila. Minoli torek je priobčil »Slovenec« poročilo, da se je Franc Stavbe v konjiški okolici v gostilni Martina Kračuna nasrkal alkohola in da ga je gostilničar spravil spat na peč v gostilniški sobi, da je Stavbe vsled opeklin umrl in da so gostilničarja Kračuna ovadili oblastim. — Naj zadevo pojasnimo. Krojač Stavbe je bil prijatelj alkohola in alkohol ga je položil že večkrat na marsikak prostor; sedaj ga je spravil na peč, ki so jo bili za kruh zakurili, ne da bi bili vedeli, da je Stavbe za pečjo. Kako je alkoholik na krušno peč splezal, tega gospod Kračun niti vedeti ne more, ker ga takrat niti doma ni bilo. Ko se je bil krojač prespal, se je podal domov nič hudega sluteč. Ko je pa začutil bolečine, je poiskal voznika, ki ga je odpeljal v bolnišnico v Konjice. Ležal je nekaj tednov in tu umrl. Gosp. Kračun je pa pri celi stvari popolnoma nedolžen. š Izložbeno okno padlo na kmetico. Iz Celja. V petek, dne 12. t. m., je podrl veter izložbeno okno pred trgovino Sigmunda Brauna na celjskem Glavnem trgu. Okno s šipo vred se je podrlo na neko kmetico, ki je tam prodajala svoje blago. Šipa se ji je na glavi razbila in ji lice popolnoma razre-zala. Težko ranjeno so morali spraviti v celjsko bolnišnico. š Možnar mu je razbil lobanjo. 11 letni Franc Deučman v Zavrliu pri Št. Lenartu je bil na Veliko noč navzoč pri streljanju. Po ukazu nekega drugega fanta je Deučman šel po možnar na polici. Ker pa Deučman možnarja vsled velike teže ni mogel vzdržati, mu jc padel na. glavo in mu prebil lobanjo. Težko ranjenega so odpeljali v bolnišnico. š Cd katoliške vere je odstopila v Slovenski Bistrici hči tamkajšnjega sodnika Viljema Pernata, da se je lahko poročila z nekim grofom Dub-skim. Njen oče je rojen sin slovenske matere na Kranjskem. Med narodnim in verskim odstopom je torej le en korak. š Novo šulferajnsko šolo hočejo ustanoviti v Zgornji Bistrici. Zagotavlja se seveda, da občina pri tem ne bo nič trpela. Če se pri naših Gornjebistri-čanih ne moremo več zanašati na njih narodno zavest, potem jih opozarjamo samo na to, da bodo to šolo v kratkem sami plačevali, kakor se je to zgodilo v mnogih drugih občinah, na pr. v Po-brežju pri Mariboru, Št. Lenartu, v Slovenskih goricah in še drugod. š Brat težko ranil brata. Kmečki sin Ernest Borko v Gomili pri Sv. Bol-fenku pri Središču se je nekaj razjezil nad svojim mlajšim bratom in mu zagnal v glavo kramp. Ko je mlajši brat videl nevarnost, se je prijel za glavo, a Ernest mu je kramp zasekal v glavo tako, da mu je predrl pest in črepinjo v glavi, cla so mu le s težavo potegnili kramp vun. Ranjenec leži v ormoški bolnišnici. Ernest je najprej pobegnil, potem pa se je sam javil orožnikom. š Ukradel voz in konja. Iz Maribora poročajo: Pred par dnevi je pustil mesar Vincenc Pirš voz in konja pred gostilno »pri zlatem levu« v Mariboru brez nadzorstva, 25 letni viničar Jakob Peklar je voz zasedel in se žnjim odpeljal po Koroški cesti. Tatvino pa so prehitro zapazili in stražniki so ga prijeli. Isti dan je Peklar ukradel nekemu kovaškemu pomočniku kolo. š Umrl je v Ptuju v soboto veleposestnik in vpokojen učitelj g. Dra-gotin Zupančič. š Že deset Ijndi oklal. Iz Brega pri Ptuju. Pred nekaj dnevi jc našel posestnik Sagadin v Slovenji vasi pri Ptuju na cesti ležati nezavestnega posestniškega sina Jožefa Matjašiča. Imel je na rokah polno ran od noža. Sagadin je spravil ranjenca v ptujsko bolnišnico. Matjašič je tam izpovedal, da ga je napadel kočarski sin Anton Žun-ko brez povoda in ca suval z nožem. Žunko je ranil v dveh letih z nožem nad deset oseb in je splošno znan kot nevaren postopač in pretepač. Izročili so ga sodišču v Ptuju. ЦШШШ novice. lj Shod ljubljanskih volilk in vo-lilcev S. L. S. v veliki dvorani »Ljudskega doma« jc bil včeraj dopoldne kljub najlepšemu vremenu izborno obiskan. Shodu jc predsedoval občinski svetnik S. L. S, g. J. Šerjak, cod- predsednik j'e bil občinski svetnik S. L S. g. Tomaž Novak. Govora obč. svetnikov dr. Iv. Zajca in Iv. Š t e f e 18 je spremljalo veliko odobravanje in navdušenje. Poročilo o shodu priobčimo jutri. lj Shod S. L. S. v LJubljani bratom Hrvatom. Na včerajšnjem shodu S. L. S. v Ljudskem Domu, ki ga je sklical klub občinskih svetnikov S. L. S., je bil z velikim navdušenjem sprejet naslednji pozdrav bratom Hrvatom: Na shodu ljubljanskih volilcev ln volilk, sklicanem po klubu ljubljanskih občinskih svetnikov S. L. S., izražajo zborovalci bratski pozdrav naroda hrvaškemu v njegovih sedanjih bridkih dneh gorke simpatije, odločno obsoja^ jo sedanji položaj na Hrvaškem ter kličejo: Hrvaški narod, nobena sila naj Ti ne vzame poguma in zavesti, da po hudih dnevih morajo priti lepši dnevi hrvaško ■ slovenske skupnosti. lj Podržavljenje ljubljanske policije je ne samo iz mestno-financielnega stališča, ampak tudi iz varnostnih ozirov