Volimo LJUDSKO FROMO! PRIMORSKI DNEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZENILIE ★ ra Volivci in volivke! Čitajte na tretji in četrti strani navodila za volitve v vseh okoliških občinah! teto V - Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50_din_ TRST nedelja 19. junija I9k9 Poštnina plačana v gotovim 1 A C /'19‘3'Vl Spedizione in abbon. postale OlOv. 1*10 VOLIVCI, NE HASEDAJTE VIPALIJEVI— PROVOKACIJAMI Vidali prodaja Tržaško ozemlje Italiji Samo Reakcija v Trstu in v Rimu z veseljem ugotavlja, da je Vidali že odkrito stopil na stran Italije in tla so vsi glasovi, ki jih je dobil v Trstu, glasovi za Italijo asa Ljudi sle o fronto je glas proti priključitvi k Italiji I Slovenci in Slovenke 1 (Govor tov. Deklevo na tržaškem radiu) Volivna kampanja je razltrinka-a neslo Vidalijeve skupine: Obči-na ljudstvu in ljudstvo p občino, *er potrdila pravilnost naše poli-'čne linije, naše trditve, da imajo * volitve izrazito političen značaj. °‘elc volivne kampanje nam to °fcazuje. Pa tudi odmev tržaških volitev v zunanjem svetu je poka-'a£> da so bile te volitve le sred- hl)o anglo-ameriškega imperializ- 1 in italijanskega šovinizma za varanje zunanjega sveta, sredstvo, naj pripomore ali upraviči redijo mirovne pogodbe ter priključitev tega ozemlja k Italiji, ■ovenci bi morali imeti to nevar-°st stalno pred očmi in bi mo-Predvsem a tega vidika usmerjati politično, borbo in dejavnost, atere jedro bi moralo biti brez-°nxpromisna borba proti priklju-čUuj Trsta k Italiji. Zc iz vsega za-*lka je bilo jasno, da bodo G.un- tin, (L. ■e stranke storile vse mogoče, ^vustno in nedopustpo, da izidejo 'z teh volitev zmagovite, Vidalije-V® skupina se je docela razkrila . !e v teku volivne kampanje, ko p prešla glede vprašanja Trsta na ‘h ijo anglo-ameriškega imperialna in italijanskega šovinizma. a je to točno, oglejmo si neka-9"ra dejstva. Vidali je uspel, da je Poslednjih mesecih preusmeril togled tržaških delovnih množic fr°li Italiji. S klevetanjem in bla-'^hjem nove Jugoslavije skuša pre-_r0ati Vse vezi' j so Vezale naš -pvelj z jugoslovanskimi narodi in ,e Posebej s Slovenci, ki so z na-■‘oino-osuobodilno borbo zz vselej Jjoidirali dobo hlapcev in postali oa. ki si z graditvijo socializma .nikuje svojo boljšo bodočnost. ah skuša usmeriti naž pogled r°t‘ Italiji, čeprav si ni mogoče a,nisiitt uspehov našega delovaje brez opore jugoslovanskih na- r°iov, ki so z nami vedno delili 4ob, tej 4(1; 'jo in slabo, nam nudili v naj-Ph trenutkih bratsko roko in ki n,n*S tiradi jo socializem. Vidali \t,'že samo teh vezi, on onečašča 'ho borbo. Njegov najbližji sode-iVJo Radich trdi. da je treba iz-Jahati našo ((sramotno preteklost». .{ je naša preteklost sramotna? jo_l. le sramoten naš odpor proti ^stični Italiji? Ali je sramotna a borba proti fašizmu in na- cizmu, ki nas je privedla do osvoboditve? Ali je sramotna naša borba proti imperializmu po tržaških ulicah? Ali je sramota, da ni pedi naše zemlje, ki bi ne bila oškropljena s krvjo naših sinov, da ni brega, hriba, jarka, ki ne. bi bili posejani z grobovi naših junakov? To ni za nas sramota, to je najlepša stran naše zgodovine, na katero Vidali kot Agneletto pljuvata. Vidali odreka revolucionarnost borbe, ki je zrušila trhle temelje prejšnjih oblastnikov in na ruševinah postavila nove temelje za lepšo bodočnost. Z glasovanjem za Vidalijeve kandidate boste pripomogli do priključitve k Italiji. In kaj pomeni današnja Italija? Naj vam zadostuje spomin na Bazovico, na konfinacije, deportacije, pogorele vasi, masovno streljanje! Spomnite se na sinove, ki plodijo zemljo po afriških puščavah, abesinskih planotah in ruskih stepah! V tej kampanji se je posluževal Vidali vseh sredstev. Glavna pa so mu bila fizični in moralni teror, klevetanje in blatenje. Glasujte proti temu terorju, ki povsem sli-Či škvadrizmu, in oddajte glas Ljudski fronti. Glasujte za Ljudsko fronto z zavestjo, da je in da bo bratstvo slovensko-italijanskega ljudstva temelj našega bodočega dela, kakor je bilo osnova v preteklosti. Odgovorite na klevete o anti-sovjetizmu s tem, da glasujete za Ljudsko fronto v trdni veri, da ostante zvesti socializmu, kot sle bili vi in ves naš živelj v najtežjih dneh preizkušnje sovjetskih narodov. Ne glasujte za kandidate Slovenske demokratske zveze, katere skriti voditelji so klavci naših sinov in bratov in ki prodajajo interese slovenskega naroda za skledo leče. Glasujte za kandidate Slovansko-italijanske ljudske fronte, ki se bori proti imperializmu, italijanskemu šovinizmu, vojnim hujskačem za uveljavitev mirovne pogodbe, za mir in bratstvo med narodi. S tem da glasujete za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, se oddolžite tudi našim najboljšim sinovom, padlim v narodno osvobodilni borbi za pravice delovnega ljudstva in slovenskega naroda. Smrt fašizmu — svoboda narodu! V otaS® Fronte Popoiarel (Discorso dei comp. Laurenti alla radio Trioste I) •isti 0,1 te tlcz.oni ai auiu..uxa us- U(i bito au unu tnnes.ma manovra Jurza detlu reuztune. Mano-leaaente ud mjluunzure iopi-)J( 'h Pubblica verso unu deternu-«e !'on'ente, la (junic, pur pre-niV«fo*i sotto vati notni, siano Videmocruzia enstiana o Mo-(j > sociulc uahuuo u L*..ga . ^Otvuticu stovena st prešami es-,, ,arazione delle elezioni in mo-Humnamt°- cnn nn sistema del trjj,0 * Paosi cotonintisti hanno it ejSo° m°nopolio.Su guesta vittoria c0|0 T,tava Per po ter influire psi-staji rarne,lte, a(t o£,° Oiorni di di-i»ilno".' sudti elettnri dei comuni Htu ora u guesti eletton it dimo-strare la toro maturitd po Utica, it dimost mre di no n esser eos> fessi torne ; demagoghi della reazione li credono. Glt elettnri det comuni del cir-condario, chc hanno subito per lun-ghi dum l’inaudito terrore nazio-nale e sociale del governo fascista di Roma sapranno domani dire il loro: nof a coloro i guali pur pre-sentandosi sotto mentite spoglie ammantate di demogogia vogliono eternare tale terrore. Inoltre, tutti coloro che in varie guise hanno partecipato alla lotta di liberazione ed alla successiva lotta potitica in difesa dei propri diritti, devono seriamente medilare sul fnlto che i uoti ottenuti dal li-guidalore Vidali, vengono fatl i passare dalla reazione per voti dati a favore del ritorno di Trieste alVItalia. Di quellTtalia che ha trovato