v ZrinriEmh državah V«U* za vae leto Za pol lata • • • • • Za N«« York celo leto • Zainamvacdaleto GLAS NARODA f The largest Slovenian Daily in |1 the United States. " based every day except Sunday* and legal Hobdays. List slovenskih delavce? y Ameriki* 75,000 TELEFON: CHelaea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 236. — Stev. 236. NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 9, 1935. — SREDA, 9. OKTOBRA 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIU. ABES1NCI SO IZTRGALI UAUJANOM MESTO AD1GRAT Proti Adowi prodirajo s treh strani, in bo kmalu padla STAVKARJI RAZSTRELILI DVA MOSTOVA Po sporazumu za 30-dnevno premirje s o stavkarji razdejali železniško progo. — Leseni most so polili z bencinom. CHICAGO, 111., 8. oktobra. — Stavkujoči farmerji so požgali dva železniška mostova ter razdejali železniški tir, da bi preprečili dovoz mleka v Chicago. Do novih sovražnosti je prišlo kmalu nato, ko je governor Henry Homer skušal zlomiti teden dni staro stavko, da je predlagal premirje za 30 dni, v katerem času bi se vršila pogajanja. ("'lani United Farmers of Illinois, ki so vprizorili stavko, so imeli zborovanje v Elgin, 111. tor -so sklenili, da bodo zadrževali mleko, dokler čikaški prodajalci ne zvišajo cene, ki jo plačujejo farmerjem. Zastopniki farmerjev so governor ju samo pogojno obljubili, da bo njegov predlog za premirje sprejet. Ekspozija, ki je biia tako silna, da bi mogla raznesli • vlak, je razdejala železniško progo Chicago and Northwest-cm železnice pri Freeman's Crossing, pet milj severoza-padno od Elgina. Železniški delavci, ki so se pel jali po tiru z motornim vozom, so se peljali čez bombo, ki je takoj nato eksplodirala ter razdejala železniški tir. Tri oboke 48 čevljev dolgega lesenega mostu čez majhen potok so polili z bencinom in ga zažgali. Most je bil uničen, predno so prišli šerifi. Šerifi so poga>ili ogenj na drugem mostu, ki so ga zanetili stavkarji, blizu Belvedere južno od wisconsinske meje. Z ozirom na ta nasilja je governor Horner izdal ulimatum da bodo vse ceste zastražene. Vsledtega je bila državna policija ojačena. CHICAGO, 111., 8. oktobra. — Governor Henry Horner je naznanil, da je med prekupčevalci mleka in med farmerji prišlo do sporazuma in je bilo (sklenjeno za 30 dni premirje. Farmerji so obljubili, da se bodo bodoče zdržali vsakega nasiija. Prodno pa je bil dosežen ta sporazum, katerega morate še obe stranki potrditi, je prišlo v Elgin, 111. do spopada in 20 farmerjev, ki so vstavili voz z mlekom in (mleko razlili, je bilo aretiranih. EKSPLOZIJA V TOVARNI Šestnadstropna tovarna za barve je zletela v zrak. — Sedem mrtvih in šest pogrešanih. CHICAGO, 111., 8. okt. — Velikanska eksplozija je raznesla šest nadstropno tovarno za barve in razmetala tramovje in deske daleč okrog. Pri eksploziji jo bilo ubitih 7 oseb, 6 pa jih pogrešajo, ki so pa najbrže tudi našlo smrt pod razvalinami; 50 jih jo bilo več ali manj poškodovanih. Do sedaj so izpod razvalin izvlekli samo šest žrtev. V različnih bolnišnicah leži 2(i nevarno ožganih in drugače ranjenih. Razvaline preiskujejo tudi ponoči, ker jih raz svetljujejo z žarkomoti. Gasilci, ki s krampi razmetavajo razvaline in s karbidnimi svetilkami prežigajo železno ogrodje, se boje, da bo število žrtev doseglo 20. Po njihovem mnenju bo vzelo še najmanj en t-eden, predno bodo razvaline pospravljene. Skoda znaša nad $500,000. • katero jo bilo sli- šati po celem severnem delu Chicaga, so je dogodila v Gli-don Sova Products Co. tovarni. NAJVIŠJE SODIŠČE V NOVI PALAČI KOŽUHOVINE BO PRIMANJKOVALO WASHINGTON, I). C. 8. okt. Ameriške ženo, ki se v mrzlih zimskih dnevih rade zavijajo v kožuhe iz leopardove kože, bodo zaradi vojne v Abesiniji moralo za njo mnogo več plačevati. Abesinci, ki so je preživljajo s tem, da nastavljajo pasti leopardom, se vsi nahajajo v vojski. Polog toga pa je vsled predsednikovega neutralnoga razgleda vstavljena vsa trgovina z Abesinijo. Odločiti mora o štirih zadevah, ki se tičejo "novega reda". — Seja je bila takoj odgodena do ponedeljka. WASHINGTON, D. C. 8. okt. Zvezno najvišjo sodišče se je sestalo k prvi jesenski seji v novi palači, ki je bila zgrajena s stroški $11,500,000 nasproti ka-pitolu. Seja se je omejila samo na to, da je prevzela prizive in zaprisegla 113 odvetnikov, katerim je bilo izdano odvoljenje za uradovanje. Navišje sodišče ima odločiti o štirih zadevah, ki se tičejo Rooisoveltovega 'novega reda.' Najvažnejša bo odločitev glede AAA, po kateri vlada pobira davek za predelovanje poljskih pridelkov in mesa domače živino. Dohodki teh davkov so namenjeni za povzdigo poljedelj-stva. Ako najvišje sodišče razglasi AAA za protiustavno, tedaj bo vlada primorana na kak drug način dobiti več sto miljonov dolarjev na davkih, ako hoče izpoljevati pogodeno obveznosti do farmerjev. Glede AAA pa ni bogoče pričakovati odločitve pred Božičem in mogoče šolo prihodnjo pomlad. Sodišče jo prejelo o-koli 500 prizivov in predlogov. Med prizivi je tudi priziv za oprostitev Toma Mooneva, ki jo bil zaradi bombnega atentata na parado v San Francisco lota 1910 obsojen na dosmrtno ječo. Seja je bila preložena do pon-deljka DRŽAVE NAJ POSREDUJEJO Osem držav je bilo na-prošenih, da odvrnejo bombardiranje Addis Ababe. — Prosile bodo Mussolinija, da prizanese mestu. VHIffiH Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. AMERIŠKO-ANGLEŠKA MORNARIŠKA POGODBA j HONGKONG, Kitajska, 7. oktobra. — Javnost polaga veliko važnost na prisotnost ameriške pete divizije rušilcev v Hongkongu. Poleg tega pa pričakujejo še več ameriških bojnih ladij. Rušilci so na tem kraju mnogo dalje kot običajno in vsledtega se domneva, da je to v kaki zvezi z odhodom večine angleške mornarice iz kitajskega vodovja v Sredozemsko morje. Nekatera poročila tudi naznanjajo, da je zadnje prišlo mnogo japonskih bojnih ladij v južno kitajsko vodov-je. Razširjeno je mnenje, da je prišlo med Anglijo in Ameriko do kakega mornariškega sporazuma. Visoki mornariški uradniki ne marajo o tem razpravljati. PREDSEDNIK NA MORSKI VOŽNJI NA KROVU KRIŽARKS HOUSTON, 8. oktobra. — Križarka Houston, s katero se vozi predsednik Roosevelt in njena spremljevalka križarka Portland ste se obrnili v Pacifik ter plujete po '20 vozlov na uro proti Kokosovim otokom, kamor boste dospeli v sredo. Predsednik stalno prejema radijska poročila o mednarodnem položaju iz Washingtona. ADDIS ABABA, Abesinija, 8. okt.