244. številka. Trst, v petek 2. septembra 1904. W iMhajM vbmM tirna Tudi ;b nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob poneđ«ljkfto ot> 9. un zjutraj, fttavilk« se prodajajo po 3 iot6- (6 stotmk) «» ■ aiacgih tobafcnrn&h r Tis:u in okolici, Ljubljani, Gorici, j i ji, Kranja Mariboru, Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabretini. Novemmestu itd. 1» o»ro5b» sprejema oprava lista „Edinost*, u . Giorgio Galatti it. 18 — Uradne ar« ed 2 pep. 4» 8 zvečer. oglasoci 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TEIiKFOS ftv. 1157. Edinost Gi&silo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč i Tečaj XXIX. vadile Saročnlna znađa » TN^Jleto 24 kron, pol leta 12 rron, 3 mesece 6 too-Na ns^Dćbe brez dopoalane naročnine ss jpiava ne oeirt Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. JStr -n*.sva* atoma se ne sorejemafo in rokopisi se ne vra svoto od »Itd pendtnta« v Di jaem. Ie dobrega vira poročajo, da je japonska tvrpedivka za sledjvfcla ruske čistiike, ki so skuhali d -soeti v Port Artur z važnimi poroč.li. Častnike so bije dae 31. t. m. zajeli ter jih odpe j ali v Daljai. Baski brezžični brzojav v Ćifn. LONDON 1. »Morniug Poete je prejela včeraj iz C fu brziiavko : Gla«om nekega poročila umerišiega konzula v Ć fa ao bile na prave za bres>ični brzojav na zgradbi ruskega konzulata odstranjene. V VVashingtinu sodijo, da je Japonska prisila Kitajsko, naj v tem bile včara; p:zno z/eeer odposlane, poroeaio i • , , r> ■ i -r» * r x r smiSiU vpliva na Kuse, oziroma da so Rasi da ni nobena stranka dosegla^ očitnega v s p e h a. PETRCGRAD 1. Ruska brzojavna agentura poroča iz Mukdena od 31. in. m. ob 4. uri popoludne: V minoli nuči je šel tod mimo vlak v katerem se je vozilo proti severu nad 200 pri L'sojangu vjet h Japoncev. D:ugi Viak se pričakuje. Kakor se sliši, so Japonci večkrat napad.i niša četa z bajoneti, a bili eo na vsej fronti odbiti. Sovražnik je imel velika zgube ter je zgubil tudi 40 topov. Ntša zguoe še niEo :n.ne. BEROLIN 1. »Lokal-Anzeigerju« so spore č li iz Petrograda : Brzojavka od 30. w. ! dobrovoljno naprave odstranili ker bi postale po padeu Port Artuja brez pomena. Is Mukdena. MUKDEN 1. (Reuterjev biro). Japonska Japonci zasedli Liaojang. LONDON 1. Brzojavka dospela »Reu terjevemu biro« iz Šangaja poroča : Japonci so baje danes po ljutih bojih zasedli Liaojang^?) Rusom prihajajo neprestano znatna ojačenja.. TOKIO 1. (Rauterjev biro.) Lsvo krilo in centrum ruske pozicije jušno odLiaojanga sta se danes popoludce počela umikati. Novi boji okolo Port Ar t ur j a. y Ć1FU 1. (Reuterjer biro) Neki Kitajec, ki je zapusti Port Ariu.* zvečer dna 28. m. m, poroča, da sa j a dne 27. t. m. vršil tam zopet ljut boj. Japonci so poskusili zavzeti utrdbo Pelunčan, toda d »-a njihova silna na skoka sta bila baje odbita. Dae 28 Jmt m. so Japonci baje napadli novo močno utrdbo št. 6., vkljub lemu da so bili izpostaljeni silnemu vzkr.žnemu ognju bližnjih utrdb. Po 3 urnem bjju ee jim je baje posrečilo vzeti vtrdfco. Ru*i so se baje umaknili v bližaje utrdbe, odkeder eo a združenim vojna s la 10.000 mož prodira baie od save- , . ..... T , J streljanjem na vtrdbo prisilili Japonce, da so ro-vttka. i , .... ; se z nje umaknili. Brzojavka generala Steselja na carja.! _ PE1ROGRAD 1 (Uradno.) Brzojavka' generaia Steselja na carja Nikolaja od 25.! avgusta se glasi: Milostna brzojavka Vsšrgj Veličanstva je bila vsprejeta od čet z veli kim navdušenjem. Brzojavka je podvojila' Brzojavne vesti. Dcželnozborska dopolnilna volitev. GORICA 1. Na današnji d. želnozborski dopolnilni vol t vi za mesto Gorico je bil z li zvečer. Z u:ra je pričel sj\ražmk sdu> na-j padati tretji armada; zbor. Tu niso d'j3egli jar>onc*i najmanjšega vFp^hs. Najprvo jih je 23. pozneje 24. pjlk cd? 1. Polk je i a tfejk^ačin tdb |jše3t cspidov. Dve japonski stotnji sta bili odrezani mofi vojaških čet nasproti sovražniku ter '.98 glasovi izvoljen dr. Kamilo vit. Egger, povzdignila junaštvo braniteljev. Oi dne 23. jOdietoik v Gonci (1 heralec). ;Na volišče ao 4 glasovi bo b!li neve Japoncev, ki so ee daa na dan pcnavljali z'ljavn;. m. iz L ao an^a poroča : V po^edaljek zve- 17 , i "■-»■ • j- I i m 11 • . . , ! t. m. do dsnaspjega dae so bili vsi Dspadi l prišli 104 vol lc;, čer ;e poaehii i o tjpništva še .'e ob 8. uri Shod zgodovinarjev. SOLNOGRAD 1. Da nćs ore dpolu Ine je od g\avne vt jsie ; ter sta se nedaleč od ra- n . . TT . . - ' iPalinceng ;n na zapadu Hokiatu bežjo pomočjo odbiti. Boji okolo Port Arturja. j j LONDON 1. »Riuterjev biro« je prejel bil v mramorni dvorani grada Mirabell otvor včeraj i t C.fu poročilo, da £0 Japonci zasedli jen 8. ohtd n?mši:h zgodovinarjev, okolo Port Arturja sit<1 ače policije: Na! Cesar v Schonbrunnu. vzhodu vis ne bl zj vtrdbe št. 5, na jugu skih tiozirvj zatekle v neko staro redvito ; toda Jdpoac bo ju držal za Ruse ter ju v začetku <>bstre:^avali h topovi pozneje je j-a :n Jongi vang. Utrdba št. 5 ni glts-im poreč 1 Kitaj- IŠL 1. Cđsar je danes ob 2. ur; odpo to val v Scloabrunn. DUNAJ 1. Cesar je ob 7. uri zvečer zased ;na ni od Rusov ni od Japoncev. Pri pehota nanje streljala ler ju popolnoma j TiDgkaitažijiU eo RU8i obstxel;avali Japonce, su hc trli isti nastaviti topove. Potrjuje se OJ 4. ure narrej so Japonci pričeli i w . i. „„ t». • «. , ■ t, \r r> r J K r I vest, di §o Kusi zopet zaseda Icau. V Porf. s In j napadati južai oddelek, da bi : cev ki so rspuatili trdnjavo dne 28. m. m.,»j gp€l ;z „ Pcncing) cdKOder 8ejepodal v ScLoibrunn. ga na ; Armru je maio ž.vil(?j. Vreča moke stane levem krilu zaje:i. Ei ruski polz in ena bateri a fcta to preprečila ter prisilila Japonce, da so te v veLkem neredu umaknili ter mo rali iapust.ti že lasedene pozicijp. Med ruskimi četami viada vei ko navdušenje. 11 rubljev. Baska križarka Don t. LONDON 1. K ukor poroča »Standard« je bilo lusii križarki »Don« dovoljeno, daje Kitajska carinska oblastnija zausta-,8meia brcati v Vigu 200 tonelat premoga vila japonski parnik. ĆIFU 1. (Rtulerjev biro) Parnik »Inai-pen leot«. ki ga e najelo parobrodno društvo »Baka-Šoz?n-Ka:ša in ki vozi živila iz Japonske v N.učving je bil cd k tijske ca rinske oM-stn je zaustavljen. Carinski ravnatelj zahteva, naj ee tovor izuči v Č.fu. Japonski konzul je po odp jslaicu v Pe kingu protest ra!. Sr R ibait Hirt rtz^odi v PODLISTEK. Ženite? Valeriiana Mmtm- špieal S&cher-Kasoch- — Prevel J. S. L Ako te sluoaj nanese na posestvo Bara-t'nsk« , pogodiš na prvi pogled, da tukaj go-8 ju.darijo Poljak'. Naokolo so raztresena močna pos'opja s slabimi sirehami, upognjenimi od verra, a mslo dalje je majhen go»pjdski dvorec, na katerem s^ vea okna pobita in zalepljena a pisanim papirjem, ki čim je zaoihnil vetrič, dajajo oi sebe neki čuden gla?. Sredi dvcrš?a zija široka mlaka, iz katere hodijo race umazane e, nfgo so prišle notri. Hlevi so povsem zanemarjen , sobe so polne pajče-vine, a pohištvo je pjkrito debehm belim prahenr. S eze po vrtu so zaraslle s plevelom, a po leheb je vzraslo trnje :n koprive, po kater h si se piiži bj rehajali brez ekrbl. VT golobajaku sj st lovali vrabci, a po kleteh eo e obodno tekale miši, ker jih ni nobeden vznemiria1. in vod. . »Djn« zas e iuje aog ežki parn.k »Kiscatoo!