nujno otrebno. Včerajšnji shod Slov. Lj. Str. je soglasno sprejel naslednjo resolucijo na deželno vlado in deželni odbor. Shod ljubljanskih volilcev in volilk S. L. S. pozdravlja podržavljenje ljubljanske mestne policije, ki je tudi iz varnostnih ozirov nujno potrebno, kakor tudi s stališča mestnih financ koristno ter prosi merodajne faktorje, da podržavljenje hitro izvrše. lj Javno predavanje. Prihodnji torek ob osmi uri zvečer predava v mali dvorani »Ljudskega Doma« g. iurist Ivo P u h a r i ć , član hrvatskega kat. akademičnega društva »Domogoj« o gospodarskih razmerah v Dalmaciji Vstop vsakemu prost. lj Konferenca katehetov bo v sredo, dne 17. aprila. Dnevni red: Pouk malih prvoobhajancev. (Referent P, Regalat Čebulj.) Začetek ob petih popoldne. Lokal: Posvetovalnica Katolik ške tiskarne. lj Katoliško mladeniško društvo jo z včerajšnjo prireditvijo prav lepo zaključilo vrsto letošnjih gledaliških predstav v Rokodelskem domu. Pevske toOke so pričale o vidnem napredku pevskega zbora, ki se mu izborno pozna dobra šola gospoda M. Bajuka. — Igra »Fernanclo, strah Asturije«, ki jc pač ena najlepših, pa tudi na.ihvalež-nejših, kar jih je v »Zbirki ljudskih iger«, jc v vsakem oziru lepo uspela. Zlasti so bile vloge glavnega junaka Don F'ernanda, njegoveg aočeta grofa Alvareca, njegovega brata Don Ruper-ta, oskrbnika in njegovega zaupnika in roparja Jakomo v spretnih rokah. Skupine kmetov in roparjev (nad 20 oseb) so bile prav dobre. — Tudi burka »Rdeči nosovi« jo šla z veliko prožnostjo preko desk. Dobra sta bila zlasti krojač in njegov učenec. Obe igri je z veliko spretnostjo vodil gospod Ivan Poterlin, kateremu so mladi igralci v znak hvaležnosti poklonili na odru lep šopek. — Uprizoritev imenovanih iger nam je pokazala pomladno cvetje igralnega osobja odra Rokodelskega doma, nastopni kupleti, ki sla jih izvajala gg. Rudalf Vrančič in Avgust .Tc-ločnik, so nam pa nudili krasen sad dovršenosti v igri in petju. Boljše pred-našanje kupletov, kakor ono, s katerim sta nas razveselila gg. Vrančič in Jc-ločnik, si težko mislimo. Občinstvo jo z izredno zadovoljnostjo sprejelo to točko in živahno zahtevalo ponovitev. — Govornik večera, gospod profesor dr. Josip Jeric, že pri nastopu iskreno pozdravljen s ploskanjem, je z njemu lastno spretnostjo označil katoliško mladeniško društvo kot najboljšo šolo in vzgojevališče mladine. Po>udarjal jc tudi, cla sc za razvoj in napredek imenovanega društva in mladinske vzgojo v Ljubljani trudi mladinski odbor, zasnovan po iniciativi gg. državnih poslancev dr. Jan. Ev. Kreka in prof. Ev. J a r c a. Člani mladinskega odbora so: dr. J. Adlešič, asistent Fr. Aleš, prof. Ivan Dolenec, deželni poslanec Karel Dermastia, učitelj trgovsko šole K. Javoršek, prof. dr. J. Jerše, urednik Vrane Kerhne, stud. iur. Fr. Kovač, lj Kje je pobegli trgovec Bončar? Kakor čujemo, Bončarja v Neaplju niso prijeli. Policija pravi, da je prišlo le vprašanje od konzulata v Neaplju, ali naj Bončarja izroče, ako ga primejo. lj Zadeva dr. Oražen Jurij Aner. Najvišje sodišče je v znani pravdi Jurija Aura v zadevi odškodnine, ozir. njegovega deleža za prodano pivovarno razsodilo v prilog Oražnu, a pravi med drugim: »Siccr je res, da ni mogoče te-ga, kar je dr. Oražen Juriju Auru dolžan, iztožiti, drugo pa jc že in to dr. Oraznova moralna dolžnost.« O aferi , dr. Oražen, Jurij Auer, Ela Auer in drugih bomo še poročali. lj Smrt na izprehodu. Nagloma ic umrl v »Zvezdi« v soboio zvečer gosp. Franc Leveč, c. kr. merosodec. sla-uuioč v Rožni,ulicl št. 15. Ij Kdo morilec Knjigovodje šibe-nika? Govori se, da se bodo vršile v tej zadevi novo preiskavo, ker so v tej zadevi se pojavile nove sumljive okoliščine. lj Liberalna »Glavna posojilnica«. Graško nadsodišče je zavrnilo razsodbo ljubljanskega deželnega sodišča, po kateri ne bi bili člani »Glavne posojilnice« tisti, ki niso bili pri seji odbora 6prejcti za člane tako, kot pravila zahtevajo, ter se je izreklo, da so ti ne glede na pravila sprejeti člani pravi Člani. Sedaj bo govorilo najvišjo sodišče. lj Sokolski izlet v Soteski. O tem se nam piše: Dvignili so se dne 14. t. m. ljubljanski sokoli in spravili so skupaj kar so mogli. Bila jih je po njihovem mnenju četa 50 mož. Seveda so bili v nadi, da jih ljudstvo sprejme kar mogoče uljudno in z raznimi ovacijami. toda temu ni bilo tako, nihče jih ni po zdravil, nihče prijateljsko sprejel. In pričelo se je zabavljati čez farovže, kaplane, Orle in tako naprej, kakor znajo edino le slovenski sokoli. In kaj so šc doživeli ti čudaki; zagledali so mladeniča z orlovskim znakom na prsih, in kaj je bilo še hujšega; nastal je divji krohot, vpitje, zmerjanje, zaničevanje itd., bili so tako ogorčeni, da bi bili najrajši iz ljubezni do matere Slovenije ubili tega slovenskega Orla, kakor jo bilo sklepati iz izrazov: udari