—Diplomatski zbor v Addis Ababi je naprosil Združene države in sedem drugih držav, da skupno naprosijo Mussolini-ja, da prizanese z bombardiranjem iz zraka Addis Ababi in Diredawi, kjer živi največ nevtralnih tujcev. Ameriški poslanik Engert in poslaniki Anglije, Francije, Nemčije, Belgijo, Grške, Turčije in Egipta so skupno prosili svoje vlade, da posredujejo pri Mussoliniju, da obvaruje gosto naseljeni mesti pred strahoto bombardiranja iz zraka. Poslaniki v svoji prošnji poudarjajo, da živi v Addis Ababi 8000 nevtralnih tujcev, v Diredawi pa 20(H), ki leži ob Džibn-ti-Addis Ababa železnici, ki jo edina železnica v Abesiniji. Poslaniki so so zavzeli za posredovanje svojih vlad pri Mu s* solini ju, ko je prišlo poročilo, da jo .10 aeroplanov letelo nad Harradigatom blizu Dirodawe. Na tem poletu niso motali bomb in so bili najbrže samo na poizvedovalni službi. KURIVA MANJKA Revne družine so v Brook-lynu z lesom tlakovano ulico na razdaljo štirih blokov med Prospect in 20. ulico razdejale. Možje, žene in otroci so odvažali kose na otroških vozičkih. Slednjič pa je temu napra-čase vila konec policija. Ko je prišel na mesto prvi policist, je nekaj ča»sa mirno gledal, nato pa je telefoniral na postajo za nadaljne policiste. Kogar so zalotili, da je peljal ali nesel lesene kose, so ga prisilili, da jih je stresel na tla. Aretirani so bili trije dečki, ki so v vrečah nosili les. LONČARJI SO ZASTAVKALI Stavkarji so vdrli v tovarno in so pregnali delavce. — Governer je bil upravičen zasesti mesto z vojaštvom. ZANESVILLE, O., 8. okt. — Okoli 2000 lončarjev, katerim so se pridružili tudi pre-mogarji iz liocking doline, je vdrlo v lončarske tovarne in pregnalo delavce, ki se jim ni- • so hoteli pridružiti v stavki. Obrat je bil vstavljen. Ko so bili delavci pregnani, so stavkarji pred tovarno postavili stražo. Predsednik lončarske unije, Richard Marshall, je rekel, da bodo tovarne ostale zaprte, dokler se vsi lončarji ne pridružijo uniji. V tovarnah je navadno zaposlenih 5000 delavcev in delavk, zadnje čase pa jih je delalo samo 2000. TERRE HAUTE, ImL, 8. oktobra. — Zvezno sodišče je odločilo, da je bil governor McNutt upravičen zasesti mesto z vojaštvom, ko je enkrat izbruhnila splošna stavka. Delavska organizacija je zatrjevala, da more governer poklicati vojaštvo samo, če dobi za to dovoljenje od legislature, sodišče pa je razsodilo, GREEN PROTI DIKTATORJEM Diktatorji so krivi vojne v Abesiniji. — Ameriško delavstvo ne bo nikdar dovolilo, da gredo Zdr. države v vojno. ATLANTIC CITY, N. J., 8. oktobra. — William Green j« v svojem otvoritvenem govoru na 55. letni konvenciji AFL obsojal evropske diktatorje in komuniste, ki skušajo dobiti oblast pri ameriški delavski federaciji. Green jo žel veliko odobravanje (J00 delegatov, ko je obdolžil Mussolinijevo diktatorsko vlado, da je zakrivila vojno v Abesiniji. K temu je dodal, da ameriško delavstvo nikdar no bo dovolilo, da bi bile Združene države zapletene v to vojno. Drugo odobravanje je prejel, ko je izjavil, da nobena komunistična organizacija ne more ukazovati delavski federaciji, kaj mora delati. "Ameriška delavska federacija ne bo nikdar prisiljena, postaviti svojo lastno politično stranko. Tega ne bo storila, ker nekatera povelja prihajajo od kakega zborovanja v tuji deželi in dajejo navodila delavcem-v naši deželi, da naj vstanove neodvisno delavsko stranko. Nobena vlada v J kaki tuji deželi, nobeno zakrinkano zborovanje kake organizacijo na tuji zemlji ne more za poved a ti delavski federaciji, kaj naj stori in kaj ne sme storiti." "Ameriško delavstvo," je rekel Greeen, t4j<» bilo užaloščeno, ko so zopet zaropotali vojni bobni, kajti upali smo, da smo, ko je bila končana velika svetovna vojna, napravili Ameriko in celi svet varen za demokracijo. Sebičnost je kriva t ovojne. Značilno je, da se diktatorji, ko enkrat pridejo do vlade, ne zmenijo več za svoje domače probleme in želijo podjarmiti novo zemljo." Green je zopet poudaril, da se bo delavska federacija borila za 30-urno delo na teden in za višje plače v namenu, da bo odpravljena brezposelnost. ABESINCI SO VČERAJ UVEDLI PR0TI-0FENZIV0 TER BODO SKUŠALI OBKOLITI SOVRAŽNIKA ZADOSTEN VZROK . ZA LOČITEV TRENTON, N. J., 8. okt. — Ko je Fred O. Linslep pričel hoditi z drugimi ženskami, je bilo dovolj slabo za njegovo ženo Esther, kot pravi v svoji prošnji za ločitev zakona. Ko je pripeljal ženske v hišo, je bilo za njo še slabše. Ko pa je prinesel v hišo tri mlade prašičke in jih spustil po sobi, je bilo pa za njo preveč in je vložila prošnjo za ločitev. da je legislatura governer ju podelila splošne pravice. Stavka je trajala samo dva dni in v mestu se nahaja le še malo vojakov. abesinski uspeh Včeraj so doživeli Italijani silno presenečenje, ki je zelo zasenčilo njihovo zmago pri Adowi in Adigratu. Abesinci so jim namreč po hudem ho-. ju iztrgali mesto Adigrat ter prodirajo s treh strani proti Adowi. Očividno je njihov namen, obkrožiti glavno silo italijanske armade in jo poraziti. Pet ur zatem, ko je dal cesar Haile Selassie povelje za napad, so začela prihajati v London poročila, da je začelo desno krilo italijanske armade omagovati. Nekatere vesti, ki pa še niso potrjene, pravijo, da je v abesinskih rokah tudi Adowa, ki so jo Italijani v nedeljo zavzeli. Sest velikih italijanskih tankov se je zrušilo v jame, ki so jih Abesinci spretno pokrili s listjem in vejevjem. dva tisoč ranjencev Iz Londona poročajo, da sta odpluli iz Eritreje proti italijanskim pristaniščem dve italijanski bolniški ladji, na katerih se nahaja dva tisoč ranjenih vojakov. eritrejci dezertirajo Havasova agentura poroča iz Addis Ababe, da so začeli Eritrejci dezertirati iz italijanske armade ter da se trumoma pridružujejo A.besincem. — Italijani so poslali proti Abesincem najprej prebivalce italijanske kolonije Eritreje, katerim so seveda poveljevali italijanski častniki. Ker pa kri ni voda — Eritrejci so istega plemena kakor Abesinci — se je začelo dezertiranje v masah. Eritrejci jemljejo s seboj italijanske strojne puške in drugo orožje. Ras Seyoum, ki poveljuje abesinskim četam v Tigre provinci, je brzojavil, da je ujel 3 1 italijanskih častnikov in da uspešno zadržuje napadajoče Italijane. Ras Kassa, ki poveljuje 80,000 možem na severu, je vrgel italijansko desno krilo proti reki Settet. lahi se boje napada iz zasede V provinci Tigre je poveljnik Ras Seyoum poslal svojo glavno silo v gore. To je prastari abe-sinski način bojevanja, ki omogoča armadi več prostega gibanja. Tudi pri Adowi si Italijani ne upajo prodirati, boječ se, da bi jih Abesinci ne napadli iz zasede. V gorah sta italijanska infanterija in artilerija brez vsakega pomena. Predno se Italijani le količkaj pomaknejo naprej, morajo natančno preiskati vsako ped zemlje. Izza vsakega grma, izza vsake skale jim preti nevarnost. Slično je na jugu dežele, kjer namerava zavzeti italijanska armada Ogaden provinco. italuani v Škripcih Neki abesinski diplomat je rekel: — Italijani bodo poraženi. Ce jih sami Abesinci ne bodo mogli poraziti, bodo poraženi z angleško in francosko pomočjo ter s pomočjo Lige narodov. Kazen, ki jo bi naložila Liga, bo za Lahe usodopolna. Anglija ne bo nikdar dovolila, da bi padlo jezero Tana vj tuje roke. 'Železnica, ki veže Addis Ababa z Dži-. buti, je pod francoskim protektoratom. Francija! je že poslala v Diredawe sedemsto svojih vojakov,; ki bodo ščitili francoske uslužbence ob železniški* Pro^ .. -.......-- , . ______ New York, Wednesday, October 9, 1935 T TIE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. S. A. 17 i u • " 1 j J in Liar Glas Naroda" PLQVBNtf PUBLISHING COMPANY (A Oorporattoa) L Benedlk, Treat. M«. 