«. Pruski princ ne odputuje na bo- • ■ v v _ jisce. BEROLIN 1. »Ncrdd. Allg. Ziiturg« je zve:e a, da ee je potovanje princa Friderika Leopoldi nt* azijsko bojišče na ju.k) žeijo odiož lo, vtlid obstoječe nsvarnost;, da razrušijo Ćunguzi železnico. prosta. Pribl žno 50 oseb iz palače je šlo z\ krsto, med temi ni bilo nobenega uradnika zlasti nobenega odposlanca. Krat j so položili v mausoleju v Sameri (v neki mošeji carigradski). Izvzemši uradne objave o.smrti Mu ■ iadovi, ni prišlo v novine nobeno drugo poročilo, ker ni tega vlada dopustile. Dr. Koerber v Galiciji. LVOV 1. Ministerski predsednik si je ogledal dežalno gledališče in potem tudi kaznilnico okrajnega sodišča. Ob pol eni uri je bil pri mestnemu predsednika dru. Malachc\v-skemu obod. Ob 2. uri je odpot>val dr. Korber v 8kvarzi\vo. Skvarza\va 1. Ministerski predsednik dr. Kotber je dospel popoludne semkaj ter je obiskal državiifgi poslanca Javorskega. Nato se je minister odpeljt.1 v kočiji v Bask, kjer je bila ob 7. uri zvečđr pr. grofa Kas.mirju Bademju večerja. Nuncij Granito di Bclmonte. RIM 1. Včaraj je ^prejel papež v av-dijenci dunajak-ga nuacija Granita di Bel-monte. Štrajki. CHARLESROI 1. D^nes zjutraj sa vse steklarn«? ugasn.le ogenj. Daio se je povsod ustavilo. L j v eni steklarni v Marehienaesu delajo. Djsedaj je vse mirno. CHICAGO 1. Vai mesardai pomočniki so začeli štrajkati. MARSILJA 1. Tu iaj^uji posestniki mlinov so sslen;li zapret. mhae. Vsled teg4 je 8U00 delavcev brez posla. Vsa poreč.la zatrjujejo, da jo položaj zelo resen, MARSILJA i. Predsednik trgovinske zbora.ee se trudi, da bi štraja poravnal. Na ukaz vodstva št raj kov ca v je prieel v me=tu j Cette glavni štrajk delavcev v ladjedelnicah, i Žrebanje. BUDIMPEŠTA 1. Na današnjem žrebanju srečk ogrssega rudečega križi ?e serija 5716 št. 60 zadela g avni dob.tsk 20.G00 kron. Jugoslovanska vprašanja bodočnosti. m. Čim odbije zadnja ura prevladovanja ptujega Odesa svobodna luka. PETROGRAD 1. »Ruskije Slovo« po roČa iz Odete, da se tam š ri vest, da hoče ruska vlada proplast" za nekoliko let Odeso za svobodno luko. Grški princ Jurij. BRINDISI 1. Grški piinc Jurij je dospel danes semkaj ter je potoval dalja v j kapitala v jugoslovanskih pokrajinah, odpro [ Ee nsm povsem nove perspektive. Tret Reka-Dubrovrik Carigrad — to so imena, ki bodo Parnik Pannosia. EESA 1. (Priv.) Parnik »Pcn^oaia« je danes udplul z Reke. Njegova eksceieccii trgovski m nister blagoizvolil je pregledati prostore tega parnika t:r je zadovoljnost. Pogreb bivšega sultana 3Iurada. CARIGRAD 1. Pogreb bivšega sultana Murada seje vršil povsem na t hem in pri- imela v bodočnosti veliko važnost za jugo-slovanstvo, ker bodo igrala odlično ulogo v njega gospodarskem izrazil svojo J 2 i v 1 j e n j u. Ker se bo v Slovencih industrija razvijala po'agoma, tako ee razvije Trat — o čamer pa ostane, seveda, nedotaknen njega mednarodai značaj v komercijelnem pogledu — v prvo pristaniško in trgovsko Mej tem, ko j« veleposestnik Baratinski, četudi s) ga nekateri smatrali nekakim don gospod Valerijan Kchanski, v visokih škor i Juanom. vendar so vsi priznavali, da je čio-njih iz rumenega usn^a, v raztrgani jutranji j vek dobrega srca. Za pred več lati ja o?tal obleki in s četverooglato kapo na glav:', za-jutrkova!, pužeči dol^o turško pipo in Čita-joči novine, ie pa njegov s uga Vasica obesil obleko na neki kip in jo tako čist 1. Razun 13 dvojica je bil na tem posestvu od živih stvorov tudi 6tari lovski pes, ki je dramal pod veliko pečjo. Kchanski, jeaini gospodar na ter. posestvu, b:l je ša mlad človek, lepe postava in gospodskega izgleda. Nad ustnicami so mu prirastle črne brke, črne kakor njegovi lasje, a otožni k u očesi eta imeli vend&r oni izraz, pred katerim mora vsaka ženska povesiti oči. Njegova soba je bila nakičena s slikami. Bilo je tu slik odličnih in bogato nalepotiČenih gosj a, jedna njih je imela na sebi knežji plajšč. Bila jo tu nadalje slika neke igralse v belini, kakor Norma, neke Židinje v *cfcf tsnu z zagrnenim čelom, in neke poljske kmetice v ovčji koži s korali na črnem vrata. Ta galerija slik je bila gledalcu priča o bujni in veseli mladosti. No, kraj vsega tega je vsakdo rad imel Baratinskega gospodarja. In osamljen na Širokem svetu ; nikjer ni :mel nikogar, razun starega sluge in starega lovskega pse. Prvi od te zvesta dvoj ce mu je nadomestoval roditeljsko ljubezen, plel mu nogavice ; in ako je ozebel na lovu, negoval ga je v postelji in mu kuhal zdravila. Razun tega imel je ta starček tudi to vrlino, da je rad držal propovedi, a gogpodar mu je dajal dovolj prilike, da ee je spopolnjeval v tej plemeniti umetnost:. Ko se je dogodilo, da je gospod Valerijan slučajno zaigral več denarja, nego navadno, ali se vnovič zadolžil, je VTaaika zvečer redno prihajal k svoj°mu gospodarju, predno je ta zaspal ; in takrat bi se morali pred njegovim jokom in prepovedjo svebodno skriti Jeremija in Izaija in Vei ostali manjši prorok?. Vasika j a ponovno nekaj vpraševal ali ni dobil nobenega odgovora. Hotal je vpra sati ša enkrat, ali nekdo je potrkal na vrata. — Svobodno ! — je zamrmral gospodar. Vrata so se samo malo odprla, aii ostalo je vendar dosti prostora, tli se je privlekel v sobo suh, vieok Z d, v pisanih hlačah, visokih škornjih, s Čudno okroglo kapo na glavi, iz-pod katere eo gledali gjsti lasje. Od veli-kega platnenega ksfi.aaa se mu je komaj moglo videti rudeči obraz, orlovski no3, in dve mali očesi. Postal je na vratih vzdihuje. Vrata fo ponovno zaškripala in pustila v sobo druzega Zida, katari je imel no3 podoben korenu, a za tsm je precej vstopil še tretj:. B I je to mlad človek, okolo 24 let, nalepotičen, kodrast, z rudečim robcem, lepo brado, pravilnimi črtami na obratu. Tudi poslednja dva sta ostala pri vratih, kakor prvi. In zopet so zaškripala vrata, in v sobo je vstopil človek okroglega in rudečega obraza kekor breskev s čvrsto etegDjenim kaftanem okolo