modo durante it suo domi-nio di larci conoscere la sua civil-td bruciando le c ase ed i paesi, massacrandone ed incarcerandone gli abitanti, impedendo agli sloveni di parlarc la loro lingua. La reazione puo truffare in guc-sto modo pcrche il gruppo revisio-nista di Vidali ha ingannato e con-tinua ad tngannare coloro che in buotta fede lo seguono. Perche gue-sto gruppo nasconde dietro il gl°' Odgovor, ki sta ga dala na J3e Gasperijeve zahteve o priključitvi Irsta k Italiji predstavnika vlad LR Slovenije in LR Hrvatske v petek na velikem ljudskem zborovanju v Kppru, je med tržaško reakcijo in v Vidalijevem razbijašltem taboru zbudil najbolj zmedene komentarje. Oglejmo si za trenutek samo naslove člankov, y katerih tržaški italijanski tisk poroča o koprskem zborovanju. Začnimo pri «GIORNALE DI TRIESTE«, De Gasperijevem klero-fašističnem tržaškem glasilu: «BEL-GRADO RISPONPE CON ARRO-GANZA ALLE CONClLlANTI PAROLE DI DE GASPEKI«. Kakor vidimo, so za tržaške klerofašiste »parole concilianti«, ko De Gasperi zahteva Tržaško ozemlje zase in počenja s tem novo krivico predvsem Slovencem, ki so že tako in tako s podpisom krivične mirovne pogodbe prepustili velik del svojega narodnostnega obzemlja v italijanskem imperialističnem suženjstvu. «LA VOCE LIBERA« pa poroča tako-le z mastnimi črkami: «RISPQ-STA JUGOSLAVA AL PLEBISCI-TQ Dl TRIESTE — CAPODISTRIA PROFANATA DA UNA MANIFE-STAZIONE IMPERIALISTA — GLI USURPATORI DELLTSTRIA 1IA-LIANA HANNO LA FACCIA TO-STA DI PROCLAMARE «NON SIAMQ DISPOSTI A CEDERE NEANCHE UN POLLICE DEL NO-STRO TERRITORIO«. Nad tem naslovom na treh stolpcih pa piše: »TRIESTE — ISTRIA — ITALIA». Ce pomislimo da se je sam De Gasperi 10. junija v Ttstu pohvalil, kako mu je v Parizu uspelo dokazati, da je nekaj istrskih obalnih mestec italijanskih in to proglašal a svoj velikj uspeh, potem menimo, da ni treba polemizirati z «La Voce liberai) o ((ISTRIA ITALIANA« in o vsem tistem, kar opletajo okrog teh dveh besed. Najnovejša «italianissima» sestri-ca «La Voce libera« — LA VOCE DELLA SER&» pa poroča takole: «UNA MANIFESTAZIONE DI E-SASPERATO NAZIONALJSMO -A CAPODISTRIA I MINISTRI JU-GOSLAVI RESPINGONO LA MANO TESA DA DE GASPERI«, t. j. ponavljajo jezuitski naslov iz «Gior-nale». Fašistični «MESSAQGERO VENETO« pa pravi: «A CAPODISTRIA I MINISTRI Dl TITO AC-CUSANO LO SCACCO ELETTORA-LE TRIESTINO — ANCHE I CO-MUNISTI ACCECATI DA DELI-RIO SCIOVINISTA«. Brez komen-tarja. Najbolj senzacionalni naslov z ogromnimi črkami čez celo stran pa je objavilo Vidalijevo razbija-ško glasilo: Glasi se: «UN ACCOR-DO SEGRETO TRA DE GASPEKI E TITO PER DIVIDERSI IL TERRITORIO LIBERO Dl TRIESTE?)) Kakor vidimo, popolna predvolivna laž. seveda pod vprašajem, ki čitatelju to laž takoj raz-krinkuje. Sicer pa se ni tisti, ki spremlja gromadenje gorosttsnih laži v zadnjih desetih mesecih v Vidalijevem glasilu prav .nič začudil temu ogromnemu naslovu, ki naj bi bil Vidalijev razbijaški odgovor na koprske izjave jugoslovanskih vladnih predstavnikov. Saj Vidali in njegovi uredniki trobijo to laž o «TAJNEM SPORAZUMU MED TITOM IN DE GASPEPJ-JEM» že nekaj mesecev. Včerajšnji naslov pa je brez dvoma višek novinarske vidalijevske ctje.. V našem dnevniku smo navedli že toliko dokazov, da je Vidalije-va Irakcionaška skupina prešla glede državne pripadnosti Trsta po. polnojna na linijo KPI, t. j. na pro-tanarksistično in protileninistično ter protisovjetsko linijo, po kateri mora Trst pripadati Italiji. V zadnji predvolivni kampanji so to dokazali tudi govori vseh mogočih italijanskih komunističnih županov vse do senatorja Terracinija, ki se je pos-lužil laži in falziliciranja zgodovine. Sedaj pa so Vidali je vi akrobati postali tako perfidni, da izrabljajo celo odpor slovenskega življa do Italije, zato da bi njegove volivce zvabili v svoje mreže, kaj. ti Vidaliju so očitno potrebni tudi slovenski podeželski glasovi, da bo — ko bo nekega dne odkrito vrgel karte na mizo — lahko dejal: Glejte, tudi slovensko prebivalstvo Tržaškega ozemlja iz okolice Trsta drži z mano, to se pravi: tudi ono hoče, da sie Trst ponovno priključi k Italiji. Resnično, neznansko velika je mera nesramnosti in podlosti v Vi. dalijevih razbijaških metodah, s ka. terimi hočejo privabiti v past glasove poštenih slovenskih volivcev! Ne bomo ponavljali besed, ki sta jih izrekla tovariša Marinko in Di-minič kot službena predstavnika vlad dveh jugoslovanskih ljudskih republik. Kakšne so bile njune izjave, nam najbolje povedo naslovi člankov reakcionarnega časopisja, ki smo jih navedli zgoraj. Kot smo ie večkrat poudarili, je tržaška Ljudska fronta in na socia. listična Jugoslavija Vidalijev so-vražnšk številka 1. In ko reakcija najbesneje napada i Ljudsko fronto i Jugoslavijo, postane Vidalijevo glasilo v teh napadih nedosežno in nenadkriljivo. Ce italijanska reakcija, ki bi hotela slovenski živelj zbrisati z lica zemlje, napiše proti Jugoslaviji gn članek, jih napiše Vidalijevo glasilo najmanj pet; čc reakcija v svojem tisku napadom proti Jugoslaviji posveti eno četrtino strani, jih posveti Vidaii-jevo glaailo tri četrtine itd. Ta mu. zika traja že eno leto in je dobila svoj višek ravno včeraj, samo zato, da bi si Vidali pridobil čim več slovenskih glasov. Toda naše ljudstvd dobro vidi, da vodi Vidalijevo politikantstvo Trst v De Gasperijevo Italijo, v katero si. noben Slovenec nikdar več ne želi! Zato bodo podeželski volivci tržaških okoliških vas; danes strnjeno volili za Slovansko-italijansko ljudsko fronto, ki se edina iskreno in dosledno bori za spoštovanje mirovne pogodbe in za narodnostno enakopravnost! Odpor albanskega ljudstva proti Enveru Hodži in njegovi kliki Kakor v Bolgariji, na Madžarskem in drugod, se tudi v Albaniji širi odpor proti revizionizmu in proti nepoštenemu postopanju Informacijskega urada - Preganjanje jugoslovanske manjšine na Madžarskem TIRANA, 18. — Od dneva, ko se je začela razprava proti tajniku albanske komunistične partije Koči Džodžeju, so se vsako jutro pojavili na vseh ulicah albanskih mest in še posebno v Korči, ki je rojstna mesto Džodžeja, po vseh zidovih lepaki z napisi: «Dol z Enverom Hod-žo in njegovo kliko!« «Zivel Koči Džodže!« ((Živela albanska komunistična partija pod vodstvom Koči Džodžeja!