1 «€ Mrtm m t*e -emtio KbMraaft. lM»hiii • and aMiHM of aboro offleui WemkaMmt, Htm York City. i: N. "Sliil NSMOPA' CV«ftM ei rne fupli) ImmeA ttrmy Daj Except Sunday* mad Holiday* fr mto 1 •a pol M fr Mft l fMO A MMM*■ «>r«M••«• •« (BJOO ••»••••••MMMM fUi Ca New York aa oolo loto ..nM pol mm mm Zn Ibommto m oolo Mo ....« £a pol Iota.................. $7.00 9S-50 91.00 «M0 Yearly SO.00 **etsto milijonov dolarjev. Cenitev ni pretirana. Dohodki bodo najbrž se znatno večji. Pod Booseveltovo administracijo se je narod iznebil težko more, ki ga je tlačila dolgih šestnajst let. Iznebil se je prohi-bidje. Izdelovanje opojnih pijač je zo]>et dovoljeno. Precej ljudi je dobilo delo i»o pivo varil ali, vinarnah. distilerijali, soda rnah itd. Prodaja alkoholnih pijač pa ni zadovoljila javnosti. Pijača je namreč predraga, predvsem pa pivo. V newyorski državi so le redki j>rostori, kjer je mogoče kupiti časo piva za pet centov. — Deset centov — to je parola, ki se je z malimi izjemami drže vsi prodajalci. Prod prohibieijo je bilo mogoče dobiti precej veliko čašo piva za pet centov. Če bi bilo sedaj tako kot je bilo nekoč, bi ljudje popili dosti več piva in bi trosili manj denarja za žganje. Zvezni davek na sodček piva znaša pet dolarjev, v New Yorku j<* pa poleg tega se en dolar državnega davka. Davek je približno isti kot je bil pred prohibieijo. Licenca za točenje piva stane v New Yorku dvesto dolarjev na leto. To dejstvo izpodbije vse izgovore, da čase piva zaradi previsokih davščin ni mogoče prodajati po pet centov. Pred prohibieijo je veljala licence za točenje piva, vi na in žganja tisoč dvesto dolarjev na leto. Navzlic temu so na prodajali pivo po j>et centov in je bil slehernemu gostu še "free lunch" na razpolago. Kaj je torej vzrok? Ali je najemnina previsoka, ali je treba raketirjem preveč plačati, da je pivo po pet centov nemogoče? Ali so pa vse to samo izgovori, da irostilničarji več zaslužijo? "ZMAGA" PRI ADOWI — Poraz pri Adowi je treba maščevati! — so kričali Italijani. Maščevali so ga in zavzeli Adowo. Toda ta zmaga ni nobeno nadomestilo za strahoten poraz leta 1896. Mussolini jeva armada, opremljena z najmodernejšim orožjem, bo najbrže premagala puščavske sinove, ki branijo s primitivnimi sredstvi svojo svobodo in svojo domovino. Pa niti |>opolno podjarmljenje Abe si ni je bi ne izbri.-a-!o sramote, ki so jo < loži veli Italijani pred devetintridesetimi leti. Noliena, še tako sijajna zmaga, ne more izbrisati krivice, ki so jo storili Italijani s to vojno. Zmage ne bodo prinesle Mussoliniju uobenih lavorik. Naj Mussolini še tako sijajno zmaga, pred očmi vsegr. sveta, pred vestjo našega časa in pred sodnim stolom zgodovine, bo veljal za obsojenca in za premaganca. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točijo in zanesljivo po dnevnem kurzu. T IUOOSLATCJO Za 9 2.78 --^—— Din. IH $ MS______M". $ IM--Pin- M« $11.75____Dta. SM >«.<»«■■■■■»■■■ Wo. 1HI' U1M T ITALIJO Za 9 9M .......... Ur 1M "911.35 __________lir m $44.46__________Ur 505 989.29 .......... Ur 199* $175.-," ..■■•«.••« tir MM .. k*-........- Ur MM III BE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE PENE PODVRŽENE BPEEMtMBl POBI ALI DOLI Za tapuaio vetjih meakov kot tforaj navedeno, bodisi T dUutr]lH ali urah dorolju^emo fte boljo pozo]«. OBPUClU ▼ MfPlftKI« DOUBJU 919^ • a • V o • • o o o ' ^ 915J9 • ••••t* o • • flC- • $3 1-— ••••ffULIS • aaaaaaaaa pHLN 4oM x »tareia kraja Uptattlo a dolarji*. . PUBLISHING POMP8U »Člfit Narod*" raw iom._w._j. —mmmmJBL e. TRAGIČNA SMRT ŠKOJA LOKA, 28. sept. — Pri Medvodali je šel prostovoljno v smrt posestnik iz Selc Josip Peternelj. Na dan smrti dopoldne je bil s svojo ženo Ljudmilo še v Skofji Loki zaradi nekih pisem, ki sta jih naredila pri notarju Sinku. Potem je sla žena domov v Selca, on pa jo je ubral, ko se je pomudil kratek čas v Hafnerjevi gostilni, s svojimi kolesom proti Medvodam. Okrog 17. se je pojavil Peternelj na mostu, ki veže Medvode -s Pimičami. Ko je prišel nekako do sredine mostišča, je prislonil kolo, odložil je tudi plašč, nato pa je vzel v roke listič in napisal i\anj par besedi, svoj naslov. Na to se je povzpel preko ograje in skočil v globino. Valovi so ga takoj zajeli in zagrnili. Očividec, neki ribič je ugledal truplo samo enkrat, ko se je pokazalo na površni i Save, potem pa je izginilo. Pokojnik, ki so ga izvlekli mrtvega iz vode in prepeljali na njegovo domačijo v Selca, je bil splošno znan, in je sodeloval tudi pri občinskem odboru. OGENJ JE PODTAKNIL PTUJ, 28 sept. — Posestnik Šešerko v Zamencih, občina Domava, je imel lepo posetvo a se je zaradi slabih gospodarskih razmer tako zadolžil, da mu je bilo posestvo pred par tedni na javni sodni dražbi prodano. Posestvo je kupil ptujski odvetnik dr. Visenjak Alojzij, ki ga je preuredil ter pustil tudi popraviti gospodarsko po-slopje. Ko so v četrtek zvečer pri nekem sosedu ličkali koruzo, je bil navzoč tudi Šešerko, ki pa se je okoli 1. ure ponoči ločil od družbe. Kmalu nato je nastal na nekdaj njegovi domačiji ogenj, ki je mahoma zajel vse gospodarsko poslopje. K sreči je domača dekla ogenj še pravočasno opazila, tako da so rešili vso živino, dočim le vsa zaloga, okoli štiri vagone sena in slame a poslopjem vred do tal pogorela SAMOMOR MLADEGA PARA PTUJ, 27. sept. — Snoči sta prišla v vas Dornavo mlad moški in mlada ženska, ki sta vpraševala po neki gostilni, danes proti večeru pa so ju dobil mrtva na nekem koruznem polju. Pri njih so našli listek z imenoma Medinek in Fras, poleg pa večjo steklenico, ki je dišala po lizolu. Vse kaže, da sta izvršila samomor. Prišla sta baje iz Mariboru. Orožniki so u-vedli poizvedbe. DVIGALO JI JE UTRLO LOBANJO LJUBLJANA, 28. sept. — Dopoldne se je pripetila v Se- verjevi trgovini s semeni na .Gosposvetski cesti huda nesreča ki je domala terjala življenje mlade delavke. Na terasi je sušila gobe 241etna delavka Frančiška Podobnikova. Terasa je zvezana s pritličjem po dvigalu, s katerim spuščalo blago v skladišče. Podobnikova je nič lio-dega skuteč pogledala v odprtino. Ker jo je pa slepilo solnce ni videla prihajajočega dvigala, ki jo je zagrabilo in stisnilo za glavo. Nesrečnica je obupno zakričala, imela je pa še toliko moči, da je dvigalo ustavila. Dobila je hude poškodbe, dvigalo ji je utrlo lobanjo in zdrobilo vso čeljust. Na pomoč so bili pozvani reševalci, ki so jo naglo prepeljali v bolnišnico. Dekletove poškodbe *so sicer zelo nevarne vendar je upati, da bo življenje rešeno. Seveda pa bo imela reva vse življenje vidne posledice. ZAGORJAN, KI SE JE BORIL V ABESINUI ZAGORJE, 27. sept. — Ivan Barej, ki se je rodil leta 18(58 v Tolmezzu v okolici Vidma je prišel leta 1900 v Zagorje in je dobil zidarsko službo pri rudniku. Ker se jc bil že 1893, poročil s Slovenko, je sklenil za vedno ostati tu. Mož je prikupen, je tudi dober godec rudniške godbe. V svetovni vojni je bil interniran in je šele pred 12 leti dosegel naše državljanstvo. Ko mu je bilo 19 let, pripoveduje. je z drugimi prostovoljci iz Italije odrinil na bojišče v Abesinijo. Prebil je v vojnih metežih 18 mesecev. Abesinci so bojeviti in hrabri, kraji gorati in nevarni vsakeimu tujemu vojščaku, ki ne pozna terena. Ceste so mehke, še