STUDIJSKA BIBLIOTE" Št. 136 PoHnina \ u tmfeaja vtaki dan t DtMC« L 21-L 6.50 — P< t Hrokoitl 1 koluo« ^M, zahrsl«, pol LJUBLJANA ifrnnjena (0. O. con ia posla) ledetjk«. Narmfnlw» a* I mm L Lo^Uto L 75.—, t A M i ia obrta« L 1 o0*M itmamfli u •tnal L w Trsta, t 8. junija 1928. - Lato VI. NOST Posamezna Številka 30 cent_Letflik LIH Uredaiitvo in upravni«v« T»t (J), ulic« S. Ftancesco 20. ltfoa 11-57. Dopisi naj ti poiUMo isttjut&o mredniJtru, ogW*t rokl«-mae^o in dtou p« uprtvailtm RokopM m no mćajo. Ntlmikirm pim* m no aprafoou^o. — Lut udoibe tal tisk TUukrno -Edinost*. PodurodaUtro ▼ O o r I o 11 ulico OAoou4 ConUod H9.U- T«4«i 14. M0« Giaval ta od|nonl orodaiki prol VtUp Porta. Moderna vzgoja Mnog-o se piše in razpravlja y listih o vzgoji, o tem važnem fcivljenskem vprašanju. Kako je pa z vzgojo v Ameriki, v tej čudežni deželi povojne dobe, ki se je tako nenadoma dvignila na prvo mesto med državami sveta? Povedati hočemo takoj, da je cilj ameriške vzgoje ta-le: ustvariti človeka sposobnega za življenje in delo. Dočim se Evropa izčrpuje v kritiki vsega in vsakega ter prehaja iz krize v krizo in preobrate, stopa Amerika z mladostnim optimizmom pred probleme in jih rešuje. Tudi na vzgojni problem, katerega je že davno rešila, se je vrgla z mladostno nado in je do gotove meje zmagala. Kari Birkman nam v svoji knjigi »Demokracija in vzogja v Ameriki« slika razliko naših in ameriških vzgojnih nalog. V splošnem si ameriška vzgoja prizadeva ustvariti moža z voljo do dela in ustvarjanja; moža, ki razume pri vsaki stvari bistvo in preide preko vsega nepotrebnega. Pri tem ne smemo pozabiti, da se v Ameriki vzgajajo mase in se njim ne nudi samo ono, kar je neobhodno potrebno, ampak vse ono, kar je mogoče in uporabno ter praktično. Naš sistem vzgoje nosi na sebi še nekaj aristokratskih potez in v zadnjem času celo strah pred lakoto po vednosti in znanosti med širokimi plastmi mase, pred katero ima posebno meščanstvo nekak strah. Ker stremi Amerika po vzgajanju mase, se ne moremo čuditi, da na ameriških visokih šolah prevladuje značaj splošne vzgoje s precejšnjim ozirom na sport pa tudi na versko vzgojo. Mogoče da po tem sistemu niso rezultati povsod enaki .ter da srečamo pogostokrat sicer splošno in morda celo preširoko izobrazbo, ki je pa precej površna. Vendar pa si Amerikanci laskajo, da postane mlad človek po njihovih vzgojnih metodah bolj sposoben za Življenje. V Evropi, posebno v Nemčiji, se vzgajajo strokovnjaki ter napol-učenjaki in nič več. Kar se jih je povzpelo nad povprečnost, so šli preko šole in kljub vzgoji v tok ameriške vzgojne ideje. Naše visoke šole imajo sijajno organizirane delavnice; ko pa dijak, ki je dovršil šolo, stopi v svet, vidi, da je vse preveč teorije v njem, prakse pa prav nič. V Ameriki ni tega; tam se na visoki šoli uči teoretično, a istočasno s sprejemanjem teorije se vežba dijak tudi praktično v vseh potrebnih spretnostih in znanjih. Uspehi tega sistema, ki ga Amerikanci imenujejo «cooperativ system», so neverjetni v moralnem in materialnem oziru. V moralnem, ker n. pr. mlad inženir spozna trud in delo, ga zna ceniti, ter stopi tudi v stike s pro-izvajajočo maso delavstva, pri čemur prihaja v poštev tudi socialni moment. Materialni u-speh pa, ker je mlad mož, ko zapusti šolo, že popolnoma pripravljen za življenje in delo ter mu ni treba izgubljati časa za pridobivanje neobhodno potrebne prakse v izvrševanju poklica. Ameriška srednja Šola je na najboljši poti, da postane nose bno v prvih štirih razredih, nekaka ljudska srednja šola brez razlike na družabni razred in premoženje dijaka. Število srednješolcev je narastlo v dobi 25. let od 200.000 učencev na 2 milijona. Istočasno opažamo, da na mestu humanistične vizgoje nastopa industrijsko -tehnična. Pouk v tujih jezikih odpade •koraj v celoti. Kdor pozna angleški, svetovni jezik, ta si lahko kot luksus privošči še francoski, italijanski ali nemški, o drugih jezikih pa ni govora. Tem šolam stoje na razpolago vsi moderni učni pripomočki; sleherni učitelj na vasi razpolaga s kinematografom in drugim, kar je količkaj v zvezi s vzgojo. Vse drugače kot prj tras, obstoja v Ameriki zveza med življenjem in šolo že na ljudski šoli. Otroci se tu vpeljujejo nazorno in praktično, kolikor je pač njim dostopno, v skrivnosti kovinske, strojne, «lektriške induatriie ter v dri*- ge panog« proizvodnje, Domo-znanstvu in drugim takim predmetom je odmerjenega le malo časa. še ena razlika obstoja med našimi šolami in onimi Amerike.. Mi, kulturni Evropejci, imamo šolo in program učenja, kakršne nam predpisuje šolska uprava. V Ameriki sta zrastla šola in učni program iz ljudstva in se po njem spopolnju-jeta z izkušnjami. Ameriška šola vzgaja ljudi, da bodo sposobni, sprejeti življenje kot je, dočim smo mi bolj navdahnjeni z «idealizmom». Industrijskot-tehnična vzgoja z vso silo prodira in si osvaja najširše mase. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da mora biti pouk živ in ne mrtva materija, s suhoparno navlako.Mlad človek ni sprejemljiv za predmet, ki ga ne zanima, ki mu ne nudi užitka in Še manj možnosti, da bi lahko kdaj svoje pridobljeno znanje praktično izkoristil v življenju. T sodbi 1» / Ijubne namere očitu onom delu govora, k na vatno vprašanje Vedno večje je število onih, ki so prepričani, da evropska šola niti zdaleka ne odgovarja razvoju časa. Morala bo prej ali slej opustiti zastarele metode ter seči po onem, kar je praktično in dobro m vodi po najkrajši poti do cilja. Emmyn- RIM, 7. «Osservatore Romano* prinaša Bledeči komentar k govoru, ki ga je imel sunanji minister v visoki zbornici: «Govor je posebnega pomena in posebne važnosti. Načelnik vlade je hotel z izčrpnim poročilom ponazoriti odnofiaje Italije z ostalimi državami. Ti od-nošaji so v splošnem prisrčni, če pa tu pa tam niso baS taki, izraža načelnik vlade željo, da bi prišlo v kratkem do sporazuma. Dokaz temu so izjave ______mirovnih pogodb, na sodelovanje Italije z Družbo narodov, na vprašanje razorožitve. Tozadevne Musso-linijeve izjave jasno dokazujejo miroljubne smernice zunanje politike narodne vlade, tako da ni dvoma, da se bodo v tem oziru strinjali vsi komentarji. Opažamo nadalje, da se načelnik vlade ni dotaknil v svojem obširnem govoru Mehike. Ne da bi pretiravali pomen tega molka, smo prepričani, da je to dejstvo za nas in za zgodovino, posebnega pomena. Končno naj glede Jugoslavije. Načelnik vla- j omenimo popolnoma umestno de pripoznava dobro voljo beograjske vlade in izraža svojo miroljubno namero, ki ima kot smoter, dosego obširnega in trajnega sporazuma. Take mino- pripombo Mussolinija glede a-postolskih vikarijatov na Kitajskem in varstvo, ki- ga domovina obljublja cerkvenim interesoma Usoda NoMleleve polarne ekspedicije Se vedno negotova ? Nasprotujoče si vesti ZaKljufitev zasedanja visoke zbornice Reforma visokega sodnega dvora odobrena RIM, 7. Visoka zbornica je s svojo današnjo sejo zaključila tekoče zasedanje. Danes je razpravljala o reformi visokega sodnega dvora, katero je sprejel ministrski svet na svojem poslednjem zasedanju. Prvi posega v razpravo senator Ciccotti, ki predlaga, naj se razprava o zakonskem osnutku odgodi. Minister on. Federzoni izjavlja v imenu vlade, da se prepusti senatu odločitev o predlogu senatorja Ciccotti ja. Poročevalec senator Berio ugovarja predlogu, katerega stavi predsednik on. Tittoni nato na glasovanje. Ker se predlog senatorja Ciccotti ja ne sprejme, se senator ponovno priglaša k besedi. Pravi, da bi razumel zakonski osnutek o reformi visokega sodnega dvora, če bi bil izšel iz vrst senatorjev, ker se tiče baš senata, ne more ga pa razumeti, ker ga je stavila vlada. Člen 35. v resnici sicer itak več ne obstoja, odkar je bil u-sta novi j en posebni tribunal in odkar je bil izdan zakon o pred-pravicah prvega ministra, ki pa tega poslednjega izločuje iz visokega sodnega dvora. Člen 37. ustave daje senatorjem pravico, da jih sme soditi samo visoki sodni dvor, ki ga tvorijo vsi člani senata. Po reformi Visokega sodnega dvora pa bodo imeli pravice sodnikov le oni senatorji, ki bodo člani zadevne tride-set-članske komisije. Če bo ta komisija voljena s strani večine senata, tedaj bodo njeni Člani sodili očividno pristransko. Senator Ciccotti predlaga spričo tega k reformi mnogo popravkov in dodatkov, ki naj bi po njegovem mnenju zagotovili večjo nepristranost sodnikov. Poročevalec senator Berio pojasnjuje, da stremi zakonski osnutek izključno le po hitrejšem sodnij. postopanju. Predsednik komisije sen. Melodia se pridružuje k izjavam poročevalca in predlaga, naj se prepusti Žrebu odločitev o Šestdesetih kandidatih za sodnike in pa njihove namestnike. Senator Mortara izjavlja, da se načeloma strinja z ukinitvijo visokega sodnega dvora, kljub temu pa je mnenja, da je treba ostati pri spremembi tehničnih funkcij sodnega dvora v mejah ustave, katero predloftena reforma prav nič ne krši. Po odobritvi reforme in novih zakonskih osnutkov se je oglasil k besedi predsednik on. Tittoni, ki je izročil v imenu visoke zbornice udane pozdrave kralju in načelniku vlade ter voščil senatorjem prijetne počitnice. V imenu vlade se mu je pridružil minister on. Federao-ni. Seja se je saključHa ob 18-45. Prihodnja se bo sklicala pismenim potom. . _ RIM, 7. Vsakršno upanje, da odgovarja resnici vest o pristanku «italije» na Franca-Jožefa zemlji, se je danes razblinilo. Danes je namreč javil ruski odbor za pomoč Nobileju, da je vedno bolj prepričan, da ni bila znana brzojavka odposlana s strani moštva «rltalije» in da je tedaj njega pristanek na Franca-Jožefa zemlji vedno bolj dvomljiv. Današnji pesimizem odbora je povzročilo dejstvo, da se je brzojavka, prejeta v Murmansku, izkazala za neresnično in da je bil klic na pomoč nedopustna šala kakega amaterja. Spričo tega je odbor v dvomu, ali bi bilo primerno odposlati ekspedicijo proti Franc-Jožef ovi zemlji ali ne. Prvi dvora nad resničnostjo poročila se je pojavil, kakor hitro je dospelo poročilo ostalih uradnih radiopo-staj, ki trdi, da niso postaje med pondeljkom in torkom prejele nikakega poročila s strani «1-talije», četudi so bila v tem oziru pozorne. Res, da nimajo Še vse postaje priprav *a »prejemanje na kratko valovno dolžino, vendar je povsem nemogoče, da bi kak amater s skromno postajo prejel brzojavko, katere niso druge primernejše postaje sploh čule. RIM, 7. «Tribuna* prinaAa naslednjo vest iz Moskve: Ruski odbor za