ga, ubij ga itd. A ta Orel se ni zmenil za vse to, ostal je miren in jih mirno poslušal, toda tudi potrpežljivost ima svoje meje; oglasil se je končno in jih v par besedah prav pošteno zavrnil in osramotil tako, da je imel potem mir. Sploh so se obnašali tako, da se je ljudstvo zgražalo nad njimi. In potem, ko so videli, da so vsem ljudem v spodtiko, so se obrnili še do gospodarja s ponudbo, če jih sprejme drugič gostoljubno ali ne? Dobili so odgovor, da jih ni treba več s tako surovostjo. Nato so se osramočeni pripravili za odhod, načelnik poveljuje nastop, a bratcev ni bilo mogoče odtrgati od sladke kapljice, in tako jih je načelnik lovil pol ure, kakor je sam rekel, predno jih je spravil skupaj. — Če se nekateri »sokoli« tako obnašajo, naj ne računajo na ljubeznji-vost ljudstva. lj »šišensko prosvetno društvo« se je ustanovilo včeraj ob ogromni udeležbi. Hvala zavednim Siškarjem, da so včeraj tako neustrašeno pokazali svoje prepričanje. Pristopilo je takoj lepo število članov. Naprej neustrašeno do cilja! lj Umrla je v soboto zvečer gdč. Ema Šega, sestra gospoda kurata v prisilni delavnici. Rajnka je bila vrla pevka (solistinja) stolnega cerkvenega zbora. Pogreb bode v torek ob 5. uri popoldne iz deželne prisilne delavnice. lj Nove orgle pnevmatičnega sistema na dva manuala bodo te dni postavili v orglarski šoli v Alojzijevišču. Orgle so delo mojstra Ivana Milavca v Ljubljani. lj Poročil se je danes v trnovski Supni cerkvi gosp. Karol B r ti m 1 е r, arhitekt pri tvrdki Viljem Treo z gdčno H i 1 d o Detter. lj Zborovanje c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov. Deželna skupina ?a Kranjsko in Primorsko osrednjega društva c. kr. poštarjev in poštnih odpravnikov na Dunaju jc imela včeraj popoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani svoj redni občni zbor. Otvoril ga je predsednik skupine g. Ulepič, ki je kon-statiral sklepčnost in pozdravil navzoče zborovalce, predvsem predsednika osrednjega društva g. Schagingerja na Dunaju. Predsednik Ulepič se je v svojem nagovoru spominjal delovanja skupine v preteklem letu ter v kratkem očrtal položaj zahtev poštarjev in odpravnikov glede službenih in plačilnih razmer. Predsednik osrednjega društva, g. Sehaginger, je pozdravil zborovanje v imenu osrednjega vodstva ter je izrekel predsedniku kakor tudi članom deželne skupine zahvalo, ker pospešujejo centralno organizacijo, ki se resno trudi, zastopati uspešno interese poštarjev in odpravnikov na kom-petentnih mestih. Sti-ernljenja osrednjega društva so dosegla že gotove uspehe, vendar pa je marsikaka upravičena želja in upravičena zahteva Dstala še neizpolnjena. Glavne zahteve poštarjev in ekspedijentov so: časovni avanzma, uvrstitev poštarjev v spodnje štiri činovne razrede državnih uradnikov, 35 letna službena doba, oprema uradnih prostorov od strani erarja, .ireditev dopusta, itd. Da bo mogoče to ioseči, je treba enotnega in skupnega lostopanja vseh poštarjev in poštnih )dpravnikov. Govornik je končno polival navzoče, naj z uspešno agitacijo skušajo izpopolniti organizacijo, ter je grajal one, ki samo ob strani stoje in gledajo, kako se drugi pehajo za skupne koristi. Nato se je odobrilo soglasno tajniško in blagajniško Dorofilo, ter sc je izrekla na predlog računskih pre-gledovalcev blagajniku zahvala in ab-solutorij. Dohodkov je imela skupina v letu 1911. 2664 K 37 vin., stroškov pa 1107 K 71 vin. ter znaša Čisto premoženje skupine 1556 K 66 vin., ki je plodo-nosno naloženo. Skupina šteje 101 Člana, in sicer 9 nadpoštarjev, 29 poštarjev, 28 pošlaric, 15 odpravnikov in 20 odpravnic. V preteklem letu so umrli trije člani, vpokojenih je bilo 10, izstopilo pa jih je 19. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor, in sicer sledeči gg.: za predsednika Ivan Ulepič, nadpoštar v Krškem; za podpredsednika Alojzij Ravnikar, nadpoštar v Ljubljani; za blagajnika Franc D c k 1 e v a, poštar v Prestranku; za tajnika Anton Ber čon, nadpoštar v Ljubljani 4; za od bornike: poštar Anton Boc z Bleda, nadpoštar Lucijan Kovačič iz Sv. Lucije, in odpravnik Ivan Kaš z Vač; za namestnika pa poštar Fr. Fajdiga iz Sodražice in poštar Anton Vuček iz Sp. šiške. Za pregledovalca računov sta se izvolila poštar Franc Kolbe iz Št. Vida na Ljubljano in poštarica Franja Ranzinger iz Dolenje vasi. Končno je nadpoštar Ravnikar izrekel zahvalo osrednjemu vodstvu organizacije za njegovo delovanje ter izrekel željo, naj bi se vsi poštarji in odpravniki tesno združili v organizaciji, da se doseže skupne cilje, zboljšanje stanovskih razmer. Nato se je občni zbor zaključil. lj Umrli so v Ljubljani. Anton Pivla, ščetar, 32 let. — Fran Leveč, c kr. merosodnik, 51 let. — Ana Štefie. hči čevljarskega mojslra, 5 tednov — Uršula Firm, mizarjeva vdova, 87 let. — Zdenka Arko, trgovčeva hči, 11 let — ELzabela