posebno nevarne pa v deževnem času. Vročina je bila huda a vendar znosnh. Najhujše pa je bilo pomanjkanje vode. Dovažati so jo morali z ladjo z Neapolja. S hrano je bila takrat vsa italijanska armada dobro preskrbljena, nikoli niso stradali. Ali največ preglavic so prizadejali hudi veliki komarji, zoper katere so rute na glavi, čelade in vsa druga sredstva bila zaman. Trn in tam v odmorih je bilo življenje še dovolj znosno in vojaki so se zlasti zabavali z opi-eami, ki jih je bilo povsod zadosti in so jih nekateri imeli pri sebi ter so se hitro udomačile. Pod poveljstvom generalov Bal-d i sere in De Oristofola so Italijani takrat osvojili 18 krajev in povsod razvili zmagovite tri-kolor.e. Prodirali so od Masoue proti Adui in zmage so bile lepe. Le v kraju Dogalinu so bile italijanske čete zijhrbtno napadene. Tu je od 500 mož ostalo samo 42 živih med njimi naš Ivan Barej. Advertise in "Glas Naroda* Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vtek etvarek. T tied n al« dolgoletne skuŠnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje Udobno in A%tro. Zato te tavpno obrnite na not ta vsa pojasnit*. Mi preskrbimo vse„ hodih prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vise je in $ploh vse, kar je ea potovanje po-trezno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. r r Nedriaviljani naj ne odlašajo e ne utrudite, bo za razvedrilo pela Mrs. Frank Tomsic s spremlje-vanjem Miss M a vine Perusek. Vilolin igrata Mrs. Sieve Strong in Miss Josephine Eis-enhardt. U>krba kuhinje je v rokah '(iospodinskega kluba' S. X. Doma, ki je pripravila že več banketov. Servirali bodo člani "Vesna" kluba. Dvajset let je dolga in lepa doba za pričetek in obstanek 4< Slovenskega državljanskega kluba" v naši naselbini. V teh letih tudi ni bil brez koristi. Vsak Lorain ski Slove nec se je lahko obrnil na ta klub za poja-nila glede državljanskih in drugih pravic te." raznih informacij. J "GLAS NARODA pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Peter Zgaga ZEBRE IN Z1RAFE BEŽIJO Mobilizacija abesinskili plemen, ki traja že od začetka septembra, je povzročila v nekate-lili pokrajinah države črnega cesarja veliko paniko, k.-itciv posledice se javljajo tudi pri živalih. Angleški afriški potnik William Kendall poroča, da se je polastil divjih živali v A-besiniji vrlih strah. Visoke ravnice ill stepe so silno oživele, Ker pojejo noč in dan alarmni bobni, ki kličejo moške pod o-rožje. so živali zelo vznemirjene dirjajo tropoma skozi dolini' in čez prelaze v mirnejša o-zemlja. Xa begu je posebno mnogo zuher, antilop in gazel. Zbirajo se v velikih množinah ob votli. Z<- pred tedni, ki) je še močno deževalo, je Kendal opazil, da se premikajo živali v bližini Addis Abebe z veliko živahnostjo. Takrat j«' divjad bežala vzdolž reke Abai v smeri proti Trnaškemu jezeru. Tam mimo ie ubrala pot v Sudan, kjer bo našla v stepah gotovo več miru. Tsli pojav opazil Kendall tudi v bližini (ran Ižulskega jezera, mimo koterega so bežale ogromne črede žiraf antilop in lomov |»roti Rudolfovem jezeru in čez mejo Britske Ugande. | VIŠEK NESRAMNOSTI Dosti slučajev velike nesramnosti mi je znanih, toda če bi me kdo vprašal, kaj smatram za višek nesramnosti, bi mu tole povedal: — Bilo je pred petnajstimi leti, ko se je ouiožila hči mojega pokojnega prijatelja. Izza očetove smrti, »se dekle ni več družilo s Slovenci, ker je ) bila sama nase navezana in so ji rezali kruh tuji ljudje. Za £enina si je izbrala Američana, dobrega in poštenega fanta, kot je bila tudi ona dobra in poštena. Ženitovanje se je vršilo na domu njenih sorodnikov. Povabljencev ni bilo dosti, toda še vedno preveč za tesno stanovanje. < 'e se prav spominjam, smo 1 >i 11 povabljeni in smo se udeležili samo štirje Slovenci: — njen stric, prijatelj Joža, sin bogatega slovenskega podjetnika in jaz. Drugi so bili pa njeni in njegovi prijatelji in prijateljice. Zabave, ki jih prirejajo Aine ričani, so mi priskutne. Prvič zato, ker ne znam plesati, drugič pa zato, ker mi majoneze, keksi, kompoti, pocukrana solata in druga taka stvar ne gre v slast. Tudi jazz-godbe in j a z/.-god bi si i č nega petja ne prene-e moje nemuzikalič-no uho. • Pri mizi je bilo prostora za štirinajst oseb. Prvi smo sedli k večerji: ženin, nevesta, ženi-novi in nevestini sorodniki, nevestin stric, prijatelj Joža in jaz. Xeve-ta mi je zašepetala:— Tako sem srečna. In pomislite. ček za petindvajset dolarjev dobila. Dal mi ga jt* (imenovala je podjetnikovega sina). J o j, koliko bom lahko na- ikSlovenski državljansk* klub" si želi nadaljncga obstanka i li prosi vse volilce za nadaljno obilno zanimanje. — Dajte kredit pričetnikom tega kluba. Vida Kunise. Forest City, Pa. V sosednji naselbini Brown-dale je s|M»štovani družini Marv Pristavec, po več mesečni bolezni, .'>. oktobra umrl dvanajstletni sinček Henrik. Pred dvema t«*dnoma pa je v Vandlingu družini Edward Kamin umrl šest mesecev star prvorojenec Robert. Bil je prvi vuuk zastopnika G. N. Smrt toraj ne zbira, enkrat pobira stare, enkrat pa mlade. Pittston družba je zojiet zaprla rov za nedoločen čas, in ker ni tukaj nobenega drugega dela, z strahom pričakujemo zime. Poročevalec. ti iz strahu pred zalezujočimi lovci normalno šele v polovici oktobra, letos pa je domnevati, zakl jučuje afriški potnik da so te plazove divjih živali sprožila premikanja in zbiranja a-besinskih čet, ki »e vadijo v streljanju. Beg zeber, antilop in drugih živali čez abesinsko mejo pa bo prisilil tudi leve, ki živijo od te divjadi, da pritisnejo za njimi. Proti ne vra ličnim ^ bolečinam zahtevajte sretorno-zuani ANCHOR PAIN-EXPELLER , za hitro, gotovo pomoč V Moskvi so posebne trgovine, v katerih si mladina za majhen denar izposoja knjige. V Rusiji je veliko zanimanje za dobro čtivo. . . . . . ... „ , kupila s tem denarjem! Prav Divjad v teh krajih zaene bega-J .... , . A , , , _ . .j zal lili je, da z muni ne »eui. Pa >aj veste, tesno je. Za vse naenkrat ni dovolj pro.-tora. Vstali smo in se porazgubili po hodniku, stopnicah, kuhinji in drugod, da smo napravili pri mizi prostor ostalim povabljencem. Razen enega so bili takoj vsi stoli zasedeni. — Kje pa je J. i' — sta vpraševala ženin in nevesta. Kje je J..' Pokličite ga. Toda radodarnega podjetnikovega sinu ni bilo nikjer. Kar malo poparjeni so bili vsi. — Gotovo je zameril, — sem slišal pozneje reči nevesto, — ker ga nismo prvega k mizi povabili. No, saj bi ga morali, ker mi je dal tako lep dar. Toda kdo bi mislil na vse, ker nas je tolike*! S tem se je skušala opravičiti sama pred seboj, obraz ji je pa razodeval, da jo boli, ker je bil zaradi malenkosti skažen najlepši večer njenega življenja. Dosti žara na smo se poslovili, želeli nevesti in ženinu srečo ter šli vsak svojo pot. Ženitovanje je bilo v soboto, nedeljo smo prespaU, v ponedeljek opoldne pa slučajno srečam v Downtownu mlado nevesto. Smeh je hlinila, toda njene solzne oči so razodevale, ne žalosti, pač pa veliko razočara-nje. Že sem jo hotel podražiti, kot se pač draži ženske, ki so šele oseminštirideset ur poročene, pa me je v hipu minila porednost in sem jo