pomoč Nobileju je včeraj sklenil, da se u-krenejo nemudoma vse mere v svrho raziskovanj na Frano-Jožefovi zemlji. Sinoči, takoj po sestanku odbora, je odpotoval profesor Vise, znani raziskovalec arktičnih krajev in načelnik ruske ekspedicije v Leningrad, odkoder odpotuje v Arhangelsk. Nocoj odletita letalca Cuh-novski in Babuškm, ki sta oba dobra poznavalca severnih krajev. Iz Arhangelska bosta nadaljevala svojo pot z ledolom-cem «Malidin»-om, ki odpluje 12 t. m. v zaliv Ruskaja Gavan na Novaji Zemlji, ki bo služila za bazo reševalni ekspediciji. Čuhnovski bo takoj pričel z raziskovalnimi poleti BERLIN, 7. Glasom poročila sovjetskega poslaništva je u-spelo ruskemu amaterju Schmidtu vzpostaviti stalno brezžično zvezo s generalom Nobilejem. NORTH WALES (Pennsjlva-nija), 7. Radio-amater Byler je izjavil, da je prejel naslednjo brezžično brzojavko, sestavljeno v angleščini: — Pospešite pomožno akcijo. » 10" severne Širine ml5 w w vzhodne dolžine. Zelo občuten mraz. Skrbi vzbujajoč položaj. — Nobile. — Lega, navedena v tej brzojavki, je oddaljen* približno 900 m« j proti severu od Svalbardskih otokov. Isjanra ar mSterja je bila sprejeta * rezervo. ekspttildje Istočasno pripravlja podtajnik aeronautike drugo ekspedicijo z letalom «Dornier-Wal», ki bo sli&ilo onemu, s katerim se je udeležil Amundsen leta 1925. poleta na Severni tečaj. Letalo bo baje vodil znani letalec Wil-kins. SESTO CALENDE, 7. Poskusni polet s preurejenim letalom «S. 55» se je obnesel. Letalec Maddalena bo odletel jutri proti Kings bayu. STOCKHOLM, 7. Švedska vlada je1 izdala pooblastilo za odhod prvega letala «Fokker», ki je že popolnoma preurejeno za letanje po severnih krajih. Letalo je odpotovalo sinoči z železnico proti Goteborgu, kjer bo vkrcano na ladjo «Tanja» in od tam prenešeno na Svalbard-sko otočje. OSLO, 7. Nameravana Amund-senovai ekspedicija je v vedno večjih gmotnih težkočah. «Luft Hansa* zahteva za naročeno letak* « Doroier-Wal» 215.000 mark jamstva, te svote pa doslej ni bilo mogoče nabrati. Tovorna «Junker» ponuja z druge strani Dietrichsonu letalo «L5» — podobno «Bremenu», s katerim so nemški letalci preleteli Atlantski ocean — za 70.000 mark in se pri tem obvezuje, da pripravi letalo za polet tekom 10 dni. Dietrichson je mnenja, da bi tako letalo odgovarjalo zahtevam poleta. Dosedanja raziskovanja na Svalbardskih otokih neuspešna KING'S BAY, 7. Včeraj je Liitzow Holm nadaljeval svoje izvidniške polete. Preletel j® New Friesland in Hinlopensko ožino. V naslednjih dneh se namerava spraviti do Severno -vzhodne zemlje, tako da je upati, da bo tekom tega tedna preiskana že vsa severna stran Svalbardskega otočja. Ako bi tudi ta raziskovanja ostala brezuspešna, potem bo treba brez drugega prodreti do Franc-Joftefove zemlje ali pa na tečajne ledenike. KING'S BAY, 7. Raziskovanje severne obale Svalbardskega o-točja se nadaljuje z ladjama «Braganza» in «Hobby», a se-vemo-zapadni vetrovi so potisnili ledenike proti kopnemu, tako da je led obkolil ladji. Je na potu druga ekspedicija, o katere uspehu ni Še nič znano. Konlal podatki o poslednjem italijanskem letalskem rekordu RIM 7. O letalskem rekordu, ki sta ga pred nevi postavila letalca Ferrarin in Del Prete, so znani dane« naslednji podatki: Letalca Sta na omenjeni progi.med Torre Flavtjo in Nettunom letela 58 ur in 34 minut ter preletela razdaljo 7606 km. O tem rekordu je bil obveščen glavni tajnik mednarodne letalske zvez« Tlssandier, ki je sprejet tozadevno poročilo na znanje. Letal ao lleddiilena odleti MILAN, 7. Letalo «S. 55» je pripravljeno na odhod. Jutri ga bo preizkusil letalec Maddalena, in če bo poskus dokaapl, da ustreza letalo v vsakem oziru potrebam ekspedicije, bo tudi odpotovalo, kakor hitro bodo to dopuščale vremenske prilike. Zdi se, da bo to mogočo is ta« kom jutrišnjega dna i PapaiU koudstoiij so bo vršil koncem junija? RIM, 7. Kakor poroča agencija «Radio Nazionale», zatrjujejo vatikanski krogi, da se bo koncem tega meseca vrjfll pa-peški konsistorlj. Glede tega konsistorlja ni bilo še ničesar določenega sklenjeno. Doznava>-mo pa, da ne bo na tem konsi-storiju imenovan nikak nov kardinaL . toklonffl maiP iIiiMh ft. ten s porota o svojem potovanju po Inozemstvu PRAGA, 7. Zunanji minister dr. Benefi je govoril včeraj pred odboroma za zunanje zadeve obeh zbornic o svojem potovanju v inozemstvu. V Londonu se je sestal z italijanskimi diplomati, katere je seznanil z razgovori, ki jih je imel v Parizu, Bruslju in Londonu- «NaŠi odnošaji z Italljo» je omenil ^ninister — «so naravno podvrženi italijansko-jugosloven-skemu nesporazumi j enju. Vendar so v skladu s hvaležnostjo, ki smo jo dolžni Italiji radi pomoči v vojni in s prijateljsko pogodbo,* ki smo jo podpisali. Med obema državama ne obstojajo nikaki neposredni sporl.» BeneS je nadalje izrazil svoje prepričanje, da bo rešitev italijansko-jugoslovenske-nesporazumljenja kljub vsem težkočam olajšana z rešitvijo ita-lijansko-francoskega nesporazrum-Ijenja. Nihče v osrednji Evropi ne more misliti na možnost spopada, ker bi to značilo samomor. Jugoslavija, ki je z Marinkovićevim spravnim nastopom pridobila na splošnem mednarodnem ugledu, bo napravila vse mogoče, da pride do sporazuma in