okroglega trebuha. Ta poslednji je priprl vrata za eeboj ter se molče postavil v red s ostalimi in nato so začeli vzdihati vsi skupaj v zboru. Kohanski jih je nekoliko časa pustil da vzdihujejo, zatem je vrgel novine na mizo, prižgal pipo, pogledal jih še enkrat; na to se je zadri na njih. (Pride še. mesto Slovencev. Industrija v slov. krajih bo proizvajala mnogo kateri produkt ki bo sposoben za, eksport. A ta eksport se ne bo vrš.l, kakor do s«daj, le na sever in v druge dele monarhije, ampak tudi v inozemstvo. A za to priasja že po naravi Trst v prvi vrati v po še v, sissbco, ker z vseh slovenskih k»"ajev vodi železnica v Trst in se bo železniško < mrež o vedno spopolnjevslo. Veliko korist bi donašal ludi nairerjani kanal Djnave-Adrija. Kar pomenja T;st za industrijo v slo-vensk.h krajih, taisto bo pomenjala Reka za Hrvatsko m Dubrovn k za D-dmicijo in Bosno Hercegovino. R^ka ee rtzvija, kakor pristaniško mesto z orjaškimi koraki in ulegne v nedoigem času celo prekositi Tr3t v marsikaterem pogledu. Dubrovnik je bil pred stoletji, v elavnih dobah tamošnje slovanske repub ike, gospodar ne le na Adrijanskem morju, msrvec tudi na severo-aff.črnskem obrežju, in njega slava in moč je segala d j obrt ž .j tedaj h rajoČe Španske. Naravnemu gospo lar-k^mu razvoju v jugoslovanskih deželah bo p sied.ca ta, da ti staroslavni Dubrovnik pj.at:ne zopet slovansko pristaniško in trgovsko mcs:o. Politični odnošaji na Iialkanu kažejo neizprosno na to, da bo minimalna gospodarska, kakor tudi politična moč Turštva v K w*r pi k večemu le še nekoliko desetletij predstavljala iluzjo, ki se ne dade vzdržati. Vsakdo, ki gleda bistro, vidi ne-varljiva znamenja, da je hirajočemu turškemu carstvu v Evropi neizbežno usojena proprst ter da e to carstvo smatrat: kakor dedšČino Slovanstva in to toliko vsied balkanske politike S ovi;n3tva, v zadnje čase sicer nekoliko zamolkle, ki te pa vendar jasno pojavlja zadnja deset eija. Potem bi bila odprta pot v Čir.grad za ^rištaniško ;n trgjvtko mesto vzhodnega dela Jugoslovanov. Uresničenje tth lep h sanj bodočnosti, zi kakoršno so brezpogojno dani politični in gospodarski prid-pcg'ji bi moraii Jugoslovanom neizogibno odprčti pot v svetovno gospodar a t v o. Zaključek, ki ga je ne p sal avktor v pražkem listu, pa zveni tako, da ga m o remo nujno priporočiti v čilaaje Slovanom, aosebnj pa cn m Slovencem, ki r*di zategujejo uitn;ce na zanesljiv posmeh, ako se jim goveri o važnosti trž.š-te poricije za vse Sk venstvo, oziroma o vežnosti narodnega dela, ki ja vrši sedaj eloveaski živelj ca ozemlju tržtškem. Ta zaključek se gasi: tako vidimo — da se povrnemo k prvotno gotovo poskrbel, da obidejo njegove zaloge, treni, rezervne naprave pravočasno od Liao janga proti Mukdenu, kamor se umakne tudi glavna ruska vojska. Po sedanjih trdovratnih bojih pa je soditi, da se je Kuropatkin odločil za kiepko obrambj L aojangs. Na kratko je možno položaj obeh vojsk označiti tako-le : ruska vojska mere biti po-tolčena, a ne more biti zrušena ; za japonsko pa bo prvi veliki poraz pomenj&l začetes katastrofa. Rusi imajo prostora za umikanje in Ča*a, Japonci pa nimajo časi in smejo le — naprej. Ii-prcd Port Arturja tudi danes ni važ- I nih vesti. Simptomatična pa ja on?, ki pravi, j da hočejo Japonci ubrati drugo taktiko, to je : ; odloČil: da so se za redao obleganje. To bi pa j pomenjalo, povedano z drugimi besedami : i Japonci priznavajo, da z naskokom ce morejo vztti trdnjave. Altro che: Port Artur v zadnjih vzdihljejih! Iz Vladirostoba. » Novoj e Vremja« piše : V okolici Vladi-vo3toka jt vae mirno. Vreme je hladno toda krasno. Ob pristanišču vlada živahno življenje. Hitro popravljajo križarki, ki sta b le v zadnjem boju poškodovane. V kratkem odplujejo zopet na odprto morje na nova podjetja. Veliki knez Boris. Iz Patrograda poročajo, da je dospel tja z bojišča veliki knez Boris, ki se pa za par , tednov zopet vrne na bojišče, zbog čessr je ' popolnonca neu.emeljena vest, ki so jo prinesli razni listi, češ, da se je general Kuropatkin j hotel iznebiti velikega kneza ter ga jo za ta : odposal v Petrcgrad na čelu deputacije, ki je imela čestitati carju porodom rojstva prest jlonaaledn i ka. Pismo generala Focka. V Seba=topolu živeča mati gscerala Focka, poveljnika ruskega topništva v Port Arturju, je prejela, kakor poroča » Novoj e Vremja€, iz Port Arturja pismo, v katerem jej javlja general Fock, da se trdnjava ne uda, ker je bogato preskrbljena z živili in Btrelivom. Življenje v Port Arturju. Neki ameriški pomorski ataše, ki je bival 3 mesece v Poit Aitarju tei pred nedavno odšel cd tam, je podal nekemu f.ancozkemu novinarju nekoliko podatkov iz obleganega mesta. Ataše je pohvalil toliko branitelje- dotaknem mi*'i — da sedanje drobno delo yojake portariur3ke kolikor tadi meščanstvo Slovencev v Trstu in njega okolici nikakor j ter dcs.avilj dfl za9il>žijo k0iajL0 za hrabrost eni in drugi, če tudi zavzamejo Japonci Port ni iluzija, da isto nikakor ni zgradjeno na kakem meglenem sanjarskem fundamentu, ampak da sledi čisto realnim ciljem. Za bodice dobe, z* čas« razvijanja in zmage slovenskega gospodarskega deia, la Čase uveljavljen a iastaega s.ovenssega in slovanskega sapit.-la v slovenskih krajih, skrbi sedaj vršeče se droono delo v gospodarskem kui-turelnem in političnem pogieda. To niso do-mialj je kakega sanjača: to je politika bodočnosti, globoko — premišljena p o 1 i t i k a prepričanja. Rusko-japonska vojna. TRi;T, dne 1. septembra 1904. G gantska je burba pri Liaojangu, No-cojšjje veB,i pravijo, da uitia ni priaeila še nikake odločitve. Alt značilneje zveni zatrdilo iz Tok ja, češ, da se nobena stranka ne more ponašati s kakim pozitivnim vspebom. No, mi pa pravimo, da ie že v tem v<»peb Rusov ! Kdo je zapričel if nzive, k Jo je napal ? Menda Japunc. Kdo mora torej kaj doseči? M*nda Japonc-. Ćim torej Japonci nieo n č dosagli — je to že vel'k vsjKrh za Rase. Rusom ne treba za Bedaj nikakih x rmag« in gotovo niti ne mislijo v tem hipu. Njihova zmaga bo že v tem, ako bodo ti boji trajali šs nekoliko dni, ne da b: Japonci kaj dosegli. To mora te poslednje slednjič izmučiti in utruditi. Kuropatkin je že začetkom vojne določil taborišče v Liaojangu, a vedel je tudi, da do septembri ne bo imel dovolj moči, da bi mogel zabraniti napredovanje Japoncev. Zitojetudi takoj napovedal sukcesivno umikanje, je odredil utrditev Liaojacga in dal prirediti bate rije, rove in eele pa§e z raznimi zaprekami kakor so sosebno tudi mreie iz žice. Zato trebajo Japonci vel ko premoč, ako hočejo vspeti proti f jrt fikatorični sili. A