sočutno vprašal: — Kaj ti je, za božjo voljo? Povej, če ti morem pomagati. Solze so se ji ulile in med solzami mi je razodela: — V banki sem bila... zaradi tistega čeka..., pa je bil J. (podjetnikov sin) že ob devetih tam in ga je preklical... Samo zato, ker ga nismo prvega k mizi povabili... NAROČITE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI ST.O VENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ZANIMANJE RUSKIH OTROK ZA KNJIGE GLAS NARODA" New York, Wednesday, October 9, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. A. KRATKA DNEVNA ZGODBA Jaka Peteln. Sla sva z ženico čez polje proti .) ezici. Sijalo je sonce, škr-jaiuVk je pel. Razkrile so sede viške planine, nekje od daleč je tiho brnelo popoldansko zvo-lienje. Vtopila sva so v zvenečo tišino jeseni. Dejal bi, da jo najina sreča bila popolna. Ali, kakor veste vi vsi srečni zakonci, brez pogovorov so sreča na .sprehodili 110 da uživati. Glejt« koliko jo drobnih skrbi in /.a-devščin! NV samo, da -se pro-fiti manjšajo čeprav bo vojna v Abesiniji ne pa pri nas. Tudi draginja je vodno enako zmerna, čeprav je bilo letos več sonca kakor lani. Do jo cviček vedno hujši in tobak vedno slab ^i, čeprav. Ali o tem prihodnjič. (Tako pravijo vsi, ki jim trenut liono zmanjka špago.) Je š«> sto drugih zadevščin, o-troci gredo v šolo, spet, bo treba predelati očetove hlače in mamino krilo. Prosim vas, in odkod naj mama dobi zimski plašč? Vsaka ne deduje kožu-, ha po starem očetu. Dokler je človek mlad, se najrajši pogovarja o ljubezni. Ko je ožoujen, primojdunaj, se vos pogovor suče okoli denarja. — Xa, soim dejal, nič ne žaluj, ženica preljuba! Ites je, časi so hudi in denarja vodno manj, ampak vsak zajec najde svoj grm, še midva morda kdaj za-deneva terno. Oboj, pri tisti priči so spomnim, da je treba kupiti srečko drzayno razredno loterije. Ni me sram povedati, še nikoli nisem imel srečke. Letos sem sklenil, da jo kupim. Račun jo dokaj enostaven: Doslej so dobivali drus^i, zdaj vendar enkrat pridemo o>tali na vrsto. Saj nekaj pravice še mora vladati iiu svetu! Ženica no rekla ne črno, 110 bele. Takšen je red pri naši hiši: gospodar odloča redkokrat ali kadar odloča, jo njegova beseda veljavna. Saj ravno tokrat gre navadno za same veliko reči. In to pot jo šlo za milijonsko premoženje. Tako! — Lepo! — je počasi in nožno pritrdila ženica. — Le škoda, dn j«« še tako daleč do glavnega dobitka. — Daleč, daleč! — vzrojim gospodovalno. — Seveda jo daleč, še otroka ne pričakaš prej ko v devetih mesecih, a nama se bo milijon rodil že čez pol leta. Da, taijile na pomlad .... Vmes bo zima, morda huda, morda blaga, kakor je po božji volji. Mi jo bomo junaško prestali iti vmes natanko preštu- MIL IONSKI DOBITEK dirali, kako si najlepše uredi nio z miljončkoin . . . Hišo z vrtičem, če že ne palačice sredi mesta. Radio, kopalni bazen, polovnjaček črnine v klet, avtomobilček magari z zastavljalnico . . . tranitidram, tidrami tam tam . . . — l*a novo spalnico in prstmi zlat — je lepo pripregla ženica — in poleg plašča s krznom tuli kakšen klobuček in toaleto — sram te bodi, že leto dni nimam nič novega! — °j<*j* j«'jf jej — se po-č« hljani z;« ušesi — nikar očitkov in rekriminacij. < V začnemo pri ženskah vračati vse-ra posojala okroir. Sestri Neži izborom kakšno pisane gvante ;>li pa svete podobo — na oboji* je enako udarjena. Stricu Matiji privoščim smučke, vesel bo na stara leta takšnega priznanja. Brata bom imel itak > oinigala kočijažu, naj ustavi, se približala vratcem ter Jastrebu, ki je vtaknil glavo ven, tiho sporočila gospodarjeva povelja. Ko se je kočija ustavila, se je Lucija stresla ter se spet opomogla iz nekakšnega mrtvila. Začutila je, kako ji znova polje kri po žilah, odprla je na široko usta in oči in gledala. Jastreb se je bil odmaknil in starka je z brado na vratcih gledala Lucijo in govorila: "Pridite mladenka moja; pridite, ubožica; pridite z menoj, ki mi je ukazano, da lepo ravnam z vami in vam dajem poguma." Ob zvoku ženskega glasu je revica občutila hipno potolaženost in pogum; toda zapadla je spet še mračnejšemu strahu. 44Kdo ste?" je rekla s tresočim se glasom ter uprla začuden pogled starki v obraz. "Pridite, pridite, revica," je ponavljala ta. Jastreb in ostala dva, ki sta iz talko nenavadno uslajenih starkinih besed in iz njenega glasu sklepala, kakšni so gospodovi nameni, sta skušala zlepa prepričati ujetnico, naj -duša. Toda 011a je Še nodal j o glodala ven in dasi ji divji in nepoznani kraj ter samozavest njenih stražnikov nista mogla vzbujati ni kakega upanja iu> pomoč, je vendar že odpirala usta, da bi za-vpila, toda ko je zagledala Jastreba, kako ji z očmi obeta robec, je zadržala krik, se stresla in se zvila; tedaj so jo zgrabili in prenesli v no silnico. Nato je vstopila vanjo tudi starka. Jastreb je rekel obema drugima rokomavho-ma, naj stopata zadaj, sam pa je odbrzel po strmi stezi navzgor, da nemudoma izve 11a daljna gospodarjeva povelja. Kdo ste!" je z bojaznijo vprašala Lucija neznano, nakazilo baburo. 4'Zakaj sem tukaj z vami? Kje sem? Kam me peljete J" 44K onemu, ki vam dobro hoče," je odgovorila starka; 4'k velikemu... Srečni tisti, ki jim 011 dobro hoče! Dobro za vas; blagor vam. Ne bojte se, bodite veseli, kajti ukazal mi je, naj vam dajem poguma. Poveste mu, kajne, da sem vam dajala poguma?" "Kdo je to? Zakaj? Kaj hoče od mene? Jaz nisem njegova. Povejte mi, kje sem. Pustite me, da grem. Recite tem ljudem, naj me izpustijo, naj me nesejo v kakšno cerkev. Ah, vi, ki ste ženska, v imenu Marije Device...!" To sveto in sladko ime, ki ga je bila nesrečna starka prva leta s čaščenjem izgovarjala in ga potem že dolgo, dolgo ni več klicala lia pomoč ter ga morda tudi ni več slišala izgovarjati, je naredilo na njenega duha, ko ji je v tem hipu udarilo 11a uho, zmeden, čuden, počasen vtis, podoben spominu 11a svetlobo v starcu, ki so ga kot otroka oslepili. Medtem je stal neimenovanec vzravnan na grajskem pragu in gledal navzdol: videl je, kako se nosilnioa bliža korakoma kakor prej ko čija in kako teče Jastreb pred njo v razdalji, ki se je vsak trenutek večala. Ko je Jastreb dospel na vrli, 11111 je gospod namignil, naj gre z njim, in je odšel z njim v neko grajsko sobo. 4 4 Torej ?" jo rekel in obstal. 44Vso do pičiee natanko," je odgovoril Jastreb ter se priklonil: 44opozorilo je došlo pravočasno, ženska pravočasno, nikogar ne bilo tam. le enkrat jo zavpila, prikazal se ni nihče, kočija/ uren, konji dobri, nobenega srečanja; toda.. "Tod* kaj?" •/• 1 - .. (Dalje prihodnjifi.) ZNAMENITI ROMANI KARLA MAYA Kdo bi ne Kotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Majrem v "Padišahovi senci** pri ''Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, €27 strani Vsebina: Smrt Mohamed Km i na; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena _____________________1M KRIŽEM PO JUTRO VFM 4 knjige, 598 rtrani, s slikami Vsebina: Jezero smrti; Moj romao ob Nilu; Kako sem v Mekko romal; Pri šamarih; Med Jedili Cena -----------------LM PO DIVJEM KIJRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amari'ja; Beg iz ječe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena __________________1J4 PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani Vsebina: Brata Aiadžija; Koča ▼ soteski; Mlridit; Ob Vardarju Cena ____..._______.1.54 Izdajalec; Na lovu; Siiet na divjem zapadu; Rešeni milijoni; Dediči Ona -------------------3.54 .t V GORAH BALKANA v / 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mobamedanski svetnik Cena ___________________1.54 WINIITOV Vi knjig, s slikami, 1753 strani SATAN IN IŠKARIOT 12 knjig, s slikami. 