Lapajne, vdova železni škega sprevodnika, 61 let. Ivan Jenko, posestnikov sin, 14 let Valentin Zajec, posestnik, 51 let • Ama lija Krischmann, modistka, 50 let. ~ Marjeta Zalar, občinska uboga, 86 let — Amalija Florjančič, hči železniškega uslužbenca, 15 let. • Anton Jeran, posestnik, 28 let. — Ignacij Siernad, bivši delavec v predilnici, 54 let. lj Pri mestnem magis.ratu je oddati več mest policijskih s ražn kov Oziralo se bo le na kompetente ki so bili pri vojakih podčastniki, so primerne zunanjosti, inteligentni, krepki ter znajo pisati in čitati slovenske in nemško. Ti stražniki bodo tudi pozneje od državne policije prevzeti. lj Pet domobransk h godb v Ljubljani. Jutri bodemo imeli v Ljubljani pet domobranskih godb, in sicer I., II. in III. tirolskega gorskega in od IV. domobranskega polka iz Celovca. Vse godbe bodo ostale tukaj do tekmovalnega streljanja. Godbe ne bodo cele, marveč le posamezni oddelki in bode število presegalo čez 100 godbenikov. Hkrati se pripelje tudi c. kr. godbeni nadzornik g. Kučara z Dunaja, ki bode vodil skupne vaje. Tedaj bomo imeli 4 tuje godbe in eno od našega domobranskega gorskega polka. Podrobnosti bodo pozneje občinstvo vsekakor zanimale. lj Nočni napad. 26 letnega kurjača Petra Gostinčarja pri Petrinu v Hrenovi ulici so 14. t. m. bestialno napadli trije neznani moški okoli 10.ure zvečer, ko sc je vračal iz Aurove gostilne v Gričarjevo na Studencu. Napadalce je namreč gostilničar postavil ppd kap ter so zaradi tega vsi besni planili na Gostinčarja in mu prizadeli na levi roki, hrbtu, na prsih okoli 10 ran z nožem in ga po celem telesu razmesarili. Gostinčarja so pripeljali težko ranjenega v deželno bolnišnico. lj Tiskovna pomola. Na tretji strani naj se pravilno ime govornika na včerajšnji zabavi v Rokodelskem Domu čila: g. profesor dr. Josip Jerše. V dotičnem poročilu je stavec pomotoma izpustil tudi konec notice v katerem so navedeni gospodje ki sodelujejo pri mlodeniškcm d •• vu in ki se glasi: dr. Adolf Lev>č"iK dr. Josip Mal, dr. Martin Malnerič s ud. iur. Slanko Mašič in Viktor Mašič prof. Izidor Mo-dic, dr. Lovro Pogačnik, ravnatelja Bogumil Remec, in ing. Vlad m r Remec, mestna učiiela Adolf Sad ar in Karel Simon, Alojzij Stroj, cand. phil. Ernest Tomec, dr. Ferdinand Tomažič, profesorja Franc Verbič in Jakob Ter-šan. Tudi mi priporočamo da se gospodje, ki imajo srce vneto za mladino in ki hočejo pri I Cm eminentno karita-tivnem in kullurnem delu sodelovali, pridružijo mlad nskemu odboru v Ljubljani. Svoje naslove naj pošljejo gospodu Alojziju S roju, predsed liku katoliškega mladeniškega društva. Rožne stvori. češki pesnik Mach javi a iz Tri-denia, da ni ponesrečil. Lastno sestro zaigral. V Mlade novcu v Srbiji so kmetje bo sejmu koc- kali. Kmet Jagodinac je vse zigral, kar je izkupil na sejmu. Tisti, ki je Jago-dinca osnubil, je nato ponudil igro za Jagodincovo omoženo sestro proti 20 tisoč dinarjev. Jagodinac je izgubil tudi to igro in srečni igralec je z omoženo Jagodincovo seslro pobegnil, a v Ze-munu so oba are:irali, ker sejtria mož z izidom igre ni bil zadovoljen. Velikansko go jufije s ponorejlnl-mi indus rijsk mi papirji. V Milanu so aretirali meničnega agenta Giuseppeja Castiglioni, člana večje družbe, ki je iz-izdajala ponarejene akcije in tako ogoljufala ljudi za več sto tisoč lir. Ervavo klanje med brati in sestra, ml. V Beckcrzellu v Belgiji je dne 14. m. se spri najstarejši sin kmeta Pola-polla s svojimi brati in so tako razlju-til, da jo pograbil vile in zabodel enega bra.a, naio pa nevarno ranil še enega brata, dve sestri in enega otroka. Ena sestra je že timrla. Osem o eb zastrupljenih. V Hosta-nu pri Budjejevicah se je zastrupila pri kosilu (mlečna juha) rodbina posestnika Wodruba. En otrok je žc umrl, Wodruba sam se bori s smrtjo v?eh ostal, h šest oseb je nevarno bolnih. Samoumor s RC0O voltov močnra clokfričnlm tokom. Monter Kroupa se je usmrtil v Pragi na strašen način Odprl je. transforma'or in se do akni! elek rične žice Tok, močan. 5000 voltov je s tako močjo šinil v samomor/l-čevo telo, da je pričelo goreti. Vzrok samoumora: neozdravljiva bolezen. Te:e шш н brzojavno porot a. HUENOVO t TALIŠČE OMAJ/NG? KOMISARIAT NA HRVAŠK1 M SE KMALU ODI RAVI? Dunaj, 15 aprila. »Mon agsrevue« piše da se bo suspenzija ustave na Hrvaškem v kratkem odpravila. Khue ^ovo stališče je omajano. — Tudi siccr e v političnih krogih trdi, da je IOiue-nov položaj nevzdržljiv, ker ne more premagati Justhove opozicije, ter je njegova večina sama z njim nezado voljna češ, da ni za Ogrsko ničesar do segel, in ker merodajni krogi uvideva jo, da utegne suspenzija ustave na Hrvaškem imeti tudi za parlamentarni položaj v Avstriji in v delegacijah sla be posledice. — Govori se tudi da prestolonaslednik le z največjo indignaci-jo spremlja »delovanje« grofa Khuena. ČEHI