Beneš je prepričan, da bo Italija napravila isto. ČehoslovaŠka, ki iskreno želi, da se vprašanje reši, bo sodelovala pri tem, kolikor bo v njeni moči. V Berlinu je Beneš razjasnil politiko Čehoslovaške, ki sloni na «statusu quo» ter na Čuvanju in zaščiti miru. Kar se tiče Kelloggo-vega predloga nanj je ČehoslovaŠka pripravljena, pristati vkup-uo z Jugoslavijo, Romunijo in Poljsko. Glede revizije trianon-ske mirovne pogodbe je Beneš izjavil, da niso pripravljeni na to ne Francozi In ne Angleži in da ga ni politika, ki bi hotel s takim dejanjem porušiti mir Evrope. Beneš je nadalje Izjavil, da se morajo ponesrečiti vsi poizkusi za oslabitev solidarnosti Malega sporazuma in da v bodočnosti ne bo manjkalo možnosti, da so ČehoslovaŠka sporazume tudi z Madžarsko. Konferenca Hale antanfe Dnevni red. BEOGRAD, 7. Kot je znano, se bo vršila letošija konferenca Male antante v Bukareštu od 30. do 22. junija. Mednarodni politični krogi jo pričakujejo z veliko pozornostjo. Zunanji ministri držav Malega sporazuma se bodo bavili na tej svoji konferenci z akcijo z revizijo trianonske mirovne pogodbe, posebno z delovanjem lorda Ro-thermereja. Razpravljali bodo nadalje o vprašanju, kako bi se z medsebojno pomočjo odstranile gospodarske težkoče drŽav Male antante. Posebna točka dnevnega reda bo zadeva glede zahtev mo-džarske vlade o reviziji mirovna pogodbe. Grof Bethlen in madžarski zunanji minister sta podala v poslednjem času več zadevnih izjav, po katerih se da sklepati, da je madžarska vlada v zv&zi z o-menjenimi strujami, ki streme za revizijo pogodb, na katerih sloni status quo srednje Evrope. Končno prideta na dnevni red konference še vprašanji monoštr-ske afere, o kateri je baŠ v teh dneh sklepal svet Družbe narodov, in pa odnošajev med Italijo in Jugoslavijo, ki se v poslednjem času skušata sporazumeti. BEOGRAD, 7. Danes dopoldne je posetil zunanjega ministra romunski poslanik Filodoro. Konferenca je bila, kakor se zatrjuje, v zvezi s konferenco Male antante, ki se prične v kratkem v Bukareštu. Viharji v Z edin j enih državah ATLANTA, 7. V južnih krajih Zedinjenih držav so divjali poslednje Štiri dni silni viharji. Povzročili so neprecenljivo škodo, posebno v južni Georgiji. V grofiji Grenshav v državi Alabama je ostalo na stotine prebivalcev brez strehe. Mnogo ljudi Je bilo ranjenih. Radi viharja so izgubile življenje tri osebe. Kako m bo Kitajska na novo uradna LONDON, 7. «DaiIjr Telegraph* je prinašal vest iz Sanghaja, glasom katere je nanklnška vlada izdelala že delovni načrt za vso Kitajsko z Mandžurijo vred. Novo kitajsko glavno mesto bo, kot rvi poročilo Nanklng. Kitajska razdeljena na Sest velikih pokrajin z naslednjimi glavnimi mesti: Nanklng, Kanton, Hankorv, Kajfen, Peking in Mukden. General Peng bo imenovan za guvernerja v pokrajini Kajerfn. Za poveljnika vojske v Sansiju je vlada imenovala generala Jenšlša-šana, vrhovnega poveljnika nacionalistične cčcmade v Pekingu In Tientslnu. - - napad h italijansko pBdnBtn v Berlinu BERLIN, 7. Sinoči so nekateri neznanci napadli italijansko poslaništvo v Berlinu, ki se nahaja v ulici Victoria. Okrog 21. ure se je ustavil pred poslopjem avtomobil, in nekaj oseb je, ne da bi stopilo iz voza, pričelo metati kamenje proti oknom. Razbile so se nekatere šipe o-ken poslanikove pisarne in ča>-kalnice. Po napadu so se neznanci naglo odstranili. V po-slaniških prostorih ni bilo nikogar. Škoda je malenkostna. Poslaniški uradniki, ki so takoj nato prihiteli na ulico, niso opazili drugega, nego avto, ki se je oddaljeval z največjo naglico. Obvestili so nemudoma policijo, ki je zastražila poslopji poslaništva in konzulata. Še tekom večera se je oglasil pri poslaniku grofu Aldobrandiju berlinski policijski podravna-telj dr. Welss, ki mu je izrazil v imenu oblasti obžalovanje radi napada. Pravijo, da je izvršilo napad kakih 20 mladih ljudi. Berlinski listi obsojajo dogodek. Komunistični list «Rothe Fahne» meni, da je bil napad v zvezi z obsodbo članov izvrševalnega odbora italijanske komunistične stranke pred posebnim tri-bunalom v Rimu. Pozno zvečer so organi javne varnosti izjavili, da so napadalci bržkone Jugosloveni, prebivajoči v Berlinu. Letošnji vzorčni velesejm v Msi LJUBLJANA, 7. Letošnji ve-lesejm je vse bolj obsežen in pester kot druga leta. Tudi zanimanje zanj je letos mnogo večje. Posebno mnogo posetni-kov je iz Hrvatske, Bosne in Srbije. Tudi iz inozemstva jih je doslej prišlo lepo število. Posebno v četrtek je bil obisk izredno velik. Ceni se na 10.000 ljudi. Veliko zanimanje je izzvala mizarska razstava, ki je letos zelo obsežna. Razstavljeno pohištvo je bilo že večkrat razprodano. Veliko zanimanje vlada tudi za pletenine in stroje za kmetijstvo in obdelovanje lesa. Posebno obsežna je avtomobilska razstava, razstavljenih je okrog 200 avtomobilov in moto-cikljev.Sejmu je priključena tudi umetniška razstava. Razstav-ijalci splošno zagotavljajo, da so kupčije letos znatno boljše kot lani. Seja jngoslovenskega ministrskega sveta BEOGRAD, 7. Nocoj je kralj, ki se je danes povrnil v Beograd, sprejel ministrskega predsednika Vukičevića, ki mu je poročal o političnem položaju. Po avdijenci načelnika vlade se je vrišla seja ministrskega