če ne vspejo, potem pa se j m utegne zgoditi, da Kuropatkin zaprične krepko profci-tfanzivo proti utrujenim in izmučenim japonskim četam. Ako bi se pa izkazalo, da bi fortifikatorična eila L aojanga ne zadoščala, je Kuropatkin Artur. Občinstvo se je že priučilo brezštevilnim japonskim kroglam, ki padajo dan na dan v mesto. Ako je streljanje !e presiino, tedaj se prebivalci umaknejo v kleti in podzemske jame, katere so navlašč izkopali, da jim služijo za bivanje. Tudi življenje na ulicah ni prenehalo. Ker ne primanjkuje živi', je odprto tudi mnego gost lnic. M šiani gredo po svoj h navadnih poslih oziroma strežejo bolnikom in pomagajo pri gradjenju utrdb. Se nedavno temu je svirala ob navadnih urah godba na glavnem trgu. Nikjer ni po mestu slišati pritožb, nikjer izbruhov obupnosti. Vse se je udalo v usodo, ker vedo, da mora tako biti. Izlasti mnogo pripomore z\ vzdržavaDje reda in nade v bo-dečnoet sam general Steselj, čeg&r brabrosii in previdnosti ne more pomorski ataša dovolj prebvaliti. Tudi vojaki eo dobre voje. Zii se, kakor da bi hoteli pokazat', da se Rusi znajo bolje braniti nego napadat:. V začetku se je prebivalstvo balo, da bo neugodoo vreme in mncžtvo mrličav na zdravje prebivalstva slabo vplivalo, toda tudi ta etrah je bil prazen. Mnogo žrtev je seveda padlo, to je bila neizogibna posledica naskokov oblegovalne japonske armade in neprestanega obstreljevanje. Toda človek ae priuči tudi vsem strahotam vojne. Negotovo it vsake ure veže prebivalce z nako skupno srčnostjo, ki podaja ljudem, ki niso sicer junaki, res nekaj junaškega. Koliko časa da ae utegne še mesto držat?, ne zsmore nihče z gotovostjo povedati. M žao je, da pade trdnjava žs v bližnji bodočnosti, a možno je tudi, da vat rajajo branitelji, dokler ne postane Port Artur razvalina, a vsakako bo ta obramba pomenjala slavni čin ne le za vojake, ki se bore za svojo zastavo, ampak ie skeraj v veči meri sa prebivalstvo, ki tako potrpežljivo vztraja. Sprememba na tržaškem namest-nlštvu. Tudi list »Schwarz-Gelb« izreka svojo sentenco o odstopu tržaškega namestnika grofa Gce3sa, katere sentence pa mi — ne bi podpisali. Radi tega, ker pravi, da s) vsi dinastični in avstrijski krogi v Trstu, z zadoščenjem pozdravili odstop gref G< e^ea — se mi ne moremo prepirati a »Sch\varz-Gel bom«, ker moramo priznati, da bo zelo pomanjkljive naše infurmaoije o ekzistenci in številu dotičnih avstrijskih »krogov« v Trstu. Izlasti Ee tam ne more šteti v zlo te naše nevednosti, ker gospoda pri »Scfcwarz Gslbu« gotovo niso mislili s tem kake slovenske kroge, ampak miaiijo gotovo »kroge« v tistih ffirah, v katere ne sszajo Slovenci, ker so — kako" bi rekli ? — no, ker so... prede-rnokratičen narod. Fmt mo torej to gospodo v njihov« m »cajiskrenejem zadi-ičenju«, kije stalna točka v večni spremembi stvari. t>aj so ti krogi občutili vsikdsr »nujiekreneje zadoščenje« na politiki, katero je t ral — tudi grofGoess. Sedaj seveda morajo z zadoščenjem pozdravljati odstop grofa G ii-sa, da bodo mogli njegovega naalednika — zadoščenjem pozdravljati. Alt ne-čemu moramo vendar oporekat*'. Izjavi namreč, da je le obžalovali, da je do odstopa grofa Gt e:sa prišlo še le sedaj, k o jeirredentizem prišel do odločilnega upliva! Vee, kar je prav. Tu bi ee hotel irre-dentizam pisati le na račun grofa Glojss. To je krivica. Irredentiz m so vz^ojsli in negovali že predniki grof* Gicjss, izlasti pa se v tem velik njegov neposredni prednik. Grofu Gi. e su morejo Sc; \varz Gelberji očitati Ie to, da "e daije ohranjal kar je našel. In kar je našel grof G e ee je razvijalo ob neprestani in neporušni benevolerci z Dunaja doli, tako, da je pojm »avstrijski patr jotizem« postal sinonimna s pojmom : tlačenje in proganjanje Slovanov v Primorju. Naj se torej ne vali krivda le na eno osebo, kjer je toliko krivcev. še neksj moramo izjaviti dane?. M^d rncžmi, ki prihajajo v poštev kakor eventu-velni nasledniki grof* Giej.S3, je tudi S.mo-neili, sedaj v:sok uraOnik na ministerstvu za notranjo stveri. Konitatujemo, da je bil Simonelli vsikdar veren pristaš tiste stranke v Dalmaciji, ki je bila zipisala avtonomijo na svojo zastavo, in so je r.ato tudi imenovala avtonomtško. Ta stranka je imela torej program, dijanetralno nasproten piogra^au Hrvatov, ki btreme po združanju Dalmacije b Hrvatsko. Nekdanja stranka dalmat nskih avtononcašev pa je danes identična z radikalno italijansko stranko. K tej strenki pripada po vsej logiki tuii g. Simonelli, kandidat za mesto uaraestni^a v Trstu. Dr. Koerber zopet govoril. Naš miniBte^ki predsednik dr. Koarber ie mož lepih govorov ;n šs lepših programov. Će bi* on res t".ko vladal, kakor govoii, megli bi biti avstrijski narodi ž njegovo vlado zadovoljni in minister Koerber bi bi slavljen državnik. Sedaj je zopet govoril v L^ovu in s.cer zopet — lepo govori!. Za denes podamo v glavnih potezah govor, v katerem ee je na obedu z hvalil za nap tnico deželnemu giavar u grefu Badeniju. Juti i napišemo nekoliko pripomb. V svojem govoru je ministerski prad^ed-nik Koerber obžaloval, da se ne more zahvaliti za napitnico v poljskem jeziku t r je povdarjal, da bi morali pač znati uradn ki po več deželnih jezikov. Vel ke važnosti bi bilo za mir v državi, ako bi ista imela na razpolago veliko š.evilo uradnikov, veščih več jezikov. Očitalo se nam je, nadaljeval je minister, da smo om< gočili avstrijskim dijakom, ki do-vršjo zagrebško vseuč.l šfie, vstop v avstrijsko državno službo, ako napravijo prej dopolnilni izpit avstrijskega prava. Mi sm> bili k temu prisiljeni, ker nismo imeli zadostnega števila prosilcev za uradniške službe v Dalmac j'. Mnogokrat se je dalo oblastnijam naročila, naj uradnike opozore sa posebne ugodnosti, katere bodo uživali, ako se nauče hrvatskega jezika ter gredo v Dalmacijo Niti en uradnik se ni prijavil ; obrnili smo se tudi na vseučilišča, naj bi se na to opozorilo dijake, od katerih se morajo mnogi boriti za svojo bodočnost, toda tudi tukaj brez najmanjšega vspeha. Ker potieoujemo uradnikov, ni bilo druge pDmoči, kakor da smo se odločili za odredbo, ki je bila tako zelo krltikovana; toda narod ima pravioo, da se mu uradni posli opravljajo. Jez: kovno vprašanje je poBtalo glavno vprašanje v drživi in radi tega ee je parlament izročilo obstrukciji. Toda sedanja vlada si je v svesti, da ni žalila nobene v Avstriji živeče narodnosti. Mnogo se nam v tem oziru krivično podtika, mnogo je tudi v tem oziru popolnoma neosnovanoga. Ako se na-? pa vpraša, zakaj da ne izvršimo tega ali onega, tedaj odgovorimo ponavljaje naš program, kateremu ostanemo vsikdar