1704 strani Vsebina: Izseljenci; Yuma fietar; Na sledu: Nevarnosti nasproti; Almaden; V treb delih sveta; Naročite jih lahko pjri: KNJIGARNI 216 We* I8th Street Vsebina. Prvikrat na divjem zapadu; Za Življenje; N§o-€i. lepa Indi janka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med Komanči in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sans Ear; Pri Komančih; Win net ova smrt; Win-netova oporoka Cena -------------------354 Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Rlh, in njegova poslednja pot Cena ____________________lil "Glas Naroda" New York, N. Y. tifeAfcfti "a L 2 B v ARVD New York, Wednesday, October 9, 1935 GREHI OČETOV Za 'Roman v dveh zvezkih= Glas Naroda priredil I. H. PRVI ZVEZEK. 61 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. S. 1. DVA KI ČAKATA - KRALJ IN DIKTATOR S šumom pograbi veter jadro in jambor se nagne, da so valovi skoro plusknili čez krov ladje. Močan sunek s krmilom pa je zopet dal ladji ravnotežje, bliskovito se jadro obrne vstran in Albert *meje pusti ladjo pluti po viharnem jezeru. Skoro nepremično in le malo s koncem se dvigaje in zopet pa daje je plavala ladja po šumečih valovih, ki so se premikali v isti smeri kot ladja. Ako sem pogledal v vodo, se mi je skoro zdelo, da stojimo — samo po naglici, s katero se nam je umikal breg, sem mogel presoditi, kako naglo je plula ladja. Čim bolj se bližamo sredini jezera, tem močnejši postaja veter, tem bolj preteče se zbirajo oblaki na nebu. — Na tej vožnji pa imam zares veliko veselje, — pravim slednjič, — pa tudi ne bi imel nič proti temu, ako bi bili zopet kmalu doma. — Ali se bojite? — se smeje Albert. — Da se bojim? Prav gotovo ne! Toda nikakor ne mislim, da bi bilo potrebno, da bi me dež do kože zmočil. — Mislim, da bomo prišli še suhi domov. Moral sem tako daleč zapeljati, morem v ugodnem kotu voziti proti vetru. Sedaj bom obrnil. S hrbtom pritisne Albert ročaj krmila ter zgane jadro. Ostro se vrti ladjica v vetru in globoko se nagnivši na stran, se visoko dvigne ob šumečem valu, da so pene zletele preko naju. Albert se smeje — kot otrok, ki se sme le malokdaj veseliti. Imel je veliko veselje nad tem, kako je ladja ubogala njegova povelja. Seveda je to bila pokorščina, katero je izpilil z vso svojo močjo. Na čelu in na sencih so se mu napele žile, v zapestju so mišice ostro stopile iz mesa in vrv jadra se mu je rdeče zajedla v roko. Ko ga taiko opazujem, kako z močjo vodi ladjo navzlic vetru in valovom proti svojemu cilju in z mirno gotovostjo izpusti jadro in ga zopet povleče, sem se nehote vprašal, ako v resnici vidim pred seboj istega človeka, katerega je v prenapolnjenem gledališču ob soparnem zraku napadla omotica. Bližje in bližje prihajamo k bregu in šumeče zdrsne ladja čez s penami pokriti pesek. Prvi blisk šine iz črnih oblakov in glasen grom pretrese ozračje. Albert vstane in obe pesti pritisne na svoje prsi. — Ali ne mislite, da ste preveč dobro napravili! — ga vprašam v skrbeh. Albert zmaje z glavo. Naglo in spretno zvije jadro, ga sname z jambora ter ga spravi v ribiško kočo. ' Že prično padati prve kaplje. Srečno dospeva do liiše, predno je pričel dež liti čez gore in jezero., Ko stojiva na svojem balkonu pod streho in gledava v divjanje nevihte, pravi Albert: — Ali pa tudi veste, prijatelj, da mi je ta vožnja prinesla stiaro resnico in opominjajoči spomin? Resnico, da nemirno srce lažje najde mir v nevarnosti v boju, kot pa v leni samoti in v tihi sobi. Ta oi>omin si bom vzel k srcu. Ponoči je nevihta ponehala in jutro je zopet prineslo modro nebo. V lepem solncu so potekali dnevi, tiho in prijetno. Vsako jutro sva že zgodaj zjutraj sedela v čolnu; Alfa ert je veslal, jaz pa sem na dolgi vrvi vlekel za seboj va do za ščuke — in oba sva čutila pošteno deljeno veselje, kadarkoli sem iz mokre globočine potegnil svetlo ribo, ki je opoldne obogatila našo mizo. Ob večerih, kadar je gorski veter prihajal čez jezero, sva sedla v jadrnico in sva pustila vetru, da naju je vlekel čez valove, dokler se ni na gorah razlezel rdeči sijaj poslav-ljajočega se solnca in je mrak objel s svojimi tankimi meglami breg in jezero. Ako dnevi niso bili posebno vroči, tedaj sva lazila po bližnjih gorah, ali pa sva se peljala čez jezero in sva obiskaia Srnjakovo slanino. Ako me je prijelo veselje do dela, tedaj -em sedel in ?e sklonil nad svojimi zvezki v najini hladni sobici; Albert je tedaj sedel zunaj na balkonu in je po več ur gledal na jezero in gori na podeče se oblake. Ali pa sem, ako se mi je poljubilo in sem hotel delati, prenesel mizo na senčnati kraj vrta; tudi takrat je bil Albert vedno blizu. V vrtu je stala mogočna jablana, čije veje so se šibile pod bogatim poletnim blagoslovom. V senci tega drevesa je ležal Albert po pol dneva in je sanjal z mirnimi očmi gori v zeleno mrežo listja. To zaupljivo skupno življenje je krajšalo čas tako prijetno, da se v nama ni nikdar zbudila želja po premembi. Iu tako je prišlo, da sva v teh dneh samo enkrat šla proti Te gernskem jezeru, da sem si zopet kupil nove vrvi za ribolov. Ko sem kupil, sem hotel iti domov naravnost po cesti. In ko hodiva po ulici vkreber, sem opazil, da njegove oči vedno iščejo. In Albert obstane. Bilo je pri ograji, s katere je snel veselo govoreče dekletce. Obe roki položivši na ograjo, gleda Albert skozi drevje malega parka, sredi katerega je stala na peščenih tleh vila "Lovcev mir" z belo zagrnjenimi okrni, od prto vežo, kjer se je bršljan ovijal okoli jelenovih rogov. Iz hiše doni glas gosli. Albert se zopet obrne proti cesti. — Mislim, da bo v hiši. — Mislite na ono malo t Albert prikima. —- Otroka bi zopet rad videl. Zadnje dni sem moral vedno misliti na ta obrazek z lepitmi očmi in nelepimi potezami. (Dalje prihodnjič.) Majhno je francosko kopališče Bagnola de 1'Orae. Ni dosti zabav ondi, dasi ga pose-čajo visoke osebnosti. A vsako jutro uživajo ljudje veliko senzacijo. Točno ob devetih se zberejo kraj ceste. Skrivnosten, do dna črn avto pridrdra in v njem »sta dva važna člana mednarodne policije. Ko j za njima sledi veličansten avto in za dve sto metrov zadaj spet dva stražnika — na motornih kolesih. Tako se vsak dan pripelje bivši diktator Venizelos. Na^lo skoči iz avta, in izgine v kopališče. Njegov to zemlja prsten obraz z belo brado je nepremičen. Nikomur nič ne odzdravi in se čez dve uri prav tako naglo vrne. To naglo prihajanje in odha- janje je senzacija kopališča in prebivalci mislijo, da so vsak priča kakemu zgodovinskemu dogodku. Nato si pripovednjejo ljudje, kako zdaj Venizelos nima drugega opravka, ko da igra bridge. Kakor poročajo ameriški listi, je Venizelos najboljši igralec bridgeja na svetu, kar je podedoval po svojom očetu, ki je bil tudi najboljši igralec prejšnjega stoletja. — Tudi o tem govorijo, da Venizelosu ni bilo treba skrbeti za vsakdanje življenje, ko je pribežal v Pariz, ke r si je že pred več leti najel krasno vilo za dolgo dobo lot, kamor je pred desetimi leti spravil tudi svojo slavno knjižnico. Prav tako ima v ZBIRKA. zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cona ........................ .35 ANDREJ HOFER ....................................................50c BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................35e BELGRVISKI BISER ............................................35c BUŽlfNI DAROVI ....................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20« CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45« CVETKE (pravljire za stare in mlade)................30« ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50« DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40« ELIZABETA. HČI SIBIRSKEGA JETNIKA ........35« FRAN BARON TRENK ............................................35e FRA DIAVOLO .............................................. .........50« FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Milanski. 72 str......25 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v Koreji) ...................................................... KRALJEVIČ IN BERAČ .....................................30« KRVNA OSVETA (povest iz ahruških gora> .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25« LJIDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) ....._..........................30e MARKO SENJAN1N. SLOVENSKI ROBINSON ... 75« MARON. krščanski deček iz Libanona ............ Ml SOLINO, ropar Kalabrije ................. MRTVI GOSTAČ .................................................. MALI KLATEŽ (spisal Mark Train) ......".I MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ...................................................... NA RAZLIČNIH POTIH ................................... NA INDIJSKIH OTOKIH ........................... PABERKI IZ ROŽA ........................ _ PARIŠKI ZLATAR ................................ POŽIGALEC .......................................... PRSTI BOŽJI ............................................... " PRAPREČANOVE ZGODBE ...................... POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ................... PIKU I (spisal Krištof Šmit) ............................ PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO zv..................... 40« II. zv_______________40« PRAŠKI Jl/DEK ......................................................... PATRIA (povest iz irske zgodovine) __________30« POSLEDNJI MOHIKANEC ...........................""Z 30« PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal Levstik. ... 25« ... 40« ... 35« ... 70« ... 25c ... 40« .... 50« ... 25« ... 35« .. 25« ... 30« ... 35« .... 30« - 30« ,.. .30 ... .30 104 strani. Trda vez............... PRISEGA HLRONSKEGA GLAVARJA PRVIČ MED INDIJANCI ............. PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIOXARJEV ......................oft PRAVLJICE. Košut nik. II. zvezek. Cena.......75 PRAVLJICE, II. Mayer. Cena ................ .30 RDEČA IN BELA VRTNICA ................................30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .............30« RINALDO RINALDINL Cena .............. J>0 ROBINZON ...............................................................50« ROBINSON (Velika izdaja) ...................70 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Cena ................ .50 STRIC TOMOVA KOČA. Cena .............. .50 SUEŠKI INVALID ....................................................35« SISTO IN SIESTO (povest oz Abrncev) ___________30« SVETA NOTBURGA ........................................... 35e STEZOSLEDEC .........................................................30« SVETA NOČ (pripovedke) ....................................30« TRI INDIJANSKE POVESTI ....................................30« TURKI PRED DUNAJEM ........................................30« TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; IL zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ. Mala izdaja. Cena ......1.— VOLK SPOKORNIK (spisal Franc Meško; s slikami) ......................................................$1.00 Trda vez.......1.20 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po --------------------------------------------------50« ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60e ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ____________________________25« ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dels) I- del ............ 40c II. del ____________40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti. spisal Engelbert Gang]), v 1 zvezku .............50 VINSKI BRAT. (V. zv.), Cangi .............................50 8 POVESTI. (IV. zv.), Ganf-1 .................................50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............................50 Londonu, ki je rojstni kraj njegove žene, gosposki dom. Vse to priča, da se Venizelos najprej pobriga za streho, preden zaneti kako novo revolucijo. Predvsem pa si želi, da bi ne srečal svojega pro ti vnuk a in najhujšega tekmeca — izgnanega grškega kralja Jurija II. C i m se Venizelosova pota zmračijo, pa se zablesti zvezda Jurija II. Že njegov brat, kralj Aleksander, je baje dejal: 44 Le tedaj čutim da sem kralj, dokler Venizelos ne stopi v mojo sobo. (1e pa pride on in s pestjo udari po mizi da se tintnik prevrne, tedaj vem, da sem le na obisku na grškem prestolu." Po takih prizorih je kralj naglo skočil v avto in je gledal na to, da se je čim bolj povečala razdalja med njim in njegovim ministrskim predsednikom. Kralj Aleksander je bil zares najboljši grški šofer in kadar so atenski šoferji zagledali njegov avto, so se naglo u-meknili, češ- "Leteči Holandec nori!?' Če bi bil tedaj prijel za žezlo pravi prestolonaslednik, sedanji pregnani kralj, bi ne bilo "Mussoliniju" s Krete tako lah ko, kakor mu je bilo vpričo 2.1-letnega Aleksandra. A odkar je bil danski princ Jurij T. po oOletni mirni dobi vladanja 1. 1913 v Saloniku umorjen, je moral vsak grški kralj doživljati strašne državne zmede pod raznimi samodržci (Venizelos, Pan galos, Conduriotis, Plastiras). Jurij II. je preživel vso dobo teh zmed. Zdaj živi v Parizu in ima 44 let. Že 1. 1916, ko se jo Konstantin odpovedal prestolu. bi bil moral prevzeti vlado. Venizelosu pa je bil ljubši Aleksander, ki je bil imelikega značaja in se mu mogel upirati. Ko je Aleksander umrl, se je Venizelosu posrečilo v zvezi z admiralom Conduriotisem ustanoviti začasno republiko. A volitve 1. 1920 so Venizelosu spod-meknilc tla in Konstantin se je za dve leti, do državnega udara Plastirasa vrnil v Atene. Tedaj je bil kronan Jurij II. a je ž«-vnaprej vedel, da ne bo dolgo za kralja. Ko se mu je ponesre-čil pohod v Malo Azijo, se je moral 1. 