« Albanske oblasti so surovo reagirale in aretirale mnogo ljudi. ((Politika« javlja iz Szegedina, da madžarske oblasti nadaljujejo z are-tacijami predstavnikov jugoslovanske manjšine na Madžarskem. Madžarska policija je že v avgustu lanskega leta aretirala člana glavnega vodstva Demokratične zveze Jugoslovanov na Madžarskem Tomiča. Po dolgem bivanju v zaporu in ko so uvideli, da ne morejo iz njega nič izvleči, so ga zaprli v o-srednje taborišče «Internalo tabor« v Budimpešti, kjer je še danes. Organizacije Demokratične zveze Ju- Borba med IM in Anglijo za svetovna tržišča nrMMtrr Vedno slabši gospodarski položaj v obeh državah še bolj zaostruje njuno borbo - Zaskrbljenost v Angliji zaradi padanja izvoza v ZDA akroba- NEW YORK, 18, — Postopno slab. šanje gospodarskega položaja v ZDA in v Veliki Britanij; vedno bolj zaostruje borbo teh dveh držav za pridobitev tržišč in- posebno za argentinski trg. Čeprav nista Velika Britanija in Argentina še podpisali petletnega trgovinskega dogovora, ameriški tisk že zatrjuje, da bi letna trgovinska izmenjava znala znašati 250 milijonov šterlingov. Dogovor bo Veliki Britaniji jn Argentini omogočil, da si pridobita del blaga, ki ga potrebujeta, ne da bi izdajali dolarje. Monopoli ZDA, ki se borijo za čimyečjo razširitev svojih trgov živo protestirajo proti temu sporazumu. Čeprav niso podrobnosti tega dogovora še znane, je ameriška vlada žc poslala proteste Veliki Britaniji in Argentini. Ameriške osebnosti so se izrekle proti anglo-argen-tinskemu dogovoru jz »načelnih« vzrokov, češ da gre za kršitev med- rloso n orne del Partito comunista la sua vera essenza di partito so-cial-patriota, il quale, per rum ri-manere isolato, non ha il coraggio di dire apertamente che salta base di una piattaforma comune con fascisti e. neofascisti lavora per far ritornare su queste terre l /talin di De Gasperi. Lavora cioč per fur sl che anco-ra una volta i lavoratori ilaliani e sloveni vengano massacrati, basto-nati ed incarcerati. Contro gnesti tentativi ogni ope-raio o coniadino, ogni lavoratdre italiano o slavo, ogni madre pre-occupattt per la sorte dei propri figli deve innalzare una barriem insormontabile. Ogni lavoralore italiano o slavo deve votare per il Fronte popolare italo-slavo e porsi sulla strada del- la lotta concreta che . sia degna delle gloriose tradizioni del prole-tariato e di tutti i lovor at or i. Deve lottare non solo con il proprio noto ma con la propria attivita in-stancabile ed esigere il rispetto del trattato di pace che, contro gli in-trighi delVimperialismo, šara rag-giungibile con Vunita delle jorze democratiche espresse nella fratel-lanza italo-slava in lotta per la so-iuzione dei problemi fondamentali del territorio di Trieste s. per >a emancipazione dei lavoratori, Viva il Fronte popolare italo-slavo! Viva Vunita degli operai c dei co ntadini! Viva la gloriosa lotta di liberazione condotta contro gli occupctori e contro gli oppressori del po-•polo lavoratore! narodnih dogovorov o zmanjšanju carinskih ovir itd. V resnici pa te proteste narekujejo egoistični interesi ameriških monopolistov. Družba ((Standard Cy Company» in druge ameriške petrolejske družbe so posebno razdraženo zaradi tega dogovora, ki jim jemlje argentinski petrolejski trg, ki je bil do sedaj po večini v rokah Američanov. Ni še dobro jasno, v kakšni obliki nameravajo ZDA izvajati pritisk, da bi dosegle vsaj revizijo tega sporazuma. Nekatere informacije iz Washingtona kažejo, da bodo v primeru,. da bo ta sporazum' v resnici sklenjen, ZDA znižale ((pomoč«, ki jo predvideva Marshallov načrt. Zelo zaskrblja britanske vladne kroge zmanjšanje britanskega izvoza v ZDA. To zmanjšanje izvoza kaže da mora Velika Britanija opustiti vsako upanje, da bo kdaj lahko uravnovesila sv°3e izmenjave z ZDA. Nakazujete možna rešitev, s tem da se razvrednosti šterling v odnosu z dolarjem, da bi se tako pospešila prodaja britanskega blaga na ameriških trgih. Londonska vlada pa se protivi taki rešitvi in skuša doseči znižanje cen. Prevladuje mnenje, da bodo spričo nadproiz-vodnje, ki grozi, da bo v ZDA zavzela velik obseg, ameriški industrij-ci znižali tovarniške cene tako da bo sedanja razlika med angleškimi in ameriškimi cenami stalno ostala. Nekateri ameriški industrijci pa so se že povrnili k predvojnim metodam in skušajo preprečiti znižanje cen z omejitvijo proizvodnje. Te metode so že delno uvedle ameriške jeklarne in ameriški rudniki. Toda te metode vodijo naravnost k brezposelnosti in h katastrofalnim krizam, ki so jih ZDA poznale med obema svetovnima vojnima goslovanov na področju Baje so že večkrat zahtevale od madžarskih oblasti izpustitev Tomiča, toda zaman. V istem taborišču v Budimpešti so zaprti tudi član uprave tiste zveze Ljubomir Lastič, dr. Martin Laslo-vič, znani predstavnik narodnih manjšin Matija Filakovič, član glavne uprave omenjene zveze, ter številni učitelji, ki so ji aretirali letos v aprilu. Aretirali so tudi druge člane jugoslovanske manjšine na Madžarskem, med katerimi so Branko Diju-rič, član glavne uprave Zveze in tajnik okrožnega odbora madžarske delavske stranke v Baji, Danica Dačin, učiteljica, ter številni krajevni voditelji Zveze pri Szegedinu. Policija v Szegedinu je aretirala tudi Djuro Miletiča, tajnika Zveze za področje Szegedin. O njegovi usodi ni nič znanega. Uradno so javili aretacijo Rajka BUDIMPEŠTA, 18. - Notranje ministrstvo je končno uradno javilo aretacijo bivšega notranjega ministra Rajka in drugih 19 «sokrivcev». I pravice na temelju fašistične odredbe od2.decembral929st.2132, člen 36 Številnim volivnim upravičencem tržaških okoliških občin enostavno niso bila izdana in dostavljena volivna potrdila za volitve, ki bodo danes 19. t. m. Mnogi od teh volivnih upravičencev so se zaradi tega osebno zglasili v odgovarjajočih občinskih uradih. Tam pa so se izgovarjali in se izgovarjajo, da te osebe delajo v Jugoslaviji ter da so emigranti, čeprav dokažejo, da so po vseh določbah anglo-ameriške vojaške uprave italijanski državljani in da imajo tukajšnjo rezidenco. Na omenjenih občinskih uradih jim tudi od tukajšnjih oblasti izdane nova legitimacije niso zadosten dokaz, da imajo te osebe volivno pravico. Ce pomislimo, kdo je postavil uredništvo v občinskih uradih, potem nam je takoj jasno, zakaj nočejo izdati volivnih potrdil; te osebe namreč že zaradi samega dejstva, da