IN DOGODKI NA HRVAŠKEM Brno, 15. aprila. Včeraj so tu sklicale vse češke stranke shod, da protestirajo, ker se je odpravila na Hrvaškem ustava. Zborovanje je vodil deželni odbornik dr. Pluhar, ki je ostro bičal postopanje ogrske vlade. Posl. dr. Stranskjr je naglašal, da koplje Avstrija v marsikakem oziru grob Slovanom. Razmerje Hrvaške z Ogrsko je določeno po trdnih pogodbah, ki jih je krona sankcionirala. Odprava ustave je zato protipostavna. Nedolžne ljudi na Hrvaškem aretirajo in sodnijsko zasledujejo. Mažari hočejo dobiti na Hrvaškem nadomestilo, ker jim je krona odklonila, kar so zahtevali. Odprava ustave krši pogodbo, ki se je leta 1868. sklenila med Ogrsko in Hrvaško. Hrvati zahtevajo, da se to pogodbo revidira in zdaj obstoječe pogodbe ne bodo več podpisali. Grof Khuen je napravil Ogrski slabo uslugo. Pri obnovitvi pogodbe imajo Hrvati popolnoma proste roke in bodo zato zahtevali zanje ugodnejšo pogodbo. Krona zdaj ni nasproti Mažarom tako engažirana. kakor je bila po nesrečni vojski leta 1866. — V imenu češke agrarne stranke je govoril tajnik Marcha, ki je pozival na bojkot ogrskega blaga. V imenu narodnih socialcev je govoril posl. Konečny, v imenu katoliško narodne stranke je pa pozival posl. Šilinger slovanske poslance, da naj v zasedanju delegacij razpravljajo tudi dogodke na Hrvaškem. Češki socialni demokrat Tušar jc obsojal mažarsko oligarhijo in kri-tikoval avstrijski bajonetni vladni način. Hrvat dijak Vuletić je pozival Čehe na pomoč. Shod je sklenil resolucijo, ki protestira radi nečuvenega nasil-stva, s katerim se je kraljevina Hrvaška oropala ustavnih pravic. Avstrijski Slovani se ne čutijo varne pred šc večjimi zločini in tudi no morejo zaupati tistim državnim Činiteljem, ki so poklicani, da branijo ustavne pravice in svoboščine avstrijskih narodov, dokler se ne odstrani po ogrski vladi zakrivljena kršitev ustave na Hrvaškem in dokler zopet ne zavladajo pravne razmere. Shod pričakuje, da češki poslanci ne nastopijo zgolj v imenu slovanske solidarnosti, marveč da nastopijo tudi v korist hrvaškega ljudstva v delegacijah zato, da sc odstrani hudodelstvo ogrske vlade in da se hrvaško-г-lavonsko kraljestvo osvobodi absolu- is i finega zatiranja. Poslanci in delegati se pozivajo, da naj tudi ob tej pri« i liki zahtevalo obširno revlziio cele duu.- listiČne ustave, ki omogoča Nemcem m Mažarom, vse ostale narode oropati njih ustavnopravnih pravic. ZAROKA PRINCESE. Dunaj, 15. aprila. Danos se je vršila tu zaroka med princeso Izabello Kroy, nečakinjo nadvojvodinje Izabel-le, s princem Francom bavarskim. DELEGACIJI. Dunaj, 15. aprila. Skupni ministrski svet, ki se je včeraj vršil, je sklenil sklicati delegaciji na 23. t. m. —• Cesar jo v tej zadevi sprejel včeraj ministrska predsednika grofa Sturghka in Khuena. IZDAJA VLADNIH LISTOV NA HR* VAŠKEM. Zagreb, 15. aprila. Vlada poizkuša mesto opozicionalnih listov, ki so prenehali izhajati, izdajati vladne liste. Ta teden pričneta v Osjeku izhajati en hrvaški vladni dnevnik in en tednik. BOJ MED ROOSLVELTOM IN ТАГ-TOM. Ncw York, 15. aprila. Roosevelt je zmagal pri volitvah za delegate za izvolitev predsednika v Pennsylva ilji proti Taftu in ima v. led tega velike čanse proti slednjemu. PREDSEDNIK FRANCOSKE ZBORNICE Pniz 15 aprila. Danes je umrl tu predsednik zbornice Brisson. Ker je bil umrli velik svobodomislec rad'kalne smeri bo njegov i ogrel) rivilcn Kandidati za njrgovo rvesto imenu ejo Del-ras eja Dcscbanela in Eticnna. F r»NA' > J VAL "I BANKOVCEV. Гпга". 15. aprila Tukajšnja poll-c?ja je razpisala 1° 0<':0 do 20 000 K na- ur'e zi za ledenic cniircjevalccv 20 kronskih bankovcev, ki zelo krožijo okoli. POSLANIK NAGLOJ^A U*'RL. Mona7 ovo 15 ar rila. 1 г ез je ti na kolodvoru zadela novega ruskega poslanika Ivorff - Schmysyngl-a kap in je takoj izdihnil. DOSFR IZGOVOR. Fanaj, 15 aprila. Danes se je začela tu obravnava proti Francu Schot-ieku ki je zanetil znani veliki požar na severnem kolodvoru. Schottek se zagovarja, da je svoje dejanje storil brez-dvoma pod silo hipnotičnih vplivov. KRITIČEN POLOŽAJ. Ziirich, 15. aprila. Ko se je včeraj, balon »Gottliardt« z več pasažirji začel dvigati, se je jel čoln tako prevračati, da so vsi pasažirji vun padli in se težko poškodovali. V čolnu je ostal le en pa-sažir, neki Јеппу, s katerim se je vzdignil balon 5000 metrov visoko in odplul proti jugu. Ker Јсппу balona ne zna prav nič voditi, bo imela partija bržkone nesrečen konec. POBOJ MED KITAJCI. New York, 15. aprila. V tukajšnjem kitajskem predmestju je prišlo med Kitajci do velikega pouličnega poboja, v katerem je bil en Kitajec ubit, več pa težko ranjenih. Vzrok je ta, ker je nek Kitajec drugega Kitajca zaradi članstva pri neki tajni družbi zatožil oblasti. DINAMITNA ZAROTA V MEHIKI. London, 15. aprila. Mehikanska vlada je odkrila dinamitno