zvesti, to je, da hočemo vedno delovati za Bporazumljenje, ako se hočejo prepirajoče narodnosti rt s sporazumeti. Toda mi nočemo na noben način podeliti enostranskih narodnih koncesij. Tako smo v Opavi in Tesanu zadovoljili kulturelni potrebi dveh narodnosti, ki imajo do tega pravico. Ako se pa pripeti, da ?e te šole sprejmejo nekako v mehsnizem narodnega boja, tedaj moram povdarjati, da bo-demo pričeli reakcijo, da stopimo takim poskusom odločno nasproti, ker je naša res-na dolžnost, da ne kratimo tuii posestiega slanja Nemcev. Drobne politične vesti. Italijanski dijaki v Inomo-s t u. Iz Tridenta poročajo, da so italijanski vseučiližčni dijaki pričrli agitacijo za zgradbo italijansko društvene hiše v lnomo3tu. Zi v prvih dneh je bilo v to svrho podpisatih 12.000 kron. Svoboda na Pruskem. Iz Poznanja poročajo, da je pruska vlad:i ukazala zapreti ondotno v šjo dekliško šolo, ki je privaten katoi ški zavod gospioe Eatkovske in to radi tega, ker se je na zavedu učenke skrivaj poučevalo tudi v poljskem jeziku. Smrt bivšega sultana Mura d a. Is Carigrada poročajo, da je smrt bivšega tultan* M ura d a V. mpravila v sultanovi palači globok utis, ker je pokojnik; umrl ravno pred 31. sgustom, ob 28. obletnici njegovega odstavljenja od vladar stvg, oziroma za&edaDia prestola po sedanjem sultanu Abduiu Hamidu II. Smrt Murada V. utrdi položaj sultanov v mohamedau9kem svetu, ber je mladoturšsa strgnka in sj tudi drugi sultanovi na^protoiki smatrali odstav-Ijenje Muradovo nezakonitim ter so dvomili o zakonitosti Abdul Hamida kakor k^hTi. Domače vesti. Vladika Strossmayer b) slavil po-jutrnjem, v nedelio 4. t. in., devetdesetletnico svojega rojstva. Na Hrvatskem, izlasti v Dja-kovem se delajo velike priprave za proslavo tega za vse Slovanstvo znamenitega dne. Sirassmever ljubi vse Siovana brez izjeme, zato ga pa tudi vsi Slovani smatrajo svojim. Štiridesetletnica ueiteljevanja. Prihodnjo nedel jo 4. septembra bo | raznoval g. nadučitelj Fran AVaišel v Hrušici pri Podgracu 40 letnico svojega uciteijevanja. Tri leta je g. \Vaišel služboval v Zagracu na Kranjskem, a od leta 1867 naprej pa v Hrušici. Naše Čestitke ! Dogodki v Rfcmanjih. Iz Ricaaanj nam pišejo: Mmoli ponedeljek proti večeru se je vrš 1 tu pogreb neke žanske iz Loga (vasica pod Ricmanji). Odkar je bil dal tržaški škcf Nage' zsprfti tukajšnjo cerkev, je to prvi vebki mrlič iz Loga, ki šteje 40 hiš. Pogreb je bil civilen in ga je vodil, kakor navadno, župan riemanjski, Ivan Bardon, ob asistenci srenjskih poglavarjev. Mad sprevodom je pa svirala domača godba. Zvonovi so seveda še vedno v »Rimu«. Uljudno, svobodomiselno in — nemško ! Koroški Slovenc: pripravljajo nekje javen shod in »Grazer Tagbhtt« je v Bilni jezi. V tej jezi zahteva, nai vlada prepove ta shod, ker — tudi koroški Nemci ne prirejajo shodov ! A, za s'učaj, da vlada ne prepove shoda, grozi vsenemško glasilo: zi posledice, ki na-vBtanejo, bodo morali nositi odgovornost poklicani faktorji ! Na to jezo in na te grožnje pripominja »SuJsteierische Presae« prav umestno : Ker Nemci nimajo shodov, naj jih tudi Slovenci nimajo — to je jako uljudno ! Vlada mora j prepovedati shod — to je jako svobodomiselno ! Sicer bo tekla kri — to pa je zelo I — nemško ! Sramota nad take nasprotnike ! kakorsna setev, takošna žetev. Mi-nole nedelje so postavili v Celju temelj novi 1 protestantovski cerkvici. Ta dan ao proslavili, to se umeje,... po evoje! Pred spomenikom cesarja Jožefa — čegar spomin naši Prusjaki zlorabljajo in profanirajo na brezmejno drzen in nesramen način — je množiea Prusjakov kričala »beil dem deutschen Kaiser !« in je polož la na spomenik venee s trakovi v velikonemških barvah. — Te slavnosti se je udeležilo tudi osobje e. kr. okrožnega sodišča s prcd edaikom pl. NVurmserjem na čelu in c. kr. fkrajncga glavarstva, a fotograf, ki je fotcgrtfiral ves ta prizor v čast in slavo velike matere Germanije, ta fotograf je bil na-meščan — v u r « d n i h prostorih c. k. okrajnega glavarstva, v pro* štorih avstrij-ke pilitiČoe oblasti! Mari nf-j si hudujemo nad Vsenemci ? Kaj še! Prav »tokrat tepci bi bili, ako bi ne uživali zlste svobode, ki jim jo Euii avstrijski zistem! I a n*j se li hudnjemo nad c. k. uradniki, ki ee tudi okoriščajo na tej svobodi za prirejan:e velikonemških demonstracij ? ! Tudi ne ! Naši Nemci in nemškutarji in c. k. uradniki so prav tak", kakoršae jih hoče imeti avstrijski z stem ! Kar sejejo in negujejo umetni mož e na Dunaju, to žanjajo — tudi v Ceiju. Petindvajsetletnima gledališča »Fe-nicet. D .e 28. maja 1S76 je požar uničil cekdanje tržašk ) gledališče Mauroner. Iz pogorišča je vzrast o novo gledališče pod imenom »Ftn ee«, ki je b lo otvor;eoo dne 27. avgusta 1879. To gledališče obstoji torej že ~2b let. V tej dolgi dobi je odprlo marsikrat tudi nam Slovencem svoje vrata. Sploh je dela«, misli«. motki zbor. 3. Tomašek: »S adke tamburaški zbo-. 4. J. Liharnar : »Le pevaj!«, imšin zb >r. 5. Farkaš : »Sretan imendan«, tamburaški zbor. 6. H. Vo-griČ: »Lahko noč«, možki zbor. 7. V. Šviglin: »Kolo«, tamburaški zbor. 8. E Adamič: »Ptička«, medan zbor. 9. A. Ger bec : »Sjpek narodnih pesmi«, tamburaški zbor. 10. Jaka Stoka : »Ne ki či vraga«, veseloigra v enem dejanju. Na taj veselici nastopi društveni tamburaški zb>r. — Petje in tamburanje vodi društveni pevevodja g. A. Gerbcc. — Z:-četek veselice ov» 5. uri popoludne. — Uatop-nina 20 nvč. (40 stotin k). Ker ima društvo sedaj velike troske ra vzdrževanje tamburtškega zbora, upa društveni odbor obilne udeUžbe t d strani flav. nega občinstva. PreplaČila se bodo hvaležno sprejemala. Pevsko-braluo drušlvo »Zrinjski« v Dekanih, vabi na koncertno veselico, ki bo v nedeljo 4. septembra t. 1. ob 4 in pol popoludne v dvorani »Konsumnega društva. Vspored: 1. »Naša srca«, koračnic*, udarajo tamburaši k. s. izobr. druš:va. 2. Nagovor. 3. Liharnar: »Pri zibsli«, poje mišani zbor društva »Zrinjski«. 4. Macak : »Domači glasovi«, potpuri, udarajo tamburaši k. s. izobr. društva. 5. Gregčrič . »Znamenje«, deklamacija. 6. *** a) Kdaj moramo je d jaki. 8. Adamič pripoznatf, da je lastnik tega gledališča morda piti> Hišica očetova in c) Kukavica, p »je najstrpljiveji do nts Slovencev med vsemi last-j meiaai zbor društva »Svoboda«. 7. Farfcaš : niki tržaških gledališč. »Tiha md^a« in »Tko je rodjen Hrvat«, Predor v hribu Selevc prodrt — Z Opč n nt in pišejo : Včtraj, 1. t. m. predrli so delavci na gradnji bohinjske železnice 1200 m. dolgi j redor v hribu Sjlevc blizu Opč.d. S avnosti se je udeležilo vsa urad-ništvo podjetja Kupka, O-gelmeister in Zupančič, po eaa d*> avstvo in mnogo prebival- | cev z Opčin. Veličasten je b i obhod po predoru, na čelu mu godba. Oba vhoda bila eta okr.