so zaposlene v Jugoslaviji, smatrajo za pristaše Slovansko-italijanske ljudske fronte. Pri tem je zanimivo, kako se je zagovarjal in tolmačil odvzem volivne pravice omenjenim osebam sedanji zgoniški župan GRUDEN IVAN, ki je nosilec kandidatne liste Agnelettove dolarske zveze v zgoniški občini. (Ta Agnelettov župan, ki se je namreč dopisniku klerofašističnega sGiornale di Triesten hvalil, da je v veliko zadovoljstvo vseh dosedanjih okupatorjev in za-sužnjevulcev naše zemlje odlično služil, kajti pohvalili .0 c:" vsi dosedanji okupatorji od Franca Jožefa l. 1909, ko je prvič postal zgoniški župan, pa preko fašističnih razbojnikov in vse do sedanje imperialistične anglo-ameriške vojaške uprave. Kakor vidimo, je bil in je veren sluga vseh zasužnjevalcev slovenskega naroda. Zaradi tega bi bilo naravnost nemogoče, če bi kandidiral na kakšni drugi listi razen na Agnelettovi....!). Ta zgoniški župan se sklicuje torej glede odvzema volivne pravice omenjenim osebam na nekakšno okrožnico predsedstva cone od 12. XI. 1948 štev. 2155-14762, ki odvzema nekaterim pre. bivalcem Tržaškega ozemlja volivno pravico. In res ta okrožnica zanika volivno pravico tistim osebam, ki so v coni A rojene in so tu tudi živele, le zaradi tega, ker so odšle na delo v Jugoslavijo ali v conc B. Dejansko namreč ta okrožnica ponovno uveljavlja fašistično odredbo izdaiio 2. decembra 192:0 št. 2132, člen 36, ki se tiče «oseb, ki so emigrirale v Jugoslavijo ali v conc B». Ce primerjamo postopek, ki velja glede priznanja volivne pravice ljudem, ki so na delu v Italiji, s ponovnim uvel javljanjem te fašistične odredbe, nam postane ponovno jasno, zakaj je prišlo v Trst za volitve toliko in tel'ko vlakov iz Italije in toliko procesij avtobusov s ((pristnimi tržaškimi volivci», ki so oddali brez dvoma svoje glasove za demokrščansko ali pa za katero koli drugo italijansko šovinistično ali fašistično stranko. Zanje namreč fašistična odredba, iz leta 1929 št. 2132 ne velja. Kakšno veljavo naj ima torej volivni rezultat, ki so ga na ta način dosegle italijanske nacionalistične in fašistične stranke v nedeljo v Trstu? In končno: Ali bomo lahko smatrali spričo omenjene fašistične odredbe tudi rezultat v podeželskih občinah kot pravi odraz političnega prepričanja prebivalstva naših tržaških okoliških občin? Odgovor: Očitno ne! Volivna komedija, ki se je odigrala v nedeljo v Trstu, se torej danes v podeželskih občinah naše cone nadaljuje.... Madžarska in CSR prekršili trg.pogodbosFLRJ BEOGRAD, 18 — «Borba» objav, lja članek, v katerem poudarja odgovornost češkoslovaške vlade, ki je prepovedala izvoz iz CSR v Jugoslavijo. Ta kršitev jugoslovansko-češkoslovaške trgovinske pogodbe je v nasprotju z interesi CSR in Jugoslavije. Naravno, zaključuje «Borba», da češkoslovaška vlada ni vzela tega protijugoslovanskega in protičeškoslovaškega ukrepa brez pritiska iz inozemstva. Posledice kršitve jugoslovansko-češko-slovaškega trgovinskega dogovora bodo težke za CSR. CSR bo v položaju neenakopravnosti do Sovjetske zveze, od koder je pritisk prihajal. Tudi madžarska vlada je odpovedala trgovinsko pogodbo z Jugo-slavijo, ki je bila sklenjena 24. julija 1947. In to po celi vrsti kršitev omenjene pogodbe, ki jih je izvedla madžarska vlada, in kljub temu, da je jugoslovanska delegacija pokazala dobro voljo in sprejela madžarske predloge. BEOGRAD — Izredni odposlanec in opolnomcčeni minister FLRJ v Izraelu inž. Nikolaj Brožina je sinoči odpotoval v Palestino. LONDON — ((Financial Times« javlja, da se bodo angleško-ma-džarska trgovinska pogajanja nadaljevala prihodnji teden v Londonu. Padle so nove žrtve De Gašperjevega klerofašizma Prekinjena so pogajanja in stavka se nadaljuje RIM, 18. — Zaradi prekinitve pogajanj za prenehanje stavke poljedelskih delavcev, ki traja že nekaj tednov, se je položaj v pokrajini Puglia poslabšal. V spopadih med stavkajočimi delavci in stavkokazi, ki jih policija s silo nastavlja, zato da razbijajo enotnost delavstva, je bil danes v Minervi-no Murge ubit en delavec, drugi pa težko ranjen. Tudi y severni in srednji Italiji se stavka nadaljuje, čeprav policija podpira stavkokaze. Jutri se bo na delavski zbornici v Bologn; sestal koordinacijski odbor za stavko v severni Italiji. Preučili bodo položaj in sklepal; o nadaljevanju stavke zaradi prekinitve pogajanj. Železniška hanlerenca v Alassiu ALASSIO, 18. — V Alassio se je začela mednarodna železniška konferenca za prekomorski blagovni promet med avstrijskimi, češkoslovaškimi, jugoslovanskimi in madžarskimi postajami ter tržaškim pristaniščem. Jugoslavijo zastopa dr. Zajc, Madžarsko dr. Reti, Tržaško ozemlje dr. Gssardo, tržaške paroplovne družbe zastopa g. Hoenig, Javna skladišča v Trstu pa De Bernardi; Kullurni „intern8Glonaizem“ Slovenski narod je izgubil svojega največjega pesnika, cGiornale di Trieste» si je s svojo cinično opazko sam izdal svojo kulturno legitimacijo. A v svoji šovinistični mrž-nji do vsega slovenskega se je vsaj spotaknil ob velikega Župančiča. «11 Lavoratore« pa, ki ima polna usta — a žal le usta — internacio-nalizma, ni niti z besedico omenil smrti največjega slovenskega sodobnega pesnika. Tako je v praksi njihovo italijansko-slovensko bratstvo in »zaščita« slovenske ljudske prosvete. KDeio«, ta slab prepis «11 Lavora-j tore«, ki je pozabilo, kaj vse je že | pisalo proti Župančiču, ko je bil še živ, pa dodaja nekaj svojih neslanosti in pozablja, da Župančič ni bil mož, ki bi obračal plašč po vetru, ampak je tudi sedaj — kakor za časa narodno-osvobodiine borbe — stal trdno ob strani svojega naroda. Oton Zupančič ni bil mož, ki bi se bil mogel pomiriti z brezna-čelno, podlo in klevetniško inform-birojevsko kampanjo proti socialistični Jugoslaviji, ampak je stal trdno ob strani Komunistične partije Jugoslavije v njeni borbi za resnico, pravico in enakopravnost med narodi. Vsak glas, Itigadobi Vidali, pomeni v Italijansko-slovanska ljudska fronta se bori za spoštovanje mirovne po II Boš rud, ki bivaš tod Sovjetski vojak - naš kandidat! HONG KONG, 13. — Pekinški radio javlja, da so odkrili važno ameriško vohunsko organizacijo v Mandžuriji. Glavni agenti ameriške informacijske službe, ki so bili vsi aretirani, so imeli več oddajnih radijskih postaj. Iz dokumentov, ki so jih našli, je razvidno, da je vohunsko