PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina plačana v gotovim ,,	.. , .
Abb. posUle I gruppo	t	ZM) IlF
Leto XXXV. Št. 121 (10.340)
TRST, sreda, 30. maja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NA VČERAJŠNJEM ZBOROVANJU V NEAPLJU
POLITIČNI TAJNIK KD ZACCAGNINI NADVSE POLEMIČEN DO KOMUNISTOV
Demokrščanski leader je opozoril na nevarnost, da bi levica na volitvah prehitela njegovo stranko - Poziv Piccolija PSI na sodelovanje
RIM — Tajnik KD Zaccagnini je Včeraj polemično odgovoril komunistom (glasilo KPI rUnita je namreč v ponedeljek objavilo še neznan Morov spis) in dejal, da »je vse zaman, da nam hočejo sedaj komunisti posredovati drugačno podobo Morove programske politike, tudi ko priobčujejo dela našega leaderja, saj s tem ne delajo nič drugega, kot da potrjujejo to, kar je Moro mislil, da je potrebno u-kreniti za izhod države iz težke krize*. «To se pravi, da je treba poiskati programski sporazum, je nadaljeval Zaccagnini, vendar ne takega, ki bi pomenil nadvlado ene strani nad drugimi s Uko linijo, ki bi pomenila spremembo družbe, čeprav dolgoročno, ki se ne bi skladala s pluralističnin sistemom zahodnega tipa*. Te polemične besede jasno kažejo na intervju Ujnika KPI Berlinguerja «La Repubblici*, v katerem je komunistični Ujnik večkrat podčrtal socialistične cilje
partije, ki bi spremenili družbo.
Poleg tega je Zaccagnini, kot na vseh volilnih zborovanjih doslej, o-pozoril na nevarnost, da bi KD prehitela levica. O vsem tem je Zaccagnini govoril na zborovanju v Neaplju in še bolj obširno v intervjuju nekemu turinskemu dnevniku. Tajnik KD ocenjuje kot »možno*, da bi levica prehitela njegovo stranko in pri tem pripominja, da «se je več časa uveljavljala nekakšna hipoteza združiti levičarske sile, vključno z radikalci, v enotno povolilno koalicijo,, ki bi jo v začetku vodili socialisti, ne glede na njihovo število, ki pa bi konec koncev pripeljala v komunistično hegemonijo*.
O tej tematiki, da bi komunisti dobili več glasov od KD namreč, je čutil za potrebno spregovoriti tudi republikanski tajnik Biasini, ki je bil uvodoma zelo polemičen do svojega demokrščanskega kolega. «Vse ankete dnevnikov in revij v
ftiiioiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiniiiiiiiHiiiimiiiiimnimimiiiiiiiiitiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiiitMiiiu
PO POGOVORU Z ANDREOTTIJEM
Cyrus Vanče zadovoljen z obiskom v Italiji
Državnega tajnika ZDA je včeraj sprejel tudi papež Janez Pavel II.
Giulio Andreotti in Qyrus Vanče med včerajšnjimi pogovori
Benigno Zaccagnini
zadnjih dneh kažejo na neki skupni podatek, in sicer, da bo KD o-krepila svojo pozicijo stranke relativne večine*. «Iz tega je kaj lahko sklepati, zaključuje Biasini, da je povsem izven mesta sklicevati se na komunistično nevarnost, na kar opozarjajo nekateri krogi znotraj KD same.*
Flaminio Piccoli, ki je včeraj govoril v Feltrah, pa se je enkrat toliko izognil omembi svoje teze o-ziroma predloga institucionalne reforme in se je omejil samo na strogo politično problematiko ter povabil socialistično stranko, naj ponovno sodeluje s krščansko demokracijo. Predsednik KD si je zaželel «novo veliko obdobje*, ki bi ga spodbudila «vladna soodgovornost, ki ne bi ponavljala zastarelih tem, ampak bi bila nosilec potreb spreminjajoče se družbe, kateri je treba nuditi gotova zagotovila in sigurno vlado*.
P. P.
NA ZASEBNIH RTV POSTAJAH
Volilna kampanja tudi v softito in v nedeljo?
RIM — Zasebne radiotelevizijske postaje bodo oddajale volilno propagando tudi v soboto in nedeljo, ko je sicer v veljavi volilno premirje. To je sklep dogovora med predstavniki strank in zasebnih radiotelevizijskih družb. Predstavniki strank so namreč mnenja, da gre za ločeni vprašanji in da za volilno propagando po radiu in televiziji — seveda le glede na zasebne postaje — ne velja običajna prepoved, ker gledalci in poslušalci spremljajo oddaje »v zasebni obliki* in torej ne gre za javno propagando, ki je pač prepovedana.
Arabski emirati zavrnili ponudbe multinacionalnih družb
KUVAJT — Predsednik OPEČ in minister za nafto Združenih arabskih emiratov Mana al Oteiba je v televizijskem intervjuju izjavil, da se bo svet soočal s hudo energetsko krizo, če ne bodo industrijske države zmanjšale porabe nafte. Poudaril je tudi, da se njegova država trudi, da bi preprečila »anarhijo na svetovnem tržišču z nafto*. V preteklih dneh so Združeni arabski emirati zavrnili ponudbo nekaterih multina-cionalnih naftnih družb, da bi kupile nafto za vsakršno ceno, tudi dvakrat dražjo, kot jo določajo o-kvimi sporazumi OPEČ.
To je prvič, da neki naftni proizvajalec zavrne ugodno ponudbo, 0-teiba je ob tem pristavil, da je treba ta sklep posredovati prebivalcem držav porabnic nafte, ker dokazuje, da OPEČ noče energetske krize in svetovne gospodarske recesije. O PEC hoče streti monopol multinacionalnih naftnih družb, ki so glavne koristnice podražitve nafte.
Medtem vse razvite države sprejemajo varčevalne ukrepe. Največje zanimanje vlada za pobude ZDA, saj so glavni porabnik nafte, kar' negativno vpliva na vse svetovno tržišče z nafto. Na včerajšnji tiskovni konferenci je ameriški predsednik Carter pooblastil guvernerje 50 držav federacije, da po svoji uvidevnosti zaprejo bencinske črpalke ob koncih tedna, (voc)
DRUGI DAN OBISKA PREDSEDNIKA SFR JUGOSLAVIJE TITA V PRIJATELJSKI ALŽIRIJI
V razgovoru s predsednikom Bendžedidom poudarjena veljavnost načel neuvrščenosti
Titova obsodba tujih vmešavanj in vojaških posegov - Brez rešitve palestinskega vprašanja ne bo miru na Bližnjem vzhodu
(Poseben dopis)
ALŽIR — V hotelu Auraši, rezidenci predsednika Tita med njegovim uradnim in prijateljskim obiskom v Alžiru, se bodo danes dopoldne nadaljevali uradni jugoslovansko - alžirski pogovori, ki jih vodita predsednik Tito in Saadli Bendžedid, predsednik alžirske republike in generalni sekretar Fronte za narodno osvoboditev Alžirije.
V razgovorih, ki potekajo v izrednem prijateljskem ozračju z jugoslovanske strani sodelujejo Ste-van Doronjski, član predsedstva SFRJ, Josip Vrhovec, zvezni sekretar za zunanje zadeve, Vuko Dra-gaševič, član ZIS, Berislav Baduri-na, šef kabineta predsednika republike, Nedeljko Zorič, veleposlanik SFRJ v Alžiriji, z alžirske pa Rabat Bitat, predsednik parlamenta, Ahmed Abdelgani, predsednik vlade, Mohamed Benjahja, zunanji minister, Mohamed Jala, predsednik
alžirskega mešanega odbora ter Ab-delhamid Adžabi, veleposlanik Alžirije v Jugoslaviji.
Prvi krog uradnih jugoslovansko -alžirskih pogovorov sta predsednika Tito in Saadli Bendžadid začela včeraj dopoldne in so trajali nekaj več kot dve uri. Ob tej priložnosti je alžirski predsednik ponovno izrazil dobrodošlico predsedniku Titu in poudaril pomen njegovega o-biska, ki samo še potrjuje že itak tradicionalne dobre odnose med narodi in narodnosti Jugoslavije in Alžirije. Izrazil je priznanje predsedniku Titu za njegovo vlogo pri razvijanju obojestranskih odnosov, kot tudi za vlogo, ki jo ima v neuvrščenem gibanju. Predsednik Saadli je nato zaprosil predsednika Tita, naj prvi povzame besedo.
Predsednik Tito je najprej poudaril prijateljske odnose ter željo po še večjem sodelovanju, kot tudi potrebo po skupnem sodelovanju v
■iiiiiiiiimiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimn
ODGOVOR RDEČIH BRIGAD NA PROTITERORISTIČNE AKCIJE GEN. DALLA CHIESA?
V GENOVI S STRELI V NOGE LAŽE RANILI SVETOVALCA KD
«Raid» komandosa RB v deželnem sedežu krščanske demokracije v Anconi
GENOVA — Genovski vod trdečih brigad* je z atentatom odgovoril na protiteroristično akcijo karabinjerjev generala Dalla Chiesa, s katero naj bi, po njihovi izjavah sodeč, uničili jedro prevratniške organizacije. Žrtev atentata je postal So-letni Fnvico Ghio, bivši de mokrištJanški "poslanec! sedaj svetovale KD v ligurijskem deželnem svetu in kandidat za evropske volitve.
Čeprav Ghiu še niso nikoli grozili. se je mož odpravljal z doma vedno ob različnih urah. To je storil tudi včeraj. Ko je ob 9.30 stopil čez prag zgradbe v Ulici San Bartolomeo degli Armeni, v elegantnem višjem predelu mesta, se je zavedel, da mu nekdo sledi. Iznenada je neki 40 let stari mož potegnil iz žepa samokres in začel streljati proti Ghiu, ki na strmi cesti ni našel zaklonišča. Ko je atentator sprožil ves saržer, je ste kel in izginil brez sledu. Ni- iz-
__ 2 razgovorom z ministr •»•»H»Hii»iii»iniMii»imiiiii»m»iiiiiiniiiiiii*»»iiH»»*i*ii»ii»iMM»»Miiiiiii»iiiiiiinii«ii»i«iiiinimiiiiiiiiinMiiiiiii»iiii«MMn»iii»i»iiiiiiiiiiiiiinniiiiii»inuiiiM»imiiii
~ ~ J “ “ " ZAH0DN0NEMŠKI DEMOKRŠČANSKI SESTRSKI STRANKI'» NA KRIŽP0TJU
**im predsednikom Andreottijem in 1 sprejemom pri papežu Janezu *avlu II. se je končal obisk držav-"ega tajnika ZDA Cyrusa Vancea v Rimu.
'ance se je z Andreottijem za-držaj poldrugo uro na »delovnem *°silu». Razgovorjala sta se izključuj0 o mednarodnih vprašanjih. Tako trdi uradno poročilo, ki iz |'cn° naglaša, da ni bito govora o pijanskih notranjepolitičnih vpra-
po tem uradnem uoročilu naj bi Vanče in Andreotti razgovarjala Ptodvsem o energetski krizi in o sko-aJšnjem »vrhu* industrializiranih rzav v Tokiu. Z zadovoljstvom sta L^^vila, da je valutni trg nekoli-JJ.oolj umirjen in da je opaziti raz-.9), gospodarstva. Zahodna Nemči-J* ln Japonska sta se industrijsko Stiv1 PPPffogli in to koristi tudi o-. aijm državam, ki z njima sodelu-jJ0- Andreotti je pri tem vztrajal, Ij?. razvoj industrijske dejavnosti Ust • ®ner8®tski krizi ne sme za-ka i'*’*’ Vanče je v odgovoru že na->p0?al osnovne smernice sestanka v r)„')1U: obveza za varčevanje z e-s, rgijo in tesnejše sodelovanje v i-alternativnih energetskih vi-
k Vanče je nato govoril o stanju na vz**odu in dejal, da je »z jg^oljstvom opazil da Begin to-Rodh n’ *’<>vor>1 0 del™ mirovni po-bai5’' pad Pa ° prvem koraku k glo-to n* rešitvi* ter poudaril, da je v kar • se(iah »uvidel novega duha, Uik	Pomembno.* Državni taj-
skun A ie tudi omenil možnost dfjPnega posega industrializiranih ^ v v pomoč Arabcem. kj0arice se je nato podal v Vatikan, Vej1" T?a ie sprejel papež Janez Pa-Zna»”: Srečanje je bilo zasebnega tie. aJa in torej niso izdali nobe-a Poročila, po vsej verjetnosti twJ,e bil govor predvsem o Je-*»hte U' Vatikan je že pred leti 'Val «posebni status* za sveto Hit, "V danes pa govori o mednarodno ,anci.iah, ki bi zagotovile »pol-tfeh V°.	<> premikanja vernikom
Welik*l> veroizpovedi*. Papež je govoril tudi o vprašanju je l ncev, ni pa znano, kako ga j^ravnaval.
bara,Vat'kana se je Vanče odpeljal k^jnost na letališče Ciampino, od-°dpotoval v Haag na za-
'dl die.NAT0- še Pr«i Pa ie i*ja-
Dog0 a je »zadovoljen* nad (»tekom iit da°lx>v 7 italijanskimi državniki d« ?a je papež počastil s tem, J0 sPrejel na avdijenci, ki jo a ** privilegij, (bbr)
Strauss prehaja v napad
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Kriza bonske opozicije se iz dneva v dan poglablja. Res je sicer, da imata «krščansko - demokratska unija* (CDU) in »krščansko-socialna unija* (CSU) v tem trenutku kar dva potencialna kandidata za kanclersko stolico, še bolj pa drži, da niti eden niti drugi nimata izgledov, da bi na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo jeseni leta 1980, lahko premagal kanclerja Helmuta Schmidta. Potem, ko je ob koncu prejšnjega tedna bavarska CSU preko šefa parlamentarne skupine v Bundestagu Zimmermanna in generalnega tajnika stranke Stoiberja razglasila, da se je Strauss «ponudil» za kandidata za šefa bonske vlade, na kar je Kohlova CDU v ponedeljek odgovorila s protiponudbo Ernsta Albrechta, ministrskega predsednika Spodnje Saške, so karte sicer razdeljene, protagonisti pa se še niso dogovorili, kakšno igro bodo igrali. Kvartopirska prispodoba je spričo mojstrske režije, katere vse niti so v Straussovih rokah, več kot utemeljena. Samo Strauss ve, kakšna bo v napeti igri dveh živčnih partnerjev naslednja poteza, naslednje presenečenje. S sedanjo bilanco svoje politične ofenzive, ki jo je uprizoril v trenutku, ko se njegova kariera bliža h koncu, je lahko bavarski politik zadovoljen. Posrecdo se mu je, da je zrušil doslej edinega nespornega skupnega kandidata obeh demokrščanskih strank za položaj kanclerja, Helmuta Kohla. Le ta je po ponedeljkovi seji vodstva svoje stranke obdržal le še funkcijo strankinega predsednika in pa sefa skupne parlamentarne frakcije. Orjaški politik iz Mamza je leta 1967 samo za las zgrešil cilj in je izgubil tekmo s Schmidtom, ko je le ta še bil premagljiv. V naslednjih dveh in pol letih Kohl,' kot vodia parlamentarne opozicije in predsednik stranke, ni opravičil zaupanja svojih strankarskih tovarišev. Njegovi nastopi v parlamentu, so bili šolska ura nespretnosti, dol-goveenosti in glumaStva. Spretni de-
magog Schmidt ga je presegel v vseh pogledih. Odločitev, da bo CDU in CSU leta 1980 povedel v boj drugi kandidat in ne Kohl, je vsaj že nekaj mesecev visela v zraku.
Po skopih poročilih, ki so sinoči pricurljala izza zaprtih vrat dvorane, v kateri je zasedala parlamentarna frakcija obeh skreganih demokrščanskih strank, nič ne kaže, da bi bili Kohlova in Straussova stranke bliže nekakšnemu kompromisu. CSU trdno vztraja pri trditvi, da je Strauss najsposobnejši kandidat, CDU pa trdi isto za Albrechta. O enotnem kandidatu naj bi dokončno odločali na seji strategijske komisije, kj naj bi se sestala čez nekaj dni, mogoče pa šele po volitvah v evropski parlament.
Večina političnih opazovalcev v Bonnu špekulira z možnostjo, da Franz Josef Strauss s svojo odprto kandidaturo za položaj šefa vlade v resnici ni nameraval doseči ničesar drugega kot samo odpreti vrata dolgo pričakovani «četrti stranki*. Z drugimi besedami, kjer sestrski stranki ne moreta najti skupne osnove in jezika, naj bi se CSU Razširila na celotno ozemlje ZR Nemčije. Prognoze govorijo, da bi Straussova stranka v takšnem primeru prejela kakih 18 odst. vseh glasov. Strauss bi kot vodja tako močne stranke brez dvoma lahko še bolj učinkovito kot doslej izsiljeval svoje prijatelje iz vrst CDU. Nekateri zagotavljajo celo, da bi dve, povsem ločeni demokrščanski stranki, zanesljivo premagali sedanjo vladajočo koalicijo socialdemokratov in liberalcev.
IVO VAJGL
Zaskrbljenost zaradi vstopa Grčije v EGS
BEOGRAD — Kot no roča italijanska tiskovna agencija ANSA vlada v jugoslovanskih gospodarskih krogih precejšnja zaskrbljenost zaradi vstopa Grčije v Evropsko gospodar-
sko skupnost. Jugoslavija je letno izvažala v Grčijo 50 tisoč ton govejega mesa in se boji, da bo sedaj ta izvoz usahnil. Podobne negativne izkušnje je že imela ob vstopu v EGS Velike Britanije, Danske in Irske. Obenem naj bi bili v Beogradu zaskrbljeni zaradi grške konkurence pri izvozu jugoslovanskega boksita v EGS. Jugoslovanske gospo darske kroge naj bi skrbelo predvsem, kakšno razmerje bo EGS dopuščala Grčiji do tretjih držav. Dosedanje izkušnje Jugoslavije so bile baje v podobnih primerih izredno negativne.
SALISBURV - črnski metodistični škof Abel Muzore\va je včeraj postal prvi predsednik iutkovske temnopolte vlade Rodezije, v kateri bodo imeli pet ministrstev in dejansko oblast belopolti rodezijski rasisti lana Smitha.
ključeno namreč, da ga je v bližini čakal kak pajdaš z avtom.
Ghio ni izgubil živcev in čeprav je bil trikrat ranjen v desno roko in enkrat v mezinec desne reke, je zaprosil za pomoč prestrašeno dekle, ki stanuje v bližini in nato reku ženi, ki je pritekla k njemu, naj gre po avto. Tedaj je privozil mimo avtomobilist, ki je Ghia brez odlašanja odpeljal v bolnišnico San Martino, kjer so ga sprejeli v oddelku za prvo pomoč. -Že z bežnim pregledom so zdravniki ugotovili, da rane niso nevarne in da krogle niso poškodovale kosti, zaradi česar so mnenja, da bo Ghio okreval kvečjemu v 30 dneh.
Razen Ghia ni nihče atentatorja videl v obraz. Preiskovalci upajo, da ga je morda kdo videl, morebiti z okna kakega stanovanja in zato so prav na prizorišču atentata osredotočili prvo preiskavo.
Rdeči brigatisti vztrajajo v... volilni propagandi. Včeraj so trije brigatisti in eno dekle vdrli v pokrajinski sedež KD v Anconi, pozaprli kakih 10 uradnikov in članov stranke v majhno sobico in jim določili točno uro za beg. Nastavili so namreč dve tempirani bombi in ker očitno jim ni šlo za žrtve, pač pa za propagandno akcijo, so «priprte» opozorili, da morajo zbežatj pred eksplozijo. Še prej so z rdečim sprajem napisali gesla z ustreznimi zvezdami na zidove in nato nemoteno izginili, od koder so prišli. Na srečo nastavljeni bombi nista počili in vse se je... srečno končalo. Od vsepovsod javljajo o akcijah brigatistov: v Tivoliju, nedaleč od Rima so vrgli molotovke proti stanovanju demo-kristjanskega župana in zažgali nekaj avtomobilov, kateri lastniki so splošno znani kot privrženci KD. Prejšnjo noč so neznanci tudi napadli sedeže KD v Milanu in Cor-sicu.
V Genovi, Comu in Pratu preiskovalci vztrajno proučujejo vse zaplenjene dokumente v glavnem organizacije «prima linea* in domnevne povezave z rdečimi brigadami. Novosti praktično ni, razen iz Firenc, kjer agenti Digosa iščejo 26-letno univerzitetno študentko Lauro Teot, prijateljico pred dne-
vi aretiranega Sergia D’ERia, ki se je še pravočasno izginila njihovi pasti. Kakšno vlogo naj bi dekle igralo v prevratniški organizaciji pa je trenutno še sodna tajn.ost.
Podražitve dragih kovin
RIM — »Zlata mrzlica* noče in noče pojenjati. Po predvčerajšnjem rekordu 300 dolarjev za unčo na pariškem prostem tržišču se je včeraj zlato podražilo tudi na »uradnem* londonskem tržišču, kjer so za unčo plačali 278 dolarjev. V Italiji pa je stal grm zlata 7,720 lir, kilogram srebra 251.000 lir in 13.500 lir za gram platine.
gibanju neuvrščenih tudi na širšem mednarodnem prizorišču, nato pa je podrobneje spregovoril o aktualnih svetovnih vprašanjih, o problemih in krizah, s katerimi se danes sooča svet. Ko je predsednik Tito govoril o položaju na Bližnjem vzhodu, je znova poudaril znana stališča, kot so brezpogojen umik Izraela z okupiranih arabskih ozemelj, da je e-notnost arabskih držav osnovni predpogoj za uspešen boj proti posledicam izraelske agresije za rešitev bližnjevzhodne krize na trajnih in privičnih osnovah in podčrtal, da je palestinsko vprašanje bistveno vprašanje cele krize, da pozitivna rešitev problema zahteva uveljavitev suverenih pravic arabskega ljudstva Palestine na samoopredelitev in povratek v domovino, na lastno državo ter da je PLO zakoniti predstavnik tega naroda.
Brez enotnosti arabskih držav in
nasledstvo, ki ga je kolonializem zapustil v Afriki.
V zvezi s krizo v Zahodni Sahari je omenil jugoslovanske univerzalne principe, ki veljajo tudi za to vprašanje, to je pravico vseh narodov na samoopredelitev, neodvisnost, da sami odločajo o svoji nadaljnji poti ipd. To so obenem tudi sklepi neuvrščenih držav. Poudaril je pomen konstruktivne in pozitivne politike Alžirije v uresničevanju teh načel politike neuvrščenosti.
Ko je govoril o položaju na In-dokitajskem, je dejal, da je možno ta problem rešiti edinole s spoštovanjem znanih načel, kot so spoštovanje pravice do neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske celovitosti itd.
Predsednik Tito je še posebej poudaril pomen bližnjega vrhunskega srečanja neuvrščenih držav, da
skupnega sodelovanja ne more pri- moramo storiti vse, da bi okrepili
PARIZ — Predsednik kitajske vlade Hua Guafeng bo jeseni uradno obiskal Francijo. Vest je včeraj uradno potrdil glasnik francoskega predsednika Pirre Hunt.
ti do trajne rešitve v tem delu sve ta, je dejal predsednik Tito. Na žalost, stalne agresivne akcije Izraela ne govorijo v prid rešitvi, ampak, nasprotno, krizo samo še poglabljajo. Izrael še naprej nastopa s številnimi akcijami in izziva svetovno javno mnenje, ko trdi. da se ne namerava nikoli umakniti.
Predsednik Tito je poudaril osnovo, ki so jo neuvrščene države potrdile v zvezi z rešitvijo bližnjevzhodne krize in podčrtal tudi pomembnost sklepov Združenih narodov, ki pa jih Izrael striktno ignorira.
Ko je govoril o položaju v Afriki, je predsednik Tito poudaril stališča. da je treba nuditi maksimalno podporo narodom Zimbabweja in Namibije, ki se še vedno nahajajo pod kolonialno diktaturo, da bi vendarle zaživeli v neodvisnosti in si sami izbrali pot ter odločali o lastni u-sodi. Odločno j§ podprl osvobodilna gibanja teh dežel, države prve borbene linije .ter zahtevo po tem, da bi svet vložil vse napore, da bi preprečili agresivne akcije rasističnih režimov ter obsodili in preprečili podporo, ki jim jih dajejo posamezne države zavoljo ohranitve ozkih imperialističnih interesov.