-šena zelenjem in zastavami, med katerimi mnogo slovenskih. V predoru je bilo udarajo tamburaši in »Pt čsa«, poje mešani zbor društva »Zrinjski«. 9. »Pravica se je izkazuls«, vesela igra. 10. Nscke: »Oo Neapeljskem zalivu« valček za gosli, bugsrje n Lerde, svirajo dijaki. 11. Kuret: »Pozdrav«, p je mtšani zbor društva »Zrinjski«. 12. Katkić: »Koioc, potpuri in Brož : »L ub.m te«, mazurka, udarajo tamburaši k. s. izobr. društva. 13. Srečkanje na tri dobitke. 14. S/obodna zabava. Pri veselici sodeluje pevsko-bralno dru-pogoščenje vseh navzočih, pesebno delavstva. štvo »Svoboda« iz Sv. Aniona in tamburaški Čilo se je tudi par nspitn e od strani oseb zbor >k a izobraževalnega druŠLva« v De-podjetja, kakor tudi delavstva na adreso kanih. podjetništva, posebno na osebo občepriljub- Vstopnina na veselico 40 Btot.; srečke Ijenega g spoda podjetnika Zupanč.ča. p;) 16 BtoU Ker je ves čisti dobiček name- VTsa č-ast nešemu zavednemu delavstvu, njen dijaškemu podpornemu diuštvu v Pazinu, ki se je pokazalo na vsej slavnosti pristno se radodarnosti ne stavljajo meje. narodno, o čemer po svedoti e napitnice in NB. Veseiica se bo vršila ob VBakor- gromoviti in viharni »Sava«- in »Zivio«- snem vremenu. ki:c • i Za možko podružnico družbe sv. Ci- Sivorjev. rila ju Metodlja v Trstu sta nabrala gg.: Dijaško podporno društvo v Pa- Jer ševig J(j8ip in Kobal Fran v konsumnem zinn bo :melo dne 15. eeptembra ob 4. uri draitva pri Kronezu sv. M. M. zgor. 12 K popoludne svojo redno glavno skupščino v 7 Bt f verša j.f ter te ni mogel vdeležiti proftorh »Hrvatske čitaonice« v Pazinu in veiiie vefei:oe i K, Slovenska čitalnica v z cartcpnim dnevnim redom: a) poročilo o skednju mesto venca na krrto nepozabnemu delovanj« odbora; b) poročilo bUgajnika ; BVOjemu udu g. Mihaelu Mizlu 5 K. — c) eventuvelni predlogi. Gg. členi so uljudno j^gpa hvala. vabljen: ca to skupščino. , Biagajništvo. O tem društvu nam pišejo dalje: j z maiega izleta. Pišejo nam: Oaim Dijaško podporno društvo v Pazinu meščanom, ki običavajo hoditi ob nedeljah in začelo je delovati z letem, ko je bila piaznikih v okolico, priporočamo, naj ne za-ustanovljena tamošnja fcr natika gimnazija, t. mude prilike obiskati društveno krčmo v j. leta 1899 v avgustu. Koj prvega šolskega Trebčab. Prešlo nedeljo se nas je vzdignila leta, ko ^e b:l odprt I. razred, je isto izdalo četvorica preko R >jan», Konkonela in Ban, dijakom podpor v znesku 9001 K 85 Bt.; v Trebče. Do vrha je res malce tsžavna pot, druzega U ta 15841 K 29 st. ; tretjega 14042 osobito za one, ki niso navajeni hoditi v K 27 st. ; četrtega 15620 K in v petem letu hribove. Izplača pa se tak izletič, ker se že 19293 K 74 st. ; torej d« Bedaj vsega človek navžije svežega zraka. V Trebčah skupaj i gromno svoto 73799 K 15 st., ka- emo popili časo izvrstnega črnca in nekaj tere je vrlo podporno društvo nabiralo kakor z*gr!znili. Reči pa moramo, da smo bili s marljiva Čebelica po eloveaskih in hrvatskih pijačo in jedjo popolnoma zadovoljni. Po-pokrajinah. — A sedaj, ko ee odpre na hr- strežba je najboljša in cene zmerne — česar vateki gimnaziji šesti razred, je zaloga pjšla ae ne najde povsodi. m društvo trka na nese rodoljubne duri za Trebensko g< spodarsko društvo odpre v nadaljne milodare, drugače bo mnogo ca- kratkem svoje nove krasne prostore, naspnt. hiše gospe Štrukljeve. Tam bo, zraven mno Nov brzovlak Dunaj Trst. S 1. mijem 1905 uveda južna želczaica nov brzovlak med Dunajem in Trstom, ki bo postajal le na šestih postih ter prevažal to dolgo pot v devetih urah. S tem hoče južna železnica tekmovati z novo državno železa c > Trst-Sv. Andrej Djnaj, kjer ie bo treba voziti 13 ur. Umor ali Samomor? Blizo Studenoga pri Pustjjni bo našli v torek nekega Andreja Sibci iz II ašČ mrt/ega s prerezanim vratom ia trebuhom. B.izo njega je ležala britvu. Stvbr preiskave b.*, da pokaže, se je-li izvršil umor ali samomor ? Deček t cevi. Na bivšim škffijsiem posestvu v Vodm ta v L ubijani, kjer zidajo sedaj ve$ nov:h 1 is in gradi m?stna občina tudi kidale, je poskušal n»ki deček zUzw>i v tam ltžečo cev; a ko je prišel do Bredo — ni mogel ne n»prej ne nazsj. Na upitje sj pritekli dela\ci, ki ga pa tudi niso mogli rešiti iz cevi tar so jo morali koneČno razbiti. Zlato ovratno Terlžico z demantom, je včeraj neki tukajšnji zlatar izročil policij skeam (fi?ijal:i Juriju Titzu. Povedal je, da je vkupil verižic<» dne 17. m. m. od neke ženske. Izročil jo je faokcijonarju, ker se bjji, da je ona verižica morda ukradena. Neznan tut je gospodu Eliji Brajak, ki stinuje v ul c« Gasparo Stampa, ukral en par uhanov vie.lnin 24 kron. G. Brajak je včeraj prijavi titvino na pel cij>. Tatvina je bila izvršena mjj seljenjem iz enega stanovanja v diug \ Zasačen tat. 35-letni krošojar Alojz j Petras, btanujoči v ulici del Torrente šf. 40 je včeraj popoludne v trgjviai z manul.k-turnim blagom gg. Tolentini in Devescovi, ki se nahaja na borzaem trgu, uiralen komad barhenta, vreiiea 21 kron. A ravno ko je hotel pobegniti z uim blagom, ga je zasačil g. Fran Djvescovi ter ga izročil redtr em, ki so ga odvedli v zapore. Kličite zdravniško pomoč o pravem Času ! Neai 10 lttni dečki a« je bd pred nekoliko dne » i ranil na levi nog;. Ni on sam in potem, seveda, tudi nikdo drugi ae ni menil za to, ksmvli da b. bil kdj mslil na kako nevarnost. Sedaj pa je življenje dečkovo v veliki ne araost , Uer se z iravniki boje, da nastopi zastru pljen je krvi. Dvorana za sodne dražbe v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp. in od 4. do 7. popeludue. DRAŽBE: ki se viš jo od dne 27. avgusta t. 1. naprej: Predmeti, bi pe bodo prodajali nadrobno ali pa v posameznih kosih so : barvan saten, batist, pfraal, fuštanj, plašči za gospe, sukno za moške obleke, volneno blago za ženske obleke, mrderci, preproge, srajce za moške in žt-nek", spodnje hlače, pogrinjala za postelje itd. itd. vdovec, z več tisoč kron i? gotovine in velikim poznanjem v Trstu, se želi združiti z solidno, kakoršno koli obrtjo ali dobrim podjetjem, v mestu ali v okolici. — Ponudbe je pošiljati na upravo tega lista pod naslovom : „Gotovo bitje 49". Sprejmem kmeta (kolona) poročenega brez otrok, s plačo K 60.— na mesec in 1 poličem mleka vsak dan. Stanovanje prosto. Andrej Štolfa, Trst, ulica Giul ani 34. Mož I v v Isce aa dečka-vajenca za manifakturuo OD trirovino v ulici Belvedere 32. IKE. O-AL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilu® pasove, trcbušuc preveze, elastične nogoviee in modrci, ortopedični aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. . Naročbe se izvrše po meri. ---- ■■ PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solldnost. 