službo vodil ameriški konzulat V Mukdenu in da se je ta posluževala bivših japonskih tajnih agentov ter mongolskih in kitajskih izdajalcev. Agenti so dobivali navodila od ameriške vojaške misije v Mukdenu. Ta misija ni bila torej nič drugega nego zavesa, da prikrije ameriško vohunsko službo na Kitajskem. r„„, v duši čvrst? (Oton Župančič) Puram ljudsRe vojske v iužiii laiski KANTON, 18. — Vojaška informacijska agencija javlja, da se je vojska generala Cenji po osvoboditvi Šanghaja združila tla eni strani z vojsko generala Ljupočena v vzhodnem delu pokrajine Kjara-si, na drugj strani pa s partizani, ki delujejo na meji med Cekjan-gom in Fukjenom. Štiri armade generala Cenija so sedaj med Juanšanom in Kvejkijem v notranjosti pokrajine Kjangsi. Druge tri armade pa so razvrščene med kraji Ivu in Cučov v Cekjangu. Dalje je ena armada osvobodilne vojske začela v četrtek premikanje iz Veneova proti Futingu, ki so ga partizani zavzeli 15. t. m. V kratkem pričakujejo ofenzivo osvobodilne vojske proti južni Kitajski. Sirup iz Bele hiše NEW VORK, 18. — V poročilu, ki ga je objavila včeraj Wallaceova progresivna stranka ob zaključku svoje seje, se izjavlja, da strup, ki zastruplja svobodno ozračje v ZDA, prihaja iz Bele hiše same. Poročilo pripominja, da je Truman v četrtek na svoji tiskovni konferenci izjavil, da je država pod vplivom vala nepremišljene razdraženosti zaradi sedanjih procesov proti «številnim komunističnim a-gitatorjem« Progresivna stranka poudarja, da je izvršilna oblast odgovorna za ta nervozizem. Progresisti — nadaljuje poročilo — izjavljajo, da so odloki o lojalnosti, ki jih je uvedel predsednik Truman, odstranili od njihovih funkcij na stotine dobrih Američanov in dali zvezni policiji pretvezo, da je postala vrhovni sodnik usode milijonov Američanov. Zastor se je zagrnil. Končano je prvo dejanje drame, ki jo je anglo-ameriška uprava pričela pred tremi leti, k je pohodila zakone in postave, ki s ijih je s solzami in krvjo zapisalo tržaško ljudstvo. Prizor za prizorom se je ponavljala ista zgodba. Zgodba malega človeka je bila, ki ga je bogatin in nasilnež ogoljufal za njegovo pravico. V zadnjem prizoru je obrnil vse v tragikomedijo in si dovolil še šalo. da se mu je posmehljiv porogal, naravnost v obraz. In ta mali človek, prevaran od ljudi, ki jim zaupa v svoji veliki dobroti in preprostosti, ni niti trenil. Dopustil je, da so ga izrabili za svoje orožje. Zdi se, da zdaj mirno čaka, naj se zgodi z njim kar koli, naj se nonovi gorje, ki ga je dušilo dolgih pet in dvajset let. Tak je navidezni konec prvega dejanja. Toda samo navidezni. Ste-tVilke, ki so ob volitvah spregovorile v njem svojo kruto govorico, so vzdramile tega malega tržaškega Človeka, kateremu se prištevaš tudi ti tržaška šem in mati. Bodi karkoli, ali delavka v tovarni ali okoliška perica, ali krušarica ali prodajalka zelenjave ob Rdečem mostu, ali uradnica za pisalnim strojem, v vsakem svojem svojstva s. te njegova varna podoba. Številke ii pripovedujejo, da se v Trst vrača fašizem, da nisi bila dovolj budna in močna, da bi bila zavrnila njegov prihod. Morda so te pripravili celo do tega, da si mu tudi ti pohitela odpirat vrata na stežaj, zato da bo laže zmagoslavno vkorakal. Niso dopustili, da bi v sebi dovolj pre-mozgala, komu služi razcepljenost v delavskem gibanju. S kopo lažnih besedi so ti prekrili resnico in lastno hinavščino, da nisi spregledala, da so v odnosu do Trsta in do njegove prihodnosti prav taki kot ljudje, ki se zbirajo pod Degasperije-vim praporom. In še več, pomagali so jim p svojim stališčem do zmage. sko roko in črpali svojo moč iz nove stvarnosti, ki se je porajala v jugoslovanskih narodih. Ta stvarnost je neusahljiva. Živi studenec resnice in pravice je. Pristopi k njemu in se je napij do dna, da bi ohranila čvrstost iz duši in j ponos v srcu, da boš mati in sestra pogumnih in neizprosnih borcev za obrambo resnice, ki mnogokrat po težkih ovinkih, toda vselej zmaguje. Daj roko onim, ki oklevajo. Drugo dejanje tržaške drame se ne sme pričeti. MARA SAMSA JAVNA ČITALNICA - KINEMATOGRAFSKE PREDSTAVE TRST, 17. (AIS) — Javna čitalnica brezplačno organizira kinematografske predstave na prostem pri sedežih društev, ustanov, podjetij itd. Pričetek predstav ob 21. uri. Zaradi izbire sporeda in določitve dneva predstave, naj se zainteresirani obrnejo na Javno čitalnico v ulici Trento št. 2, tel. 5709. V občini Nabrežina-Devin kandidira na listi Ljudske fronte tov. Knez Ivan, ki se je boril v sovjetski vojski proti nacifašizmu. Vidalijcvce zelo jezi, da so na listah Ljudske fronte ljudje kot Ukmar, Stoka in drugi, vsi stari komunistični borci ter mladina kot Knez Ivan, ki je bi! sovjetski vojak. Seveda jih jezi, ko pa imajo v svojih vrstah ljudi kot so Gombač, Malalan, Radich in Ju- roga, ki so že davno klonili pred fašizmom ter se proglašali za fašiste. To dejstvo pa jih prav nič ne moti - pač značilno za ljudi brez značaja - da se z vsemi močmi bijejo po prsih ter dokazujejo svojo szvestobo» do Sovjetske zveze ter svoj einternacionalizem», za katerim sc v resnici skriva šovinizem in izdajstvo. Plenarna skupščina ES V petek zvečer je bila seja izvršilnega odbora Enotnih sindikatov, na kateri so razpravljali o položaju, ki je nastal v Italiji po zaostritvi sindikalne borbe italijanskega delavskega razreda. Upoštevajoč zaostritev položaja V Italiji, ki ima svo-ie posledice tudi za tržaški delavski razred, je izvršilni odbor Enotnih sindikatov sklenil sklicati plenarno skupščino sindikalnih predstavnikov, ki bo v ponedeljek. Vsi glavni odbori, odbor* v podjetjih, pododbori in zaupnik vseh kategorij in vseh podjetij in tržaških tovarn se zato vabljeni, da se udeležijo te plenarne skupščine, ki bo v ponedeljek ob 19 v ul. Conti 11. Kako so vidalljevci interese slovenskih volivcev Cok Antonija, po domače Van-četova, gospodinja iz Lonjerja, je šla 12. junija t. 1. volit na Katina, ro, volišče 204. Zena nima osebne izkaznice. Kot skrutinatorji so bili v komisiji: ’ Lonjerca (Malalan Anton in njegov sin Lucijan) in 2 Podlonjer. ca (Kranjc in njegov sin Nine More). Ko je prišla Cok Antonija do volivne komisije, je ni nihče poznal. Predsednik volivne komisije je vprašal vsakega skrutinatorja posebej, če pozna navzočo volivko. Vsak posebej je odkimal z glavo. Volivka Cok Antonija se je obrni- Priprave za kongres S ut timu: sindikalne zveze RIM, 18. — Delegati 74 držav se bodo udeležili kongresa Svetovne sindikalne zveze, ki bo v Milanu od 29. junija do 10. julija. Dnevni red vsebuje dve glavni vprašanji: 1. Delovanje Svetovne sindikalne zveze in včlanjenih sindikatov za obrambo gospodarskih in socialnih interesov vseh delavcev. 