Predsednik Tito je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi sporov med posameznimi neuvrščenimi državami v Afriki ter dejal, da obsojamo tuja vmešavanja in intervencije. V zvezi s tem je dejal, da je treba podpreti napore Organizacije afriške enotnosti v njenih prizadevanjih za nadaljnje razvijanje načel neuvrščenosti v medafriških odnosih glede mirnega reševanja sporov, spoštovanja mej, ne glede na težko
iiiiiiiiiiiiiutimiiiiiiHiiimiiiiiiiiiifiiiiiiitimiutiiimiiiiiimiimiitiiiiiiiiiimiiitiiiiiimiiiiiiiiiHiuiiiiiiiiiit
PRED ZGODOVINSKIM OBISKOM
Papež Janez Pavel II, od sobote na Poljskem
Poljska televizija bo zagotovila več neposrednih prenosov Papeža spremlja na njegovi poti 949 novinarjev
■a——
Ranjeni Giua v genovski bolnišnici Sun Martino
RIM — Papež Janez Pavel II. bo v soboto odpotoval na obisk v svojo rodno deželo Poljsko. Posebno letalo bo vzletelo z letališča Fiumici-no in bo pristalo v Varšavi ob 10. uri. Prihod papeža Wojtile bo neposredno prenašala tudi poljska televizija, neposreden prenos pa je zagotovljen tudi za srečanje, ki ga bo imel papež z najvidnejšimi osebnostmi poljskega političnega življenja v rezidenci predsednika republike.
Tako je torej za ta zgodovinski papežev obisk vse pripravljeno, čeprav je ozračje dokaj napeto, sko rajda polemično, predvsem v odnosih cerkev - država. Iz Czesto-chowe, kjer so bili še pred dnevi odnosi med poljsko vlado in cerkvenimi oblastmi navidezno dobri, so prišle vesti, po katerih bodo poljski državni organi za časa papeževega obiska ukinili vse dopuste, strogo bodo nadzorovali bolnišniške dopuste in posebno pazili nad odsotnostmi otrok na šolah. Pa še več je takih »birokratskih* težav. Velik problem je vprašanje prevozov romarjev k Marijinem svetišču na Jasni gori. V Krakovu so cerkveni krogi zelo nezadovoljni zaradi tega, ker si je državna tiskovna agencija »Interpress* zagotovila popoln monopol nad informacijo, tako da kaže, da bo skupina katoliških mladincev sama organizirala svoj neodvisen tiskovni urad. Tudi krakovski katoliški tednik «Tygodnik Pow-szechny» je v velikih težavah, saj je pred dnevi zaprosil za doklado papirja, oblasti pa so ravnatelju odgovorile naj črpa iz svoje rezerve, kar je slej ko prej ironični odgovor, ker na Poljskem primanjkuje papirja. Tudi katoliški mesečnik »Znak*, ki je že pred časom pripravil posebno številko ob deveti stoletnici mu-čeniške smrti svetega Stanislava, čaka že dva tedna na dovoljenje cen-
zure, da lahko izide. Skratka, vse polno je še težav, ki pa vendarle ne bodo vplivale na papežev obisk.
Papeža Pavla Janeza H. bo na Poljsko spremljalo kar 949 novinarjev. Od teh je 230 ameriških, 130 zahodnonemških, 100 italijanskih in francoskih, 80 britanskih in 40 španskih novinarjev, (mč)
Za premostitev težav konference UNCTAD
MANILA — Filipinski predsednik Ferdinand Marcos je včeraj pozval vzhodnoevropske socialistične države, da se pridružijo naporom za premostitev težav, v katere je zašla peta konferenca združenih narodov za razvoj in trgovino — UNCTAD. Podoben poziv je Marcos poslal predvčerajšnjim razvi tim državam, danes pa ga bo naslovil deželam v razvoju. Marco-sova pobuda skuša najti skupni jezik pri sestavi končne resolucije konference.
Dodatni pregledi za letala DC 10
WASHINGTON - Pregledi letal vrste DC 10 so privedli do nepričakovanih ugotovitev:	ugotovili so
namreč pomanjkljivosti na celotni strukturi, na katero so pritrjeni reaktorji na krilih letala. Zato so včeraj potrdili prepoved poletov za vsa letala te vrste v ZDA, dokler ne bodo opravili potrebnih popravil. Temu sklepu se je prilagodila tudi italijanska družba Alitalia in je včeraj odredila takojšnje preglede vseh letal te vrste, ki letijo pretežno na prekooceanskih progah.
enotnost in solidarnost gibanja ter uresničili celokupnost osnovnih načel politike neuvrščenosti, ki smo jih zapisali že v Beogradu in jih kasneje potrjevali na vrhunskih srečanjih. Kar najostreje se moramo zoperstavit1' vsakršnim pritiskom od zunaj, infiltracijam v samo gibanje s cilji, da bi razbili enotnost in akcijsko sposobnost. To pa bomo premagali le tako, če bomo solidarno in vztrajno afirmirali celovitost načel politike neuvrščenosti, da je to samostojna politika, neodvisna, izvenblokovska in usmerjena k boju proti kolonializmu, imperializmu ter vsem oblikam dominacije, kot tudi k boju za menjanje svetovnih odnosov, ohranitvi miru, enakopravnem sodelovanju ter neodvisnosti narodov.
Predsednik Saadli Bendžedid se je zahvalil predsedniku Titu za globoko analizo svetovnega položaja in dejal, da so njihovi pogledi, ocen« in razmišljanja enaki, da sprejema-vsa načela, ki jih je poudaril idsednik Tito.
Alžirski voditelj je prav tako menil, da je palestinsko vprašanje bistvo bližnjevzhodne krize. Poudaril je krepitev enotnosti in solidarnosti arabskih držav, oziroma sklepov bagdadskega sestanka. Gbvoril je o ciljih arabskih držav, ki so jih postavile predse, da bi se lahko u-spešno borile za pravično in celovito rešitev bližnjevzhodne krize ter za priznanje zakoiiitih pravic naroda Palestine.
V zvezi z Zahodno Saharo je dejal, da spoštuje načela o samoopredelitvi in pravico prebivalcev Zahodne Sahare, da sami odločajo o načinu življenja ter vzpostavljanja vezi z drugimi. Popolnoma se je tudi strinjal z oceno, ki jo je dal predsednik Tito o jugu Afrike, medafriških problemov, krepitvi OAE, spoštovanju meja, mirnega reševanja sporov ipd.
Ko je govoril o politiki neuvrščenosti je dejal, da bo Alžirija tudi v bodoče dosledno spoštovala načela ter da bo storila vse za krepitev e-notnostj in solidarnosti ter se borila za njeno uveljavitev na širšem mednarodnem področju.
Predsednik Saadli Bendžedid s« je še posebej zavzel za vsestransko krepitev prijateljskih odnosov z Jugoslavijo ter izrazil pripravljenost kot tudi potrebo, da skupno razvijajo sodelovanje v okviru neuvrščenih, pri uveljavitvi temeljnih načel neuvrščenosti ter pripravah na vrhunsko srečanje.
Alžirski gostitelj je spoznal predsednika tudi z notranjim razvojem Alžirije ter s težkim stanjem, v katerem so se znašli zaradi nenadne bolezni in smrti predsednika Huari-ja Bumediena, da so uspešno obvladali težave, potrdili enotnost ljudstva ter vodstva države, ki se je o-dločilo, da nadaljuje z načrtovano potjo v njenem notranjem in zunanjem življenju.
Alžirski tisk posveča obisku predsednika Tita veliko pozornost. Tako časnik El Mudžahid med drugim piše, da so bili tudi sami nekoliko presenečeni nad tem, kolikšno pozornost so prebivalci glavnega mseta namenili prihodu predsednika Tita v Alžirijo, ker ni običaj, da bi več deset tisoč prebivalcev na ulical pozdravljalo nekega tujega državnika. Od letališča do rezidence se je namreč zbralo nekaj deset tisoč ljudi, da bi pozdravili gosta iz Jugoslavije. Ob poteh so bili postavljeni številni portreti predsednika Tita tor transparenti z besedili o jugoslovansko - alžirskem prijateljstvu.
časnik nadalje pravi, da sta Jugoslavija in Alžirija aktivni državi v veliki družini neuvrščenih, v okviru katere politike se njuni diplomaciji prizadevata za preobrazbo mednarodnih odnosov in odpravo kolonializma, imperializma itd. El Mudžahid nato nadaljuje pisanje z nedavnim obiskom predsednika Tita na Bližnjem vzhodu, kjer ,ie poudarjal, da miru ne bo moč doseči brez rešitve palestinskega vprašanja.
Sicer pa objavlja kopico skupnih lastnosti v notranje in zunanjepolitičnih prizadevanjih obeh držav. Pri tem sta seveda na prvem mestu vloga in pomen politike neuvrščenosti.
VAŠO GASAR
ZADNJI DNEVI PRED ZAKLJUČKOM VOLILNE KAMPANJE
ZAOSTRUJE SE POLEMIKA 0 SESTAVI VLADE PO OBNOVITVI PARLAMENTA
Volilna zborovanja
Včerajšnji posegi Nicolinija (KPI) in Brezigarja (SSk) Pri nasprotovanju globalni zaščiti melonarji potvarjajo ustavo
Samo še nekaj dni nas loči od prvega obroka letošnje volilne sezone, ko bomo v nedeljo in ponedeljek do 14. ure volili nov parlament, naslednjo nedeljo pa tudi prvič neposredno izvolili novi evropski parlament. V nedeljo bomo v 427 volilnih sedežih v naši pokrajini prejeli dve glasovnici: sivo za poslansko zbornico z volilnimi znaki in prostim mestom za izražanje preferenčnih glasov in svetlo rdeče barve za senat, na kateri je poleg volilnega znaka že natisnjeno za vsako stranko ime kandidata. V četrtek se zaradi predčasnih volitev tudi predčasno zaključi šolsko leto, saj bodo veliko večino učilnic spremenili v volišča. Tehnične priprave so že v teku, tako bo svetnik prizivnega sodišča dr. Cossu v petek opoldne predaval v glavni dvorani tega sodišča predsednikom volišč. Za parlamentarne in evropske volitve so že razdelili volilna potrdila, če jih kdo še ni prejel ali jih je izgubil, naj se oglasi v volilnem uradu tržaške občine na Trgu Co-stanzj štev. 2 prvo nadstropje, ki deluje od 9. do 19. ure.
Zadnji dnevi volilne kampanje, ki se mora po zakonu zaključiti v petek, potekajo dokaj živahno, z vrsto volilnih zborovanj, največ letečih, ki zagotavljajo strankam «prisot-nost» med volilnim zborom. Tudi ta oblika volilne propagande še nekaj zaleže, pa čeprav so se stranke boli usmerile v propagiranje svojih stališč prek sredstev javnega obveščanja. Mimo političnih tribun vsedržavnih voditeljev po državni RAI-TV, ki še vedno pritegujejo zanima-n'e širše javnosti, je pri nas beležiti stoodstotno podporo, ki jo dajeta krajevni zasebni TV postaji melo-narjem in radikalcem, ki jim dovolita vedriti in oblačiti tudi ko vabita pred ekrane še predstavnike drugih strank. Volilno kampanjo LpT in PR označuje tudi nič manj drago oglašanje v krajevnem italijanskem dnevniku, kar bi se zdelo v nasprotju s proglašeno »revščino* melonarjev in Pannellovih varovancev.
Toni v volilni kampanji so se vsekakor v zadnjih dneh zaostrili, zlasti ob vprašanju sestave vlade, ki naj bi izšla iz volitev in ob poskusih melonarjev, da z žolčnimi napadi na vse stranke in z najbolj grobimi oblikami demagogije prodrejo v parlament.
Za KPI je včeraj kandidat za poslansko zbornico Paolo Nicolini na volilnem shodu poudaril, da si komunisti prizadevajo, da pridejo delovni ljudje na oblast, ker je treba usmeriti razvoj ne po kapitalističnem načelu največjega profita, ampak k zadovoljevanju potreb človeka. KD se temu upira, je dejal Nicolini, PSI in manjše stranke pa niso do nje dovolj odločne. LpT je označil pa za zgolj slabo zakrinkano predstavnico najbolj nazadnjaških teženj KD.
Melonarski štab je sinoči na Trgu Goldoni samo še enkrat razkril svoj dejanski izvor in prave namene. Na osnovi vzburjanja kakšnih čustev mislijo pridobiti glasove, je pokazal že takoj Giuricin z grobim napadom na osimske sporazume v celoti in na zakon o globalni zaščiti Gerbčeve. Nesremno je pri tem potvarjal najvišji zakon države, ko se je skliceval zgolj na čl. 3 ustave (češ da Slovenci ne smemo imeti privilegijev) in prezrl namenoma čl. 6. ki obvezuje državo, da mora zaščititi manjšine. Gambassini, »pristen* Tržačan iz Firenc, je z običajno grobostjo napadel stranke in celo osebno njihove predstavnike, zakon Gerbčeve je pa označil za kužni bacil. Tudi tokrat ni Gruber - Bencova, ki je govorila zadnja po pohlevnem nastopu Dolcherja, niti črhnila po odrekanju pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki je sestavni del prebivalstva. In taki naj bi v parlamentu zastopali koristi naših kra-
jev, pa še glasove Slovencev bi radi!
Tudi Slovenska skupnost je včeraj priredila vrsto volilnih zborovanj; na družabnem srečanju, ki ga je organizirala mladinska komisija SSk pa je govoril tržaški pokrajinski odbornik Bojan Brezigar o pomenu volitev in o vlogi evropskega parlamenta. Dejal je, da bo moral biti evropski parlament, tudi glede na zelo omejene kompetence, predvsem nosilec prijateljstva in sodelovanja v Evropi, kajti posebnih pristojnosti ne bo imel. Poudaril je še vlogo, ki jo je imela SSk pri predstavitvi liste Union Valdotaine, iz katere je bila, prav po zaslugi Slovenske skupnosti, izključena Lista za Drst.
POMAGAJMO
ČRNI GORI!
PSI bo zaključila na Trgu Goldoni ob 19. uri svojo volilno kampanjo, s shodom, ki se ga bodo u-deležili vsedržavni voditelj Gianni De Michelis in drugi kandidati za poslansko zbornico in senat.
Vrsto volilnih shodov bo imela KPI, ki bo zaključila kampanjo v petek, 1. junija, ob 20.30 na Trgu Goldoni z govori Rossettija, Miloša Budina in Vidalija. Poleg vrste letečih shodov po mestu in okolici bodo danes še naslednja zborovanja: pred tovarno motorjev v Boljuncu (Cuffaro) ob 12. uri, v Ulici dei Mille ob 18. uri (Gerbčeva), pred spomenikom v Križu ob 19. uri (Pa-cor in Budin), ob 19.15 v Repnu, ob 20. v Gabrovcu, ob 20.30 v Zgoniku (Spetič), ob 20. v Bazovici (I-skra) ter ob 20.30 v Padričah in ob 21. uri v Trebčah (Budin).
Slovenska skupnost bo imela shode pri Ferlugih (ob 18. uri), Banih (18.30), na Opčinah (19.) in na Colu (ob 19.45).
Za KD bo govoril danes v poznih popoldanskih urah minister Rognoni.
NA 3. ZAKLJUČNI AKADEMIJI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Mladinski pevski zbor Glasbene matice presenetil s svojim kakovostnim petjem
Darila za najstarejše člane zbora in dirigenta S. Kureta - Konec tedna nastop na tekmovanju v Celju
Repentabrski župan je poslal protestno noto vojaškim oblastem, ker so le-te izvedle 26. t.m. strelne vaje na strelišču v urniku, ki ni bil predhodno javljen občinski upravi. Ta ni mogla tako obvestiti občane o nevarnosti, ki bi jim lahko pretila.
Repentabrska občinska uprava je že večkrat poudarila v preteklosti svoje nasprotovanje bodisi strelišču kot njegovemu uporabljanju.
■m........■■■■■■■■............................................................................................n............................................................................................
OB OBISKU OTROK IZ SLOVENSKE ŠOLE V ZGONIKU
Nezaslišana protislovenska nestrpnost poklicnega vodiča v jami pri Briščikih
Slovenskemu učitelju ni dovolil, da bi njegovo italijansko tolmačenje prevedel otrokom v slovenščino, češ... «tu kaj smo v Italiji> itd.
Na pobudo in v organizaciji zdru ženja staršev, učiteljstva in ŠK Kras je bil včeraj v Koludrov-ci v sproščenem in prijateljskem vzdušju piknik v naravi, katerega so se polnoštevilno udeležili osnovnošolski otroci vseli petih razredov iz zgoniške občine in njihovi star ši. Vzdušje je bilo res enkratno, otroci so prišli v stik z naravo in s svojimi vrstniki, na sporedu so bile razne igrice in tekmovanja v poligonu, poskrbjeno pa je bilo tudi za jedačo in pijačo. Svoje za dovoljstvo nad uspešnostjo in koristnostjo take pobude so v nagovorih izrazili župan Jože Guštin, predstavnica staršev Sonja Budin, učitelj Armando šjkerjavaj in Tamara Blažina, ki je v imenu ŠK Kras podelila vsem osemdesetim nastopajočim v ' "pohgdHii žhačlto' društva in kolajne/
To praznično vzdušje pa je v do-bršnji meri skvaril nezaslišan dogodek, ki se je pripetil v jutranjih urah in je kot temna senca ves dan pestil vse prisotne, še poseb no otroke. Devetinštirideset otrok iz tretjega, četrtega in petega razreda zgon>ške šole si je v spremstvu učiteljev šlo ogledat krasote
jame pri Briščikih. Po prvih ilustrativnih besedah poklicnega vodiča, ki je govoril v italijanščini, je hotel učitelj Armando škeriavaj narediti svojim otrokom prevod v slovenščini. Tedaj pa je vodič vzrojil ter se z vso osornostjo in arogantnostjo uprl slovenski govorici in zabrusil: «Qui siamo in Itaka, in un paese italiano, dove si parla solo italiano, qui siamo in Borgo Grotta*. kot nam je povedal učenec Ivo Zanella, ki je bil priča temu dogodku. Tedaj je nastala tišina in napetost v ozračju, otroci so se takoj zavedli, da jim možakar hoče kratiti najosnovnejšo pravico do uporabe materinega je-,SA,uyte^v , ogorčen, vendar omikan protest, je voaič nadaljeval, da delajo sanio polemike, da 'ithk všl'zHajo 'italijansko, torej ni 'treba"nobenega' prč?oda in tako izgubljati čara. V. nasprotnem primeru pa naj kar sam učitelj razlaga otrokom, kar hoče. Škeriavaj ga je opozoril, da je to njegova poklicna dolžnost in ga poučil o pravicah Slovencev, ki že stoletja živijo na tem narodnostno mešanem področju. Vodič je še nadaljeval s svojimi nekulturnimi argumenta-
V LJUBLJANI PODELILI PRIZNANJA IVANA CANKARJA
Lep uspeh dijakov iz naših šol
V skupini višjih razredov gimnazij je prvo mesto zasedel Miran Košuta s klasičnega liceja v Trstu - Med nagrajenci tudi Katarina Modic, Kristina Spetič in Sonja Guštin, Katja Palčič in Martina Repinc pa sta prejeli pohvalo
V	soboto se je v Ljubljani zaključilo četrto tekmovanje osem-letkarjev in srednješolcev za pri znanje Ivana Cankarja o znanju slovenščine. Tekmovanja, ki ga pri rejajo na pobudo zavoda SRS za šolstvo in ob sodelovanju Slavističnega društva, se je udeležilo 242 dijakov iz Slovenije in zamejstva.
Dijaki so poleg .testnih* presku sov znanja jezika in obvladovanja njegovih posebnosti pisali tudi o slovenščini kot občilu, ki zajema vse sfere slovenskega javnega življenja.
Ob podelitvi nagrad v dvorani šentjakobskega gledališča so zbranim spregovorili predstavnik zavo da SRS za šolstvo Ivo Zrimšek, predsednik ZKPO Jože Humar in dekan filozofske fakultete dr. Matjaž Kmecl, predsednica Slavistič nega društva dr. Breda Pogorelec pa je poslala pozdravno pismo.
Letos se je tekmovanja za Cankarjevo nagrado udeležilo lepo število dijakov naših tržaških šol. Tekmovali so v vseh treh kategorijah: nižji, srednji in najvišji. Poudariti moramo, d so letos prvič nastopili tudi dijaki trgovskega zavoda Žiga Zois, ki v hudi konkurenci (vsaka višja gimnazija v Sloveniji je poslala po enega ali dva najboljša) sicer še ni odnesla nagrad, vendar je vsak udeleženec dobil majhno priznanje in knjižni dar.
V	najvišji skupini (višji razredi gimnazij) so Tržačani pobrali naj več priznanj. Med tridesetimi tekmovalci iz vse Slovenije je prvo mesto — z bogato knjižno nagrado in »diplomo* - pripadlo Miranu Košuti s klasičnega liceja, šesto mesto je pripadlo Katarini Modic iz I. klasične, pohvalo je dobila Martina Repinc s klasičnega liceja (brali so odlomek iz Košutove in njene naloge).
V	drugi skupini, v kateri so tek movale ekonomske, pedagoške in strokovne šole, je dosegla sedmo mesto Kristina Spetič iz 1. razre da znanstvenega Liceja France Prešeren.
V	tretji skupini, v kateri je tekmovalo 120 nižješolcev, so podelili letos le deset nagrad. Tu je peto meato dosegla Sonja Guštin z nižje
srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah, dijakinja iste šole Katja Palčič pa je dobila pohvalo ter so prebrali odlomek iz njene naloge.
Nagrajencem vse naše priznanj// udeležencem pa pohvalo za pogum: konkurenca je bila res huda, če vemo, da so tekmovali res najboljši iz vse Slovenije. Upajmo, da pobuda ne bo zamrla in se bodo naši dijaki takšnih tekmovanj ude leževali še vnaprej.
Letošnja organizacija tekmovanja je bila prek Zavoda za šolstvo SRS poverjena prof. Z. Tavčar, ki je, kot kaže, imela pri izbiri najboljših kar srečno roko. Želeti bi bilo, da se v prihodnje pridružita tekmovalcem tudi Goriška in pa učiteljišče.
Letošnji tekmovalci, ko smo jih povprašali za vtise, so poudarili, da so bili v Ljubljani deležni po sebne pozornosti, saj je vsak udeleženec dobil spominsko Cankarje vo priznanje in knjigo (ter kosilo), zato so se vsi vrnili nadvse zadovoljni. Žele se s tega mesta zahvaliti Zavodu za šolstvo SRS, rav natelju gimnazije Vide Janežič na Poljanah ter svojemu »vodji*, ki je poskrbel (poskrbela) za tehnični del (prevoz) in strokovni del (pri pravo tekmovalcev); realci pa se zahvalijo za isto svojima profesoricama.
Nagrajencem iskreno čestita Primorski dnevnik.
pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje. Zdravniki so u-gotovili, da so mladeniča petkrat zabodli z dolgim in koničastim rezilom.