zaroto, ki je nameravala usmrtiti predsednika Madera in obenem razstreliti javna poslopja. Zarotnike so aretirali. Veliko zarotnikov je pobegnilo. Med zarotniki je vehko privržencev prejšnjega predsednika Diaza. Zarota je bila razplete-na tudi po mestih v provinci. Aretirani so tudi znani republikanski poslanci Parra, Gonzalcs in Otnira. VELIKANSKE POVODNJI V AMERIKI. London, 15. aprila. V Arkanzasu in Luisiani je reka Mississippi prestopila bregove in poplavila več tisoč kvadratnih kilometrov. KOLERA V TURČIJI. Carigrad, 15. aprila. V Adani se razširja kolera. V dveh dneh je obolelo na koleri 20 oseb. NEZGODA TRANSATLANŠKEGA PARNIK A- New York, 15. aprila. Veliki parnik Withe-Star-družbe »Titanie« je zadel ob ledono goro in se začel potapljati. Ženske so rešili v čolne. Na brezžične brzojavne klice po pomoč so odšli iz New Yorka na kra j nesreče rešilni par-niki. PARIŠKI APAŠI. Pariz, lo. aprila. Danes je policija v avtomobilu lovila drug avtomobil, v katerem sta po zatrdilu ljudi drvila u begi a apaša Bonnost in Garnier. Zločinca sta ušla. MONA LISA. rariz, 15. aprila. Zdaj je z vso gotovostjo dognano, da зе »Mona Lisa* nahaja v >Tew Yorku. >. * ' 1185 Od žalosti potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da jcnaš iskreno ljubljeni, nepozabni brat, oziroma stric, gospod Karol Jager bivši Izvošček po dolgih, težkih, potrpežljivo pre-nošanih mukah ter previden s svo-timi zakramenti za umirajoče, danes ob 9. uri mirno preminul. Pogreb se vrši v sredo ob 2. uri popoldne iz deželne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Frančiškanski cerkvi. Prosi se tihega sožalja. V Ljubljani, dno 15. aprila 1912. Žalujoči ostali. Prvi kranjski pogrebni 7avod Franc Doberlet. ■M* J . . Zahvala. Za toplo sočutje povodom bolezni in ob smrti gospoda dr. Frana Voka za številno spremstvo pri pogrebu in krasne darovano vence izrekajo vsem prijateljem in znancem ter društvom najiskrenejšo zahvalo žalujoči ostali. Ljubljana, 14. aprila 1912. Gospodiči starejša, vajena nekoliko v trgovini meša-nega blaga, knjigovodstva in vsakega domačega dela išče primerne slnžbe. Gre tudi na deželo Cenjene ponudbe pod „DELAVNOST" poštno ležeče Ljubljana. 1178 Najizvrstnejše !n na-boljše tamburlce izdeluje in razpošilja prva sisaška tovarna tamburic J. STJEPUŠIM Sisak, Hrvatsko. Odlikovana na pariški razstavi 1. 1000 in na milenijski razstavi 1.1890. Poleg tamburic in skladb za tamburicc ima v zalogi tudi razna druga godala (glasbila) kakor: gosli, citre, leitare. mandoline, okarine itd., za katere se pošlje poseben cenik s slikami. Velik d« iluslrovan cLMiik se pošlje vsakemu v poštnine prosto m brezplačno. -: V isti tovarni izhaja tudi stiokovni tambnraški mesečnik (časnik) z naslovom „Tamburica", ki prinaša poleg pouka tudi krasne tamburaške skladbe in velja na leto le 8 K. 1110 Mesto vsakega posebnega obiestila. Globoko potrtim srcem javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijaicljem in znancem pretužno vest, da )e Bogu vsemogočnemu dopadlo odpoklicati k Sebi med krilatce našo iskreno ljubljeno, predobro hčerko, oziroma sestrico učenko 2. oddelka IV. razreda c. kr. vadnice ki je po kratki, zelo mučni boleznt včeraj, dne 14. aprila zvečer ob 10. uri, v nežni dobi 11 let, mirno izdihnila svojo blago dnšo. Pogreb predrage pokojnice se vrši jutri, v torek dne 16. aprila ob l/j3. uri iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu, kjer se njeno truplo položi v lastno rakev. Ljubljana, 15. aprila 1912. Matko in Pavla Arko, starši. 1177 Verica, sestrica. I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk. Proda se 1180 pritlična hiša na Bledu z 5 sobami, podobna vili, in vrtom. Cena se izve pri Fr. Bopret istotam. Izurjen, dobro vpeljan zastopnik proti „ se išče za večjo tovarno marjarina rm e 9 . * n n a $ * i ■ s a Ponudbe z navedbo referenc po šifro „Margarine št. 61476" na | anončno pisarno Henrli; Schalek, Punai I. WoUze~i!e 11. im g 0 St. 230/pr. 1108 t i, . • Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje se pri mestnem magistratu služba gozdarskega pomočnika s prejemki letnih K 1500'— za dobo prvih pet let, ki se po zadovoljivem petletnem službovanji zvišajo na K 1800'— Služba oddaje se za prvo leto le začasno ter se začasno nameščeni gozdarski pomočnik po preteku enega leta imenuje stalnim, ako se je v tem času izkazal za službo povsem sposobnim. Gozdarski pomočnik imel bode v prvi vrsti opravljati vsa gozdarska dela, osobito v Tivolskem gozdu; v času, ko gozdno delo počiva, iincl bode pa tudi sodelovati pri mestnih nasadih in drevoredih. Za namestitev v tej službi potrebno je, da prosilec dokaže, da je s povoljnim vspehom dovršil nižjo gozdarsko šolo ter da je polo/il državno preskušnjo pomožnega in tehničnega osobja za gozdno varstvo. Službo nastopiti bode takoj po izvršenem imenovanji. S potrebnimi dokazili opremljene prošnje vlagati je najkasneje do 30. aprila 1912 pri predsedstvu mestnega magistrata. Mestni magistrat ljubljanski dne 12. aprila 1912. Zupan: Dr. Ivan Tavčar i,. Si V1. ■> '.