2. Splošna politika in delovanje Svetovne sindikalne zveze za mednarodno sindikalno enotnost, borbo za mir in obrambo demokratičnih pravic vseh narodov. Pred kongresom se bodo sestali Vodilni organizmi zveze, in sicer urad Svetovne sindikalne zveze 23. junija, izvršilni odbor 27. junija in glavni svet 28. junija. 1 Verniki v ČSR sksijaja delovanje cerkvenih mmm t la immv obiti negiiM ______L_JU_1MUUWMM——« ■■ I ■! IB—Mfini - I II. II — ■ II ■! IM II ■— m Občinska uprava mora polagati vso skrb, da se izboljša stanje naših kmetov s primernimi ukrepi in to predvsem s podporami za gospodarske zboljšave, s posredovanjem za dolgoročna posojila po nizki obrestni meri. Zaščititi se morajo pred konkurenco domači pridelki, zlasti vino, sadje in mleko, z ustanavljanjem in podpiranjem zadrug, da se omogoči čim cenejša nabava živilskih -krmil, podpreti je našega kmeta, da mu bo dana možnost gojenja plemenskih svinj in sploh plemenske goveje živine. -»«•<-.- — - ■— IZ VOLIVNEGA PROGRAMA LJUDSKE FRONTE. la proti izhodu, da odide, ne da bi volila. Navzoči volivec Cok Anton, trgovec iz Lonjerja, se je zgražal nad tem, da domačini zatajujejo svoje sovaščane. Obrnil se je do Malalana Lucijana in vpričo drugih vaščanov rekel predsedniku volivne komisije: ! di nekaj potnikov liciji znana že od 17. t. m. in da nam še vedno ni znano ali je kaj ukrenila proti temu podlemu po četju Vidalijevih razbijačev in teroristov, ki se poslužujejo oseh mogočih metod v slovenskih tržaških okoliških vaseh. Tramvaj je gorel Sinoči okrog četrt na osem se je na tramvajski progi štev. 2 prav pod predorom Sv. Vida blizu izhoda na ul. Broletto vnel motorni tramvajski voz. Ogenj je povzročil velik strah med potniki. Pravočasno so vsi potniki zapustili voz, čeprav si je v naglici marsikdo porezal roko. Počasi so plameni zajeli vso notranjost voza, to pa predvsem zaradi gumijastega poda. Ker ni V bližini bilo nobenega telefona, je trajalo precej časa, preden je prišel mimo policijski jeep z radijsko postajo in obvestil gasilce, ki so takoj prihiteli gasit ogenj. Požar je bil ugašen v nekaj minutah. Ro polurni prekinitvi ie bil promet takoj obnovljen. Poškodovani voz pa so odpeljali v remizo v ul. Broletto. Ogenj je povzročil kratek stik, ki je kot II JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 KC) Nedelja 19. junija 1949. 7.15: Poročila v italijanščini in slovenščini. 7.45: Jutranja glasba. 8.30: Solistična glasba. 9.00: Kmetijska ura v slovenščini in v italijanščini. 10.00: Folklorna glasba. 10.30: Mali orkester Radia Ljubljane. 10.45: Iz življenja Hrvatov v Bujšči-ni. 11.30: Pionirska oddaja (v slovenščini). 12.45: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 13.15: Glasba po željah (v slovenščini). 13.50: Musiča per voi (v italijanščini). 14.20: Našim ženam (v slovenščini). 17.45: Narodne pesmi - pojeta Koriinikova in Plevelova. 18.00: Oddaja za podeželje. 18.45: Poročila v hrvaščini. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v italijanščini in v slovenščini. 19.45: Ruska lahka glasba. 20.00: Mendelssohn: Koncert za violino in orkester. 20.45: Politični pregled v italijanščini. 21.00: Vesela ura (v italijanščini). 21.30: Plesna glasba. 22.00: Športne vesli (v italijanščini). 22.10: Iz opernega sveta. 22.30: Zadnje vesti v italijanščini in v slovenščini. TRST II. Nedelja 19. junija 1949. 8.00: Koledar. 8.05: Jutranja glasba. 8.15: Napoved časa in poročila. 8.30: Ruske narodne pesmi. 8.45: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos sv. maše iz cerkve sv. Justa (vmes 15’ klasične glasbe). 11.15: Komorna glasba. 11.30: Pridiga. 11.45: Nedeljska opoldanska glasba. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Pestra glasba. 14.40: Angleški orkestri. 15.20: Iz opernega sveta. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16.30: Lahka glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Beethoven: Sonata quasi una fantasta op. 27, št. 2. narodno pesmijo širom po Sloveniji, šport. 19.15: Operetna glasba. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00: Z narodno pesmijo širom Slovenije 20.30: Glasba francoskih impresioni. stov. 21.00: Radijski oder. 22.15: Lahka glasba. 22.30: Večerne melodije. 2.50: Plesna glasba. 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. KONGRES ES PdESANE STROKE Danes ob 9 bo v dvorani ul. Conti št. 11 kongres ES mešane stroke. Vsi člani so vabljeni, da se ga polnoštevilno udeleže. Na dnevnem redu so zelo važna vprašanja, ki jih bodo morali navzoči rešiti. PROSVETNA DRUŠTVA Slikarska razstava Iržaških umetnikov Te dni ic bila otvorjena slikarska razstava tržaških slikarjev z1' dovske narodnosti, prirejene v prostori h tržaške židovke skupnosti nd trgu sv. Katarine 4-1. Med razstavljenimi deli so n. pr. umetnine znanega tržaškega slikarja Parin-a, W je umrl v. nemškem koncentracijskem taborišču. Razstava je odprta vsak dan od 18. do 23. ure do srede 22. jun. Vstopnine prosto. DAROVI IN PRISPEVKI Prosvetno društvo «Ivan Cankar« vabi vse odbornike na redno sejo, ki bo jutri 20. t. m. v običajnih prostorih. Opozorilo prosvetnim društvom Prosvetna društva, ki nameravajo prirediti komemoracijo za O. Zupančičem, opozarjamo, da ima SHPZ zbrano gradivo za program, ki ga lahko društva dvignejo na sedežu Corso Garibaldi 4, III. Obveščamo društva, zlasti mestna, da bo SHPZ priredila dve osrednji komemoraciji, in sicer prvo splošno ter drugo za Cicibane. Datum in kraj osrednjih komemoracij bomo javili pravočasno. Planinsko letovanje PDT na Bledu Tudi letošnje poletje, od 1. julija do 15. septembra priredi Planinsko društvo v Trstu letovanje na Bledu v Sloveniji za člane in prijatelje. Prospekti, informacije in vpisovanje v trgovini Marcel Nadlišek, ul. Giuliatii št. 13. Izleti Planinskega društva Planinsko društvo priredi 26. t. m. izlet na Višarje in Lovca. Vpisovanje do 25. t. m. v čevljarni Gec v Rojanu, ul. Tra i Kivi št. 3. 