sveta, ki je, kakor zatrjujejo člani vlade, razpravljal o načrtu ar grarnega zakona. Ta zakonski načrt se namerava te dni predložiti narodni skupščini. Atentat na vlak v Mehiki MEKSIKO, 7. Iz Grafica poročajo, da "je 200 mehiških vstašev napadlo neki vlak. VstaŠi so ubili onega potnika in dva vojaka- Več vojakov in potnikov je bilo ranjenih. Medtem pa je prihitelo na pomoč vojaštvo, ki je bilo obveščeno o napadu z bližnje postaje Monteloma, in Je pognalo vataše v beg. RIM, 7. Agenciji «Roma» poročajo iz Beograda, da bo glasom vesti, ki krožijo v tamkajšnjih finančnih in trgovskih krogih, izvedena stabilizacija dinarja v razmerju 9.1350 švicarskih frankov za 100 dinar-jev. Drobne vesti Nagrada za nov roman Oficielnl list ameriške legije «The American Legion Mon-thly» razpisuje nagrado v znesku 25.000 dolarjev (475.000 lir) za najzanimivejši in v najlepšem slogu pisan roman, čigar dejanje se vrši v svetovni vojni. Roman mora biti pisan v angleškem jeziku in vsebovati mora nad 70.000 besed. Toda udeležiti se smejo te tekme pisatelji vsiii narodov. Konec tekme se Je določil na 1. dan maja l. 1929. Roman bo izhajal v nadaljevanjih y g-ori omenjenem listu in izide končno tudi-v posebni knjigi Poleg prej omenjene nagrade bo dobil srečni pisatelj še 25 stotlnk ga vsako prodano knjigo, I* «, a iz 4 litrov mleka in 2 litrov vode 100 dkg «smetane». Nadalje je priteklo od 5 litrov že enkrat posnetega mleka še 52 smetane \ iz 5 litrov posnetega mleka in 2 litrov vode pa «smetane». Ko preberejo ljudje, ki se za to zanimajo, ta moj dopis, jih ne silim, naj mi kar slepo verjamejo, ampak jim priporočam, naj se o tem sami prepričajo s takimi in podobnimi poizkusi, ki jih fah-ko napravijo v svoji domaČi mlekarn ici. Poizkusi jim povedo vse. A upoštevati morajo te-le okolšči-ne: mleko mora biti za več poizkusov enako kakovosti, to je: do- bro premešano, segreto vse do Iste stopinje (36°) in posnemalnik naj teče pri vseh poizkusili enakomerno. Poizkusi jim pokažejo, da posnemalnik posname tudi, Če ni nič tolšče v mleku in loči popolnoma mehanično le teSjo od lažjega in narobe. Voda pa je lažja od mleka, tolšča že lažja od vode in v poštev pride tudi zveznost. Ko bodo prizadeti spoznali napake, ki se tu lahko vrše, upam, da takoj opuste tak način ugotavljanja kakovosti mleka in bodo plačevali mleko na litsr oz. po tolšči. Anton Bratuž. Kongres beneSijskega zgodovinskega društva se bo letos VrSfl ▼ Julijski Krajini Iz Rima nam poročajo: Po nalogu načelnika vlad£, ki se zanima za delovanje be-nečijskega zgodovinskega društva, se bo vršil letošnji kongres tega društva v Julijski Krajini. Kongresa se bo udeležil tudi državni podtajnik pri ministrstvu nacionalne prosvete on. Bodrero. Kongres bo zasedal 10. 1. m. v Trstu, 11. in 12. pa v Istri. Procesija sv. Rešnjega Telesa Kljub ne preveč ugodnemu vremenu so je udeležila včerajšnje procesije sv. Rešnjega Telesa velika množica vernikov. Pred procesijo, ob 7. uri, je daroval škof mons. Fogar v stolni cerkvi slovesno sv- ma?o. Nagrajene družine V znak osebnega priznanja in dobrohotnosti do družin z mnogimi otroci, je načelnik vlade potom tukajšnje prefekture nagradil Vida Scarcijo od Antona, stanujoče-ga v ul. Parinotti št. 9. s 300 lirami; Antonijo Giraldi iz ul. S. Ga-vardo št. 10*5, s 400 lirami; Ivana Jerina iz Sežane pa s 500 lirami. VESillilCA V «BIBSNICI» V nedeljo, dne 10. junija, se bo vršila v Slivski jami «Dimnici» običajna letna veselica. Tega dne bo jama močno razsvetljena. Ljubiteljem narave se nudi lepa prilika, da si ogledajo lepoto kraškega pozemlja. Jama se bo odprla ob 10. uri. Preskrbljeno je tudi za zabavo. Svirala bo godba iz Herpelj. Rojstva, smili in pcnake v Trstu / Dne 5. junija 1928. Rojeni: 11; mrtvi: 11; poroke: 3. dne 6. junija 1928.- . , Rojeni: 10 (2 mrtva); mrtvi: 9; poroke: nobena. Iz tržsškep življenja Žalosten epilog nesreče Predpreteklo noč ob 1. uri je umrl v mestni bolnišnici 14-Ietni Viktor Sancin iz Doline, o katerem smo poročali, da je (predvčerajšnjim popoldne na neki gmajni pri Dolini, kjer je pasel krave, splezal iz gole razposajenosti na steber električne napeljave, prf čemer ga je spreletel močan električni tok. Kakor znano, se mu je obenem vžgala obleka, tako da je neprevidni deček zadobil strašne opekline po vsem životu, katerim je naposled po groznih mukah* podlegel. Radovednost bi ga bila skoro stala življenje Radi radovednosti in deloma tudi radi neprevidnosti je 58-1 et-ni mehanik Ivan Cucek, stanujoč pri Sv. Alojziju - Cbiadino Št. 784, včeraj opoldne doživel prigodo, pri kateri bi bil malone izgii-bil življenje. Ko je Šel po ulici Romagna, mu je namreč prišlo na misel, da bi pogledal, kako napredujejo gradbena dela na prostoru, kjer je še nedavno stala stara vojašnica. To bi sicer lahko videl s ceste, pa kej* je hotel bolje videti, je stopil na zid, ki se dviga visoko nad ulico Fabio Se-vero. Pri tem gotovo ni pomislil, da ga utegne doleteti kaka ne- sreča. Pa zgodilo te je, Cesar si ni priCakoval. Komaj se je namreč ▼zravnal na siđu se mu je savrtelo v glavi in telebnil je z višine 5 metrov na spodaj ležečo ulico, kjer je oblete) težko poškodovan; ilomil si je na komplieifan način levo nogo pod