Po izjavah, ki so jih dali policiji nekateri očividci, naj bi Bartolina ranili po nasilnem pretepu s skupino ameriških mornarjev, članov posadke ene izmed ameriških vojnih ladij, ki so v teh dneh zasidrane v tržaški luki. Agenti letečega oddelka in ameriške policije so izvedli ponoči široko akcijo po mestu, da bi ugotovili, ali so nesrečnega Bartolina res zabodli ameriški mornarji, mogoče pod vplivom
cijami in le veliki hladnokrvnosti ter čutu odgovornosti učiteljev se je treba zahvaliti, da ni prišlo do hujših incidentov v prisotnosti ne dolžnih otrok. Na zahtevo učitelja Škerlavaja vodič seveda ni hotel dati svojega imena, niti njegovi kolegi pri kioskih... ga sploh niso poznali. Provokatorskc je le izustil, naj se kar obme na njegovo organizacijo in se je pač čutil, da ima dovolj krit hrbet. Ker se sam ni hotel identificirati, se poslužujemo našega dnevnika, da posredujemo javnosti identikit tega «pri jatelja Slovencev*, ki ga ne bo težko odkriti: star je približno petintrideset let. debeluhast, z izrazitim trebuhom, plešast in s .cigaro , v u-stih, organizacija kateri pripada in ki upravlja jamo, pa je CAI. Vendar- pk včerajšnji dogodčk. ki zastruplja ozračje mirnega sožitja in je močno prizadel predvsem nedolžne slovenske otroke, ni tako slučajen in ima svoje ozadje. Pred dobrimi petimi leti je CAI naslovila na zgoniško občinsko upravo, ki je ozemeljsko pristojna nad jamo pri Briščikih, prošnjo za namestitev smerokazov in tabel treh jezikih, med katerimi pa ni bilo slovenščine. Ker je občinska uprava zahtevala tudi slovenske na pdse, table niso bile še do danes postavljene. Torej raje ničesar, kot da bi kak znak pričal o prisotno sti slovenske narodnostne skupnosti. Tudi na slovesnosti pri jami pred letom dni je zgoniški podžu pan javno zahteval slovenske na piše, vendar je poletna sapica od gnala te besede v pozabo. Baje so se že prej pripetili podobni primeri politične in narodnostne nestrpnosti v jami pri Briščikih, zato je prišel čas, da se napravi konec ta kemu izigravanju. Zgoniška občinska uprava, ki je bila včeraj takoj obveščena o tem dogodku, je že odredila vse potrebne ukrepe, da se prepreči enkrat za zmera tako početje in bo nastopila pri pri stojnih oblasteh, da ukrenejo vse potrebno, da pride do drugačnega upravljanja podzemeljskega boga stva, še posebno na tem narodnostno mešanem področju. To je posledica tudi klime, ki so jo v Trstu ustvarili melonarji in fašisti ter njihovi nazadnjaški zavezniki s protislovensko gonjo, kar pa ne vodi nikamor in tega naj se v nedeljo slovenski volivci dobro spomnijo. (bs)
Glasbena malica v Trstu je poskrbela še za eno prijetno presenečenje. Sinočnja tretja zaključna akademija o mali dvorani Kulturnega domp se je sprevrgla v pravcati triumf mladinskega petja, katerega preprčljiv protagonist je bil Mladinski pevski zbor Glasbene matice ki ga vodi dirigent Stojan Kuret. 50 mladih fantov in deklet je s svojim petjem na mladinsko, narodno in partizansko tematiko povsem razvnelo srca občinstva. ki je napolnilo dvorano, in izzvalo ob koncu vsake pesmi spontan aplavz.
Sinočnji nastop Mladinskega zbora je bil v resnici pravi koncert, saj so se mladi pevci predstavili publiki z desetmi pesmimi, obenem pa je veljal kot generalka za jutrišnji nastop na jugoslovanskem zveznem teicmovanju mladinskih pevskih zborov, ki bo v Celju. Ta zbor bo prvi zamejski mladinski zbor, ki bo uradno tekmoval na tako visoki ravni Med sinočnjim nastopom, ki ga je napovedovala in povezovala Lidija Kozlovičeva, so tudi obdarili mlade pevce, ki že več kot pet let pojejo v zboru in hodijo redno na vaje. Darila, ki jih je izročil ravnatelj Glasbene matice Sveto Grgič, so prejeli: Tanja Kuret. Aleks Košuta, Pavel in Tea Volk. Andrea Bertocchi, Erik in Katja Dolhar, Andrej in Luka Furlan, Borut Race, Ana in Maura Čepar, Betty Cesar, Neva Doles, Kristina Favaretto. Lara in Vanja Jogan, Igor Gombač, Erika Košuta
Brahmsovo «Hrepenenje» in črnsko duhovno «My lord ivhat a mor-ning*. Tenorist Rudi Žagar je ob klavirski spremljavi Bogdana Kralja zapel Simonittijevi pesmi ^Bosa pojdiva» in »še veš*. vokalni trio, ki ga sestavljajo sopranistka Nevenka Semec, mezzosopranistka Vesna Grilanc in altistka Mara Žerjal pa je zapel ob spremljavi kitarista Igorja Starca «Tri tržaške narodne» v priredbi Ignacija Ote.
V NABREŽINSKI OBČINI
S^je svetov
krajevnih skupnosti
Svet krajevne skupnosti za Šem-polaj, Nabrežino-postaja, Praprot, Tmovco ui Prečnik se bo sestal v četrtek, 31. maja, ob 20.30 v prostorih bivšega šempolajskega otroškega vrtca na javnem zborovanju za obravnavanje- raznih problemov petih vasi, ki so vključene v svet krajevne skupnosti
hinje in Cerovlje pa se bo sestal v sredo, 30. maja, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Cerovljah.
Društvo slovenskih upokojencev v
Italiji prireja danes, 30. maja, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje o zdravstvenih problemih upokojencev. Predavala bo dr. Sonja Mašera. Po predavanju bo pogovor tudi o izletih. Vabljeni!
VAŽNO OPOZORILO
Slovensko deželno gospodarsko združenje in Kmečka zveza opozarjata obrtnike, trgovce, gostince, kmetovalce in vse o-stale koristnike avtonomnih bolniških blagajn, da do 31. maja lahko izberejo splošnega zdravnika po novi zdravstveni reformi na pristojnih sedežih ustanove INAM. Za podrobnejše informacije so na razpolago uradi SDGZ in Kmečke zveze v Trstu in Gorici.
Danes v Gallusovi dvorani GM
Drugo predavanje o stari glasbi
Svet krajevne skupnosti za Mav-
••ii»iiii»iiiinm»ii»iiiw»i»iiiiiiiiui**Miiiiiiii»»n*«ni«miiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiniMiiiitiiiiMW*MMM,Mimiimii*
Predavatelj Mark Lindley
SODELOVANJE MED GLASBENIMI ŠOLAMI
Pianistka Tea Košutova nastopila v Škofji Loki
., Jana Veljak, Luka Vuga in Da-njela žetko. Posebno darilo je prejel tudi dirigent Stojan Kuret, ki je prevzel vodstvo zbora leta 1374 in ki je odločilno pripomogel. da je zbor dosegel tako visoko kakovostno raven.
Med pesmimi, ki jih je občinstvo najtopleje sprejelo, velja omeniti «Škorci gredo v goste» Jurija Gregorca, ki je obvezna pesem na celjskem zveznem tekmovanju, ter Vrabčevi *Bilečanko» in «Pesem svitanica*. Ob koncu je publika tako vztrajala s ploskanjem, da je moral zbor zapeti za nameček še Požgančevo »Daj me mamo*. Tudi s to pesmijo je potrdil vtis, da se mu odpira še svetla bodočnost.
Tolikšen uspeh Mladinskega zbora je postavil t> drugi plan nastop poprejšnjih izvajalcev. Vendar so tudi ti pokazali solidno glasbeno znanje in jih moramo za njihov nastop pohvaliti. Mali oboist Moj-mir Kokorovec je ob klavirski
Predstavila se je z deli, polagala diplomski izpit
s katerimi bo v kratkem na konservatoriju Tartini
spremljavi. Vilme Padopan izvedel Bach - BIevzetov kščtierieito* ' id
rStaro francosko pesem* v Ščekovi' priredbi. Pianistka Milojka Milič zanesljivo izvedla zahtemi Schubertov rlmpromptu* op. 142 št. 3 v B-duru. trobentač Evald Kreva-tin pa Ropatzov aAndante et Alle-gro* ob klavirski spremljavi prof. Tomaža Simčiča. Instrumentalnemu delu je sledil vokalni del z altistko Maro Žerjal, ki je ob klavirski spremljavi Vilme Padovan zapela
V okviru sodelovanja z glasbenimi šolami v Sloveniji je v ponedeljek, 28. t.m., nastopila v Škofji Loki absolventka klavirske šole Glasbene matice v Trstu, Tea Košutova. Predstavila se je s skladbami, ki jih bo v kratkem izvajala na diplomskem izpitu na tržaškem konservatoriju «Tartini*, še prej pa se bo z istim programom predstavila
MauaiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiniuitiMiiiuiiiiiiiiiiiniiuiiHiiiiiiiiiiutmiiiiiiiiiiiimiMiHiiiMiiiiiiHiiiiMiiniii
TRŽAŠKA SINDIKALNA KRONIKA VSE B0U RAZGIBANA
JUTRI BODO STAVKALI KEMIJSKI USLUŽBENCI
Včeraj je prekrižalo roke osebje zavoda za slepce Rittmeyer - Protest sindikatov zaradi pasivnosti občine
Pod pepelom neizpolnjenih obvez, ki so ga nakopičili industrijci in njim udinjajoči se javni upravitelji, tli žerjavica delavskega nezadovoljstva. Doklej bo še samo tlela in kdaj se bo razplamtela?
Kovinarjem potrpljenje že pohaja, istotako tudi kemijskim delavcem. Pogajanja za obnovitev njihove delovne pogodbe so se zaradi nazadnjaške radikalizacije stališč združenja Aschimici, oziroma Con-findustrie prekinila in »gospodarji* jih nočejo premakniti z mrtve točke, dokler ne bodo mimo volitve. Zaradi tega je pokrajinsko tajništvo e-notne federacije FULC proglasilo 24-umo stavko, ki se prične ob šestih zjutraj jutri in zaključi ob isti
alkohola.
............................................................................................
Enosmerno odpiranje Trsta
Na Trgu Oberdan zabodli mladeniča
Krvav dogodek včeraj ponoči na Trgu Oberdan. Približno ob 23. uri je na gredici sredi trga v doslej še nepojasnjenih okoliščinah neznanec (ali neznanci) z nožem večkrat zabodel v trebuh 21-letnega Diega Bartolina. Mladenič se je zgrudil na tla in v mlaki krvi začel klicati na pomoč. Skupina mladeničev, ki so bili takrat tam v bližini, je priskočila k njemu in eden, verjetno prijatelj, s katerim je bil Bartolin zmenjen, da se dobita na trgu, je ranjenca s simco prepeljal v tržaško bolnišnico. Tu so ga s strogo
Če dodaš poskočnemu Radetzkemu maršu, osvežilni vožnji s sopihajočo parno lokomotivo, čarobnim besedam Maksimilijana in njegove neveste ter rdeče-belim zastavam, ki visijo z vseh drogov še kanček domišljije, se ti nenadoma zazdi, da se je Trst s svojimi velikimi protislovji in nerešenimi problemi, s svojimi osimskimi in drugimi nevarnostmi, ki kalijo mirno spanje dobromislečih Tržačanov, umaknil nekdanjemu cvetočemu in urejenemu Trstu, ki je bil center Evrope in ne kot danes, zakotna luka tretje kategorije. To se človeku še zlasti prileže v dneh volilne kampanje, ko je življenje še posebno dolgočasno in je tesnoba večja.
Tako se je nekaterim porodila misel, da bi teden pred volitvami posvetili Avstriji. Trst bi pokazal svojo veliko gostoljubnost in kdo ve če se vse to nekega dne ne bo obre stovalo.
Domislica je naletela na rodovitna tla. Trgovci, hotelirji in drugi gostinci so z obema rokama zgrabili to priložnost. Vsakomur, ki jim v teh dneh pomoli pod nos avstrijski potni list, so pripravljeni ponuditi posteljo in hrano, pa še vse kar spada zraven po znatno nižjih cenah, Pa tudi za zabavo je poskrbljeno — vse v znamenju nekdanjega si-
jajnega cesarskega Trsta. Obudili so, kot rečeno, cesarja Maksimilijana in njegove, stari parni stroj ter vzdušje Straussovega valčka. Naše mesto se ta teden imenuje cTriest bietet* — Trst ponuja. Odpira se zunanjemu svetu, pravijo šefi leto-viščarske ustanove. Kdo bi si ob tem še upal ugovarjati, da se Trst zapira, da sanja o utesnjujočih avtonomijah, da ne skrbi za svoj razvoj?
Da se razumemo, ničesar nimamo proti turističnim gostom iz Avstrije in iz katere koli druge države, saj so pobude za privabljanje turističnih tokov pametne in koristne, ker prinašajo zaslužek in denar obenem pa potrjujejo tradicionalno tržaško gostoljubnost. Vprašanje je nekje drugje in sicer v odgovoru, kako bi tržaški turistični načrtovalci odgovorili na predlog, da bi kakšnemu turističnemu tednu nadeli slovenski ali srbohrvaški naziv cTrst vabi* in bi na vse drogove namesto belo-rde-če avstrijske razobesili rdeče-belo-modro zastavo z rdečo zvezdo. Verjetno bi bil prvi odgovor pač ta, da jugoslovanskih turistov ni treba posebej vabiti, saj jih je v Trstu še preveč. Tudi reklamnih popustov v 128 tržaških trgovinah, enajstih hotelih in 24 restavracijah se za te turiste ne splača delati. Kvečjemu
bi jim bilo treba še kaj zraven zasoliti, meni v Trstu marsikdo (in take poviške tudi s pridom uporablja), da bi na ta način krili stroške za čiščenje od balkanskih kupcev onesnaženega mesta (o tem nas nazorno uči sama melonarska uprava z neokraševcem Cecovinijem na čelu). Pa tudi v prometu je zmeda zaradi kupcev z onstran meje, z neprikritim gnevom ugotavljajo tržaški ljubitelji reda, miru (ne miroljubnega sožitja!) in čistoče. Naj le pridejo zalo policijski pajki in naj le odpeljejo jugoslovanske avtomobile, od prvega do zadnjega.
Dejstvo, da se steče najmanj 47 odstotkov vsega dobička, ki ga i-majo tržaški trgovci, iz jugoslovanskih žepov, očitno ni važno. Nič čudnega tedaj, da za večino trgovcev ni važno znanje slovenskega jezika. Je pa zato važno znanje nemškega. Kako bi sicer dostojno obhajali avstrijski teden pod zname njem tTriest bietet*? Prav zato tudi ni nič Čudnega, če se je v zadnjih časih razbohotila protislovensko kampanja v teh krajih in se je kot njen izraz in kot izraz protio-simske gonje pojavila celo politična heterogena melonarska formacija, ki želi ta svoja nezdrava politična počutja prenesti v državni parlament.
uri v petek, 1. junija. Ko bi pogajanja za pogodbo še naprej tičala na mrtvem tiru, bodo sindikati boj zaostrili po evropskih volitvah.
Včeraj pa je stavkalo 54 uslužbencev zavoda za slepce Rittmeyer v Barkovljah, ker krajevne uprave še vedno niso pričele uresničevati preustrojitvenega načrta, ki sta ga predlagala sindikata FLELS-CGIL in FIDEL-CISL (UIL je zavzel drugačno stališče, ki ga omenjena sindikata označujeta med drugim kot zaviralno polemiko).
Z druge strani je pokrajinsko tajništvo CGIL naslovilo na tržaško delavstvo poziv, naj se postavi po robu pasivnemu zadržanju Cecovi-nijeve občinske uprave glede nujnosti izvedbe nekaterih načrtovanih in celo že financiranih javnih del. V prvi vrsti izgotovitve avtocestnega vozlišča med VII. pomolom, industrijskim pristaniščem in državno cesto 202 pri Padričah, za kar je rimska vlada že pred časom odobrila prispevek 56 milijard lir. Tajništvo pokrajinske enotne sindikalne federacije je 15. maja zahtevalo snidenje z županom, na katerem naj bi preverili napredovanje del, toda Cecovini se sploh ni odzval, kar pomeni, da občinska uprava nima posluha za gospodarske koristi Trsta.
Nazadnje naj še omenimo spod-budnejšo vest, da je namreč bil včeraj na deželnem odborništvu za proračun in načrtovanje prvi sestanek med deželno upravo in sindikalisti, na katerem so pričeli obravnavati sektorialne plati razvojnega načrta za Furlanijo - Julijsko krajino. Govor je bil o šolskih gradnjah, socialni pomoči priletnim in otrokom ter strokovnemu, oziroma poklicnem usposabljanju. Prihodnji teden bo še en tak sestanek, (dg)
tudi našim ljubiteljem glasbe 5. junija v Mali dvorani Kulturnega doma. Tea Košutova je študirala v razredu prof. dr. Gojmira Demšarja.
Koncert v Škofji Loki je bil v kapelici tamkajšnje glasbene šole, k{ ima svoje prostore v bivšem samostanu. Pred številnimi pozornimi poslušalci iz vrst gojencev glasbene šole in drugih ljubiteljev glasbe, je Tea Košutova izvajala tri Debusspjeve preludije, Franckovo skladbo Preludij, koral in fugo, Beethovnovo Sonato op. 110 v As-duru in Chopinovo Mazurko ter dva nokturna. Mlada pianistka je pokazala zrelo klavirsko igro, dobro tehnično obvladanje inštrumenta z jasnim in preciznim tonom, predvsem pa tudi čist in krepak udarec, ki ga zna ustrezno dozirati in niansi-rati tja do najfinejših pianissimov. Vse skladbe je odigrala pregledno
Danes, 30. 5. 1979 ob 17.30 bo v Gallusovi dvorani Glasbene matice drugo predavanje o stari glasbi. Predavatelj Mark Lindley je profesor na univerzi «Washington» v St. Louisu. Sodeloval je pri sestavljanju slovarja «Grove’s DictionarV of Musič and Musicians* in je stalen sodelavec ameriških in angleških specializiranih revij. Predaval bo o neenakomerni tonski izravnavi in tonaliteti v glasbi 18. stoletja.
Čeprav so nam ti izrazi mogoče danes malo tuji, je vendar ta Pr0~ blem bistven za razumevanje baročne glasbe. Pomislimo samo, da je J. S. Bach v svojem pomembnem delu («Dobro uglašeni klavir*, klavir pomeni tu klaviaturo na splošno) nakazal že v samem naslovu rešitev tega problema: vendar je bila za tedanjo dobo to le ena od tolikih možnih rešitev. Pomembnost tega problema pa presega dobo renesanse in baroka: saj dobimo lahko prav tu odgovor, zakaj je Chopiti imel raje tonalitete z več predznaki. Menimo, da je tudi to priložnost, ki je ne smemo zamuditi, kajti predstavljati bi morala ponovno možnost poglobitve in obogatenja, kot so že nekateri pravilno ugotovili na prvem predavanju.
Nives Košuta
Predavanje prof. Tavčaija o slovenskem gledališču
V dvorani Italijanske ustanove ra spoznavanje slovenskega jezika Iti kulture v Ul. Valdirivo 30 bo drevi ob 18.30 predaval prof. Josip Tavčar s slovenskem gledališču.
so njegovi preludiji obenem s Cho-pinovimi nokturni- bili višek■ njenega škofjeloškega koncertnega večera.
Po nastopu se je mladi tržaški koncertantki in predstavniku šole GM prof. Aleksandru Vodopivcu, ki jo je spremljal, zahvalila najprej ravnateljica škofjeloške glasbene šole, potem pa je spregovoril še predsednik škofjeloške občine, ki je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do tega stika med glasbenima šolama in izrazil prepričanje, da ta koncert ne bo poslednji v medsebojnih izmenjavah. Prisoten je bil tudi profesor akademije za glasbo v Ljubljani prof. Marjan Gabrijelčič, ki se je prav tako pohvalno izrazil o nastopu Tee Košutove. Priznanje Košuto-vi pa je seveda priznanje tudi tržaški glasbeni šoli in njenim pedagogom. v tem primeru še posebej prof. Demšarju, ki je talentirano pianistko privedel do njene sedanje visoke ravni.
Šolske vesti
Osnovna šola v Briščikih ima zaključno prireditev danes, 30. majai ob 20. uri na šolskem vrtu. Sodelujeta tudi ansambla Zvezda in Galebi pod vodstvom gospoda Poha-jača. Razstava ročnih del in risb. je odprta danes in jutri.
Jutri, 31.: t.m., ob 9. uri bo v šolskih prostorih osnovne šole Kette* v Ul. sv. Frančiška 25, pv°" slava ob 80. obletnici Kettejeve smrti z govorom Lada Premruja in zaključna šolska prireditev s sodelovanjem učencev šole Karel Širok. Ob tej priložnosti bo odprta razstava ročnih del. Vabljeni!
Učitelji in učenci osnovne šole Prosek vabijo na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo jutri, 31 • t.m., od 16. do 20.30 in na šolsko prireditev, ki bo istega dne oo 20.30.
Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini vabi na zaključno šolsko prireditev v počastitev mednarodnega leta otroka, ki bo 3. junij8 1979, ob 17. uri v občinski telovadnici v Nabrežini. Sodelujejo: otroški vrtci in osnovne šole devinsko-nabrežinske občine ter zbor »Fantje izpod Grmade* in mešani PeV’ ski zbor Igo Gruden.
Za vedno nas je zapustil naš dragi
ZORKO JELUŠIČ
Pogreb bo jutri, 31. maja, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Skednju.
Žalostno vest sporočajo: žena Zora, sin Giorgio, Hedi in vsi sorodniki
Trst, 30. maja 1979
(Občinsko pogrebno podjetje)
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče in nono
FERDINAND BANI
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 31. maja 1979, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalujoči: žena Pavla, hči, vnuk. sin z družino in drugo sorodstvo
Bani, 30. maja 1979
Razna obvestila
Rajonska knjižnica iz Fodlonjcr-ja priredi jutri, 31. maja, ob 18.30 literarni večer v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24.
Ob tej priliki bo igralec Stane Raztresen bral nekaj Cankarjevih odlomkov. S to pobudo želi odbor knjižnice seznanjati prebivalce tega okraja s slovenskim in italijanskim kulturnim bogastvom.
Dne 28. maja je nehal trpeti naš ljubljeni
LUIGI FON
(bivši interniranec v taboriščih Dachau in Mauthausen, član pokrajinskega in vsedržavnega odbora ANED)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v sredo, 30. maja 19T9> ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča žena, hčerka drugi sorodniki
Trst, 30. maja 1979
J

SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
V interesu Slovencev je okrepitev demokratičnih strank in kandidatov
Slovenski volivci moramo s preferenčnim glasom izvoliti ali uveljaviti slo.
Venske kandidate - Vprašanje slovenskega centra za poklicno izobraževanje
C11
GLASBENA MATICA TB ST
Oddelek za staro glasbo
Danes, 30. maja, ob 17.30 v šoli Glasbene matice v Trstu, drugo predavanje ciklusa «Za staro glasbo»:
MARK LINDLEY
(Tonska izravnavanja v glasbi 18. stoletja.)
Vstop prost!
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL* - TRST prireja danes, 30. maja, ob 20.30 prireditev ob zaključku šolskega leta. Nastopajo otroški pevski zbor osnovne šole Žavlje - Korošci in osnovnošolci iz dijaškega doma.
Vljudno vabljeni!
Kino
Ariston Zaprto.
Ritz 18.00 - 20.00 - 22.15 «Bruce Lee . 1’indistruttibile*. Barvni film.
Eden 18.00 - 20.00 - 22.15 «La colle-giale svedese Flossie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Grattacielo 17.00—22.20 «Piccole la-bra*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom
ExceIsior 17.15 «1 ragazzi venuti dal Brasile*. Gregorv Pečk. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Eenice 17.00 «Le avventure erotiche di Pinnocchio*. Alex Roman. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Nazionale 17.00 «Ondata di piacere*. Barvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Mignon 16.00 «Dio perdona io no*. Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Eilodrammatico 16.00—22.00 «Espe-rienze erotiche di pornofemmine in calore*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Disavventur? di un commissario di polizia*. Annie Gi-rardot, Philippe Noiret. Barvni i
. „z:.sH .avai
Moderno 16.30 «Peccato, jeans e...»; R. Caradine. Prepovedat).
Pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 16.30 «The World of Joanna*. Barvni film. Prepovedan mladini Pod 18. letom.
