Poskusna ločitev cerkve od države. Znani poljski kardinal Hlond, ki je nam Slovencem ostal v najboljšem spominu kot papežev legat na evharističnem kongresu v Ljubljani, preučuje z največjo skrbnostjo in temeljitostjo vprašanje o razmerju države do cerkve. Njegov namen je ostvariti najboljšo obliko tega razmerja. Ko je preštudiral rešitev tega vprašanja po različnih državah, se je odločil za ločitev cerkve od države na podoben način, kakor je vpeljan v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Ta sestav se bo uvedel začasno in za poskušnjo najprej samo v dveh škofijah, v Poznanju in Gnieznu. Ako se bo obnesel, se bo razširil na ostale škofije poljske države. Po tem novem sestavu bo cerkev pobirala prostovoljne prispevke od svojih vernikov. Doslej so se ti prispevki pobirali prisilno od državnih davčnih oblasti skupno z davki. Kardinal Hlond pričakuje, da bo ta način odnosa cerkve do države, ki zajamčuje cerkvi večjo svobodo, povsem uspel, ker dobro pozna Poljake, da so vedno kazali veliko darežljivost in požrtvovalnost napram katoliški cerkvi. KatoJiške šole. Take šole so v popolnem skladu z željami in zahtevami katoliškega ljudstva. Ljudstvo hoče in zahteva po verskih načelih vzgojeno mladino. Takšno vzgojo dajejo samo verske šole. Kjer ne prevladuje verski duh, tam tudi ni vzgoje, kakor jo zahtevajo verske resnice in verski moralni predpisi. Najboljše je šolstvo urejeno v tistih državah, kjer je udejstven tip (oblika) konfesionalne (verske) šole. Zal, da takšne šolske ureditve ni povsod. V nekaterih državah niso verske šole dovoljene niti kot zasebne. Drugod, kakor n. pr. v Franciji, so dovoljene ter dosegajo velike uspehe. V nekaterih državah, kakor n. pr. v Belgiji, uživajo verske šole občinsko, odnosno državno podporo. In vprav v Belgiji se vidi, kakšno zaupanje ima ljudstvo do verskih šol. čeprav liberalci in socialisti strastno agitirajo zoper verske šole, število otrok, vpisanih v te šole, od leta do leta narašča. Napredek katoliških šol v Belgiji pa ni samo zunajni, ki se izraža v številkah šole obiskajočih otrok, marveč je tudbnotranji, ki se kaže v pouku in vzgoji. Službena poročila šolskih nadzornikov spričujejo, da imajo katoliške šole, zlasti redovniške, pri izpitih veliko večje uspehe ko državne šole. Katoliška mladina v Španiji. Katoliška mladina na Španskem je organizirana kakor povsod po katoliškem svetu v okviru posameznih škofij. Kakor je bilo ugotovIjeno na zadnjem narognem kongresu katoliške mladine, obstoja 42 škofijskih zvez s 1100 društvenimi edinicami. Delavnih članov je nad 45.000. V preteklem letu se je vršilo 18 občnih skupščin in 205 tečajev, ki je na njih sodelovalo preko 12.000 članov. Mladinska organizacija razpolaga B 400 knjižnicami ter sodeluje na 155 krajih pri apostolstvu katehizacije (pouka v Verskih resnicah). Prijavljenih za sprejem v katoliška mladinska društva je nad 20.000 mladeničev in mladenk. V Španiji torej vlada med katoličani živahno orga- nizacijsko gibanje, in sicer politično, gospodarsko in prosvetno. škofijsko vodstvo Dekliške katoliške akclje v Mariboru bo priredilo od 7. februarja zvefier do 11. februarja zjutraj v Domu duhovnih vaj prl Sv. Jožefu nad Celjem pod vodstvom gospodov misljonarjev tridnevne duhovne vaje za dekleta. Prijave se pošiljajo do 1. februarja na Misijonska hlSa pri Sv. Jožefu, p. Celje.