kolenom. Mimoidoči, ki so to videli, so mu takoj priskočili na pomoč, medtem pa je nekdo pohetil v bližnjo kavarno Fabris ter od tam obvestil po telefonu o dogodku reSilno postajo. Kmalu nato je dospel na lice mesta sanitetni avtomobil, s katerim je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno dva meseca. Velika tatvina v mirodilnici Po daljšem odmoru, ki so ga le tu pa tam kršili z majhnimi prestopki proti lastninski pravici, so zlikovci predpreteklo noč spet izvedli večjo tatinsko podjetje. To pot so posvetili svojo pozornost mirodilnici Josipa Zoržija v ulici Domenico Rossetti št. 91. Ker se jim je menda zdelo prenevarno «delati» na cesti pred glavnimi vratmi, so prišli do cilja po drugi bolj odročni, pa zato 'bolj varni poti. Vtihotapili so se namreč na dvorišče in prevrtali debel zid; skozi luknjo so se nato splazili v mirodilnico, kjer so si izbrali veliko količino raznovrstnega blaga, predvsem dragocenih dišav fcopičev in pisarniških potrebščin. Razume se, da tudi niso pozabili pogledati v predale za bankom, kjer so iztaknili in kajpada tudi pobrali, hranilno knjižico ter avtomatično pištolo. Plen so pobasali v vreče, ki so jih našli v mirodilnici. ter jo nato odkuri-li, ne da bi jih kdo motil. Tatvino je odkril včeraj zjutraj lastnik mirodilnice, ki je u-gotovil da so ga zlikovci oškodovali za približno 20.000 lir. — O dogodku so bili obveščeni policijski organi na komisarijatu v ulici Brunner, ki so takoj uvedli preiskavo. Vesti zJSoriškega Goriške mestne vesti Procec?ja sv. Rešnjega Telesa Z vso slovesnostjo in svečanostjo se je vršila včeraj procesija sv. Rešnjega Telesa po goriških ulicah, ki so bile okrašene z drevjem in cvetlicami. Kmalu po tretjem evangeliju pa se je ulila ploha, ki jo razgnala občinstvo v varne veže. Vreme že prej ni bilo ugodno, sivi oblaki so bili zastrli nebo, da se pa pojavi nenadoma tak naliv, si ni bil nihče mislil. Letošnji sprevod je po številu udeležencev in po zunanjem blesku prekosil procesijo prejšnjih let. Smrtna nesreča z granato V torek popoldne okrog treh se je zgodila na poti, ki vodi iz Solkana v Kromberg težka nesreča z granato, ki je zahtevala človeško žrtev. 40-letni, šele eno leto poročen Anton Klanjšček iz Solkana, se je zadnje čase radi tega, ker je bi«l brezposeln, pričel u-kvarjati z nabiranjem vojnega materiala, da bi na ta način -zaslužil kak krajcar, ki ga je potreboval za svojo družinico. Tako je tudi v torek popoldne odpiral precej velik Srapnel in ga hotel Izprazniti. Dasi vajen tega dela, je vendar tokrat postal žrtev nevarnega streliva. Srapnel je namreč eksplodiral in drobci šo ga tako močno zadeli v prsa in v glavo, da je obležal na mestu mrtev. Klanjšček, ki so ga po domače imenovali «Peke», je bil po poklicu mizar in skozi m skozi poštenjak. ki so ga vsi, kateri so ga poznali, zelo radi imeli. Kakšna je včasih igra usode, nam kaže tudi to, da je Klanjšček imel dobiti prav včeraj precejšnjo odškodnino za to, ker se je pred časom pri podobnem delu ponesrečil. Ni mu 'bilo usojeno, da bi to odškodnino užival. Zapušča mlado ženo. Avtomobilska proga Gorica -Trbiž. V nedeljo se slovesno otvori ob udeležbi zastopnikov raznih oblasti nova avtomobilska proga Gorica - Trbii. Dovoljenje je dalo prometno ministrstvo znanemu avtomobilskemu podjetju RibHju PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman t Štirih delih Iz ruščine prevedel X. V. (99) Ko so bil! dobri odnošaji vzpostavljeni, je Milica prejela od moža dovoljenje opremiti hišo, in obljubil jI je celo, da pcfjde z njo v Berlin za dva dni nakupovat opremo; spalnico, obednico in gro-fovo sobo je hotela opremiti po svojem okusu. S pomočjo vsemogočnega denarja je preured-ba nove hiše naglo napredovala in črez dva ali i tri tedne je bOo vse pripravljeno ca sprejem mladih, zakoncev. Nakup Malcejeve bile je bil važen dogodek it življenju malega mesta, a razkošna oprema, o kateri so se Sirile bajne govorice, je tvorila najbolj priljubljen predmet razpravi jao ja v neštetih .«K£i&eekrauzchen» (kavnih krožkih). Vizenbrukova je imela vselej v zalogi najbolj in podiobna poročila o tej sade vi; toda stru- peno pobarvane govorice, ki jih je širila pri tem, so jasno dokazovale, da je želela vzbuditi proti Milici splošno sovraštvo. S tem namenom je zbrala okrog sebe krožek mestnih in polkovnih gospa, ki so bile po njenem mnenju nenaklonjene.«ino-zemki», in pri teh zaupnih sestankih, ki so se vrgli 1 zdaj pri tej, zdaj pri oni soudeleženki, je Alma spravila na dan vprašanje o nujnosti postaviti inoeemko na mesto, in če bo potrebno, tudi dati pod nos domiSljavi efcabnici, ki jih hoče zasenčiti z bleskom svojega zlata in se hoče ponašati s svojo nesramno nakičenostjo. Milica ni nič slutila, kako sovražne so ji nove znanke in kakšne načrte kujejo proti njej. Bila je zaposlena z opremo svoje hiše, posebno se je zanimala Za tri sobe, ki jih je sama opremila po ruskem okusu. V ta namen je del pohištva, zavese i. dr. naroČila naravnost iz Petrograda. Po otročje se je veselila, da bo imela v tuji negosto-ljubni deželi zatočišče, ki jo bo spominjalo na domovino. Obžalovala je le to, da ne bo mogla posvetiti in blagosloviti hiše po ruskem običaju. Ni bilo lahko najti kje