Capitol 16.30 «01d up, istantanea di una rapina*. N. Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barv-
vni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Io ho paura*. Gian Maria Volonte. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je v ponedeljek, 28. t.m., v Gorici, na svoji prvi seji po zasedanju glavnega odbcra v Sovodnjah, razpravljal o dosedanjem poteku kampanje za nedeljske volitve v rimski parlament ta ko z vidika političnih tem, ki so v ospredju volilnih nastopov držav nih in krajevnih političnih predstavnikov, kot z vidika možnosti, ki jih imajo posamezne stranke in kandidati za uveljavitev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Iz nadrobne analize izidov zadnjih parlamentarnih volitev in analize kasnejših volitev ter nekaterih pojavov, ki so izšli iz njih. je izvršni odbor povzel zaključke, izhajajoč pri tem seveda iz interesov demokratičnega razvoja italijanske družbe in njenih naprednih sil. posebej pa še iz interesov slovenske narodnostne skupnosti. Ob tem je potrdil prvi interes naše narodnost ne skupnosti, da si ponovno žago tovimo prisotnost Slovenca v rimskem parlamentu in s tem seveda tudi dolžnost slovenskih volivcev, da to prisotnost zagotovijo z velikim številom preferenčnih glasov za izbranega kandidata, obenem pa tudi interes, da se s čim večjim številom preferenčnih glasov uveljavijo še drugi slovenski kandidati na različnih listah. Obenem je izvršni odbor potrdil interes naše narodnostne skupnosti, da se na volitvah okrepita obe delavski stranki in demokratične sile v dru gih strankah, predvsem v krščanski demokraciji, na njihovih listah pa kandidati, ki so pokazali največ odprtosti do naših narodnostnih vprašanj in ki dajejo večja jamstva, da se bodo v parlamentu zavzeli za globalno zaščito in za politiko sodelovanja ob meji. V tem smislu, je menil izvršni odbor, morajo v teh zadnjih dneh volilne kampanje tudi sredstva množičnega obveščanja narediti kar ie v njihov; moči za pravilno orientacijo slovenskih volivcev.
V drug: točki dnevnega reda je izvršni odbor na osnovi predlogov izvoljenih predsednikov teritorialnih in področnih odborov, razpravljal o poimenski sestavi teh odborov in zadolžil predsednike, da do prihodnje seje izpolnijo predloge
Gledališča
Stalno slovensko gledališče v Tr-stu gostuje danes, 30. t.m., ob 20.
v Izoli s predstavo Carla Gol-Qortija »Nergač*.
Koncerti
Verdi
V	petek ob 20.30 (turnus A) in v *°boto ob 18. uri (turnus B) bo na
Poredu predzadnji koncert simfo-^jfne sezone. Okrester bo vodil Da-n>el Oren.
V	dvorani Krožka za kulturo In Jttetnost bo drevi ob 18.45 koncert
J* V. obletnici smrti glasbenika C. arisona. Izvajali bodo njegove o-'Kmalne skladbe.
Prosveta
&K MLADINA priredi v soboto, j ,n'Ja 1979, ob 20.30 v prostori , ludskega doma v Križu zaključi a etni nastop.
Razstave
iuVJ e msttsdo ipujv.-v - ■
• občinski umetnostni galeriji bodo drevi odprli razstavo del slikarja Maria Bulfona. Razstava bo odprta do 6. junija.
V	novi razstavni dvorani Barba-can, ki se nahaja na istoimenskem trgu v starem delu mesta, je odprta razstava del avstrijskega slikarja Hansa Bischoffshausna.
V	prostorih hotela Jolly so odprli razstavo del avstrijskih portretistov. Razstava bo odprta do 3. junija.
V	galeriji «Teatro Romano* je.raz-stava del tržaškega, slikarja Borisa Zuljana. Razstava bo odprta do 10. junija.
V	umetnostni galeriji «11 Man-dracehio* v Miljah je razstava del slikarja Enza Marsija. Odprta bo do 10. junija.
Do 24. junija bo v Kraški galeriji
razstava del umetnika Bogdana Groma.
V	galeriji Forum v Ul. Coroneo 1 je odprl razstavo svojih manjših skulptur znani kipar Simon Benetton, na gradu Sv. Justa pa razstavlja večje število svojih del na raznih trgih v Trstu, pod naslovom »Skulpture v Trstu*.
V	umetnostni galeriji »Rossoni* bo
do jutri, 31. maja, razstavljala Tatiana.
V	razstavni dvorani palače Co-stanzi je odprta razstava «Wagner-jeva šola 1894 - 1912: ideje, nagrade, natečaji*.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja svoja dela Silvij Pečarič iz Milj. Razstavo akriličnih slik si lahko ogledate vsak dan v uradnih u-rah in zvečer od 18. do 22. ure.
""'"iiiitiiiu,,,,,,,..........................iiiiiiiiiiiiiiiiinii»»niiM,iiiiiiiuniiiiiiiimii
Včeraj - danes
Danes, SREDA, 30. maja
*	MILICA
2o vz‘de ob 5.20 in zatone ob ns Dolžina dneva 15.28. — Lu-, Vz>de ob 9.24 in zatone ob 0.11.
Jutri, ČETRTEK, 31. maja
ANGELA
h^®n'e včeraj: najvišja tempera-D a 26,5 stopinje, najnižja 18, ob loj, QUr> 26,5 stopinje, zračni tlak aetv, m*) usta'-ien' v'aga 58-odstotna jasno, veter 6 km na Un^bodnik, morje skoraj mimo, ,'Peratura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI dljj0? 29, maja se je v Trstu ro-otrok, umrlo pa je 22 oseb. so SE: Federica DAn-''UJseppe Vella, Alessandro Pie Ui Gris Palcich, Nancy Brontesi bvnra.
th^JKU SO: 64 letni Rudolf Križ 'VU*'-	'** letni Giuseppe Franza,
'ilTr^ftoruo Vidali, 68-letni Lu-
Rli.za-rtus, 31 letna Veronica vd. Della Santa, 78 letni Ci-.fjJf11* T.ltteri, BO letni Marcello «.***•. 72-',etn! Giuseppe Sco-dietna Angela Fogar vd.
'n.
■ S letni Valentino Ferrona-tetiii -Ottone Lofenzlni, 79 let
ni Romeo Daneo, 64 letni Giuseppe Tomšič, 77-letni Leonardo Savasta-no, 89-letna Giovanna Urh vd. Čarga’ 74-letni Natale Tamplenizza, 76-letni Oreste Francescato, 19-letni Armando Benedetti, 91 letni Sante Dclben, 90-letna Maria Antonie vd. Stocca 76-letna Maria Angeli vd. Trocca in 84-letna Eugenia Romito.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. Ul. Montorsino 9, P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance (NAM in EN PAS od 22. do 7. ure: tolef. štev. 732 627.
LEKARN* v OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: KI 226 165; Opčine: tel. 211 (Kil; Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgonik- tel. 225 596; Nabrežina: tel 200 121. Sesljan tel 209 107 Žavlje. tel. 213 137; Miljč! tel. 271 124.
ob upoštevanju kriterijev, ki velja jo za izvršni odbor.
Zelo važno vprašanje poklicnega usposabljanja je bilo predmet tretje točke dnevnega reda.
V smislu deželnega zakona z dne 18. maja 1978 o poklicnem usposabljanju in na osnovi čl. 22 tega zakona, ki predvideva, da lahko centre za poklicno usposabljanje ustanovijo tudi ustanove «slovenske et-nično-jezikovne skupnosti*, ki imajo poklicno vzgojo v programu svojega delovanja, so se slovenske u-stanove: Deželni sindikat sloyenske šole. Kmečka zveza. Slovensko deželno gospodarsko združenje. Slovenski raziskovalni inštitut in Dijaška matica dogovorile, da se u-stanovi Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje. Izvršni odbor se je seznanil s tem sklepom in v daljši razpravi prišel do soglasnega zaključka, da je taka pobuda v smislu omenjenega deželnega zakona ne le koristna, pač pa nujno potrebna, saj bo le tak center dajal jamnvo, da se bodo mladi slovenski ljudje, ki se odločajo za poklicno izobraževanje, lahko izobraževali v svojem materinskem jeziku in se tako izognili nevarnosti asimilacije, kateri je prav ta kategorija mladih pripadnikov naše narodnostne skupnosti najbolj izpostavljena. Izvršni odbor .je zato pobudo osvojil in izrazil potrebo, da se z akcijo za realizacijo takega centra pospešeno nadaljuje.
Izvršni odbor je nato razpravljal še o prošnjah nekaterih na novo nastalih organizacij oziroma združenj za včlanjenje v Slovenske kul-tumo-gospodarsko zvezo in soglašal. da se glavnemu odboru pred laga sprejem Društva slovenskih upokojencev ir. Združenja pivših aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja Tržaškega gibanja.
Končno je izvršni odbor pozdravil odprtje novega šolskega poslopja za slovensko osnovno šolo v Ul. Brolo v Gorici o!) ugotovitvi, da gre za prvo poslopje, ki ga je goriška občina zgradila za potrebe slovenske šole. Ob tem je posebej podčrtal odločilno vlogo, ki šo jo pri tem imeli starši in učiteljstvo s svojim stalnim pritiskanjem na občino, da se pospeši gradnja, in jim za to izrekel priznanje.' Prav tako je izrekel priznanje načrtovalcu inž. Močniku za njegovo vztrajnost in odločnost in tudi go-riškemu žufear.jj^De.jSimoneju, ki se .je zavzel 'ža re«Bž»cijo te prep<* trebne šolske zgradbe, (jk)
Izleti
Združenje Union priredi v nede ljo, 3. junija, izlet v Trbiž in k Be lopeškim jezerom. Sprehod v naravi. Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 3u, tele fon 64 459, vsak dan razen ob po nedeljkih, od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30; ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
SPDT prireja o priliki 8. srečanja slovenskih planincev, ki bo v nedeljo, 10. junija, v Podnarju pod Vrtačo na Koroškem, avtobusni izlet. Vpisovanje na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12. ure. Vabljeni.
Slovensko planinsko društvo Trst prireja v dneh 29. in 30. junija ter 1. julija izlet v Triglavsko pogorje za srednješolsko mladino. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. do 12.
Mali oglasi
JAVNA USTANOVA išče v najem a-li v .nakup hišo z vrtom ali prostorno stanovanje na območju Sv. Jakoba ali Skednja v socialno -zdravstvene namene. Ponudbe pod šifro: «Salus».
PEKARNA Legiša - Sesljan 41, te lefon 209-147 išče vajenca/ko in v poletnem času študenta/ko z voznim dovoljenjem za prevažanje kruhfl
FRIZERSKI SALON «Draga» v Dolini obvešča svoje stranke, da je ponovno odprt.
GOSTILNA na Krasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik pod šifro: «Gostilna».
TRGOVINA z nadomestnimi deli in pritiklinami za avtomobile išče vajenca/ko z znanjem slovenščine z dokončano šolsko obveznostjo. Telefon 763420 ob delovnih urah.
PRODAM po ugodni ceni 8 do 9 kv. metrov keramičnih ploščic rjave barve za tlakovanje podov velikosti 25 cm za 25 cm. Tel. 763420.
PRODAM po ugodni ceni priključek za prikolico Dyan 4. Tel. 763420.
TV COLOR posebna ponudba v maju in juniju. Za takojšnje plačilo poseben popust, za plačilo na o-broke pa brez obresti. Trgovina COUA - Kontovel 134, tel. 225471.
PRODAM po ugodni ceni kompresor «Emanuel» od 300 litrov in dva motorja z menjalnikom in sklopko za «motocarro» Gilera-Saturno. Telefonirati na 226466.
IŠČEM v najem trisobno stanovanje v mpstnem sred:'rij za ambulanto. Telefonirati na št. 212-293 ali 741 634.
PRODAM po ugodni ceni zmrzoval nik tipa »IAR* 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382
IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Pri morskega dnevnika pod šifro: «Grafik».
PRODAM električno rezilnico za sa lame (affettatrice elettrica • sa lumi). Tel. 417697.
VEDNO VEČ VOLILNIH ZBOROVANJ
Med volivci se povečuje zanimanje predvsem za parlamentarne volitve
Bacicchi (KPl): Odnos do manjšine je merilo demokracije - Danes govorita Castiglione in Fortuna (PSI) * SSk: «Za kaj smo šli s Furlanskim gibanjem>
V zaključni fazi priprav na parlamentarne volitve se povečuje zanimanje občanov za politično dogajanje in za stališča strank. Tudi u-deležba na sestankih, ki doslej ni bila kdove kaj velika, se v nekaterih primerih povečuje, predvsem pa se bolj angažirajo aktivisti strank. To velja predvsem za levičarski stranki, v določeni meri pa tudi v Slovensk; skupnosti in v Krščanski demokraciji. V manjših strankah, t:stih, ki nimajo nobene možnosti za izvolitev poslancev ne za italijanski ne za evropski parlament pa volilne dejavnosti skorajda ne poznajo.
Danes bosta na Goriškem govorila predstavnika PSI poslanca Franco Castiglione in Doris Fortuna. Castiglione bo ob 12.15 govoril pred tovarno Ansaldo v Tržiču, Fortuna pa ob 18.30 na Trgču Battisti v Gorici. Castiglione bo govoril tudi jutri ob 12.15 pred ladjedelnico Ital-cantieri v Tržiču.
Za KPI govori Borut Spacal danes v Jamljah, jutri bosta Spacal in dolinski župan Edvin Švab govorila na Dvoru v Števerjanu, Ivan Bratina v Štandrežu, v petek pa bo KPI priredila zborovanji v Doberdobu (Spacal in Poli), v Gabrijah (Bratina) in na Vrhu (Bratina).
Kandidat KPI za senat Silvano Bac cchi je včeraj za naš list odgovoril na vprašanja o italijanskem političnem položaju, o razmerah na Goriškem ter o odnosu KPI do manjšine. Glede perspektiv italijanske družbe je dejal, da je vse odvisno od tega, kakšno vlado bomo imeli po volitvah. Po volilnih rezultatih zadnjih treh predčasnih volitev je mogoče tudi sedaj predvidevati minimalni premik glasov, morda eden ali dva odstotka v korist te ali one stranke. T0 pa pomeni, da Italije ni mogoče vladati brez udeležbe KPI v vladi. Vključitev komunistov v vlado narekujejo objektivni odnosi sjl in narava nroblemov s katerimi se Itplija sooča. Glede položaja na Goriškem, kjer se zaradi krize v industrijskih obratih zmanjšu e število delovnih mest v tovarnah Ital-cantieri, Podgori. Maraldi je Bacicchi dejal, da se zmanjšujejo tudi možnosti zaposlovanja mladih in ženske delovne sile. Potrebno je sestaviti načrt o spremembi strukture podjetij, predvsem pa uvesti visoko tehnologijo v sodelovanju z Jugoslavijo, k; ga odpira Osimo. Perspektiva za rjmši dve. državi je v tem,' da. je^tfa^ja članica EGS, Jugoslavija pa neuvrščena država odprta do-tretjega sveta.
Glede slovenske narodnostne skupnosti je Bacicchi dejal, da je odnos Italije do manjšin merilo njene demokracije. KPI bo ponovno vložila zakonski osnutek za globalno zaščito ter zahtevala, da se o njem čimprej razpravlja. Rezultat te politične akcije pa je odvisen od večine. ki bo na vladi.
Slovenska skupnost je priredila prejšnji večer zborovanja na Poljanah, v Dolu, v Jamljah in na Vrhu. Govorili so Andrej Bratuž, Marija Ferletič in Damijan Paulin. Govorniki so poudarili razloge, ki so to slovensko stranko privedli do sodelovanja na parlamentarnih volitvah s Furlanskim gibanjem. Po vedali so, da je v tej kombinacij' možna izvolitev enega parlamentarca. Zavrnili so pripombe nekaterih strank, čaš da izvolitev ni možna. Povedali so tudi, da Furlansko gibanje ni proti slovenski narodnostni skupnosti in da je Furlansko gibanje v tem smislu predložilo zakon ski osnutek. Slovenska skupnost prireja danes sestanke v štmavru, na Oslavju, v Podgori in v Pevmi.
Sindikati za demokratičen politični okvir
Na sestanku tajništva pokrajinske federacije CGIL, CISL, UIL so preučili proizvodno stanje ter dejavnost posameznih kategorij za obnovo delovnih pogodb. Seznanili so se tudi z razmerami v podgor-
ski tekstilni tovarni, kjer obstaja nevarnost za zmanjšanje števila delovnih mest. Po eni strani so delavci vpisani v dopolnilno blagajno, po drugi strani pa podjetje zagotavlja, da ima nova naročila za vse leto 1979. Položaj ni nič boljši na kovinarskem področju, kjer se nadaljuje kriza v skupini Maraldi in v ladjedelnici Italcantieri, kjer že od leta 1975 dalje niso zaposlili več nobenega novega delavca. Položaj v ITC je slab tudi zato, ker ne obstaja noben proizvodni načrt. Za novo delovno pogodbo se bojujejo gradbeni delavci, kovinarji, tekstilci in kemijski delavci ter uslužbenci v javnem sektorju.
Na seji pokrajinskega tajništva so govorili tudi o bližnjih volitvah ter izrazili zahtevo po sestavi takšnega političnega demokratičnega okvira, ki bo stalno jamčil resen odnos med državo in družbo ter med politiko in gospodarstvom.
Federacija je pozvala delavce, naj tudi sedaj, kot že poRrej, pbka-žejo katera je pot družbenega napredka, utrditve civilnih in demokratičnih svoboščin, hkrati pa naj se borijo proti vsem reakcionarnim poskusom, da bi obnovili preteklost, ki ni več sprejemljiva.
Okrepili carinsko službo na meji
Na sedežu deželne palače je tul včeraj sestanek med odbornikom za prevoze in promet Cociannijem ter predstavniki carinske uprave, obrtniških avtoprevozniških podjetij, go-riškega združenja industrijcev in krajevnih špediterjev. Govor je bil o obmejni carinski službi, tako še zlasti o problemih na tem področju, ki se zapažajo na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Problemi zadevajo med drugim nezadostni obseg osebja in mehanizacije.
Na sestanku je prišla do izraza potreba po globljem sodelovanju med posameznimi zainteresiranimi dejavniki v pričakovanju odprtja novega tovornega prehoda pri Štandrežu; če bo šlo vse po načrtu (in kaže, da bo tako), bi morali prehod odpreti spomladi ali najpozneje poleti prihodnjega letao. Če bodo tedaj seveda nared vse strukture, bi morali poskrbeti, da bo zadovoljivo delovala tildi'"carinska sltlžbk. Ofii>brfii-kovi gostje so v tem smislir iznesli več predlogov, ki jih ’ zele"se‘pioglo-biti na prihodnjih ' SfeČArijfh “S’ Cociannijem.
Nove možnosti za letališče v Ronkah
Še pred iztekom leta naj bi prišlo do izboljšanja letalskih povezav med deželnim letališčem v Ronkah ter letališči severne Evrope ter Jugoslavije, z odpravo nekaterih o-mejitev vojaškega značaja. Tako naj bi sedanji zračni koridor Ron-ke - Videm - Humin - Beljak spremenili v redno letalsko smer. Podobno letalsko pot naj bi uvedli tudi med Ronkami in Ilirsko Bistrico.
Uvedba omenjenih dveh novih zračnih poti, o čemer je govora sicer že nekaj let, bi bistveno pripomogla k poživitvi potniškega in blagovnega prometa na deželnem letališču ki je lani zabeležilo bolj skromen uspeh.
Poldruga milijarda za novo šolo
še v teku leta naj bi dogradili novo nižjo srednjo šolo v Tržiču, v Ulici Boito, V novem poslopju bo dovolj prostora za 15 razredov, od tega jih bo 7 v pritličju, 8 pa v nadstropju, poleg tega pa bo na razpolago tudi dovolj velika telovadnica. Poslopje gradi podjetje Altan iz Sv. Kvirina (Krna) v pordenonski pokrajini in bo previdoma stalo okrog poldrugo milijardo lir. Stroške bodo
deloma krili s prispevki, ki se zbirajo v skladih na podlagi zakona Bu-calossi, deloma pa s prispevki posameznikov.
V kratkem izplačila zaostalih prejemkov šolnikom
Pokrajinsko tajništvo sindikata SI NASCEL - CISL sporoča, da je ministrstvo za šolstvo nakazalo gori-škemu šolskemu skrbništvu 1.405 milijonov lir. V tem znesku naj bi bili vključeni tudi zaostali dohodki uslužbencev za leto 1978 (nagrade zmagovalcem natečajev, izplačila za odpravljene praznike, razne doklade).
Tajništvo sindikata izraža nadalje prepričanje, da bo šolsko skrbništvo v najkrajšem času poskrbelo za izplačilo zaostalih prejemkov.
V OKVIRU POLETNEGA PRAZNIKA
Nad 300 ljudi sodelovalo na nedeljskem pohodu na Peči
Najbolj številna skupina sovodenjskih krvodajalcev Dež motil nastop folklorne skupine iz Škofje Loke
350 ljudi, različnih starosti, različnih poklicev se je udeležilo nedeljskega pohoda, ki ga je na dveh, različno dolgih progah, priredila sekcija VZPI - ANPI, v okviru poletnega praznika. 9 organiziranih skupin in številni posamezniki so se že v zgodnjih jutranjih urah zbrali na prireditvenem prostoru pri kotalkališču, kjer je bil start in kjer je bil postavljen tudi cilj obeh prog, ki sta bili speljani po pečanski o-kolici. Pri tem velja posebej poudariti, da so se glede množičnosti na pohodu še najbolj izkazali Sovo-denjci, saj je društvo prostovoljnih krvodajalcev prispevalo kar tretjino vseh nastopajočih, ki bodo nedvomno ohranili lep spom:n na nedeljsko prireditev. Vsak tekmovalec je namreč prejel spominski kipec tekača na lesenem podstavku, poleg tega pa so podelili lepo število pokalov in priznanj.
Medtem ko se je pohod odvijal v dopoldanskem času, so se popoldne začeli zbirati od zahoda, za kmetovalce sicer dobrodošli, za prireditelje pa nič kaj prijazni temni o-blaki, ki so, čeprav je bilo dežja
MIlllllllllinilMIlilllMimilllllinimmilHMlHMMMIIIIIHIlMMIIHIIHHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIHIIMlillHIIIIIIII
SKLEP DEŽELNE VLADE
SPREJETE LOKACIJE ZA ZADRUŽNE GRADNJE
Omejene možnosti za gradnjo ljudskih hiš v Štandrežu in Ločniku
Najbrž bo članom stanovanjskih zadrug uspelo pričeti z gradnjo svojih hiš do srede letošnjega decembra. Tako bodo deležni ugodnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za gradnjo teh stanovanj. Deželni tehnični-urbanistični urad je namreč odobril načrte o ljudskih gradnjah, ki so jih z večino glasov odobrili v goriškem občinskem svetu pred nekaj meseci. Odobrili niso le tistih predlogov, ki govore o večjih cestnih povezavah. Z odobritvijo teh načrtov je občini dana možnost, da takoj preuči gradbene načrte omenjenih zadružnikov in jim izda gradbene dovoljenje. Iz tiskovnega poročila občine je razvidno, da bodo dali prednost področjem, kjer je urbanizacija že gotova. Upajmo, da ne bodo segli na področja v slovenskih predmestjih. Istočasno pa ne bedo več gradili ljudskih hiš v štap.drežu in v Ločniku, razen na zemljiščih, ki, so bila še prej za to določena.
Tečaj za reševalce
Na pobudo italijanske plavalne zveze (FIT) priredijo v plavalnem bazenu na Rojcah tečaj za reševalce. Kdor se želi vpisati naj to nemudoma napravi v tajništvu baze-ra. Za nekatere med tečajniki bodo tudi možnosti zaposlitve v tej stroki.
Rešilci Zelenega križa prevozili 161 tisoč km
Novi predsednik goriškega Zelenega križa je deželni odbornik Bruno Cocianni, tajnik pa Luciano Cu-mar. Izvolili so tudi novi odbor in preglednike računov. Vodstvo so obnovili po letni skupščini, na kateri so pregledali opravljeno delo in obračun za leto 1978. Med drugim so ugotovili, da so lansko leto re-šilci prevozili 161 tisoč kilometrov po cestah srednje Evrope ter opravili 5.000 prevozov. Predlanskim so za 4.000 prevozov «napravili» 160 tisoč km poti. Pred desetimi leti so za enako število prevozov potrebovali samo 76.000 km. Marsikdo se bo vprašal, zakaj toliko kilometrov. Na skupščini so pojasnili, da rešilci Zelenega križa vse pogosteje vozijo po vsej deželi in po inozemstvu, medtem ko so v preteklosti službo opravljali predvsem na Goriškem. Kadar, denimo, v Trstu nimajo na voljo rešilcev, se goriških poslužujejo za prevoze po Trstu, pa
S šolske prireditve v Ul. V. Veneto
tudi na Videmsko jih kličejo. To je med drugim dokaz resnosti te pred 57 leti ustanovljene humanitarne organizacije.