1923, umekniti in je spet nastopil pot krog sveta, ki jo je bil pred 10 leti zapustil. Potoval je.in se udeleževal lovov po Indiji, Švedski, Danski in prišel tudi v London, Pariz in slednjič v Bukarešto. Proučeval je muzeje vsega sveta, s katerimi se more meriti tudi njegova zasebna zbirka. Izmed vseh evropskih vladar jev, kolikor jih živi v izgnanstvu, ima Jurij II. največ Tipanja, da spet zasede svoj izgubljeni prestol. Njegova država je že sita večnih sprememb in zmed in Jurij II. bi se bil mogel prav za prav že pred Ve-nizelosovim izgnanstvom povrniti v Atene. Toda on čaka, saj ni več tako mlad — in pravi, če se bo vrnil, se ne misli več izseliti. Xi mu za pustolovščine, marveč si želi miru —kakor vsa Grčija in z njo ves svet. nnnnnn SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ■1« WW lit* STRUCT NSW IOBK. H. 1 ntol MAM ZA CBNB VOZNIH LlflrOV, U* ZKRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJ* ................................................... 9HV HRANA NAJ ODGOVARJA POKLICU Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA' 216 West 18th Street New York. N. Y. Že davno je znano, da se ravna način prehrane, količina in kakovost jedi ne samo po podnebju in krajevnih običajih, po starosti in kostituciji, človeka, temveč tudi po njegovefm pokli-du, torej v prvi vrsti po telesnih funkcijah. Znano je, da potrebuje drugačno hrano in več kalorij človek, ki težko dela, ki potroši mnogo energije, duševni delavec pa potrebuje zopet drugačno hrano, biološko sicer izdatno, kalorično pa manj izdatno. Že dolgo se nam zdi (samo ob sebi umevno, da obleče mehanik svoj plašč, in kuhar svoj predpasnik ali šofer svoj plašč proti prahu odnosno usnjeni suknjič, da se torej obleče vsak izme njih v skladu 11. oktobra: Bert'UKaria v CherbourE 15 oktobra : Europa v Bremen 17 oktobra : Aquilania v Cherbourg 10. oktobra: Rex v Cem« lie de Frarn-e v Havre 23. oko!bra: Washington v Havre Norniamlie v Havre 25. oktobra : Majestic v Cherbourg Roma v Trst Bremen v Bremen s svojim poklicem. Malokdo je pa že pomislil, da bi moralo ne- kaj podobnega veljati tudi za hrano, da bi se moral torej človek ne samo na zunaj oblačiti, temveč tudi hraniti tako, kakor zahteva njegov poklic. S tem povsem novim vprašanjem se peča zdaj državni za- vod za proučevanje človeške prehrane v Moskvi; ki spada med največje in najmodernejše zavode in vrste na svetu. V njem se pod vodstvom ravnatelja prof. Kaganova ne znanstveni podlagi teoretično in praktično proučuje problem pravilne prehrane, obenem se pa dajejo smernice velikim industrijskim in poljedelskim podjetjem, o« Igo va rja joče najnovejšim dognanjem. Tu je oddelek prof. Lavrova, ki se peča .-« proučevanjem vitaminov. Xa tem oddelku iščejo nova na vi- taminih bogata živila tu skušajo pridobivati koncentrirane vitamine in obogatiti z njimi druga živila, v katerih ji* ma- lo vitaminov; tu pri»učujejo tudi učinek tehnične priprave v kuhinji za vi tannine v živilih. Oddelek prof. Zbarskega se peča s proučevanjem beljakovin v živilih, z njihovo obilico ali nedostatkom ter njihovim vplivom na človeški organizem. Klinični oddelek za dietno hrano prof. Pevznera proučuje poskuse lečiti različne bolezni s primerno prehrano. Najzanimivejši in za nas povsem novi so pa izsledki proučevanja prof. Razen k ova. Ta učenjak hoče rešiti vprašanje primerne prehrane v različnih poklicih. Xa njegovem oddelku se iščejo in določajo norme za optimum hrane, primerne kovinarjem, zidarjem, delavcem v kemičnih tovarnah, polje delcem, železniškimi uslužben-eom itd., vse to po metodi prof. Setrnikova. Zanimiva so recimo opazovanja, ki so pokazala kako poedni poklici različno reagirajo na,enake okuse. Tako kovinarji nimajo radi kislih jedi kakor so boršč, kislo mleko, solata itd. V sladkornih tovarnah, »slaščičarnah, tovarnah čokolade in sorodnih podjetjih zaposleni delavci pa kažejo velik odpor do sladkih jedi. Nasprotno imajo pa zelo radi kisle jedi zidarji, skuterji in drugi delavci, ki prihajajo v stik z apnom. Že iz tega vidimo, kako važ-no jf vprašanje prehrane v zvezi s poklicem. Pravilna nabira prehrane pri različnih poklicih se ne sme ozirati samo na to, ali gre za duševno ali za telesno delo, temveč mora upoštevati tudi poedine vrste poklicev. To se zdi samo ob sebi umevno in vendar so začeli u-čenjaki šele zdaj proučevati to vrprašanje. In značilno je, da se pojavlja ta mlada veda haš v Rusiji. 2. novembra: Lafayette v Havre Coutc tli Savoia v Genoa C. iiovuiUrn : Manhattan v Havre 8. novembra : Aijuitaniu v Cherbourg 1». novembra : Europa v Bremen Chumplnin v Havre lit. novembra : lie ile Fran«-e v Havre Rex V Genoa 20. novembra : Washington v Havre Majestic v Clierlnmrg 2T». novembra : Lafayette v Havre 28. novembra : K u ro|>a v Kremen 21». novembra : Beren^aria v Cherbourg i Beren^aria v I HO. novembra: l'baiii|>lain v Havre <"onte «11 Savoia v Genoa va2noza f naročnike ^ Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga d"n in tretja pa leto. Zadnj$ opomine in račune smo razposlali za Novo leto tn ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam alt jo pa plačajte našemu zastopnik4 v Vašem kraju ali pa kateremu iznted zastopnikov, koj\h imen« so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjrr je kaj naših rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Lanshfn COLORADO: Pueblo. Peter Cnllg, A. Saftl# Wa I sen burg. M. J. ttayuk INDIANA: Indianapolis, Louis Ban'cb ILLINOIS: Chicago. J. Bev«<«, J. I.uknnMi Cleere, J. Fabian (Chicago, Cicero In Illinois) Jollet, Mary Bamhicb. Joseph rj'% ▼at La Salle, J. Spellrh Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Joie Zelene KANSAS: 3 Irani, Agnea Motnlk Cansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplver Steyer. J. Cerne (za Penna. W. Va. In lid.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm, '■"rank GonSe Ely, Jos. J. Peshel K vele t h. I .on i s Gouže Gilbert, I^iais VewM»| Hihhlnfc. John PovAe Virginia. Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup. M. M. Pantan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderfck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsha Little Falls, Frank Maala OHIO: Barherton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bubck, Chaa. liar linger, Jacob Resulk. John Slapv'k Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John fe Warren, Mrs. F Rachai Youngstown. Anton KlkeU OREGON: Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Claridge. Anton Jerlna Conemaugh. J. Brezove« Exoort. Louis SupanCli Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kanin Greensburg. Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. Tauželj Lnzerne, Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, Jobs Žust Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Steeiton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton. Joseoh Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West All Is, Frank &kok Shebo.vc&n, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loafs Taaehar Diamond vlUe, Joe Rollch Vsak zastopnik IzAa potrdilo ca it» to, katero Jo prejel. Zastopnike rej» UPRAVA "GLAS NAUOUA'