v bližini pravoslavnega, duhovnika, pa tudi bi ji mož bržkone ne dovolil, da bi tako javno pokazala svoje pokoljenje. Končno se ie mladi par preselil v mesto in in Coofp. Avtomobili bodo vozili samo poleti. V začetku bo vozila karijera enkrat na teden, in sicer ▼ soboto v Trbiž in v nedeljo nazaj. Kakor hitre se pa poveča promet B4 tej progi, se tudi vožnje pomneie, m če bo kazalo, se ustanovil vsakdanji promet. Vožnja bo trajala tri ure in pol. Odhajala bo korijera v soboto ob 16. uri iz Gorice (Kanal 16.35, Tolmin pri Per-šetu 1T.10, Kobarid 17-35, Bovec 18.15, Log 18.35, Predil 19.05, Raj-belj 19.15, Trbiž 19.30). Vračala se bo korijera v nedeljo ob 17. iz Trbiža (Rajbelj 17.15, Predil 17.30, Log 17.05, Bovec 18.15, Kobarid 18.35, Tolmin [Perše] 19-05, Kanal 19.40, Gorica 40.15). Pot bo dolga 106 kilometrov. Sčasom se namerava podaljšati proga od Trbiža do meje po cesti, ki pelje v Beljak. S to novo progo je napravljen zopet korak naprej v našem tujskem prometu. inred sodišča Hudobna mati. V sredo dopoldne se je vršila na goriškem kazenskem sodišču kazenska razprava proti Mariji Vo-dopivec roj. Pelicon, stari 44 let, iz Dornberga. Obtožena je bila, da je pretepala in slabo ravnala svojo 20-letno hčerko Ivanko Veri opivec ter jo nekoč tako močno udarila s kamnom po glavi, da se je morala zdraviti čez 14 dni ter morala končno v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici, kjer so ji zdravniki izvršili operacijo. Mati taji, da bi bila kdaj hčerko pretepala in slabo ravnala z njo. Nasprotno, bčerka da ji je nekoč grozila z nožem. Zaslišana je tudi Ivanka Vodo-pivec, ki pripoveduje sodnikom, kako jo je mati dne 28. februarja t. 1. ranila s kamnom. Ona je hotela nesti očetu v sobo mleko, tega jI pa mati ni pustila; grozila ji je s stolico. Nato je zbežala iz hiše, mati pa za njo, dokler ni pograbil« kamen, in jo z njim močno udarila za tilnik in na čelo. Ona ni nikdar zagrozila materi z nožem. ZasliSanih je tudi več prid, tako Anton Kerševan, Franc Kavčič in Jožef Cotič, katere vse potrdijo, da je Vodopivčeva zelo slaba mati in zelo hudobna ter vedno zmerja svojo hčerko z nič kaj lepimi imeni in priimki. Priča Cotič pojasni sodnikom, da koreni-nijo vsi ti prepiri v tem, ker sta si v sporu Marija Pelicon in njen mož, kateri včasih rad tudi nekoliko preveč pije. Hčerka drži z očetom, njen brat Franc pa z materjo. Na ta način se deli družina v dve stranki, med katerima je neprestana vojna. Drž. pravdnik predlaga, naj sodišče obsodi obtoženko na 6 mesecev zapora radi ran, ki jih je povzročila svoji hčerki. Sodniki pa so obsodili obtoženko na 2 meseca in 10 dni pogojnega zapora ter na poravnavo škode in vseh sodnih stroškov. Obtožena, da je kriva smrti svojega i-letnega otroka Na zatožno klop je prišla vsa plaha in objokana. Nizke in debelušne postave je, prav črne lase nosi — in kot njena zunanjost, razodeva tudi njej jezik južnja- kinjo. Piše se Jožefa Damiani in Btanuje v Solkanu. Je železničar-jeva žena. Obtožena je, da je radi svoje neprevidnosti kriva smrti, ki je zadela njenega štiriletnega sinčka, katerega je na cesti pred hišo povozil neki voznik, radi česar je otročiček na mestu izdihnil. Zgodilo se je to 5. novembra 1927." O(btoženka plakaje dokazuje svojo nedolžnost, češ da je vedno pazila na svfcje otroke. Ravno tisti hip pred nesrečo se je otročiček izmuznil iz vrta in Šel na cesto. ObtoŽenkin mož potrdi to, kar je izpovedala Žena. Istotako ostale priče, med katerimi tudi Kate-rina Kancler. Sodni dvor je nato obtoženko oprostil popolnoma, ker ni izvršila zločina. 4oier je bil v Ameriki, pa se ni pravočasno zglasii k vojakom Vojak Franc Leban, ki je trenutno dodeljen 7. oddelku avto-mobilistov v Firencah, jo bil obtožen, da se ni pravočasno javil k vojakom. Obtoženec se skuša zagovarjati, da se je takrat nahajal v Ameriki kot šofer pri nekem gospodarju. Na italijanski konzulat se ni mogel javiti glede vojaščine, ker se je nahajal 500 km daleč od mesta. Drž. pravdnik predlaga, naj se kaznuje na 1 leto ječe. Sodišče pa mu prisodi 6 mesecev zapora, toda ie pogojno za dobo petih let. Oj ti presneti škaf. Ravno pod tem naslovom smo nekoč poročali o nekem Alojziju Mastenu iz Vojščice pri Komnu, ki se je moral 90 dni zdraviti radi precejšnje rane, ki jo je bil dobil pri nekem prepiru, ki je bil nastal radi nekega — škafa. Na podlagi nadaljnih preiskav je bil radi tega naznanjen sodišču neki Franc Tavčar, ki-se je moral zagovarjati včeraj pred goriškimi sodniki. Franc Tavčar, ki je dolg in slok fant, pravi, da je popolnoma nedolžen. On se je usodne nedelje zvečer vrnil domov, ko je videl v sobi po tleh polito vodo. Brž mu je -mlajša sestrica povedala, da je prišel malo prej v hišo Alojzij Masten in pobral škaf. Tavčar se je takoj Odpravil k Mastenu in ga skušal prepričati, naj bi vrnil škaf. Začela sta vleči za škaf vsak pri enem koncu, pa sta padla in Masten se je ranil. Masten sam pravi, da ne vo natančno, ali ga je ranil Tavčar. Izprašanih je bilo še več prič. Drž. pravdnik zahteva 6 mesecev zapora. Sodišče pa prisodi mladeniču le 5 mesecev pogojnega zapora. Kazen se ne vpiše v kazenski list. ŠTEVERJAN Požar. Nenadoma je izbruhnil v hlevu, ki je last Josipa