Podpredsednik Tullio Bernot je odstopil, nasledil pa ga je Giorgio Gruden, poveljnik mestnih stražnikov. Število zaposlenih, katerim izplačuje osebne dohodke dežela, se je lani zvišalo na šest. Proračun bremenijo s 64 milijoni lir.
Podvig goriških pešakov kluba «Marathon»
V modo so prišli pohodi na 9, 15, 30 kilometrov in skoro ne mine nedelja, da ne zabeležimo v časopisju enega ali drugega takega podviga rekreacijske ali tekmovalne na-'rave v naši deželi. Marsikdo pa se pomeri v resnejšem in težavnejšem podvigu. Tak je primer štirih Goričanov, ki so se udeležili takozvane-ga pohoda «Passatore» v Romagni. Pohod je bil dolg kar 101,500 ki-'ometrov. Udeležencev je bilo kar 3.600, vsi niso dospeli na cilj. Na cilj pa je prišlo sedem Goričanov člani skupine «Marathon Gorizia*. Najboljši v goriški skupini je bil Salvatore Pilo, ki je dospel na cilj 232. v času 14 ur in pet minut, enak čas, čeorav ra 233. mestu pa je zabeležil Goričan Moretto Valiano. Na 580. mesto se je plasiral s šestnajstimi urami pohoda Giorgio Gia-cobbi. Giuseppe Giacomuni Glessi sta bila 1.136 in 1.137 z 18. urami in 10. minutami. Na cilj sta dospela še dva Goričana in sicer Valter Malalan in Jurij Bensa.
Pešaki se pripravljajo na še en podoben pohod, ki bo kmalu v naši deželi na relaciji Trst - Gorica - Videm. Tudi tokrat bodo morali prehoditi sto kilometrov.
Poletni urnik na avtobusni!) progah na Tržiškem
Na progah medobčinskega avtobusnega konzorcija na Tržiškem, bodo od 1. junija dalje uvedb poletni urnik. Začeli pa bodo voziti tudi avtobusi v kopališča Marina nuova, Marina Juha in Sesljan.
• Zdravniki se še niso izjasnili glede zdravstvenega stanja 43-let-nega delavca Littoria Solidora, iz Ulice Leonardo da Vinci 2 v Tržiču, ki ga je v ponedeljek obšla slabost na delu. Solidora so v nezavestnem stanju prepeljali najprej v tržiško, potem pa v tržaško bolnišnico, zdravniki pa so si pridržali prognozo.
• Tajništvo šolskega sindikata CGIL obvešča, da je bila objavljena ministrska odredba glede dodelitve mest in suplenc v šolskem letu 1979-80 neučnemu osebju. Rok za predložitev prošenj poteče 21. junija. Prošnje je treba vložiti na posebnih obrazcih, ki so na voljo tudi v uradih sindikata, kjer interesenti dobijo vsa ustrezna navodila.
• Pokrajinsko združenje trgovcev
sporoča, da je poletni urnik trgovin s tehničnim blagom, tekstilom in drugimi potrebščinami od 8.30 do 13. ure in od 16. do 19.30. Združenje nadalje obvešča, da bodo v ponedeljek, 11. junija, ob priložnosti košarkarskih tekem za evropsko prvenstvo, vse trgovine odprte.
Kot smo že poročali so v soboto imeli zaključno šolsko prireditev u-čt-nči slovenske osnovne šole v Go-
rici, Uiicr. Vittorio Veneto (zavod Lenassi). Danes objavljamo še sliko » tega nastopa. Našim malčkom
želimj s tem prijetne poletne počitnice, saj se šolsko leto zaključi že jutri.
Iz tržlške bolnišnice
Zaradi poškodb, ji jih je zadobil včeraj zjutraj v prometni nesreči, se bo moral zdraviti 40 dni 16-letni dijak Francesco Padovan iz Tržiča, Ulica dei Laghi 7. Včeraj zjutraj se je peljal z motornim kolesom po državni cesti št. 14, na križišču z Ulico 4. novembra pa ie zadel v nasprotni vozeči renault" ki ga je upravljal 29-letni Silvano Franzot iz Fiumicella, ki je nameraval zavili v levo.
bolj malo, povzročili, da se je za popoldne napovedani program, odvijal v precej okrnjeni obliki, in da folklorna skupna iz škofje Loke ni mogla izpeljati celotnega sporeda.
Vrbovška dekleta na pevski reviji v Škofji loki
Dekliški pevski zbor prosvetnega društva Danica z Vrha. ki ga vodi Magda Ferfolja - Devetak, je nastopil na nedavni 5. občnski reviji pevskih zborov v Škofji Loki, kier je nastopilo skupno 15 zborov. Šlo je sicer za revijo zborov, ki delujejo na področju občine Škofja Loka, a je prireditelj k sodelovanju povabil tudi po en zbor iz Goriške (SPZ) in Koroške. Tako je poleg vrhovsk h deklet nastopil še mešani pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu, ki ga vodi Lajko Milisavljevič.
Glede poteka sporeda naj navedemo, da je vsak zbor odpel po tri pesmi, ob koncu pa je bil še nastop združenih pevskih zborov, ki so odpeli Zorzutovo - Simonitijevo v Trenti in Antona Hajdriha Prvomajsko. Vrhovska dekleta so odpele Kje je tista roka blaga in čriček na vrtu Rada Simonitija in Oj Doberdob Zorka Prelovca.
Mladinsko letovanje na Holandskem
Goriška občinska uprava bo tudi letos poskrbela za že običajno izmenjavo letovanja med mladimi Goričani in občani iz pobratenega mesta Venlo na Nizozemskem. Za to obliko letovanja pridejo v poštev mladi med 15. in 18. letom starosti, njihove družine pa morajo biti pripravljene sprejeti za kakih 10 dni mladinca, oziroma mladinko iz Holandske.
Za podrobnejša pojasnila naj še interesenti obrnejo na županstvo.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes, 30. t.m., ob 20. uri. Anton Tomaž Linhart: Miss Jenny Love. Premiera za red GV.
Šolske vesti
Danes popoldne bo v števerjanski osnovni :šoli s celodnevnim poukom zaključna šolska prireditev.
Kino
(iorica
CORSO 17.30-22.00 «Sono stato un agente CIA*. Corinne Clery in M. Merli. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 21.00 Gledališka predstava. Tržaško stalno gledališče, Carlo Goldoni: «La donna di garbo*.
V1TTORIA 17.00-22.00 «La porno-palla*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00—22.00 «Superexi-tation*.
PRINCIPE Zaprto.
Nora (iorica in okolica
SOČA 18.00-20.00 »Okupacija v 28. slikah*. Jugoslovanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Agent tajne službe št. 1». Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Briljantina». Ameriški film
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
F.DJSTVA: Carlotta Vanzo, Davide Maricchio, Laura Francešcon, Emmanuela Rossi, Sergio Lovisim, Chistian Gorjan, Paola Piša, Emanuele Comuzzo, Roberta Bordon, Emiliano Biasutto.
SMRTI: 84-letna upokojenka Marta Orel, 52-letni delavec Romano Cargnel, 71-letni trgovec Vittorio Pian, 70-letna gospodinja Irma Cas-sano por. Bressan, 79-letna gospodinja Maria Dereani vd. Menegutti, 82-letni ,Pasquale Rongione, 64-let-ni upokojenec Ferdinando Salvane-schi, 84-letna gospodinja Anna But-tolo, 84-letna gospodinja Elvira Nobile por. Gorza, 58-letn; upokojenec Luciano Lučan, 81-letni upokojenec Giovanni Scozzai, 77-letna upokojenka Katarina Faganel j vd. Marcoli-ni 89-letna upokojenka Emilia Bean vd. Quala, 93-letna upokojenka Štefanija Ciglič, 41-letna gospodinja Elisabetta Canali por. Gaier, 89-letna gospodinja Anna Bemardel vd. Buffolin.
POROKE: tovarniški svetnik Mau-ro Pecorarj in točajka Pietrina Ras-su, podčastnik Giancarlo Marango-ni in uslužbenka Flavia Granito, u-službenec Vinicio Sora vito in vrtnarica Liubina Debeni, lesni cenilec Alessandro Marc in uslužbenka Mara Cechet.
OKLICI: profesor Angelo Piazza m profesorica Isabella Costantini, častnik Roberto Alessio in profesorica Gloria Bedina.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ve:: lan in r-n< čl j" v Gorici dežurna lekarna Alesani, Car-duccijeva ulica 38, tel. 22-68.
/
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicold, Ulica 1. maja 94, tel. 73 328.
ZAKLJUČKI NEDAVNEGA POSVETA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Energetska kriza vpliva na proizvodnjo gum
Kriza v industriji pnevmatik odvisna v veliki meri od dejstva, da podjetja niso posodobila obratov - Francoski Michelin ima v Evropi še vedno naj večji delež
Industrija pnevmatik je še vedno v globoki krizi in vse kaže, da so jo energetske krize mnogo bolj prizadele, kot so prizadele avtomobilsko industrijo. To je jasno izšlo iz nedavnega srečanja, ki so ga organizirale sindikalne organizacije delavcev kemijske stroke, ki so hotele preveriti, kaj je storiti, da bi izboljšali položaj na tem področju, kjer je zaposleno več sto tisoč delavcev v vsej Evropi.
Po globoki krizi leta 1973 je industrija avtomobilskih gum sicer •zabeležila konkreten razvoj, danes pa se težave pojavljajo v še zaostreni obliki, kar gre pripisati predvsem temu, da podjetja niso začela z neobhcdno potrebnim procesom posodobljenja in obnovitve naprav. Kriza na področju pnevmatik je pogojena predvsem od viška proizvodnje avtomobilske industrije, ki ga tržišče zaradi energetske krize ne more odpraviti. Trenutno avtomobilska industrija v Evropi proizvaja približno 10 cd sto več kot tržišče lahko absorbira. V prihodnjih petih letih se bo to tržišče razvilo za 1—1,5 od sto, kar je odločno manj kot so predvidevali pred letom 1973.
Avtomobilska industrija — pravijo sindikalne organizacije — je še vedno v zastoju, vsaj če primerjamo sedanji položaj z onim, ki je bil pred »veliko krizo*. Vendar težave na področju pnevmatik niso samo odraz krize na področju avtomobilske industrije in industrije vozil nasploh: v zadnjih letih so se čedalje bolj uveljavile radialne ali pasaste gume, ki se manj obrabijo. Gre za pojav, ki je viden še zlasti v Evropi, k er montirajo pasaste gume na skoraj vse modele avtomobilov in industrijskih vozil. Istočasno pa so v evropskih državah uved'i o-mejitve hitrosti, vozila so lažja, kar je vse prispevalo k temu, da se gume manj obrabijo.
Za leto 1979 pa so predvidevanja zmerno pozitivna, še zlasti če u-prštevamo izvoz. Potek slednjega je namreč že povzročil zvišanje proizvodnje za 8 od sto v. prvih mesecih letošnjega leta in predvidevajo, da bo ta stopnja razvoja obveljala do konca leta.
Kar zadeva stanje v največjih tovarnah, ki delujejo v Evropi, je po ugotovitvah sindikalnih organizacij Michelin še vedno na prvem mestu, saj mu pripada približno 35 od sto vsega tržišča. Večje probleme imajo, kot kaže,
Pirelli in Dunlop, ki sta v težavah ob večjih investicijah, ki so potrebne pri proizvodnji radialnih gum ter pri nujno potrebni stalni raziskavi za nadaljnji razvoj teh pnevmatik. Mečno se je okrepilo podjetje Continental, največja nemška tovarna (last velikana Bayer), ki se je v zadnjih letih okrepila z nakupom štirih obratov Uniroyal v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji.
Ob zaključku srečanja so sindikalni predstavniki izrazili mnenje, da ni realno gledati z optimizmom na nadaljnji razvoj industrije pnevmatik. Delavske organizacije zato predlagajo postopno di-versifikacijo proizvodnje teh tovarn, ki naj gre v tako imenovano »socialno porabo* se pravi na področje poljedelstva, javnih prevozov ipd.
UMRL AMEDEO GORDINI
Prejšnji petek je v neki francoski klipiki umrl Amedeo Gor-dini. Imenovali so ga «sorcier», se pravi čarovnik zaradi spretnosti, s katero je iz navadnih serijskih motorjev pripravljal hitre, skoraj dirkalne stroje. Gordini se je redil konec prejšnjega stoletja nekje pri Bologni, in prav v Bologni je začel delati kot mehanik v tamkajšnji Fiatovi filiali. Nato je odšel v slavno tovarno I-sotta - Fraschini, še zelo mlad pa se je preselil v Francijo in končno uresničil svoj načrt in postavil lastno delavnico, kjer pa ni ostal dolgo, saj je prav kmalu prešel k Simci in prevzel vodstvo oddelka za tekmovanja.
Pri Simci je ostal do leta 1952,
nakar se je posvetil izdelovanju dirkalnih avtov formule 2, ki so imeli zelo dober uspeh. V težave je zašel, ko so za avte formule 2 določili, da morajo imeti 2500 kub. centimetrov prostornine. Kaže, da je to pri visokih hitrostih vplivalo na njihovo lego na cesti. Leta 1957 je Gordini presedlal k Renaultu, kjer se je posvetil predelavi serijskih avtomobilov, še zlasti sta mu uspela modela R 8 in R 12. Prvi je imel serijsko vgrajen 956 kubični motor in je zmogel 48 km. Gordini je kubaturo povečal na 1235, največjo moč pa je zvišal na 95 km. Leta 1968 je v Italiji R 8 Gordini bil na prodaj za 1.850.000 lir.
DRAMATIČNO ZGOVORNI STATISTIČNI PODATKI
OTROK V AVTU NI D0V0U VAREN
Avtomobilske hiše premalo skrbijo za varnost malih potnikov, starši pa zaradi dezinformacije večkrat grešijo - Nekaj koristnih nasvetov
Če izvzamemo kontingentno vprašanje energetske krize in pomanjkanja goriva, je varnost še vedno ena od najboj žgočih vprašanj za vse tiste, ki se ukvarjajo z avtomobilom in na splošno s prometom na cestah in avtocestah. Pri sodobnih avtomobilih je bil v pogledu varnosti storjen marsikateri korak naprej, dasi evropski avtomobili z nekaterimi častnimi izjemami s tega vidika znatno zaostajajo za ameriškimi. Kljub temu pa današnjih vozil po varnosti ne moremo niti primerjati s tistimi, ki so jih pred dvajsetimi leti vozili naši očetje. Na prvi pogled so sicer •“veKkO manj tre’ pežni, vsak udarec v nosu ali v zadku se pozna,in.špJ:ako,..vendar pločevina, ki se: zvije, .absorbira, vsaj del kinetične energije, ki bi sicer »udarila* po vozniku in potnikih.
Tehnološkemu napredku navzlic pa so raziskovalci avtomobilskih hiš namenili največ pozornosti vprašanju varnosti odraslih potni-
kov, medtem ko so povsem prezrli ali skoraj vprašanje otrok. Po podatkih državnega statističnega zavoda ISTAT je v Italiji 1976. leta umrlo v prometnih nesrečah 114 otrok do devetega leta starosti in 48 otrok med 9. in 14. letom, ranjenih pa jih je bilo 4.423 oziroma 2.677. V ZDA umre vsako leto v prometnih nesrečah okrog 1.000 otrok in statistični podatki povedo še, da je poprečno za otroka vožnja v avtomobilu nevarnejša kot igranje ob zelo prometni cesti.
Glavni vzrok poraznega stanja je dejstvo, da nihče ni posvetil vffrašlMSji# ddfdfljnpsaomosti, starši 'pa “'ser popolnoma neobvdščem in cesto tudi tisti, ki zelo skrbno pazijo na otroka, zagrešijo napake, ki bi lahko imele tudi dramatične posledice. Ni težko prepričati se, da je tako: vzemimo si le nekaj minut časa in opazujmo pred vrtcem ali šolo, kako starši namestijo otroke v avto: marsikdo nedoraslemu malčku dovoli, da
SPLOŠNO 0 VREMENU NA JADRANU
Med osnovne pomorske veščine, ali bolje rečeno v pomorsko kulturo, spada nedvomno tudi poznavanje vremenskih pojavov. Navadno se z meteorologijo soočamo vsak dan, a naš pristop je značilen za »suhozemca*, ki se boji prehudega mraza ali toplote, trenutne nevihte ali dolgotrajnega dežja. Če je kmet, je njegovo zanimanje za meteorologijo tehtnejše, a je še vedno pomanjkljivo za pomorske potrebe.
V	nizu člankov bomo skušali posredovati glavne vremenske značilnosti Jadranskega morja, ki nam bodo prišle prav ne samo na križarjenju, temveč tudi na krajših izletih, ali celo ko bomo iskali kraj za namestitev šotora na obali. Dosledno bomo za označevanje strani neba uporabljali mednarodne kratice N za sever, S za jug, E za vzhod in W za zahod.
V	glavnem je vreme na Jadranu odvisno od vpliva sibirskega anticiklona (visoki zračni pritisk) in islandskega ciklona (nizki zračni pritisk), od gibanja posameznih
ciklonov, ki prihajajo z Atlantika, ali pa nastajajo v Genovskem zalivu in v severnem Jadranu, priobalni reljef stopnjuje ali blaži posamezne vremenske pojave. S tega vidika razlikujemo na severnem Jadranu in vzdolž jugoslovanske obale tri osnovne meteorološke pojave: vlažno vreme ob prevladujočih južnih in relativno toplejših vetrovih, suho ob severnih hladnih vetrovih in jasno vreme ob severozahodnih vetrovih. Ti pojavi se navadno vključujejo v dve karakteristični, letni in zimski, razporeditvi zračnih gmot.
Letni položaj je približno tak: pod vplivom azorskega anticiklona se Sredozemlje in Jadran nahajata na robu obširnega gibanja atlantskih zračnih gmot visokega pritiska. Oslabljen islandski ciklon in sibirski anticiklon le poredkoma vplivata na vreme pri nas. V takem idealnem letnem položaju piha z morja podnevi proti kopnem maestral (NW) (ob istrski obali je smer tega vetra WSW), ponoči pa piha veter z
obale proti morju.
Zimski položaj je popolnoma drugačen: azorski anticiklon oslabi, ojačata se pa islandski ciklon in sibirski anticiklon. V takem položaju prehajajo preko Jadrana frontalne motnje z Atlantika, ali pa vdre iz srednje Evrope hladen in suh zrak.
V ostalih dveh letnih časih, jeseni in spomladi, se prepletata značilnosti zime in poletja. Na Jadranu sta prav ta dva letna časa najbolj deževna. To bi bile okvirne značilnosti »jadranskega podnebja*, ki jih pozna v dobršni meri vsakdo. V prihodnjih člankih bomo posredovali posamezne vetrove, značilne nevihte in nekaj osnovnih prijemov za napoved vremena. Vsekakor pa ostaja osnovno pravilo, ki smo ga večkrat poudarjali pri naštevanju ladijske opreme, da je dober radijski sprejemnik izvrsten pripomoček, saj nam posreduje vremenske napovedi za pomorščake in druga obvestila, ki so potrebna za varno plovbo.
VOJKO COLJA
sede na prednji sedež, drugi ga vzamejo k sebi v naročje kar spredaj, najčešče pa otrokom dovolijo, da se po mili volji kobacajo po zadnjem sedežu, da na kolenih zrejo skozi zadnje okno, da odprejo šipe in pokukajo. ven, najmanjše pa namestijo v slabo pritrjene stoličke.
Morda ni potrebno, da se raz-. pišemo o posledicah, ki jih lahko ima dejstvo, da otroka vzamemo v naročje na prednji sedež ali da mu pustimo, da se sam u-sede nanj: že pri ostrejšem zaviranju se lahko zgodi, da udari z glavo v vetrobran, armaturno ploščo	tičeaju. p« so.
posledice lahko še hujše. Opozoriti pa moramo, da je sprav tako nevarno posaditi otroka v slabo pritrjen stolček brez pasov, ki bi upoštevali strukturo njegovega telesca. Poleg udarcev so možne tudi notranje poškodbe, ki jih lahko povzroči pritisk pasov ali tankih robov na otrokovo telo.
Ne da bi se spuščali v daljšo analizo vseh pripomočkov, ki jamčijo tudi otrokom varnejšo vožnjo, naj omenimo le nekatera o-snovna pravila, ki pa v marsikaterem primeru lahko rešijo malčku tudi življenje, ali pa vsaj preprečijo, da bi nesreča imela hujše posledice. Otroke, ki so stari več kot 6-8 let lahko privežemo k sedežu z varnostnimi pasovi za odrasle, manjši otroci pa morajo obvezno potovati na zadnjem sedežu vendar v stolčkih, ki so primerno pritrjeni k naslonjaču s pasovi in ki upoštevajo strukturo otrokovega telesa. Še bolje je, če je otrok obrnjen z obrazom proti naslonjaču, njegov sedež pa s pasovi pritrjen na karoserijo, saj tako v najslabšem primeru zadene v oblazinjen naslonjač.
Poleg možnih posledic nesreč, o-strega zaviranja in podobno, pa ne smemo prezreti niti drugih o-trokovih potreb pri načrtovanju potovanja: od tega, da pazimo, da je v avtu vselej primerna tempe-. ratura, da ni prehudih prepihov, do tega, da ima na razpolago dovolj hrane in pijače in da se u-stavimo, da lahko gre na pptre-bo. Le tako bomo omejili možnost travm, potovanje pa bo veliko prijetneje. In prijetna vožnja je brez dvoma eden od pogojev za pri* jetne počitnice.