0000090000000000 Tovarna poJilšm Aleksander Levi iinzi Razne vesti. Velik požar. Iz Menite porcča'o. da je požar utičil Binan v okraju Laguna. Več st j ljudi ju zgorelo ; 50.000 ljudi je pa brez »trebe. Cerkev se je zrušila Nova protestantska cerkev, ki jo grad jo v H dmazo • Vasaikelyju na Ogrskem i i ki s j jo hoteli posvetiti doe 1. oktobra t. J., ss je te dni zrušila. Šfoda znaša 80 000 kron. Gospodarsko. Mestna hrauilniea v Kamnika. V m e s e c» tc ii t u je 165 stranki vložilo K 31.809.66, [87 strank vzdignilo K 20.348 50, 11 strankam irplačalo se (D »l e na četrti Btrani.) = ulica Tesa St. 52. A-- (v lastni hiSi ) ZALOGA: Piazza ftosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati niSake konkerenev. Sprejemajo se vsakovrstna dela tad i po posebnih načrtih. Sutrov&v o«nik bresplafiao la fc»nJ?t oooooooooooooooo TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -==: TRST =- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. dar^en h, a siromašn h djakov primorano zapustiti zavod ter vrniti se na svoje dc- gih postranskih prostorov, tudi lepa, kraju move. — Vse bvaie viedno je torej, da se primerca dvorana. Ne porabite torej, obiskati je vrlo pevsko društvo »Zrinjskit v Dekanih v pravem trenutku odločilo ič ziru-ienimi močmi prirediti koncertno veselico, katere ves dobiček je camenjen dijaškemu podpornemu diuštvu v Pazinu. Kdor le more, nadih Trebencev in osobito društvene krčme. Ie Trebč smo jo uiarili čez hrib v Kolo njo, k Metevžu. Ž3 ca vihu so nam udarjali na ušesa, mogočni glasovi možkega zbora »Na vrelu F. PERTOT, urar, v TRSTU nL delle poste 9, palača 6alatti (zadej JCarodnega doma) Prvi slovenski urar. Ima velikansko zalogo ur vseh vrst iz najslovitcljših tovarn. Veliki izbor zidnih nr, koje daja tudi na obroke. Priporoča se svojim slovenskim rojakom! TtVrr ^ - naj istega dne polen' v prijazne Dekane, kjer Bosne«. Pevali bo namreč pri Matevžu vrli dobi za male novce lepe, prijetne zabave, a »Slavasi« iz Sv. M. M. spodnje, ob entm &tori veliko delo usmiljenja v pro- Dospevši na vrt društvene krčme smo epeh naroda ntšega v tužni Istri. Vsakemu, vdobili, zraven popolnega zbora »Slavec tadi kdorkoli čuti količkaj rodoljubja, kličemo: lepo število mestnih Slovanov. »Odpri sreč, odpif rokč, Ob divni narodni pesmi in ob čaši ruj- Otiraj bratovske soličc. nega vinca smo ae odpoč.li ter častitali ne- Pevsko društvo »Zarja* T Bojana utrodnim »Slavesem« na njih požrtvovalnem vabi na veliko veselico, ki jo priredi v ne- delovanju ca širjenje narodne zavesti, deljo, dne 4. septembra o priliki obletnice | Nečesa ne smemo lamolčati. BjUIo nas biagoslovljenja društvene zastave v proatorih je namreč, da nismo imeli prilike videti »Konsumnega društva« v Rojana. J na lepi tabavi — n ti vseh prvakov iz Vspored: 1. Gutscbv: 9Tamburiea«, Kolonje! tamburaški zb.r. 2. I. pl. Zaje: »Slava' HriboTte. Serravallo-vo železnato kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, ntijnje želodec in ojačuje organizem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raz lavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = trst. = je hip. poeoj 1 K 12.200.—. Stenje hranilnih vlcg K 1.071 512.49. Stinje hipotečnih po-Fojil K 794.549.21. Denarni promet K 124 458.10. url poool:. včeraj danes luO.lo 100 2J 100.15 100.15 119.10 119 10 9S30 99.30 91.10 91.10 118 85 11-V80 97.10 97.10 C9.10 89.10 1613 — 16li> — 649*25 648.— apg 239.67 1L7.121', 117.15 23.44 23 44 19.01 19.0* 94.^5 94 n.y4 11.34 Borzna poročila dne 1. septembra. Tržaška borza. Napoleoni K 19 03—19.05, angležVe lire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 65 240.— Francija K 94.90—95 05, Italija K 94 90 — 95.05 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K. 117.15—117.30, nemški bankovci K —— —•— avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, r grška kronska renta K 97.— 97.25, Italijanska rent K 1023 4 i03! 4 kreditne akcije K 649--651.— driavn* ipleznice H 637.— — 639— Lombarrf- £ £8 — 90 —, Lloydove akcije K 6>9.- — 6S3 — Srečke: Tisa h. 323.-327—, !\redit r\ 460.— do 472. Bodenkredit 1880 K 304 — 314 —. B'*-denkredit 1889 K 296.— 3C3 —, TnrSke K 130 — do 132.— Srbske — — do —. Dunajska borza ob 2. Državni dolg v papiiju „ „ ▼ srebru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah 4*/, Avst. investicijska renta 31/,*/. Ogrska renta v zlatu 4 °/0 „v kronah 4°;, renta 3 V, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lsu. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 ital. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — trancozka renti 98.52 5% italijanska renta 103 85. Spački exterieur t>7 61 akcije otomanske banke 569.— Parii. (Sklep.) Avstrijske državi e železn e —Lombardi — .—unificirana turška renta 87.S.2 meniice na London M50, avstnjsrs zlata mi.-102.70 ogrska 4U„ zlata rs-nta -100.93, Lfinderbni _turške srečke 125.50, paržkit bankn 1187, italijanske mcridijonalne akcije--, akcije t o Tinto 13 67. Trdna London. (t?klep» Konsolidiran dol^i 88-'„ Lombardi 31 , Rrebro 26" l6. Spačka renta 87V« iu. lijanska renta 103—, tržni uxiko.it, 2*u menjici r* Dunaju 2 J z5 dohodki banke 92.000 izplačila bark« —.—. Trdja. Tržna poročila 1. septembra. Budimpešta Pšenica /.a oktober 10 M čo 10.38 ; 2& april 10>3 do 10 69 Kž za oktober 7 91 dt 7 93; za* april 8.26 do 8.vs7 Oees za okt. \ 7 17 do 7.1»; z* »pril 7.46 do 7.47 Koruza it september 7.41 do 7.42. za mij 7.3J do 7.40. Pšenica: ponudbe srednje; povprafcevtn o slabotno, mrtvo. Preda, a 24.10 > it eter. stot , komaj vzdržanD. Druga žita mrtvo Vreme: oblačno. H a v r e. (Sklep.) Kava Sa^to3 good rage za tek. mesec po 51 kg 45.^0 fik, za 46.25. H am b u r g. (Kkiep pop.) Kava Santoa goo. aversge za septemter 331,, za de* 379/4, za marec 3bl ."za maj 39— vzdr/.ano. — Kava Rio navadna loco 36—37, navadna reelna 3?—40, navadns dobi; 41—43 Hamburg- (Sklep ) Sladi or z j sept. 21 85, za oktoter 22.35, z s dec. 22.10, za januvar 22 20. za maj 22 IU, zh avgust 22.cO, Stalno. — Vreme: oblačno. Sladkor tuzemski. Centrifugalpiie, promptJ.<_ K 66.50 do 68.00, za september K---do — marec-avg. 66.50 do 6».