3. julija izlet na Učk.i. Vpisovanje do 22. junija pri Geču v Rojanu. Za Dijaško matico sta darovala Škabar Alojz 300 lir in Grmek Albina 500 lir. — Namesto cvetja na grob tov-Mahniča daruje družina Perhavc 100 lir za Dijaško matico. Gostovanje SNG za STO po Slovenskem Primorju V TOLMINU 21. junija ob 20 Ženitev V TOLMINU 22. junija ob 20 Ogenj in pepel V AJDOVŠČINI 23. Junija ob 20 Ženitev V AJDOVŠČINI 24. junija ob 20 Ogenj in pepel V SEŽANI 25. junija ob 20 Ogenj in pepel V SEŽANI 26. junija ob 16 Ženitev PROSTOVOLJNI PRISPEVKI ZA POČITNIŠKE KOLONIJE 1949 Zafred Marija 2.000 lir; Gržina Karmen 300; Vorini Petar 100; Tre-visari Viktorja 200; Versi Krist10 100; Seleš Veronika 100; Cok Bj3*" ka 200; Sneme Julija 300: Cok Marijan 100; Volčič Alda 50; Cac Karolina 140: nabrala Podbrščelc Draga 2.050; Gerdol Ivan 100; Gef-dol Milka 100; Benčič Marija Baša Vladimir 350; Bole Ivan*3 800; Lapel Antonija 200; Gerdol f1' na 200; Meula Josipina 100; VolB= Nada 100; Gerdol Marija 50; Stibc Hinko 1.000; Gregcri Natalija 40' SKUPAJ 9.540 lir. MALI OGLASI ISCEM KROJACICO na dom, sposobno šivanja moškega in ženske? perila (er krojenja ženskih ob|e£ Plača in hrana dobra. Nastop slu be takoj! Samo osebne ponudbe 0 12. do 14. ure v ul. Viale XX Se tembre št. 14, II, desno. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8200, papirnati šter-ling 1850, telegrafski dolar 628, dolar 622, švicarski frank 158, 100 francoskih frankov 175, avstrijski šiling 22,5, zlato 1030 lir. Obiščite razstavi) lokalne industrije in obrti V LJUBLJANI OD 25. VI. DO 3. VII. T. L. ZN I Z AN A V OZN J A KINO zidu, ROSSETTI. 16: «Jerlhonski Corncl VVilde, Linda Darnel. EXCELSIOR. 15.30: (cVrag v telesu«, Mlcheline Prešle, Geralde Thllipc. FILODRAMMATICO. 14.30: ((Izginuli raziskovalec«, Spencer Tracy. FENICE. 15: «Ciganska Jassy», Marga-garet Lockwood, Patricia Roc, Denis Priče. Pred predstavo obzornik «Gi-ro dTtalia« prihod dirkačev v Videm (Udine). 1TALIA. 14.30: «Njegova visost in soba. rica«, Hedy Lamarr. ALABARDA. 14.30: «Zakon časti«, Alan Ladd. VIALE. 14.30: «V kalnem«, James Ca-gney, Ana Sheridan. GARIBALDI. 14: «Otok želja«, Ty- ronc Povver, Ana Baxter. Na prostem ob 21.30. MASSIMO. 14: »Gospodovalec mor- ja«, Douglas Fairbanks, Margaret Lockvvood. NOVO CINE. 15: «Vesela dvojčka«. Stan Laurel In Oliver Hardy. KINO OB MORJU. 14.30: «Krvnikov korak«. IDEALE. 14.30: «Otok siren«, B. Gable, G. Montgomery, C. Romero. ARMONIA. 14: ((Zakrinkani mož«, Peter Lorrc, Evelin Keyes. ODEON. 14.30: »Pokvarjeni medeni tedni«, Franchot Tone. MARCONI. 14: «Gospodovalci», J Wayne. Na prostem ob 20.45. BELVEDERE. 15: »Rokovnjači«, Frede-rich March. ADUA. 14: «Crne oči Londona«. KINO NA OPČINAH. 16: ((Ujetnica lastne tajne«, Spencer Traey in Katarina Hepburn. KINO V LJUDSKEM VRTU. 20.45: »Pod lokom zmagoslavja«, Ingrid Bergman in Charles Boyer. KINO V SKEDNJU. «Za vedno in še za en dan«. SAVONA. 16: ((Zmešnjava«, Ana Seri dan. AZZURHO. 16: «On! iz Virginije«. RADIO. 16: »Nevarna vdova«, Gianni in Plnotto. VITTORIA. 16: na prostem ob 20.30: «Gospa in pustolovec«, G. Grant, L. Day. VENEZIA. «Vesela pristava« in »Prerijski volkovi«. NA GRADU SV. JUSTA. 21.30: »Kako sem zmagal v vojni«, Danny Kaye KINO IVA OPČINAH predvaja samo še DANES v (EDELjO 19. t. m. >• pričetkom z napetimi dogodki . . fUm Ufatnica lastne tajne V glavnj vlogi svetovno znrna Spencer Tracy in K. Hepburn. IZBRANI SPORED PRIHODNJEGA TEDNA OBSEGA: V PONEDELJEK in TOREK boste videli različne čudne reči v eksotičnem filmu . . Južno od otoka Pago-Pago V SREDO in ČETRTEK film izredne lepote ■ . . . bim:k greha Prihodnjo SOBOTO in NEDELJO pa zopet nekaj za jnlade in stare ..... Mest« «1 e e 1» o v OGLEJTE SI JIH VSI! OGLEJTE Sl JIH VSI! ! Hupanju, likalu za suniiuuju, restavracija, bar, bitu, bnnuurti, plus IVoiusI uit:ulit:ml hišica z diiuina •>* ______________Irt:mi posteljami ___ Informacije pri upravi kopališča. - Prodaja voznih listkov, vstopnic za kopališče, najem weekend hišic in informacije pf* potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS» — TRST ULICA F. SEVERO št 5-b - TELEFON 29-24- VOZNI K10II OB DELAVNIKIH: iz Sv. Nikolaja: 12.30 15.00 17.45 19.30 tene oh nedeljah iu pra/.niUili: Vožnja tja in nazaj in vstop v kopališče: odrasli 200, otroci 130 OB DELAVNIKIH s parniki .... odrasli 200. otroci 130 L OB DELAVNIKIH z motorno jadrnico «Levantc»........................ odrasli 170, otroci 120 h OB NEDELJAH IN PRAZN.: OB Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja: J Iz Trsta: 7.30 10.45 i 10.00- 9.00 12.00 ! 11.00 10.00 17.45 12.05 11.45 18.30 14.00 13.30 19.45 14.30 21.30 »iti Vsak glas za Ljudsko fronto pomeni korak naprej v borbi za enakopravnost slovenskega jezika! Slovansko-italii ljudsko fronto toda volite pravilno - /ato pazite, da boste izpolnili glasovnico kakor kažejo spodnje slike za posamezne občine Tako bodo volili v občini Devin-Nabrežina GOO0000O00OO0OO0OOOQO0OO0OOOOOOO00O0OOOOOO| 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000O000000O00O0000000000 OOOOOOO gn m M mm | n g , ■ mm O00O0OO 0OO0000 rs n ni ni s s r 0000000 0000000 81 I ^ 1 lin II k 0000000 0000000 | O S a ™ ■1 | Ifif | || | 0000000 0000000 I n W W I 111 I La Im 0000000 O000000 0000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 S?lOCBA'"^ Nasi kandidati: 1. FUKS (VOLPI) JOSIP, mesar iz Nabrežine. 2. T1NTA IVAN, tovarniški delavec iz Devina. 3. STUBELJ MILAN, kmet iz Sempolaja. 4. MILIC (EMILI) IVAN, kmet iz Nabrežine. SKRK (SKERK) JOSIP, kmet iz Tmovice. KOCMAN IVAN, gostilničar iz Stivana. CAHARIJA (ZACCARIA) STANISLAV, delavec iz Nabrežine. CEBULEC (CEVIOLI) JOSIP, uradnik iz Sesljana. PERTOT (PERTOTI) IGNAC-SLAVKO, trgovinski nameščenec iz Nabrežine. 10. URDIH (URDICH) VALENJIN, elektrotehnik iz Mavhinj. 6. 7. 8. 9. 11. KRAVANJA (GRAVINA) JOSIP, tovarniški delavec iz Vižovelj. 12. GRUDEN GIZELA, gospodinja iz Nabrežine. 13. LEGISA (LEGHISSA) LEOPOLD, kmet iz Devina. 14. OSIC (OSI) por, MARUŠIČ (MARUSSI) AMALIJA, gospodinja iz Prečnika. 15. MOKOLE ALOJZ, skladiščnik iz Slivnega. 16. PETELIN JOSIP, kmet iz Cerovelj. 17. KANTE (KANTE) LADISLAV, delavec iz Praprota. 18. GRUDEN ANTON, delavec iz Sempolaja. 19. PERIC MARIO, uradnik iz Sesljana. 