Zastopnik:
CHRYSLER - SIMCA - MATRA - SUNBEAM
DUPLICA GIOVANNI
TRST - DREVORED IPP0DR0NI0 2/2 ■ TEL. 763487



SIMCA 1100 4 vrata SIMCA 1100 2 vrat SIMCA 1100 BREAK
SINBEAM LS 1000 SUNBEAM GL 1000 SUNBEAM GLS 1300
HORIZON LS 1100 HORIZON GL 1100 HORIZON GLS 1300 HORIZON TROFEO 1500 HORIZON SX Automatic
CHRYSLER 2 L Automatic
1307 GLS 1300
1307	S 1300
1308	GT 1500
1308	S TROFEO
1309	SX Automatic
m*
MATRA SIMCA RANCH
BAGHEERA S BAGHEERA TROFEO
OBIŠČITE NAS:
Najbolje vam ocenimo rabljeni avtomobil Pri nas takojšnja dobava vseh modelov
VELIKO TEKMOVANJE LORD
NARIŠI SVOJO JADRNICO
Ali ti je všeč jadranje? Imaš fantazijo? Si star- mani kot 21 let? Lord, znanS-podjetje, ki izdeluje' jaffrniPS’ in^.,. motorne čolne, ti nudi svojevrstno priložnost. Vzemi list iz risanke, nariši jadrnico, velikost ni važna, moraš se le držati tukaj navedene oblike, lahko se poslužiš tistih barv in grafičnih simbolov, ki so ti najbolj všeč, risbo pa dopolni z znakom «Lord», ki je naveden tu spodaj. Podpiši se na risbi in s tiskanimi črkami napiši svoje ime, priimek, naslov in datum rojstva. Če si star manj kot 18 let moraš dodati še podpis in osebne podatke svojega očeta ali njegovega zastopnika. Risbe morajo prispeti do 10. septembra 1979 na sledeči naslov: Concorso Lord »Dipingi la tua vela* 26010 - Corte de’ Frati (Cremona). Risbe bo pregledala skupina izvedencev, ki bo proglasila 12 nagrajencev, katerim bodo podeljene sledeče nagrade: 1. nagrada - jadrnica Sailord 300 in 7-dnevno bivanje za dve osebi, z vključenim tečajem jadranja pri Hotelu Villag-gio Valtur v Almini (Lecce), na izbiro nagrajencu v juniju ali septembru leta 1980 ; 2. nagrada - jadrnica Sailord 300; od 3. do 7. nagrade - gumijasti čoln
iz PVC mase dimenzij 3x1,50 m; nagrade od 8. do 12. mesta -gumijasti čoln iz RVC »ase dimenzij 2,75x1,50 m.
g,v-<	,v,r'> y. "T
IfORD ime tvojega čolna
Lord Cantiere Nautico - 26010 Corte de’ Frati (Cremona) Tel. 0372 - 93173 - 93184 (Ministrsko dovoljenje izdano)
SAILORD 300
Dolžina: 3 m; širina: 1,35 m; teža (opremljena): 50 kg; površina jadra: 5 kv. m; posadka: 1-3 osebe; design: Enrico Contreas
CENA PO CENIKU 480.000 lir ■ FC + IVA 14%. V CENI JE VKLJUČENA VSA JADRNIŠKA OPREMA
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Posinovljenje
13.25	Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna kronika
14.10	Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	Mariano Rigillo pripoveduje
17.10	Ana, dan za dnem
17.25	Dober dan, Evropa Portugalska: Querubin Lapa
18.00	Argumenti
18.30	Glasbene meje
John McLaughil in Shakti
19.00	Dnevnik 1 —• Kronike 19.20 Peyton Plače — 3. epizoda
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.25	Volilna kronika
20.40	Volilna tribuna 21.55 Pepper Anderson,
posebni agent
Pogodbe o modi — TV film
22.45	Made in England Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dnevnik 2 — Za in proti Mnenja o aktualni temi
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Univerzitetne fakultete
15.00	62. Giro d ltalia Program za mladino:
17.00	Vojna Toma Grattana —
TV film
17.25	Program o znanosti in tehniki
18.00	Kino — Gledališče
18.30 Dnevnik 2 — Šport
18.50	Dober večer z . . .
Brunom Munarijem
19.00	Volilna tribuna
19.15	Muppet Show Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio 20.25 Volilna tribuna
20.40 Vabilo: Andy Warhol
21.35	Pesniki in mesta
21.55 V evroviziji iz Zah. Nemčije: Nottingham Forest - Malmoe Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Lj‘ubljana
«8.25 Poročila
18.30	Z besedo in sliko
18.45	Od slike do slike
19.20	Ne prezrite
19.35	Obzornik
19.45	Nadigravanje
20.15	Risanka
20.30	Dnevnik
21.00	Risanka 21.10 Munchen:
Nottingham Forest - Malmoe 23.05 Športni pregled
23.20	Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Koper
20.50	Stičišče
21.00	Risanke 21.10 Nogomet:
Nottingham Forest - Malmoe
22.00	Dnevnik
22.15	Drugi polčas 23.05 DEPS — film
Igrajo: Bekim Fehmju, Milena Dravič, Fabian Šova-govič
TRST A
7.00 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00,‘ 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro: 8.05 Na produ Glinščice: 9.05 Slovenski izvajalci lahke glasbe: 9.30 Male besede o velikih stvareh; 9.40 Disco mušic; 10.05 Za ljubitelje operne glasbe; 10.45 Oddaja za prvo stopnjo osnovne šole; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Vam u-gaja jazz?; 12.00 Pesmi brez besed; 12.30 Danes obiščemo...; 12.45 Volilna tribuna; 13.15 Od solista do zbora; 14.10 Mladi pisci; 14.20 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 16.40 Motivi z malih zaslonov; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Mesečnik, satirična oddaja; 18.30 Naši stari znanci.
KOPER
7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 12.30,
13.30,	14.30, 15.30, 16.30. 17.30,
20.30.	21.30 Poročila; 7.00 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.15 Poje Dario Baldan Bembo; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček: 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslu-
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 17.30 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 7.30 Oddaja o športu; 8.40 Volilna kronika; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.35 Radio anch’io;
11.30	Pridi vendar naprej!; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’79; 14.05 Glasbena oddaja z Lucianom Rossijem; 15.C0 62. Giro dltalia; 15.05 Za Evropo; 15.20 Prijetno poslušanje; 16.20 Volilna tribuna; 17.35 Buffalo Bill, radijska priredba; 18.00 Globetrotter; 18.30 Florentinski glasbeni maj; 9.35 Film in njegova glasba; 20.10 Koncert pianista S. Richterja; 21.05 «Lo spor-tello», Jeana Tardieua; 21.50 Plošče; 22.30 Evropa z nami.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	15.00. 16.00, 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan;
9.30	Pisan svet pravljic in zgodb; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za...; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Ob izvirih ljudske glas-
in
šajmo jih skW	kulture; 14.20 Obvestila «
strani; 12.0(T Cfil“ •pFŠelSfr ?aba™a f ‘fAb*-: ’4-:i0 ^nporoca 14.00 Samoupravljavec; 14.10 Pio- vam..., 15.(0 Razmišljamo,
šče; 14.33 Poje Zack Ferguson; 14.45 Kim parade; 15.00 Čitajmo skupaj; 15.15 Violina v diskoteki;
15.33	Mala diskoteka; 16.00 Poje
skupina Rani Mraz; 16.15 Plošče; 16.40 Mini juke box; 17.00 Pismo iz...;	17.05 Folk glasba; 17.40
Glasbeni notes; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Iz naše glasbene produkcije;
20.33	Crash; 21.00 Večerni zbori;
21.32	Rock party; 22.00 Jazz;
22.32	«Helsinki festival*; 23.45 Glasba za lahko noč.
gotavljamo...; 15.25 Glasba po željah; 16.30 Od melodije do melodije; 17.00 «Loto vrtiljak*; 18.00 Studio ob 17.00; 19.00 škatlica * godbo 19.30 Kaj radi poslušajo; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Vilija Petriča; 21.00 Naš gost; 21.45 Koncert za besedo - Labrador; 21-40 Iz slovenske glasbene romantike; 22.05 W. A. Mozart: Odlomki iz opere Don Juan; 23.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe: 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jazz pred polnočjo.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite do konca zvesti svojemu programu. Ne spreminjajte svojih čustvenih pobud.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Nekaj manjših porazov, v bistvu pa vam je zagotovljen uspeh. Ne podpirajte napačnega načrta.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pazite se ljudi, ki vas hočejo o-goljufati. V čustvenem pogledu napeto vzdušje.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne zanemarjajte svojih poslovnih zaveznikov. Čimprej uredite svoje družinske razmere.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne mešajte poklicne resnosti s šaljivostjo. Nekatere tajnosti ohranite zase.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dokler se položaj ne menja, bodite budni. Po napetem dnevu se boste na večer povsem umirili.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vaše delo bo zelo cenjeno. Med vašimi prijatelji pa je nekdo, ki tega imena ni vreden.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vzdušje bo nekoliko razburkane, vendar ne bo predstavljalo večje nevarnosti. Izkopljite se iz me" lanholije.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekdo vas bo jodprl v borbj 2 nekim vašim predstojnikom. Ne razmetavajte z obljubami.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1-) Napredek vam je zagotovljen }® pod pogojejn boljše organizacije
Vodnar (od 21.1. do 19.2.) Da
bi uveljavili svojo zamisel, se prite na prepričevanje. Ne bodite-ljubosumni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Končno vam bo uspelo sestavit; neki dol; goročni program. Skušajte pozabiti na svoje težave.
r
24.
I
Branko Babič
1
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vstaji in revoluciji 1941 * 1942
J
Spričo vseh teh spoznanj smo po bosanskih vaseh razvili intenzivno politično delo, pojasnjevali cilje osvobodilnega boja in pomen enotnosti vseh ne glede na vero ali nacionalnost. Zaradi krvavih zločinov ustašev nad srbskim prebivalstvom je bilo to vprašanje najpomembnejše, pa tudi zaradi tradicionalne politike meščanskih strank, ki so svoje pozicije med ljudstvom gradile na šovinizmu in mržnji med narodi. Tako smo člani okrožnega komiteja in štaba odreda prekrižarili vse osvobojeno ozemlje in skoraj ni bilo vasi, kjer ne bi priredili zborovanja, razgovora in konference z ljudmi. Mene so ljudje s simpatijami sprejemali že kot Slovenca, kajti vedeli so, da Hitler Slovence preganja in jih razseljuje; znano jim je namreč bilo, da je mnogo slovenskih izseljencev raztresenih po Bosni. Poleg tega nisem pripadal nobeni od nacionalnih skupnosti Bosne in Hercegovine. Zato so ljudje videli že v tem zanesljivo nepristranost, kar zadeva mednacionalne odnose, saj so bili posamez-
niki, ki so še vedno dvomili v politiko bratstva.: Starih predstav in predsodkov glede mednacionalnih odnosov se je bilo težko rešiti.
Iz mest, kjer je živela večina hrvatskega in muslimanskega prebivalstva, so prihajali komunisti, ki so bili večinoma Muslimani in Hrvati. Nekateri so z nezaupa-n;em zrli v te «prišleke». Spominjam se, kako so me ti (Srbi) včasih zaupno spraševali, kaj mislim o tem ali onem Muslimanu (Turčinu) ali Hrvatu (Šokcu). Ko sem jim odgovoril, da je pošten in da se z nami bori za skupno stvar, so dejali: «Če ti to rečeš, potem bo že res.»
Vselej ko so ljudje po vaseh zvedeli, da bom prišel in govoril, so se zborovanj vedno polnoštevilno udeležili. Zelo pozorno so poslušali, vmes se včasih prešerno zasmejali, na koncu pa seveda burno zaploskali. V začetku sem razmišljal, čemu se smejejo in če sem morebiti kaj takega dejal, da je bilo vredno smeha in prešernega hihitanja. Opazili so mojo zadrego, prišli k meni ter mi povedali, čemu smeh. Opravičevali so se mi, naj jim ne zamerim, če se smejejo, saj me radi poslušajo in da me sploh imajo radi. Razlog za smeh pa je bil v tem, da sem si jaz domišljal, da odlično obvladam srbohrvatsko, kar pa ni bilo tako. Določene izraze in izgovor sem po svoje prikrojil, tako da so se ljudje ob tem zabavali. Njihov smeh pa je bil dobrodušen, brez zlobe in zafrkavanja. Navadili so se name in jaz nanje in kadar sem zopet kaj takšnega zinil, smo se skupaj smejali. Moja jezikovna folklora je tako postala splošno znana in privlačna: »Pojdimo poslušat, govoril bo Slovenac!« je šel glas po vaseh. Tako so me krstili za Slovenca, ime, ki ga še danes uporabljajo v občevanju z menoj tovariši in
znanci iz tistih časov.
V srbskih vaseh na osvobojenem ozemlju so kljub vojni ljudje slavili vsakoletni družinski praznik — slavo. Povsod so nas vabili, naj se udeležimo njihovega slavja. Če sem le utegnil in če je položaj dovoljeval, sem se vabilu odzval in tako prisostvoval številnim slavam po vsem Podkozarju. V mirnem času so slavo praznovali celo po nekaj dni in tedaj jedi ter pijače ni zmanjkalo. V vojnem času je bilo hrane količinsko manj, vendar je bila prisrčno pripravljena, morda še bolj vestno kot druge krati. Ker smo bili sredi vojne vihre, se je pogovor, ki je stekel med nami, vrtel okrog takratnih vojnih dogodkov in vsakodnevnih vprašanj. Revolucija, kolikor je bila strašna, je rojevala nova spoznanja, odpirala nova obzorja in naše vizije o jutrišnjih dneh so bile bujne in brezmejne. Ljudje so namreč bili neposredni udeleženci takratnih burnih dogajanj, ki so prelamljala čas, rušila stare družbene pregrade ter usmerjala korak v našo novo, lepšo in srečnejšo nacionalno zgodovino in zato so bili ti ljudje zavzeti, da se staro ne povrne.
Na teh praznovanjih sem imel priložnost pobliže spoznati mnogo ljudi, se seznaniti z njihovimi običaji in navadami, spoznaval sem njihov duhovni svet, ki se je silovito sproščal in osvobajal raznih usedlin in spon preteklosti. Koliko domišljije, hrepenenja in hotenja po lepšem in Svobodnejšem svetu je bilo v teh preprostih ljudeh, ki so v revolucionarnem zagonu naenkrat postali subjekt svoje prihodnosti! Med njimi so se pojavili sijajni ljudski tribuni, organizatorji vstaje in graditelji nove ljudske oblasti. Koliko čudovite ustvarjalne moči, iniciative in zagnanosti je bilo v njih! Na teh srečanjih sem vedno
užival in se hkrati utrjeval na svoji revolucionarni Potl’ ki sem jo v življenju izbral.
Ne spominjam se, da bi v partizanih kdaj nosil 0a' hrbtnik, kvečjemu sem imel odejo, in še to le včasih, 00 začetku. V glavnem sem imel torbico preko ramen in v njej vse, kar sem sproti potreboval (brivske potrebščin0; milo, če ga je bilo, brisačo in drugo). V Bosanski krajin1 smo ves čas obvladovali obširna osvobojena ozemlja 111 zato smo večinoma lahko spali pod streho. Na Kozari si00 v gozdu pripravili barake — brunarice in v njih pren0' čevali. Tako sem se vedno gibal dokaj neobremenje0. Razen orožja nisem skoraj ničesar nosil s seboj, tud dvojnega perila nisem imel. Po vaseh Podkozarja sr00 namreč poznali ljudi in oni nas in kadar smo prišli vas, smo se pri tej ali oni hiši najprei skopali in 00t° menjali perilo. To se je dogajalo enkrat na teden ali 00 štirinajst dni, kot je pač naneslo. Spominjam se SCO0*’” nega dogodka, ko sem v neki taki gostoljubni hiši 010 njaval umazano perilo za čisto, dobil ženske spod0) hlače, ker moških enostavno niso imeli. Sproščeno s01^ se nasmejali in bilo je raznih dovtipov; vendar druge f®* šitve ni bilo. Tako sem jih nosil do naslednje menjave.
Po osvobojenem ozemlju smo na široko pojasnjev0 politiko komunistične partije kot vodilne sile osvob001 nega boja in ustanavljali nove partijske organizacije 1 SKOJ. Na samem začetku vstaje je bilo v PodkozaO samo šest vaških organizacij KP, v maju 1942 pa že 6 ’ šestnajst občinskih komitejev in štirje okrajni. Podcfcfl je bilo tudi s SKOJ. Ljudje so odprto sprejemali 00.0 politiko, pri čemer so revolucionarne in uporniške tradi00 prebivalstva veliko prispevale k hitremu osveščanju lJLl<1'
PRIMORSKI DNEVNIK 5
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
30. maja 1979
NOGOMET
DREVI FINALE POKALA PRVAKOV
Angleži veliki favoriti
Drevišnje finalno srečanje Nottingham Forest-Malmo bo v Miinchnu ob 21.10 - Švede ne gre podcenjevati - TV prenos
MONCHEN — Drevi se bosta pred 100.000 gledalci, ki bodo napolnili olimpijski stadion v Miinchnu, in Pred milijonskim televizijskim avditorijem v velikem finalu za pokal prvakov spoprijeli nogometni enajsterici Nottinghama in Malmoja. j Za drevišnje srečanje vlada se-
Nottingham - Malmo po TV
Drevišnjo finalno nogometno tekmo v Miinchnu bosta neposredno prenašala ob 21.10 ljubljanska in »oprska televizija. Italijanska telečja (drugi spored) pa bo prenašala tekmo s pričetkom ob 21.55.
J^da veliko zanimanje, pa čeprav “i na prvi pogled kazalo, da bo imel Nottingham s švedsko ekipo lahek Posel. Na dlani je, da je angleška enajsterica velik favorit tega dvoboja in da bo tako ta pokal ostal vsaj še za eno leto v Angliji (lani Sa je osvojil Liverpool). Gre pa omeniti, da si tudi Švedi niso priborili pravice nastopa v finalu tako poceni. Izločili so Dinamo iz Kilava, Wislo iz Krakova in Austrio z Dunaja, kar pomeni, da jim nogomet ni le tako tuj.. . Nasprotno! Nottingham bo imel drevi nasproti Enajsterico, ki mu je po načinu igre pokaj podobna. Malmo namreč igra 'vredno hitro, učinkovito, napadal-ho. Njegovi nogometaši so, kot An-®aži, odlično telesno pripravljeni, kratka, jih ne gre podcenjevati.
Nottingham pa ostaja seveda glav-P1 favorit za zmago. Za vratarja jma odličnega Shiltona, ki sodi letos med najboljše vratarje angle-s<e3a prvenstva. Na sredini igrišča tozpolaga z odličnim Gemmillom (33 tot). In zaigral bo tudi Trevor Fran-jfs. za katerega je Nottingham od-|.el kar milijardo in 800 milijonov to" (absolutni rekord angleške nogo-ptetne borze). Poleg tega pa se bo wevi Nottingham predstavil na sta-toonu v Miinchnu kot še edina nepo-ražena ekipa tega pokala.
|orej ni dvomov: Angleži so abotni favoriti.
Ekipi bosta igrali z naslednjima Ustavama.
Nottingham forest: shiiton;
jmderson, Clark, McGovem, Lloyd, "Urns, Francis, Gemmill, Birtles, "'oodcock, Robertson.
.MALMO: Miiller; R. Anderson, t. Anderson, Erlandson, Lungberg, °PPer, Kindvvall, Johansson, Hans-'P1. Prytz, Servin.	.	,
na turnirju NA DUNAJU <
Uspeh mladincev Jugoslavije
aDUNAJ — Na evropskem mla-Oskem nogometnem prvenstvu na unaju se bodo v polfinalnih dvo-. Jih pomerile reprezentance Angli-- !n Bolgarije ter Francije in Ju-“s avije, vse ekipe so namreč za-prvo mesto v svoji kvalifika-Jski skupini. V zadnjem kolu je Vij^ntanca «plavih» s 3:1 odslo-Norvežane in tako z dvema Os« Prednosti pred Madžarsko k- ?Ji*a prvo mesto v tretji kvalifi-*9c'Jski skupini.
efASGOW — Ekipa Rangers iz
škihg°Wa Je včeraJ še'e P° podalj-s -r Premagala moštvo Hiberniana skj ^ ter tako osvojila letošnji škot-
Strelci zadetkov so bili: Bruni, Domenichini, Antognoni in Pagliari. Tekmi, ki sta jo enajsterici odigrali na stadionu Nishigaoka v Tokiu, je prisostvovalo le tri tisoč gledalcev.
TENIS
TURNIR V PARIZU
Franulovic izločen
PARIZ — Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije, na igriščih v «Roland Garrosu* v Parizu je Jugoslovan Željko Franulovic izpadel že v prvem kolu. Včeraj ga je namreč s 6:3, 6:2, 7:6 premagal Američan Smith.
Ostali izidi:
Barazzutti (Italija) - Deblicker (Fr.) 6:4, 6:2, 7:6
Borg (Švedska) - Šmid (ČSSR) 6:1, 5:7, 6:4, 6:4
Connors (ZDA) - Moor (ZDA) 6:1, 6:2, 6:3
Clerc (Argentina) - Stockton (ZDA) 5:7, 6:3, 6:2, 6:3
Higueras (Šp.) - Edmondson (Avstralija) 6:3, 4:6, 4:6, 6:1, 6:2
Solomon (ZDA) - Van Dillen (ZDA) 6:3, 6:2, 7:5
Dibbs (ZDA) - Saviano (ZDA) 6:3, 6:3, 4:6, 6:2
Fibak (Poljska) - Gunthardt (Švi.) 6:1, 4:6, 7:5, 6:4
Pecci (Par.) - Jauffret (Fr.) 6:7, 6:4, 7:5, 6:1
RIM — Trener italijanske vaterpolske reprezentance C. Dannerlein bo vodil na vaterpolskem turnirju za »Pokal Fina* v Tokiu evropsko selekcijo.
NOGOMET
V l JUGOSLOVANSKI LIGI
Olimpija za zmago
V današnjem kotu bodo Ljubljančani, ki so predzadnji na lestvici, igrali z Vojvodino ■ Vsak spodrsljaj usoden
Do konca prve jugoslovanske nogometne lige manjkajo še štiri kola in boj za naslov državnega prvaka kot za obstanek v ligi bo gotovo še izredno razburljiv.
Ljubljanska Olimpija bo danes za Bežigradom igrala proti Vojvodini, ki je v nedeljo premagala Napredak z 1:0. Ljubljančani pa so v minulem 30, kolu ostali praznih rok, tako da je njihov položaj na lestvici zaskrbljujoč. Olimpija je namreč predzadnja in seveda danes juriša na zmago, kajti samo z osvojitvijo obeh točk lahko še upa, da se izogne najhujšemu.
V prvem delu prvenstva je Olimpija z Vojvodino igrala neodločeno brez gola in že to jasno kaže, da imajo Ljubljančani danes možnost za osvojitev obeh točk. Zmaga za Ljubljančane je torej nujna, kajti v preostalih treh kolih bo Olimpija igrala z dokaj nevarnimi nasprotniki. .V 32. kolu bodo Ljubljančani za
posleni na Kantridi z Rijeko, v naslednjem kolu bodo doma igrah z nevarnim Sarajevom, v zadnjem zavrtljaju pa se bodo spoprijeli z neposrednim nasprotnikom v borbi pred izpadom Zagrebom, ki je v nedeljo osvojil zlata vredni točki proti Partizanu.
Današnje, 31. kolo (v oklepaju izidi prvih tekem)
Olimpija - Vojvodina	(0:0)
Radnički - Beograd	(1:1)
Dinamo - Borac	(2:2)
Željezničar - Osijek	(0:2)
Hajduk - Velež	(0:1)
Budučnost - Sarajevo	(0:1)
C. zvezda - Zagreb	(0:0)
Partizan - Sloboda	(1:0)
Jutri, (po TV ob 17.25) Napredak - Rijeka
	
lil
....vlil!
Udeleženci in udeleženke mednarodnega odbojkarskega turnirja za trofejo Bor - Edi Mobili v Dolini, ki ga je ŠZ Bor organiziralo v preteklih dneh v okviru proslav 20-letnice svojega obstoja
Peti tradicionalni praznik SK Devin je za nami in za nami je tudi osrednja prireditev zelo uspele devinske manifestacije, mednarodno tekmovanje na ski rolkah za 2. «Tro-
aiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiuuiiiiiiiiiiinitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiutifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimntiHiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiniiHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Sivori v Milanu
APPIANO GENTILE (Como) -Argentinski nogometni as Omar Sivori, bivši igralec Juventusa in Na-polija, je prvič v svojem življenju oblekel dres Interja. To je storil v prijateljskem srečanju med bivšimi nogometaši in milanskimi športnimi novinarji. V Sivorijevi ekipi so nastopali tudi Mazzola (ki je dal kot Sivori dva zadetka) ter trenerja Interja Bersellini in Onesti. V tej tekmi so razmeroma lahko slavili veterani z 8:1.
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
Barteolana— Kontovel 70:92 (35:50)
KONTOVEL: Ban 28, Kerpan 12, Daneu 22, Luksa 20, Lisjak 10.
Čeprav v zdesetkani postavi so Kontovelci vseeno visoko premagali domačo Barcolano. Gostje so bili predvsem boljši pri lovljenju odbitih žog in tudi v metili so prekašali domačine. Le v prvih minutah je bila tekma izenačena, nakar so se Kontovelci razigrali in popolnoma nadigrali nižje in starejše nasprotnike.
Izkazala sta se Valter Ban in Robert Daneu, prvi zaradi ritma, ki ga je vsilil nasprotnikom, drugi pa zaradi velikega števila ulovljenih žog.
H. L.
Za številne naše nogometne ekipe so se prvenstveni boji že iztekli in navijači bodo morali počakati do jeseni, če bodo hoteli spet videti podobne prizore pred vrati svojega ali nasprotnega moštva. Na sliki: Primorčevi nogometaši med prvenstveno tekmo 2. AL
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiia
NA MEDNARODNEM ROLKARSKEM TEKMOVANJU SK DEVIN
NAJMLAJSI ZASLUŽNI ZA IM A GO
Tek članov najzanimivejši - Prva domača zmaga Giannija Legiše - Devin presenetil z ekipno zmago
KOŠARKA
NA TURNIRJU ZA «TR0FEJ0 JADRANA»
nogomet
V soboto m nedeljo v Sovodnjah
Odlična gosta iz Jugoslavije Drugi turnir prijateljstva
Nastopili bosta namreč tudi mladinski ekipi Iskre-Olimpije in Bosne
^|soka zmaga Fioreniine
t	— Po nedeljskem remiju
vensko reprezentanco z 1:1 je ho'’aJ Piorentina na mednarodnem <wni'etnem turnirju v Tokiu pre-hiclon S 4:0 (1:0^ igrano vrsto
TROFEJA
JADRRfl
Mednarodni mladinski košarkarski turnir, ki ga prirejata ŠD Kontovel in ŠD Polet od petka do nedelje na i-griščih na Kon-tovelu in na Opčinah, bo prav gotovo eden naj-
N----------------' bolj kvalitetnih,
kar so jih organizirali pri nas za igralce te kategorije. Na njem bosta namreč nastopili, poleg domačega Jadrana in goriškega Pagnos-sina, tudi peterki Iskre-Olimpije in Bosne, ki bosta na najvišji ravni zastopali jugoslovansko košarko.