Terpina, ki ga je pa imel v najemu Ludvik Mizerit, požar. Vzroka ni bilo mogoče ugotoviti. Čeprav so prišli takoj so-vaščani gasit, niso mogli mnogo opraviti, kajti zubelj je imel le predobro hrano v senu, ki je popolnoma zgorelo, kakor tudi kmetijsko orodje. Streha se je nato podrla. Skoda se ceni na 5500 lir. in sicer ima lastnik na poslopju 5000 lir škode, najemnik pa seno in orodje 500 lir. Oba sta/ krita z zavarovanjem. VIPAVA Na Gradišču je uničil požar po* polnoma poslopje Ivana Petrica ki je služilo kot hlev in sirarna* Kmalu po izbruhu ognja je prišla! na lice mesta požarna bramba; ki je s pomočjo sovaščanov rešila se sosednje poslopje. Skoda, ki jat je povzročil požar, se ceni na 20.000 lir. Ker se je pojavil požar s silo, ki je tako rekoč obrezuspe-šila vsako reševanje, se sodi. da je moral biti podtaknjen. V kolika se ujema ta domneva z resničnostjo, pokaiže preiskava/ ki jo že v polnem teku. Reška pokrajina KORITNICA Kačji pik. V nedeljo popoldne, ko so se o-troci igrali na trati ob robu vasi, je nenadoma pičila strupena kača 14-letno dekiieo v desno roko-Domačini so ji pomožnosti pomagali: prevezali so ji roko in ji dali alkoholne pijače, nakar so poiskali zdravniške pomoči. —-Stariši naj bi večkrat opozarjali otroke na to nevarnost, ki je tem večia, ko po hladnih deževnih dneh nenadoma nastopi lepo topla vreme. Strupenina namreč rada gre na solnco, ki ji kaj prija. Naši nevarni kači sta gad in modras. Gada razločujemo od modrasa po črnem traku po hrbtu in po dveh progah na temenu široke glave. Ti progi imata podobo velike tiskane črke V. Modras je nekoliko večji od gada, ima širšo glavo nego gad in tanjši vrat. Na nosu ima kratek, mehak rog-Ijiček. Prva pomoč, če nas piči strupenina, je povečanje rano s čistim nožem, da odteče zastrupljena kri. Izpirajmo rano z vodo, alkoholno ali jedko tekočino in pod-vežimo dotični ud, da preprečimo obtok zastrupljene krvi. Dobro je, izžgati rano razbeljenim železom, če je to pri roki. Preskušano sredstvo so tudi alkoholno pijače: žganje rum in drupo- To je seveda za prvo silo, nujno pa je potrebna zdravniška pomoč. MULI RESTAVRACIJA s prenočiščem, dobro vpeljana, v središču mesta, se proda po zmerni ceni. Pojasnila daje dr. Trevi-san, Corso Verdi 30, Gorica. Hajprikladnejša darila Z£ BIRMO dobite pri ALBERTU POVHB,Trst,Vla Mozzlni 46 Avtomobilska proga Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan. Vozni red od 15. aprila. Iz Trsta v Senožeče ob 17 30. Iz Bazovice ob 18*—. Iz Lokve ob 18 lo. Iz Divače ob 18*25, v Senožečah ob 19"—. Iz Senožeč v Trst ob 7 —. Iz Divače ob 7*20. Iz Lokve ob 7*30. Iz Bazovice ot 7 45, v Trst ob 8-30. Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in nazaj L 13-—. Trst-Senožeče in naza L 16* - v Čistilo elegantnih grof je na Miličino prošnjo priredil velik obed v proslavo preselitve. V kljub moževim prošnjam in prepričevanjem, naj se omeji v razkošju, je Milica priredila vae, kakor je bila vajena delati ne morda tato, da bi se bahala s svojim bogastvom, amftftk ker nI znala drugače, poleg tega pa ni razumela malomeščanskih življenskih razmer in običajev podeželskega mesta. NDfeCe ban od povabljencev ni odklonil vabila niti okoHčamski graSčaki, in ob petih popoldne so bile obe prejemnici, MUičin buduar in grofova soba polne nakičene in radovedoa nurožiee. Motu na ljubo si je Milica izbrala obleko, ki je bila po njenem mnenju všor preprostosti Tisti dan si Je oblekla gladko oblačilo is edeče svile in samo život je bil okrašen s čipkami, čipke so bfle zares dragocene in broša na prsih je imela vdelan kakor oreh velik diamant, toda vse to so bile zanjo malenkosti, zato je docela iskreno vprašala mala: -— Upam, da ne bo danes nobena vrana iz tvojega vranjega gnezda rekla, da sem nail§pana. Grof si je zamišljeno vihal brke in smehljaje se pogledal fceno, ki je bila očarujoča v svoji o-bleki, katero je brez dvoma fcvržil neki veliki pariđki krojač. Takoj je dognal, da se bo odlikovala đredi irarniziiskih gospa* ki so bile w večini odete v lastnoročno izdelane kroje. Ker je pa giol upošteval Miličino dobro voljo, se je zadovoljil 3 tem, da je molče poljubil ženo ted" omenil, da pride k obedu tudi sorodnik Al me Vizenbrukove, neki upokojen Častnik generalnega Štaba, ki se je preselil v RuBijo, kjer ima odlično mesto v nekem tehničnem zavodu finančnega ministrstva. Milica se je nekoliko namrdnila, toda rekla je, da nič ne de, če pride en gost več. Na fceijo pol kovnice je Milica raz kanala go-apem in nekaterim gospodom hISo. Oprema je VfcbTitlHa občudovanje in celo zavist, slasti gospodarjeva soba z zbirko vzhodnega orožja. Soba je bHa prevlečena s svilenimi vzhodnimi tkaninami, pod je Ml pokrit s perzijskimi preprogami, e oprava je bila pokrita s kavkaškimi vezeninami. Veliko zanimanje je vzbudila tudi spalnica ? snefcnobeliml pregrinjali, ki so bila okrašena z ruskimi rdeče sinjimi vezeninami, in razkodna toaletna miza, ki je bila pogrnjena z vezenimi Čipkastimi prti. SpioSno pozorno** je vzbudila re®ljana kapelica v kotu, z velikimi podobami v zlatih in srebrnih okvirjih, na katerih je od se-' vala v raznih barvah luč, ki je prihajala od svetilke, viseče izpod stropa in tmajoče obliko laboda.