< , ..... . . Potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naSa preljubljena, nepozabna hči, oziroma sestra, svakinja in teta, gospodična Ema Šega c. kr. poštna oficiautinja v pokoju, danes zvečer ob 7. uri, previdena s tolažili sv. vere, po dolgi mučni bolezni mimo v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki predrage rajnice se blagoslove v torek 16. aprila ob 5. uri popoludne pred hiSo prisilne delavnice in preneso k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maSe zadušnicc se bodo darovale v veC cerkvah. V Ljubljani, 13. aprila 1912. Maksimiljana Šega, c. kr. okrajnega predstojnika vdova, mati. — Kari Šega, c. kr. gimn. profesor, Viktor šega, kurat v prisilni delavnici, Rihard Šega, gardni stotnik I. reda v vojnem ministrstvu v Meksiki, bratje. — Matilda Šega, Zoiija Pasini, sestri. — Pavla Šega, svakinja. — Fausto Paslni, svak. — Adriano Pasini, nečak. 1176 zm №H Podpisani spoštljivo naznanjajo vsem čč. gg. duhovnim šoto"^'*' bratom in sošolcem, da je Vsemogočni poklical v boljšo & večnost našega iskreno ljubljenega duhovnega sobrata in prijatelja, preč. gospoda Jerneja Primožiča vpokojenega župnika v Tržiču v soboto, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne po kratki, mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb pokojnega gospoda se vrši v torek, dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Tržiču. Priporočamo predragega g. duhovnega sobrata v pobožno molitev! V Tržiču, dne 14. aprila 1912. Anton Golć, Viktor Čadež, kaplana. Jožef Potoka r, župnik. Marija Leve potrta neizmerne žalosti naznanja v svojem imenu kakor v imenu vseh sorodnikov, da je njen nadvseljubljeni, dobri in nepozabni soprog ozir. brat, svak in stric, preblagorodni gospod FRAN LEVC c. kr. nterosodnik danes v soboto, dne 13. aprila ob četrt 9. uri zvečer v 51. letu nenadoma blago v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega ranjkega se vrši v ponedeljek, 15. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Rožna ulica štev. 13 na pokopališče k Sv. Križu in se položi v družinsko rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Preblagega ranjkega se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, dne 13. aprila 1912. 1175 Priporoča se domača najnovejša konfekcijska trgovina Franca Jožefa cesta štev. 3. кгаа Sprejemajo naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. 118.4 ■ ■■ Založniki c. kr. priv. juž. žel. essa Solidna oostrežba. Nauiižic ceuc. Gotovi dam s ki kostumi vrhnja in spodnja krila v vsaki ceni in barvi in največji izberi. Moderni dam s ki 946 klobuki za šport in potovanje iz angleškega blaga, svile in platna. Auto aube in pajčolani, igle za klobuke. I X K B K X X * X X X X X X š X X X X • • • • Bluze • • • • pralne, čipkaste, svilene voile in volnenega blaga. Hišne halje. Potovalni plašči. Otročji platneni klobučki slamniki in matrosen čepice iz sukna, listra in pique. Pralne oblekce, majce, predpasniki, nogavice itd. itd. Za žalovanje črni kostumi, bluze razne vrste, vrhnja in spodnja krila plašči, pletene jope, klobuki, pajčolani rokavice, flore in vse druge žalne modne predmete trakove za vence P. Magdič, Ljubljana Pisio iz Nemčije. Hamborn ob Reni. Marsikatere či-tatclje bo zanimalo to-le poročilo iz Nemčije: Velečastitemu gospodu dr. Laakmannu, komorniku in hamborn-skemu župniku jc podelil Njegovo Veličanstvo nemški cesar Viljem II. viteški red rdečega orla i. razreda za visoke zasluge, ki si jih je pridobil za cer-kovstvo, šolstvo in bolnišnice ham-bornskega mesta. Ko je dobil liamborn-sko faro leta 1896., je imela okoli 14.000 duš; leta 1909 je imela že 70.000 duš, med njimi okoli 17.000 Avstrijancev; Slovencev je bilo okoli 4000 ali 5000. Župnik Laakman je v soglasju drugih župnikov, ki imajo slovenske prcmo-garjc v svojih farah, že pred letom 1900 skrbel za to, da so prišli gospodje iz slovenske domovine vsako leto za Velikoaoč v renoruško premogovno pokrajino spovedovat in pridigovat slovenskim delavcem; on je prvič za svojo laro ustanovil cerkveno slovensko rudarsko društvo in prvič imel v fari svojega duhovnika, ki je govoril slovensko. Leta 1909 je povabil in imel na obisku presvitlega gospoda knezoškofa ljubljanskega in z njim vodil romarsko pi'ocesijo na slovečo božjo pot v Kevelaer, kar je Slovencem cele okolice napravilo toliko veselja, da se jih je okoli 1000 udeležilo procesije. Tudi slovenskim delavcem v naselbinah je bilo v veliko korist, da je gospod Laak-mann v obširni fari snoval podružnice s popolno farno službo; 6 jih je bilo, ko so se leta 1909 ločile od materne