Tako Ljubljančani kot Sarajevčani bedo nastopili z najmočnejšima postavama, saj so na nedavnem jugoslovanskem mladinskem prvenstvu zasedli drugo oz. četrto mesto, torej položaja prav pri vrhu, kar nedvomno priča o njihovi veliki moči. Moštvo Iskra-Olimpija je v bistvu slovenska selekcija in je
lkll*IMlMI|||||||||||||„,|,„||,„„||„|t|||mn,||||,n,n,,,,,,|„mn, m,,!, un,,!,,,,,!,,,	III,	,,„111,1
^lesarstvo
«GIR0 D ITALIA»
De Vlaemincku 12. etapa
^ 5kupni lestvici je še vedno prvi Giuseppe Saronni
VINCENT (AOSTA) ->Vo?:|Jec Roger De Vlaeminck je o-•k® H; yčerajšnjo 12. etapo kolesar-Vfier - *Giro dTtalia*.
H, aJšnja etapa je bila v glav-fbs P°ložna’ tako da je glavnina Vov a ■ c'*Ja skupno in po pri-Sek 0ju. Je bil Belgijec De Vlae-'b ter najhitrejši v končnem sprin-Je ta^° drugič slavil na tem
!*ie °b tako mirni etapi se sta-^ Gju Saupni lestvici ni spremenilo Nico r?6 Saronni je ohranil roza Sto ‘ Popularni Beppe bo prvo Hj,, °a skupni lestvici skoraj za-,. ohranil tudi po današnji i 0sta - Meda, 229 km), ki iz postavlja za kolesarje hujših
*■	red 12. etape
vLVlaeminck (Bel.), ki j
204 km
, ... je pre-5.17'31” s po-hitrostjo 38,549 km/h 3”
l,
8. A?Vazzi
X v>lotto \ Woifdsen (Nor.)
(švi)
^ansson (šve.)
I' Skupna lestvica ' ^n'	56.11’58”
MC!en (Nor.) po 18” J' Cher	1-40”
• JoiVrr1	(Fr->	4'35”
' OSs°n	(Šve.)	3’49”
Cla	5’05”
7. Contini	5’06”
8. Bertoglio	7’52”
9. Fuchs (Švi.)	9’56”
10. Schmutz (Švi.)	1051”
	
V PRIJATELJSKI TEKMI
«Plavi» zopet zmagali
BOSANSKI BROD - V tretji prijateljski tekmi v okviru priprav na evropsko prvenstvo v Italiji je jugoslovanska košarkarska reprezentanca premagala ameriško moštvo Notre Dame s 105:87 (52:47).
Najboljši strelec v jugoslovanskih vrstah je bil Peter Vilfan, ki je dosegel 23 točk. Dobro, predvsem v obrambi, je igral tudi Cosič (19 točk).
Zvezni kapetan «plavih» je bil s prikazano igro svojih varovancev zadovoljen. V tem srečanju nista igrala Dalipagič in Jerkov. Jugoslavija bo odigrala še dve prijateljski tekmi z ekipo Notre Dame in sicer jutri v Ljubljani, v petek pa v Varaždinu.
David — nič novega
Zdravstveno stanje italijanskega smučarja Davida, ki leži že teden dni v novarski bolnišnici se ni ne poslabšalo ne izboljšalo. Zdravniki so izjavili, da trenutno preizkušajo razne vzpodbujevalne postopke.
pravzaprav časovno prva uresničitev znamenitih portoroških sklepov o novi ureditvi slovenskega športa na področju košarke. Ekipa je nastala pred tremi leti, ko so bili sedanji mladinci še kadeti, z namenom, da bi spet povzpela slovensko košarko na raven, ki jo je imela pred leti, ko je bila ena vodilnih v državi. Poizkus je nedvomno uspel, saj so pred dvema letoma Ljubljančani zmagali na jugoslovanskem prvenstvu v kategoriji kadetov in uspeli istočasno uvrstiti, v državno kadetsko reprezentanco kar tri igralce: Premrla, Blaznika in Muho. Spomnimo se, da je Jugoslavija takrat dosegla drugo mesto na evropskem prvenstvu za kadete, takoj za presenetljivo Turčijo, ki je pa uvrščala precej starejših igralcev, ki so bili le formalno 16-letniki. Ekipa Iskra-Olimpija je v bistvu ostala ista v teh dveh letih, ne sa mo, v njene vrste so vstopili tudi igralci iz drugih slovenskih središč: omenimo naj samo beka Merklina iz Murske Sobote, ki je bil letos celo nekajkrat v prvi postavi, čeprav je v bistvu le presedel sezono. Omenili smo nalašč tega igralca, saj ga tako Kontovelci kot po-letovci dobro poznajo, ko so proti njemu igrali pred dvema letoma na mednarodnih mladinskih igrah v Murski Soboti.
In prav zato bo zanimivo videti, kako so se kaj spremenile stvari v tem času. Center Mitja Muha iz Ilirske Bistrice je verjetno najbolj znan igralec ekipe, ki bo prišla v Trst, saj je igral letos več tekem v prvi zvezni ligi in se tudi izkazal po telesni moči in borbenosti, kar mu prinaša tudi velik smisel za skok, predvsem v napadu, pa čeprav mu verjetno manjka nekaj centimetrov višine, da bi postal še močnejši. Visoko krilo Bogdan Blaznik je verjetno najbolj nadarjen mladinec te generacije v Sloveniji, zato ga bo prav zanimivo videti v Trstu, v borbi proti enako starim nasprotnikom, saj bi morala njegova sproščenost in visok odriv nedvomno izstopati na turnirju.
Prava privlačnost turnirja pa bi moral biti mali branilec (170 cm) Premrl, ki nadomešča pomanjkanje višine z izredno hitrostjo in s povsem dovršeno individualno tehniko. Ti trije igralci so letos spet igrali v mladinski reprezentanci in z njo osvojili prvo mesto na velikem turnirju v Mannheimu v ZRN.
Tudi gostje iz Sarajeva polagajo veliko važnost na mladinsko košarko. Prvi trener Bosne Bogdan Ta-njevič je ustvaril ekipo, ki je letos osvojila pokal prvakov z igralci, ki so vedno igrali pri Bosni. Izjema je le Delibašič, ki je pristopil k Bosni, ko je že bil najboljši strelec v drugi ligi s Slobodo iz Tuzle. V tej generaciji verjetno ni novih Va-rajičev ali Radovanovič, kljub temu pa je moštvo zelo močno, in to prav zaradi velike pozornosti, ki jo pri sarajevskem klubu polagajo na naraščaj. Spomnimo nekaj imen: zunanja igralca Dervišbegoviča (ver-
jetno na j več ji talent v ekipi) in Avdaloviča, ki sta tudi nastopila v Mannheimu (na turnirju v Trstu bo torej kar cela reprezentančna peterka!), potem še oba centra Bila-loviča in Mutapčiča, ki sta odigrala tudi nekaj tekem v prvi ekipi; ko pravimo, da sta igrala, to pomeni, da sta res stopila na igrišče in nista bila le imeni na zapisniku, saj je znano, da Tanjevič zelo pogosto da priložnost tudi najmlajšim, da se izkažejo. Letos je bilo to še pogosteje v prvem delu prvenstva, ko je Bosna igrala brez Delibašiča in Varajiča.
Tema zelo kakovostnima moštvoma se bosta skušala upirati Jadran in Pagnossin, zastopnika naše dežele: o njiju podrobneje jutri.
Sergij Tavčar
NOGOMET
TEL AVIV — Pred 50 tisoč gledalci je izraelska reprezentanca v prijateljskem srečanju z Liverpoolom igrala neodločeno 3:3.
Turnirja se bodo udeležile naslednje ekipe: Partizan Bilje, Škofja Loka, Mladcst in Sovodnje
Za vse ljubitelje nogometa obetajoče snidenje 2. in 3. junija! V soboto in nedeljo bo namreč na nogometnem igrišču v Sovodnjah na sporedu «2. turnir prijateljstva*, ki ga domače društvo s sodelovanjem občinske uprave organizira v okviru kulturno - rekreacijskih stikov s pobrateno občino škofje Loke in tako vrača lansko gostovanje v matični domovini.
Program turnirja je vsekakor zanimiv, saj predvideva v izločilnem delu, v soboto, 2. junija, zanimivi tekmi.
Ob 17. uri:
Mladost — NK Partizan Bilje
Naši nogometaši so s to ekipo še pred kratkim odigrali prijateljsko tekmo ob priliki otvoritve nove razsvetljave igrišča v Biljah in brez velikih težav zmagali, vendar pa je tedaj igrala goriška selekcija ZSŠDI in ne posamezna ekipa.
Ob 19. uri:
Sovodnje — NK Škofja Loka
Enajsterica iz škofje Loke je so-
Boris Vitez (na sliki med tekmo proti Jeans Cornerju) bo gotovo eden na jvidnejših igralcev Jadra nove peterke, ki bo nastopila v prihodnjih dneh na turnirju za »Trofejo Jadran«, na Opčinah in
Kontovelu
lidna ekipa, ki bo za gostitelja nedvomno izredno trd oreh. še težje pa je vsako predvidevanje, če pomislimo, da bo nedvomno šlo, kakor tudi v prvem primeru, za spopad med dvema popolnoma nasprotujočima si načinoma igre:
Z istim umikom pa bosta naslednjega dne finalni tekmi in Sicer: ob 17. uri za 3. mesto ob 19. uri za 1. mesto
Poskrbljeno je seveda tudi že za nagrade, saj so pokale že darovali občina' Sovodnje, Kmečko - delavska posojilnica, Prosvetno in seveda Športno društvo Sovodnje; plaketo pa bodo podelili najmlajšemu igralcu in najboljšemu strelcu.
čf
NOGOMET
Srečanje
«Olympia — navijači*
Tudi letos je bilo na igrišču pri Katoliškem domu v Gorici tradicio-nalo nogometno srečanje med igralci odbojkarske ekipe 01ympie in njenimi navijači. Vzdušje je bilo zelo bojevito, saj so tovrstna srečanja vedno negotova v rezultatu in tako je do zdaj prevladala zdaj ena, zdaj druga ekipa. Resnici na ljubo naj povemo, da je v dosedanjih srečanjih večkrat zmagala ekipa 01ympie, zato so se letos navijači temeljito pripravili, da dokončno pokažejo, kdo je boljši v nogometu.
Tekma sama pa se je končala z zmago 01ympie s 3:2. Navijači so bili seveda besni, saj so v svojih vrstah imeli več izkušenih nogometašev. Moramo reči, da je 01ympia na tej tekmi igrala dobro le v prvem polčasu, ko je še s svežimi močmi takoj prišla v vodstvo z 2:0. Takrat pa se je začel pritisk navijačev, ki so celo tekmo oblegali vrata 01ympie in tudi enkrat zatresli mrežo nasprotnikov. Toda ko je bil pritisk najhujši, je 01ympia v protinapadu povedla na 3:1. Odpor navijačev je obrodil še en zadetek, toda ostalo je pri rezultatu 3:2.
Na splošno je tekma pokazala izredno spretnost igralcev 01ympie, ki so izkoristili vsako priložnost v napadu, medtem ko so navijači (tehnično nedvomno boljši) pokazali raztrgan napad.
Po tekmi sta se obe ekipi srečali ob kozarcu in «paštašuti» pri «Til-di» na Oslavju in sklenili, da bosta v kratkem odigrali povratno srečanje,
fejo Grmada*, ki je prineslo Devin-čanom pravo zmagoslavje, organizatorju pa laskave pohvale vseh udeležencev z iskreno željo na skorajšnje svidenje.
Veliko mednarodno tekmovanje SK Devin se je pričelo ob 11. uri, ko so startali starejši mladinci, člani in veterani. Proga od Sesljana do Prečnika je merila 5.800 m. Najzanimivejši in najbolj kvaliteten je bil seveda tek članov, med katerimi je izstopala trojica prekaljenih tekmovalcev: Ivo Čarman, jugoslovanski državni prvak v smučarskem teku, Tone Djuričič, dvakratni zmagovalec Devinove trofeje, in vrhunski italijanski tekač Giovanni dal Sas-so. In prav slednji je pred končnim ciljem s silovitim sprintom ugnal neposredna nasprotnika ter zanesljivo zmagal. Pri tem moramo omeniti, da je Tone Djuričič že pred startom imel dokajšnjo mero smole. Zaradi okvare na avtomobilu je dopotoval na startno mesto prav v zadnjem trenutku in to se je po-žpalp	te)fpsovanjem.
Vrstni red članov: 1. Dal Sasso, 2, Čarman, 3.,-Djuričič.
. Dokaj zanimiv, je bil tudi boj med starejšimi mladinci, v katerem je zmagal Antonio dal Sasso, našemu predstavniku Pavlu Antoniču pa je le za las ušlo tretje mesto.
Vrstni red: 1. A. Dal Sasso, 2. Klemenčič, 3. Tessari, 4. Antonič.
Na 3.500 m dolgi progi so se pomerili starejši pionirji in pionirke, mlajši mladinci in mladinke ter starejše mladinke. Start je bil ob 12. uri iz Sesljana. Na veliko veselje organizatorja tudi prvo zmagoslavje člana SK Devin. Gianni Legiša je po sijajnih zmagah na tekmovanjih v Avstriji, Švici, Sloveniji in Italiji, osvojil prvo mesto tudi pred svojim občinstvom. Legiša je takoj na startu silovito potegnil, prevzel vodstvo in ga ohranil vse do cilja.
Vrstni red mlajših mladincev je bil namreč naslednji: 1. Legiša, 2. Gregorič, 3. Gruden.
Za izvrstne uvrstitve v mladinski kategoriji sta poskrbeli še dve De-vinčanki: starejši pionirki Roberta Sardoč in Katja Škrk. Žal, se tekmovanja ni mogla udeležiti Maura Spanghero, zaradi padca med treningom.
Nič manj zanimivo ni bilo tretje tekmovanje — nastop najmlajših, ki so startali v Cerovljah in prispeli
fK'y-;:'-yvv.v..	"vv--'
vatin, druga Elizabeta Popovič in tretja Erika Grilanc.
Vrstni red srednješolcev: 1. Emanuela Trampuš, 2, Aleksij Gruden, 3. Martina Legiša.
Pokal za najštevilnejšo udeležbo je prejel vrtec iz Mavhinj, ki ga obiskujejo otroci iz Mavhinj in Ce-rovelj.
lestvica razstave vina: prvo nagrado za črno vino je prejel Stanislav Gruden, drugo Ivan Terčon, tretjo pa Jožef Terčon. Za belo vino je prvo nagrado dobila Norma Gabrovec, drugo Ivan Terčon, tretjo pa Jožef Terčon.	Š. F.
NOGOMET
NAJMLAJŠI
«POKAL ACQUAVITA»
Zaule — Primorje	3:2
PRIMORJE: Ostrouška, Martela-ne, A. Sedmak, Meden, M. Rocchet-ti, S. Sedmak, Antoni, Gašperlin, Sardoč, Rupel, R. Rocchetti.
STRELCA za Primorje: Sardoč in A. Sedmak.
V zadnji tekmi izločilnega ' dela turnirja «Acquavita» je proseško Primorje moralo v gosteh kloniti le z golom razlike proti tržaški ekipi Zaule. Remi bi bil gotovo pravičnejši izid tekme, saj je bila igra tako v prvem, kot v drugem delu uravnovešena. Tržačani pa so bili spretnejši v napadu in so izkoristili nekaj negotovosti v proseški o-brambi.
ZAČETNIKI
Primorje — Esp. S. Giovanni
0:1
PRIMORJE: Spadoni, Simat, Co-mino, Nabergoj, H. Micheli, Sardoč, Zancolich, Celea, De Bernardi, M. Comino, Strano.
Končalo se je tudi prvenstvo začetnikov. Primorjaši so tudi v tej tekmi morali z igrišča praznih rek in sicer proti ekipi Esperia San Giovanni, s katero so izgubili s pičlim izidom 1:0. Kljub porazu pa so «rdeče-rumeni» prikazali dober nogomet predvsem pa to, da šo mnogo napredovali v skupni igri. CICIBANI
Inter S. Sergio — Primorje 3:0
PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Micheli, Daneu, Sardoč, Faggin.
Z visokim izidom 3:0 so cicibani Primorja morali zapustiti igrišče proti močnejši ekipi Inter S. Sergio.
Sam izid že jasno priča dejansko stanje na igrišču. Domačini so bili očitno boljši od Prosečanov in so zmagali tudi brez velikih težav.
H. V.
ATLETIKA
De Oliveira 17,24 m
SAO PAOLO — Svetovni rekorder v troskoku, Brazilec Joao Carlos De Oliveira je na mitingu za «Tro-fejo Brazilije* postavil najboljši' sezonsko znamko v troskoku s 17,24 m (svetovni rekord pa je 17,89 m).
po 1.600 m dolgi progi v Mavhinje.
Pri dečkih je bil najboljši Jeseničan Robi Kerstajn, dobro pa se je uvrstil tudi naš predstavnik Elio lori, ki je bil odličen četrti. Pri deklicah je osvojila 1. mesto Smrekarjeva (Dol), sledile so ji naše predstavnice SK Devin (K. Gabrovec, T. Spanghero, E. Verč in R. Gabrovec), ki pa so v tem športu še prave novinke (z rolkami se u-kvarjajo le mesec dni).
»Trofejo Grmada* je proti pričakovanju osvojil SK Devin. Za to izredno pomembno slavje pa gre zasluga v največji meri prav najmlajšim devinskim tekmovalcem. Naj o-menimo tudi, da je pred nagrajevanjem predstavnik ZSŠDI Emil Bole podelil Pavlu Antoniču in Gianni-ju Legiši plaket: za njun podvig na italijanskem državnem prvenstvu na ski rolkah v preteklem letu.
V jutranjih urah je bil vzporedno s tekmovanjem na ski rolkah tudi uspel risarski ex tempore za obiskovalce vrtcev, osnovnih in sred njih šol.
Pri najmlajših je prvo mesto o-svojil Tomaž Fabec pred Samanto Gruden in Danijem Toscanom. Med osnovnošolci je bila prva Tati Hro-|
2.
3.
4.
5.
6.
7.
OBVKSTII.A ŠD SLOGA
sklicuje za petek, 1. junija, v Ljudskem domu v Trebčah s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30
izredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev delovnega predsedstva
Popravki statuta Predsedniško poročilo Tajniško poročilo Blagajniško poročilo Poročila sekcij Pozdravi
8.	Ustanovitev novih sekcij
9.	Predstavitev novega programa
10.	VoTtve novega odbora
11.	Razno
» » *
ŠD Mladina
priredi v soboto, 2. junija 1979, ob 20.30 v prostorih Ljudskega doma v Križu zaključni baletni nastop.
• » •
ŠZ Bor
ŠZ Bor namerava letos, oh svoji 20-letnlci, izdati posebno publikacijo z navedbo čim večjega števila zgodovinskih podatkov o slfr venskem športu v Trstu in ožji o-količi med obema vojnama in še prej. Ker je mnogo dokumentarnega gradiva iz tega obdobja večinoma v zasebni lasti, prosi ŠZ Bor vse tiste, ki s takim gradivom razpolagajo (ali pa lahko nudilo tudi ustne podatke), naj o tem obvestijo člana redakcijskega odbora te publikacij^ Marija Šušteršiča (Trst, Šalita di Vuardcl 27, telefon 52-366).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 Ur — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4.00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 cAD!T» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja
„„„ ... „ ........ višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda.
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
lzd,i = LJzTT e,*n i,,,!i*n*!li in tiska ^ ^ Trst
Oglasi
400 lir za mm
30. maja 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
iveze časopisnih založnikov FIEG
pogovori s kandidati
BORUT SPACAL (KPI)
SLOVENCI SMO ELEMENT ZDRUŽEVANJA NARODOV V OKVIRU IZVAJANJA OSIMSKIH SPORAZUMOV
Primorski dnevnik:	Predčasne
parlamentarne voljtve bodo nedvomno odraz trenutnega političnega položaja v državi po prekinitvi obdobja demokratične solidarnosti, katere odraz je bila vlada, ki je uživala podporo širšega loka demokratičnih sil. V kakšno smer bi moral iti po volitvah družbenopolitični razvoj v državi glede na nevarnost terorizma in zaostrujoče se gospodarske krize?
Spacal: Ko trdimo, da je za premostitev težkih problemov Italije potrebna vlada demokratične enotnosti z enakopravno prisotnostjo naše stranke mislim, da povsem trezno presojamo obstoječe razmerje političnih sil. V zadnjih desetih letih sta italijanska levica in delavski razred toliko napredovala, da je vsaka vladna večina, ki bi bila sestavljena brez teh komponent že predhodno obsojena na krhkost in nezaupanje. Terorizmu načelujejo mračnjaške protidelavske sile, svojo oporo pa črpa tudi iz naraščajočega nezadovoljstva državljanov iz nezaupanja do demokratičnih u-stanov, iz globoke krize moralnih vrednost in iz vse večje nezaposlenosti še zlasti mladine. Zato mislim, da terorizma ne bomo preprečili samo z učinkovitejšo in istočasno demokratičnejšo policijo ampak predvsem v kolikor bomo znali rešiti probleme, ki sem jih prej omenil. Krščanska demokracija je v svojem dolgoletnem vladanju dokazala, da ni ne voljna ne sposobna rešiti teh vprašanj. Za rešitev teh problemov je nujno potrebna vlada, ki bi lahko računala na zaupanje velike večine državljanov, taka vlada pa ne obstaja brez odločilnega doprinosa naše partije.
Ponavljajoče se gospodarske krize so lastne kapitalističnemu sistemu. Komunisti ne bomo nikakor dopustili, da bi se odgovornost za
krizo pripisala delavskemu razredu. Nikakor pa tudi ne bomo dopustili, da bi moral delavski razred prenašati največje žrtve pri iskanju izhoda. V svojem programu nakazujemo smernice po katerih bi se gospodarstvo moralo razviti, da bi prišlo do rešitve krize v korist celotne skupnosti. Odločilnega pomena je po našem demokratično nadzorstvo nad gospodarskim razvojem in ustrezno načrtovanje.
PD: V Trstu so reakcionarne in desničarske sile izkoristile osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo za ostro ofenzivo proti demokratičnim strankam in zlasti proti gospodarskim dogovorom, ki nudijo tržaškemu in širšemu deželnemu gospodarstvu konkretne možnosti vzpona in pomembne vloge Trsta kot povezovalca mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Kje je po vaši oceni resnični vzrok te ofenzive in kakšen je njen domet? Kako ocenjujete položaj Gorice in Vidma? Obstajajo po vaši sodbi nevarnosti za šibitev enotnosti dežele Furlanije - Julijske krajine?
Spacal: Gospodarski dogovori v okviru osimskih sporazumov so močno razburili parazitske sloje predvsem tržaškega meščanstva, ki vidi v izvajanju dogovora nevarnost, da bi se ošibili njihovi privilegiji klientelarnega značaja. Isti sloji se tudi bojijo, da bi trdnejša gospodarska tla, ki bi jih sodelovanje ob meji omogočilo, ne privedla do o-krepitve italijanskega in slovenskega delavskega razreda, kar bi lahko tudi pomenilo bistveno spremembo v razmerju tržaških političnih sil. Ustrahovanje z ekološko katastrofo na Krasu je v veliki meri lažen problem, ki je tem slojem služil, da so si pridobili podporo pri širšem prebivalstvu.