—. Concasač :n Melifepiic promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— C* —, marec-avg. 68.30 do 69.30. London. Sladkor iz repe surov 1G34 eh. Java 11 41 , t h. Slabotno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bode fif dobave, vzdržano, 5 stotinfc znižanju. Pariz. Kž za tekoči mesec 15 40. r£ i. okt. 15.50. za november-dt cember 15.50, za nov. tebruvtr 16.M) (mimo.) — Pšenica za tekoči mi-»ec 22.40 za okt. 22.6i, za november-december :f2.fe5.ia notember-febr. 23.45. (mlačno). Moka za tekoči mesec 20.č5 za okt. 30 60, za no t. -december 3O.S0, za november februvar 31 15 mlačno) Repično olje za tekući meaec -10.75, za oktobir 48 io, nov.- december 49.— zi januvar-april i mirno. Ž^int za tekoči mesec 43.25, za okt. 43 <."> zi nov. -december 4'J — za januvar ■ april 4u.^i> (mirno) Sladkor surov 88" uso nov 26— — 26x/» ^mirno , bt; za tekoči mesec 29 V« za okt-za okt.-jan 317 zt januvar - april 5iT;B imiačno) i»-nnirti oi1,—62 Vreme: dež. Svoji k svojim! Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sladčice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. Z XX XX KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob casn selitve. Neprekosljire plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. jflng. JKartelanc Skladišče ulica Chiozza 8 Med iz zahodne Indije popolnoma pristen in čiščen . . kg. po K l.f^ Sir planinski, polnomasten, jako okusen po K l.(')0 Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoma svojo prodajalnico sla tanine, arebrnine in žepnih ur. — Sprejema narečbe, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur. Kupuje staro ziato in srebro. Cene zmerne. dec Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalagatelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. glavnega carinskega urada in skladišč, c. kr. priv. llovd. orož, c. kr. linaučne straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rcsario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke. Prodaja najboljše Jrpftjtl voščilo (biks) = i 1 *w>il Cene nizke Postrežba točna. .. ____ \ ; ******* < >Vi --■■^-mmk 1 Perutnina (kokoši, race itd.) lastne kuro-reje v Barkovljah, po velikosti, komad od 1 krone naprej. Za pristnost svojega blaga prevzamem popolno garancijo. Svoji k svojim ! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva, premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ulica Čuvana (uhod ulica Cavazzeni štev. 3). Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Drog-e, barve, pokostj, petrolej, cepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. Zaloga šip in steklenin. Od dfcces naprej pa do 15. septembra t. 1. ho izv šujejo vd poz^nt g« umetaika g. Giotto Bianchini Vittorio v mo^ai aobro poznanem /oiograjičnem ateijerju ulica G-asparo S tam pa 7. (zadej stare cerkve sv. Antona) jazven navadnih f togr^ficoih izdelkov tudi oni i-a temen ali hvetel porcelan (f itosmalti) v barvah, kakor tudi n^jmodtrutiša slike. CENIK: 6 slik „Secesija"....... ?? Vizit" K 1.60 „ '2A0 .. 3. SO .. 5.80 Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna slnžba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni brzoparjbrod m....... GIULIA Loterijske šteTllfee izžrtb^ne dae ol. avgujia : li.no T(> 71 27 H4 40 lnomost 20 72 71 17 77 Srećkanje 22. oktobra 1904 Srečke po K L c. kr. dna. polic, loterije 1500 dobitkov, raej katerimi 1G<> glavnih v ukupne m znesku K 5 O OOO. Glavni dobitki K 25 000, 5000, 10lačno in franko izkaz srečkanja. Ces. kr. policijske loterije pisarna, Dunaj I., Sthotterinff 11 (Policijsko poslopje.) 6500 ton. odpluje dne 7. septembra v iVori York. Potnina znaša lil. razred K 180.—, 11. razred K 250.-, I. razred K 300.—. Fotrežba in brana (vsak dan svež kruh in meso) dobro viao, zdravaisktj službe. Parniki so kj električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 i omasoni Ulisse — Trst V kratkem se otvori prodajalnica z manifakturnim blagom Sp¥firiS Loćkmer slikar-dckoralir. ■ j Spre'ema delo na deželi. — Dekoracije »ob s pa- ¥11 , 1 i pirjem. Slikan e sob in napisov v vseh slogih in na ua trgu sv. JaKooa ipreu ceri^ijoj vse načine. Ponarejen les in marmor. Btrvanje po-. , , ... ! hiStva, podo7 itd. — Vse po zmernih cenah, točno z velikim izborom drobnarij, pia- in hitro. — Delavnica: ul. Ugo Foscolo 19. tenine, kotenine, fuštanja, srajc, --- zapestnic, kravat, kakor tudi bom- | IVAN TANCAR baza, volne in predmetov za žen-! . _ , , tehm£ni koncesij o nira ni zobozdravnic ska ročna dela. _! v Trstu, nI. Torrente 33 II. n. Pekarna in sladčičarna FRAN MILLANICH i Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zo-jbovje iž kaućuka ali zlata po lrancozkeni sestavu. 1 Poprave v 2 urab. Cene zmerne. Sprejema od 8 —G. pop. Trst. — ulica Commereiale 7 — Trst. GuertliO MarCOll, ul. Tivariiella S. Trikrti na i'an sv<ž kruh \sike vrste. Rtz- Priporoča svojo zalogo oglja in drv, n£Š£n e na dam. Sprejema niiručbe na Biadćice ^ je vedno preskrbljena z najboljšim kranj-lti. o prili&i porot in k rs tor. skim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Naiuaodneise cene. 1 Pošiljanje na dom. Telefon št. 1664. (> ., Marjeta*' G „Kabinet4 Fotosmalto : 1 slika na kodino.......K 1.50 1 „ srebro.......„ 1 „ ,, zlato (G karat.) . . . . „ 5.20 Spoštovanjem Karlo Pittoni. Anton Skeri mehanik Piazza de le Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, foriografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izbora. internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupov an a sa proda jajo vji pradmeLi tudi na ^lasaoaj o jrjid. Prodajalnica izgolevijenih ob lek ^ M CM fli Tnesle" ^ tvrdke E2JVAED KAI.ikSOH KK Via Torrente št. 40 Jf ^ nasproti gledališču „GOLDON!" ^^ s krojaču!eo, kjer so izvršujejo obiciie W po meri iq najugodnejših cenah. V ££ prodajalmci ima tudi Ealugo pe-M r i 1 n za delavski stan po isvenredno niikih cenah laber o o I j š 1 h m navadnih saovij. J^! VELIKI IZBOK P^ izgotovljenih hlač za delavce kaker tudi blaga za hla5e, ki se na-^^ pravijo po myri. Jj^ Artorizovana krojačnica. n u f,,LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v I Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja n iiEte rent, laotsvnih pisarn, prljorittt, komunalnih cfciifcacšj, »reCk, d«ln!c, Talni, noToev in deviz. t k«b«m Udaja k Tiakmt srtbaojn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eskomptnjs izžrebana vrednostne papirje in vnovćuje zapale knpone. Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - izgubi Vinkuluje In divinkuluje vojaške žen!tn'n3ko kavcije. Bmkompt in im&asEO mimio* mtT Bore na mzsočll*. LJUBLJANI Podružnica v Spljotn a ■3 I B SfcS Denarne vloge vsprejema v tekočem računu aii na vložne knjižice proti ugodnim . obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge tlo — = dne vzdiga. — = - Promet m oeki in nakaznioami. |