fare in ustanovile za samostalne farc. V njih je sezidal dve veliki pravi cerkvi in 4 cerkve za silo. 28 duhovnikov je imela cela fara, ko se je razdelila. Pri stari farni cerkvi je gospod Laakmann majhno bolnišnico povekševal do 450 postelj in preskrbel z novodobnim ustrojem in zidal novo v podružnici s 150 posteljami. V obeh bolnišnicah je navadno okoli 25 ali 20 Slovencev in najdejo dobro postrežbo usmiljenih sester in zdravje za telo in za dušo. Do 180 razredov je imel v katoliških ljudskih šolah svoje velikanske farc in skrbel v soglasju z občinskim predstojnikom in odborom, da sc je v njih ohranila prav krščanska vzgoja. Kot predsednik občinskega šolskega odbora je imel dolgo let silno veliko posla zlasti z zidanjem novih šol in nameščanjem novih učiteljev in učiteljic. Naenkrat je imel 26 novoosnovanih most razpisati za učiteljske moči. Dobre šolske razmere so tudi slovenskim otrokom v korist in dostikrat je slišati, kako to priznajo in vodo ceniti slovenski stariši. Če ravno je gospod Laakmann toliko delal in ustanavljal (tudi svojo višjo šolo za dečke in deklice) vendar ni hrepenol, ni sc oziral po odlikovanjih. Toda odlikovan je se mu jc podelilo; rajni papež Leo XIII. ga jc imenoval tajnim častnim komomikom in zdaj ga jo cesar odlikoval z rudečim orlom. Meda ne bo to všeč tukajšnjim rudečkarjom, ki ga radi obiskujejo, pa ni škode. Mon-sinjor Laakmann je vkijub vsemu, kar je delal in se boril, vkijub starosti svo jih 71 let tako čvrst in živahen in pogumen, da nikar šc no misli kmalu iti v pokoj. Ko ga bo presvetli gospod kne-zoškof ljubljanski še enkrat obiskal, upamo, da ga bo našel še na vrhuncu delovanja in stvarjanja. ZA MESEC MAJ PRIPOROČAMO CERKVENIM ZBOROM sledeče skladbe: Gerb'ć Fr.: Slava nebeške Kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešan zbor. Part. 3 K, glasovi po 60 v. (Novo!) Saliner p. Hugolin: šmarnice. 18 Marijinih pesmi za mešan zbor, deloma z orglami. II. pomnoženi natis. Part. 3 K, glasovi po 50 v. Fcerster Ant.: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor ali za en glas z orglami. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 v. Premrl S'.: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Paru 1 K 80 v, glasovi po 40 vili. Sattner p. Hugolin: 10 Marjinih pesmi za mešan zbor in orgle. Part. 1 K 80 v, glasovi po 50 v. Laharnar Jan.: Šmarnične pesmi za mešan zbor. II. natis. Part. 1 K 30 v, (brez posameznih glasov). Foerster Ant.: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami. Part. 1 K 80 v, glasovi po 40 v. Hribar - Premrl: Slava Brezmadežni. Zbirka moških, mešanih in ženskih zborov; Marijine in druge pesmi. II. izboljšana izdaja. Cena 1 K 20 v; v platno vezan izvod 1 K 80 v. Grum Ant.: V pon. žnosti klečimo in pel Marijinih pesmi za mešan zbor. Cena 1 K. Foerster Ant.: Cantica saera. I. del. Cena 2 K 40 v. Leban Janko: Zbirka cerkvenih pesmi za mešan zbor. Cena 1 K 40 v. Navedene skladbe se dobijo in naročajo v Katoliški Bukvarni v Ljubljana »Miklova Zala.« Ljudska igra iz turških časov v osmih slikah. Po dr. Sektovi povesti spisal Anton Cerar-Danilo. — »Ljudski oder«, III. zvezek. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K. Kdo ne pozna krasne povesti »Miklova Zala«, katero je izdala »Družba sv. Mohorja« in ki se je tako priljubila našemu ljudstvu, cla je doživela žo, tretjo izdajo. Temu so ui čuditi, kajti snov povesti je vzeta iz vitežke dobe našega naroda in spada v oni romantični čas, ko so se naši dedje morali z mečem v roki boriti s krutim Turčinom in drugimi sovražniki za svoji najdražji svetinji: vero in dom. Glavno torišče povesti jo krvavo leto 1478, kajti v tem letu so se Turki v posebno gostih četah razlili po slovenskih pokrajinah ter jih do malega opustošili z ognjem in močem; to je bil eden najgrozovitejših turških upadov v našo zemljo. Ljudstvo samo hrani šc dokaj spominov na one viharne in nevarno čase in med te spomine moramo prištevati tudi povest o »Miklovi Zali«, ki so jc posebno živo ohranila med koroškimi Slovenci. DUNAJ LONDON PARIŠ RIM 3380 pST MASTI! ki se dobiva pri vsakem trgovcu. Svotovnoznani doktorja pl- Тгпкбсгуја kranjski redilni ln varstveni prašek za živino. Na razstavah je dobil prve medajte, od živinorejcev na tisoCe zahvalnih pisem. Dobiva se po pošti, najmanj pot zavojov za 2 K 70 v. fllimniia krprna brez maSCob izobražen, mlad trgovec, prikup-Ф Ijive zunanjosti, sredn;e velikosti v prijaznem kraju Gorenjske, se zeli seznaniti z 20 do 26 letno gosp ico. Do ra gospo dim a, veselje do trgovine, večje premoženje bi do vedlo srečno pri hodni os t. Resne ponudbe s siiko in navedbo starosti se prosijo lo 1. nuna pod šifro „MAJNIK" na upravo „Slovenca". Neugodne ponudbe se takoj vrne/o pod jamslvom tajnosti. шс, <Џ # ф. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.