Komunisti smo jasno povedali, da smo za popolno izvajanje osimskih sporazumov in da je treba v okviru gospodarskih dogovorov dosedanjo tržno izmenjavo dopolniti s trajnim industrijskim sodelovanjem in u-stvariti ob meji celoten sistem integriranega gospodarstva. V tem sistemu bi slovenska narodna skupnost imela posebno vlogo kot element združevanja narodov. Na tak način bi tudi slovenski delavski razred bil še bolj tesno povezan z matično domovino in bi lahko delno odpravil razlike, ki izhajajo iz različnih družbenoekonomskih sistemov. Te smernice smo goriški komunisti skupno izdelali na srečanjih, ki smo jih imeli z novogoriško Zvezo komunistov in na našem zadnjem pokrajinskem kongresu, kjer smo poudarili, da je treba iskati rešitev iz krize proizvodnje raz-
nih industrijskih sektorjev, ki postaja zelo težavna za Goriško pokrajino ravno v sodelovanju, to se pravi v obnovitvi gospodarstva in preusmeritvi industrijske proizvodnje v integriran sistem ob meji. Taka rešitev bi odprla novo obdobje pri razvoju celotne dežele. Seveda je celovitost dežele predpogoj za e-noten družbenogospodarski razvoj. To moramo danes še posebej poudariti, ker se tako v Trstu (Lista za Trst) in v Vidmu (Furlansko gibanje) oglašajo avtonomistične sile, ki se potegujejo za razkosanje dežele Furlanije - Julijske krajine. Taka delitev pa še posebej ogroža enotnost naše narodne manjšine.
PD: Ne nazadnje so reakcionarne in konservativne sile zlasti po Osimu usmerile svojo gonjo proti globalni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti in pri tem z izkrivljenimi in demagoškimi gesli nastopile proti obstoječim zakonskim predlogom za globalno zaščito. Kakšne ukrepe bo vaša stranka v tem oziru podvzela v prihodnje v novem parlamentu in odločujočih dejavnikih?
Spacal: Naša stranka si bo tudi v bodoče prizadevala, tako dosledno kot si je doslej, da bi prišlo do globalne zakonske zaščite in vsestranskega družbenogospodarskega razvoja slovenske manjšine. Zato bomo prav gotovo ponovno predstavili v parlamentu zakonski osnutek o globalni zaščiti manjšine, zato bomo skušali poslati slovenske predstavnike v vse izvoljene organe italijanske države, zato tudi kandidiramo v evropski parlament tov. Petričiča, beneškega Slovenca, predstavnika najbolj zapostavljenega dela naše manjšine. Z enako doslednostjo bomo tudi v vseh krajevnih upravah, ki so pod našim nadzorstvom, skušali uveljaviti principe našega zakonskega osnutka. Vendar mislim, da vse to ni še dovolj in da se bomo morali komunisti v celoti in še z večjo zavzetostjo potruditi, da vsakemu italijanskemu državljanu, ki nam je voljan prisluhniti, natančno obrazložimo kateri so problemi slovenske narodne manjšine in kako jih mislimo rešiti. Z večjo zavzetostjo bomo morali tudi pristopiti k delu, da porazimo tiste sile, ki do naše manjšine ohranjajo bolj ali manj odkrite rasistične predsodke, da porazimo krščansko demokracijo, ki se ni nikoli potegnila za pravice naše manjšine in da porazimo tudi tiste sile, ki se potegujejo za razkosanje naše dežele ter tako ogrožajo teritorialno enotnost nas zamejskih Slovencev.
ANTEK TERČON (SSk)
LpT HOČE ZAUSTAVITI KOLO ZGODOVINE DA BI OHRANILA MEŠČANSKE PRIVILEGIJE
I
m
Primorski dnevnik:	Tokrat na
glasovnicah za italijanski parlament in za evropske volitve- ne bo običajnega volilnega simbola Slovenske skupnosti. Na volitvah za poslansko zbornico in senat boste nastopili skupno s Furlanskim gibanjem, na volitvah za evropski parlament pa skupaj z nekaterimi drugimi manjšimi skupinami poti volilnim znakom Union Valtlotaiue. Zakaj ste se odločili za taksne povezave in kakšno korist si od njih obetate za Slovence v Italiji?
Terčon: SSk je doslej dosledno zagovarjala samostojne politične nastope ob priliki raznih volitev. Krivični volilni zakon in pomanjkanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino nam preprečuje, da bi lahko neposredno izvolili svojega predstavnika v italijanski parlament. Zaradi tega in zaradi splošnega nezaupanja v resnično voljo vsedržavnih strank, da bi rešile probleme naše manjšine smo se odločili za novo pot, ki nam daje stvarne možnosti, da izvolimo skupno s Furlani svojega samostojnega zastopnika v poslansko zbornico. Podobno je za evropski parlament, saj je bila prav SSk med ustanovitelji, skupno s Francozi iz Doline Aoste, Nemci iz Južne Tirolske in Furlani, združenja manjšin in avtonomističnih gibanj alpskega loka, iz česar je zrastla koalicija manjšin in gibanj, ki nastopa pod znakom Union Val-
dotaine. Tudi tokrat ni italijanski parlament rešil zastopstva manjšin kot samostojnih dejavnikov v evropskem parlamentu, saj odobreni volilni zakon za Evropo dovoljuje le Nemcem iz Južne Tirolske, da izvolijo svojega predstavnika, naša in francoska manjšina pa kljub temu, da sta v zakonu omenjeni, nimata konkretnih možnosti, saj bi moral morebitni kandidat, ki bi nastopal na neki vsedržavni listi, prejeti 50.000 preferenčnih glasov.
S£>k si od te povezave obeta, da bo končno tako v rimskem kot v strasbourškem parlamentu slišati glas vseh manjšin, ne da bi bil zato potreben blagoslov kake vsedržavne stranke, kot se je dogajalo do danes.
PD: Na krajevni ravni so reakcionarne in desničarske sile izkoristile osimske sporazume med Italijo in Jugoslavijo za ostro ofenzivo proti demokratičnim strankam in zlasti proti gospodarskim dogovorom, ki nudijo tržaškemu in šir šemu deželnemu gospodarstvu konkretne možnosti vzpona in pomembne vloge Trsta kot povezovalca.
Terčon:	Italijanski reakcionarni
buržujski krogi so ob podpisu o-simskih sporazumov znali pod isto zastavo združiti vse sovražnike mirnega sožitja med Italijo in Jugoslavijo, kot vse nezadovoljne z dose danjim upravljanjem na lokalni kot vsedržavni ravni in končno velik del naivnežev, ki so jim verjeli, da se gospodje okrog melone v resnici zavzemajo za zaščito Krasa. Ta pisana druščina je ob precejšnji meri brezbrižnosti zlasti dveh največjih štrank požela na zadnjih občinskih volitvah izreden uspeh in uspelo ji je polastiti se občine ob nesposobnosti, da bi demokratične stranke dosegle sporazum, ki bi preprečil Cecoviniju, da zasede župansko mesto. Mnenja sem, da je resnični vzrok tega stanja »labodji spev» reakcionarnega in parasitskega Trsta, ki hoče zaustaviti kolo zgodovine, da bi si ohranili svoje privilegije. Na nedeljskih volitvah bo vsem nam dana možnost, da zadamo tem krogom smrtni udarec, saj sem prepričan, da je velika večina Trsta tako za sožitje s SFRJ kot z« sožitje i našo manjšino, ki mo-
ra biti res pravi most med zahodno Evropo in socialističnimi deželami. Mi Slovenci moramo igrati vlogo akterja tudi in zlasti pri izbirah gospodarskega značaja, saj si bomo le s trdo gospodarsko podlago zagotovili naraven razvoj.
PD: Ne nazadnje so reakcionarne in konservativne sile zlasti po Osimu usmerile svojo gonjo proti globalni zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti in pri tem z izkrivljenimi in demagoškimi gesli nastopile proti obstoječim zakonskim predlogom za globalno zaščito. Kakšne ukrepe bo vaša stranka v tem ožini podvzela v prihodnje v novem parlamentu in odločujočih dejavnikih?
Terčon: Nujna posledica ofenzive nacionalističnega Trsta je bil neposredni napad na našo skupnost, ki je bila prikazana kot skupina nezadovoljnežev, ki uživajo že itak vse pravice, in ki bi hoteli, da se jim priznajo še posebni privilegiji. V tem je prednjačilo glasilo LpT, ki je z žolčnimi napadi na zakonske osnutke za globalno zaščito skušalo ustvariti vzdušje, ki je tu vladalo v letih 50. V tej ofenzivi smo vsi Slovenci našli skupni jezik in se postavili po robu takim lažnim trditvam. Pri tem so bili z nami solidarni tudi nekateri italijanski krogi in stranke. Jasno pa moramo ožigosati dvoumno zadržanje nekaterih demokratičnih strank, ki v Trstu zagovarjajo ena, v videmski pokrajini pa druga stališča, ki niso v skladu ne z načeli demokracije ne 's sprejetimi mednarodnimi obveznostmi..
Predstavnik SSk in MF, ki bi moral biti izvoljen v novo poslansko zbornico, bo kot prvi korak predložil zakonski osnutek SSk za globalno zaščito Slovencev. To .je že domenjeno s Furlani, kot obstaja tudi že sporazum o rotaciji izvoljenega v parlament. SSk si želi, da bi se v novi zakonodajni dobi vse stranke, ki se danes potegujejo za slovenske glasove, resnično zavze le za izglasovanje globalnega zaščitnega zakona in da bi se tako ures ničil duh in črka ne le osimskih, sporazumov, ampak tudi italijanske ustave.
ŠTIRI MESECE PO PREVZEMU OBLASTI
Islam ni sposoben reševati problemov sodobnega Irana
Le takojšnje pomilostitve in normalizacija lahko preprečijo gospodarski zlom
TEHERAN — Medtem ko v Iranu revolucionarna sodišča izrekajo dan za dnem smrtne obsodbe (pred-sinočnim so usmrtili pet pripadnikov vojske) se v Teheranu zaključuje kongres iranskih pravnikov, ki je razgalil protislovja in težave novega,. revolucionarnega režima.
Heda.vat Matine Daftari, vodja »nacionalne demokratske fronte*, je obsodil režim, da je v štirih mesecih po prevzemu oblasti ustvaril «nov razred političnih jetnikov» in izjavil, da v Iranu niso zajamčene osebne svoboščine. Še bolj jasen je bil odvetnik Nazih. sedanji generalni direktor iranske državne družbe, ki je navajal napake, storjene v imenu islama. »Samo po sebi u-mevno — je dejal Nazih — islam ne more reševati političnih, gospodarskih in pravnih problemov. Tega se zaveda tudi marsikateri šiitski duhovnik; v sedanjem položaju ne bi bilo zatekanje k islamu priporočljivo in možno, še mani oa koristno*. Nazih je zahteval splošno amnestijo, da se z njo omogoči ponoven gospodarski vzpon Irana.
Dežela je torej pred gospodarskim polomom, ki ga lahko prepreči le takojšnja normalizacija. Ta pa je do skrajnosti onemogočena, saj se v državi še stopnjuje dvo-ladje med Bazarganom in revolucionarnim svetom, kar povzroča pravo anarhijo in »zasebne* pobude raznih Homeinijevih odborov, ki tekmujejo v islamski ortodoksnosti. Usmrtitev homoseksualcev po sodnem postopku za zaprtimi vrati, brez možnosti priziva, je le ena izmed tolikih skrajnosti iranske revolucije. Odstop azerbajdžanskega guvernerja pa je najzgovornejši dokaz, da je Bazarganova vlada nemočna pred islamskimi integrali-sti, ki se vtikajo v upravne zadeve in grenijo življenje oblastem.
Številke o usmrtitvah (272) ne bi smele razburjati zahodni svet, šahov režim je bil med najbolj krvoločnimi v Aziji, nedopusno pa je, da so sodni i»stopki izven zakona, brez obrambe in možnosti priziva, je le ena izmed • tolikih skrajnosti iranske revolucije. Odstop azerbajdžanskega guvernerja pa" je najzgovornejši dokaz, da je Bazarga nova vlada nemočna pred islam skirni integralisti, ki se vtikajo v upravne zadeve in grenijo življenje oblastem.
Številke o usmrtitvah (272) ne bi smele razburjati zahodni svet. šahov režim je bil med najbolj krvo ločnimi v Aziii. nedopusno pa je, da so sodni postopki izven zakona, brez obrambe m možnosti priziva Iranska levica je ta moment več krat poudarjala, ljudstvo mora iz vedeti za grozodejstva šahovega režima in se ne sme zadovoljiti z grotesnimi obtožnicami o »pohuj šanju na Zemlji* in »boril se je proti Alahu in preroku*. Ortodoks nost je v sedanjem položaju neumestna, saj zavira gospodarski vzpon. Podjetniki in zasebni kapi-tali ostajajo v senci, ker se bojijo, da bi se s svojo dejavnostjo zamerili vsem tistim, ki v Alahovem imenu nasprotujejo kapitalizmu, a niso sposobni, da bi deželi dali nove oblike gospodarskih odnosov.
Z dvema trajektnima ladjama
Ancona povezana z Zadrom in Izraelom
ANCONA — Zadar in Ancona sta od včeraj povezana s trajektno pro-
go. Trajekt Jadrolinije «Dirija* bo dnevno povezoval vse do 29. septembra obe mesti, v obdobju med 22. julijem in 28. avgustom pa bo »Ilirija* ob torkih, četrtih in sobotah dvakrat dnevno povezovala Zadar z Ancono.
Od 23. julija bo Ancona povezana s trajektno progo tudi z Izraelom, z vmesnim postankom v Grčiji. Progo bo vzdrževala trajektna ladja »Neptunia*. ki pluje pod grško zastavo. Odhodi iz Ancone bodo ob sobotah ob 20. uri. «Neptunia» lahko vkrcuje do 1.CC0 potnikov in 130 avtomobilov.
FIRENCE — Nekaj kilometrov severno od Firenc so v vodnjaku za-
puščene kmetije odkrili razpadajoče truplo. Na podlagi čevljev in drugih osebnih predmetov so preiskovalci ugotovili, da gre za 67-letnega Luigija Pierozzija iz Šesta Fioren-tina. ki so ga ugrabili pred štirimi leti. Truplo so odkrili po zaslugi Giuseppa Buona, enega izmed obtožencev na procesu »sardinskih u-grabiteljev* v Firencah. Aprila so prav tako v nekem vodnjaku pri Pistoii odkrili truplo drugega ugrabljenca, industrijca Piera Baldassi-nija. ki so ga ugrabili istega leta kot Pierozzija. Preiskovalci sedaj i-ščejo grofa Alfonsa de Sayonsa, ki so ga prav tako ugrabili leta 1975.
TISKOVNA KONFERENCA V LJUBLJANI
Mrzlične priprave na grafični bienale
Na tej mednarodni likovni manifestaciji bo razstavljalo 478 umetnikov - Od naših Spacah Palčič in Černigoj
(Od našega poročevalca) LJUBLJANA — Ker je 8. junij tako rekoč pred vrati, se priprave na letošnji. 13. mednarodni bienale grafične umetnosti v Ljubljani, vršijo že malo ne vročično. In čeprav je tretjina del že postavljena, je še veliko dela, kajti znano je, da je ta mednarodna likovna manifestacija ne le pomembna, pač pa tudi obsežna. To dokazujejo tudi nekateri podatki, ki so jih navedli na včerajšnjem srečanju med ravnateljstvom ljubljanske Moderne galerije ter predstavniki tiska. Ravnatelj Moderne galerije Zoran Kržišnik je povedal, da bo letos razstavljenih 1176 grafičnih listov 476
..............................■iiiniminiinumi..
POLEMIKA V JUŽNI TIROLSKI
«Proč roke od nemških šol»
Nemški šolski nadzornik prepovedal stike med nemškimi in italijanskimi dijaki - Predsednik SVP Magnago se boji «etničnega onesnaženja»
BOČEN — Med zavednima sveto-toma italijanske srednje šole »Fermi'.* iz Bočna in nemške srednje šole iz vasi Longomoso v Južni Tirolski so v zadnjem času odnosi zelo napeti. Šoli sta v zadnjih štirih letih priredili več srečanj in izmenjav med nemškimi in italijanskimi dijaki, v zadovoljstvo in odobravanje ravnateljev, učiteljev in staršev. Pred kratkim pa je v Meran nemški šolski nadzornik prepovedal podoben poskus med italijanskim in nemškim znanstvenim licejem, kar je sprožilo verižno reakcijo. Tako se je nasilno končalo tudi sodelovanje med prej omenjenima šolama iz Bočna in Longomosa.
Obrazložitev prenehanja stikov med nemškimi in italijanskimi dijaki je, kot je sporočil zavodni svet nemške
srednje šole, da so taka srečanja brez vsake koristi in popolnoma nepotrebna in sploh ne pripomorejo k spoznavanju drugega jezika. Takim motivacijam pa odločno nasprotuje ravnatelj italijanske srednje šole «Fermi», ki je oblastem in tisku naslovil odprto pismo, v katerem napada nemške starše, češ da so popustili pritiskom SVP, ki vidi v srečanjih med italijanskim in nemškimi mladinci nevarnost »etničnega onesnaženja* južnih Tirolcev, kot tudi nevarnost, da bi nemška mladina izgubila svojo kulturno identiteto, to pa naj bi se v kratkem času preneslo na celotno nemško jezikovno etnično manjšino. Italijanski ravnatelj seveda spodbija take ugovore in celo pravi, da je ta dogodek še en simptom tiste etnične ločeno-
sti, ki se je prav na pobudo SVP v zadnjem času močno okrepila. Tudi predsednik stranke SVP Magnago je pred dnevi na kongresu le-te izjavil, da so srečanja in izmenjave med dijaki obeh narodnosti nesprejemljiv pojav in svoja izvajanja podkrepil z geslom »Proč roke od nemških šol*.
Jasno je, da so s to polemiko propadle vse ostale pobude zbliževanja med nemškimi in italijanskimi mladinci.
Tudi Flaminio Piccoli (KD) je na neki volilni tiskovni konferenci včeraj v Bocnu izjavil, da «pomeni politika ločevanja med nemškimi in italijanskimi dijaki na šolah obliko rasizma, ki nima ničesar opraviti z zaščito identitete nemške narodnostne skupnosti na Tirolskem*, (mč)
umetnikov, k čemur je treba dodati tudi po 15 listov lani nagrajenih mojstrov Pasmoreja, Richterja, Le-wita in Noda, skratka da bo na ogled občinstvu vse do srede septembra zelo bogata grafična bera verjetno najboljših mojstrov iz 58 držav.
Od omenjenih 478 umetnikov, kolikor jih bo na tem bienalu zastopanih, jih je bilo 254 neposredno vabljenih, na razpisan konkurz se jih je prijavilo nič manj kot 483, tako da je imela izbirna komisija zelo veliko dela, da je izbrala najboljše in kvalitetno tako dobre, da so bili vredni razstave. Iz te izbire jih je prišlo le 117, nekaj pa je bilo določenih mimo izbirne komisije preko kompetentnih forumov posameznih dežel.
Seveda je najmočneje zastopana država gostiteljica te pomembne mednarodne likovne manifestacije. Na razstavi bodo prikazana dela 51 jugoslovanskih mojstrov, na drugem mestu je prav tako grafična velesila Japonska, ki bo imela na razstavi dela 28 svojih mojstrov, že na tretjem mestu je Italija s 25 avtorji, med katerimi so tudi trije tržaški slovenski mojstri, in sicer Spacal, Palčič in Černigoj.
Sedaj je na vrsti mednarodna žirija, ki bo morala vsa predložena oziroma razobešena dela pregledati in oceniti ter dodeliti vsa razpoložljiva priznanja in nagrade.
O včerajšnjem srečanju smo navedli le nekaj osnovnih podatkov, k razstavi, ki jo bodo svečano odprli 8. junija ob 20. uri, pa se bomo še povrnili.
FRANC UDOVIČ
PARIZ — Neka krava je na Korziki preprečila atentat. Neznanci s° podstavili dinamit na neko linijo visoke napetosti, ki povezuje Sardinijo potom Korzike z Italijo. Na srečo pa se je tam pasla krava, ki Je pohodila eksploziv in ga razpršila-tako da zažigalna vrvica ni mogl* priti do njega.
lllllllimillllUIIIMMIIIUIHIIIIIimilHIItllfl
BENEŠKI DNEVNIK
Okrogla miza v Barnasu
ČEDAD — Sekcija iz Nadiških do lin je v zadnjem času posvetila ve liko pozornosti vprašanjem ženske in mladine. Tako je bilo prejšnji teden v Št.Lenartu mladinsko zborovanje, na katerem je sodeloval tudi kandidat KPI za evropski parlament Pavel Petričič. V Brnasu pa so priredile ženske okroglo mizo, ki so se udeležile tudi predstavnice videmske federacije KPI.
Tema diskusije je bila »Ženske za obnovo Italije in Evrope* in se je dotaknila vseh vprašanj, ki v zadnjem času zadevajo žensko: družinske posvetovalnice, šolo, mladino, zaposlitev in krajevno kulturo. Na okrogli mizi so naglasili, da se bodo morale izvoljene komunistične parlamentarke zavzeti za ustrezno rešitev vseh teh vprašanj.
Zborovanje KPI v Bili
ČEDAD — V naselju montažnih hišic v Bili v Reziji je bilo v nedeljo volilno zborovanje KPI, na katerem sta spregovorila Pavel Petričič, kandidat za evropski parlament in Giulio Colomba, kandidat za poslansko zbornico.
Govornika sta najprej še enkrat podčrtala težak položaj, v katerem se nahaja, ta gorska občina, ki je bila . ob potresu močno prizadeta in še- vedno čaka, da oblasti začnejo z rekonstrukcijo. Sedanje težave se bo dalo premostiti le, če bosta v Rimu in Trstu zavladali učinkoviti in sposobni vladi.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
LJUBLJANA
MAURICE COUTANCEAU IN SODELAVCI:
Vrtna enciklopedija
Vrtno enciklopedijo znanega francoskega strokovnjaka M. Coutanceauja, profesorja na Ecole nationale d'Horticulture, prevajajo po vsem svetu. Slovenska izdaja te znamenite LAROUSSOVE enciklopedije je prirejena za domače razmere in prinaša vse, kar mora vedeti ljubitelj in poznavalec vrta.
V eni knjigi je zbrano izjemno bogato gradivo o umetnosti vrtnarstva, opisane so vse plati dela z rastlinami s konkretnimi opisi in napotki tako, da se z Vrtno enciklopedijo v roki lahko vsakdo brez pomislekov loti dela na vrtu in olepšavanja okolja. Enciklopedija je bogato ilustrirana, saj spremljajo besedilo številne skice, načrti, risbe in fotografije. Osemdeset strani slikovnega gradiva je v barvah. Na koncu knjige je po abecednem redu objavljen tudi seznam vseh rastlin.
358 strani vel. formata, pl. 600 din
JOŽKO PEZDIRC:
Čudoviti svet iglavcev
Iglavci zavzemajo med drevjem in grmovjem posebno mesto. Večinoma so vedno zeleni, zato dajejo v vsakem letnem času značilno podobo gozdovom v gorskem svetu, pa tudi parkom, nasadom in vrtovom.
Poljuden, vendar strokovno podprt opis iglavcev in golosemenk, od njihove anatomije do gojitve ter njihovega gospodarskega in kulturno - estetskega pomena v slovenski pokrajini. Knjiga je bogato ilustrirana in prinaša poleg napotkov za gojenje in opisov posameznih vrst tudi 66 strani barvnih prilog.
248 strani, pl. 600 din
NAROČILNICA PD
(samo za naročnike v Jugoslaviji)
Nepreklicno naročam knjigo: VRTNA ENCIKLOPEDIJA
ČUDOVITI SVET IGLAVCEV (ustrezno obkrožite!)
Knjigo(i) pošljite na naslov: ...............
............INI.,,,,
Reg. št. os. izk., izdane pri: ....
Zapo8len(a) pri: ................
Knjigo(i) pošljite:
—	po povzetju
—	na obročno odplačevanje (v zaporednih mesečnih obrokih po 100 din). Ustrezno označite!
Kraj in datum:
Podpis naročnika:
Naročilnico pošljite na naslov: Državnn založba Slovenije, Me stnl trg 26, 61000 L|ubl|ana.
Knjigi lahko dobite ali naročite tudi v	ilttUl. sv. Frančiška 20, Tret