20. MISLEJ VITTORIO, železniški uradnik. Nabrežina-postaja, Tako bodo volili v občini DOLINA 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 O0OOO0OO0O00OO0O00000OOOOOOOOOOO0O0OOO000O 0000O00 mm m *** A B M n ■ ■ mm OOOOOOO OOOOOOO LMs* C® G 1 I ■ OOOOOOO 0000000 k M I \ i Ufi II k 0000000 0000000 rUii a .11 B«| || I 0000000 0000000 G 5™ V k? i IVI I Ib la 0000000 0000000 O000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 O0OOOO0OOOOOOOOOOOOOOOOOO000000000000000OO 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 1000000000000000000000000000000000000000000 Naši kandidati: 1. KRALJIC KAREL, kmet, Boijunec 160. 2. STRAJN IVAN, kmet, Dolina 10. 3. KOMAR LJUBOMIR, delavec, Ricmanje 4. 4. BA2EC ANTON, šofer, Boršt 130. 5. BOLCIC JOSIP, kmet, Boijunec 12. 6. SANCIN JOŽEF, delavec, Dolina 95. 7. RACMAN JOŽEF, delavec, Gročana 33. 8. CUK JOŽEF, delavec, Dolina 209. KOCIJAN roj. ŽERJAL ANA, babica, Boijunec, 218. 9 10. KURET SILVESTER, delavec, Ricmanje 19. 11. HRVAT URH, zidar, Boršt 41. 12. FIDEL IVAN, kmet, Gročana 38. 13. SAMEC ROZA, učiteljica, Dolina 17. 14. ZOBEC JOŽEF, delavec Domjo 68. 15. PRASELJ JOŽEF, soboslikar, Dolina 122. 16. PETAROS STANISLAV, delavec, Boršt 79. 17. PRASELJ MARIO, zidar, Dolina 135. 18. SLAVEC IVAN, delavec, Dolina 121. 19. SANCIN MARIO, mizar, Boijunec 65. Tako bodo volili v ZGONIK ‘j I o D 000000000000000000000000000000000000000000 O0O0000000O0000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 000000000000000000000000000000000000000000 0000DOO0000OO0O000000O0OOOOOOOD000000O000O 000000.000000000000000000000000000000000000 OOOOOOO m mm m m m m m m OOOOOO‘ ooooooo II P | UH | | P 000000 O0000OO k M\ a _ \ l HIB II k OOOOOOO OOOOOOO | U I ■ ■ gg | |V B I | 0000000 0000000 | ri U W R IVI 1 Inka 0000000 0000000 0000000 O 0OOOOO0 O OOOOOO OOOOOOO00,000000000000000000 300000000000000000000000000000000000000000 0000OO0000OO0000OO00O000OO0O0000000000000O O00000O00OO000O0OO00O0OO0OO0000000000O0OOO 00000000O000000OO0000000OOO0O0O0000O000O0O OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Naši kandidati: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. MILIC (MILLI) ANTON, kmet iz Salpža 16. BLAZINA ANTON, kmet iz Gabrovca 6. OBAD VLADIMIR, uradnik iz Saleža. KOCMAN (COSMANI) JOSIP, delavec iz Samatoricc 25. KNEZ IVAN, kmet iz Koludrovice 2. CIBIC IVAN - RADIVOJ, s Proseka - Dcvlnščine 8. STUBELJ KAREL, kmet iz Saleža 49. 8. SIMONETA IVANKA, šivilj iz Zgonika 30. 9. UKMAR (OMARI) DOMINIK, železničar s Proseka . postaja. 10. MILIC DANILO, trgovski nameščenec iz Saleža 37. 11. GRUDEN JOSIP, delavec iz Samatorice 26. 12. KRALJ IVAN, kmet iz Gabrovca 51. 13. BUDIN AROJZ, uradnik iz Koludrovice 5. 14. GRILANC (GHERLANI) KAREL, delavec iz Saleža 4. 15. RUPEL IVAN, kmet s Proseka - Devinščine 6. Tako bodo volili v občini Repentabor 000000000000000O00O0O000O0OOOOOOOO<>cJ-'Z. Alla sezione elettorale consegna al presidente U certificalo elettorale e la carta d’identit«. Allora riceverai la scheda e la matita. 3 Con la scheda ti recherai nella cabina e voterai per U Fronte Popolare Italo-Slavo Lraccian-do una crace sulla stella a cingue punte 4 Se vuoi dare voti di preferenza, serivi sulle righe Ubere in mezzo alla scheda U cognome e nome di due candidati che godono la tua fiducia. Non d obblioatorio dare il voto di preferenza. 5 Dopo aver fatto tutto guesto• piega e chiudi la scheda e consegnala al presidente. > Non far uso di altri segni per non rendere nulla la scheda- 7. Se ti accadesse per caso di danneggiare la scheda (sporcarla, strapparla ecc.) restituiscila al presidente e chiedine una nuova. 1». junija 1949 GORIŠKI DNEVNI K Iviona žene pri pomoči stavkajočim PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UFRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Ig »POMEJUlCtt) BFS RIMSKI. VLADI ti slivensko M eiiete iilssi iPioiiiEiiii gBoanBnraaBBL-aHa Ustanovijo naj sc slovenske Sole povsod, kjer prebivajo Slovenci, to je tudi v Slovenski Benečiji in Manalski dolini Razvoj slovenskega šolstva na Primorskem sega daleč nazaj v prejšnje stoletje, v dobo avstro-??rske monarhije,ki je v splošnem "■la malo naklonjena obmejnim barodom, ker so tedanji vladajoči aroSi hoteli imeti ravno ob državnih mejah zanesljivo uredništvo, hi naj bi izšlo iz nemških osnov-®lh ali srednjih šol. Kljub temu '■'> je bilo že pred letom 1900. 'Prašanje ljudskih šol v podeže-jM že popolnoma urejeno in ni "■lo na slovenskem ozemlju nobenega šolskega okoliša, kjer bi ne "■la slovenska šola, je Avstrija še Vedno vztrajala na stališču, da se h*°ra učiti v srednjih šolah v nemškem jeziku. Zaradi tega je dr-*ava nameščala na srednje iole v °rici čistokrvne Nemce, ki so ?Voje šoie dovršili v izrazito nem-skih mestih. Moramo pripomniti h* tem mestu, da se učencem Havanske narodnosti in avstrijskega državljanstva ni godilo nič "olje. Obe tu živeči narodnosti sta ®radi tega bili neizprosen boj za dosego svojih srednjih šol, v ka-erih naj bi bil učni jezik v maminem jeziku. Ne bomo tu orne-j^i posameznosti, kako se je ta °j vršil po vsem tedanjem slo-.snskem in italijanskem časopis-®u» ki je imel eden in isti cilj, da otroci V njih nepoznanem jezi-ku ne morejo učiti, ker ga ne ra-"■bejo. Sicer je nemška šolska ""last ločila leta 1910. posamezne r8zrede po narodnosti, a učni je-Jlk je ostal vedno le nemški. Sele leta 1913. je. izšel poseben ■Jrlavn; Qdi0k. s katerim se je hstanovila v Gorici popolna humanistična gimnazija s slovenim učnim jezikom, realna gimnazija z italijanskim učnim jezikom in realna gimnazija z nem-5kim učnim jezikom. Da so Slojne; in Italijani dosegli svoje pravice, so se moral; bojevati četa desetletja. &anje se ni dosti spremenilo Po prvi svetovni vojni je Primorska in dobršen del Kranjske z *stro pripadla Italiji. Tedanji prvi SUverrier Julijske Krajine, general Petiti di Roreto, je dal ob svo-leni prihodu na naše ozemlje jav-nalepiti sledeči oglas: «Slova-hh Italija, mogočna država s svojo Veliko svobodo, vam bo daja-a 'ste pravice, kakor svojim dr-javljanom. Da vam šolstvo -v -va-?eni jeziku in to veliko večjem ktevilu nego je bilo v Avstriji. Va-. ovali vam bomo vašo vero, saj It m katoliška vera — vera vse ■atije. — Slovani, bodite prepri-r*nh da bo Italija skrbela zo svo-le državljane, pa naj bodo ti ka-ere koli narodnosti«. Ko se je leta 1920. podpisala rapallska» pogodba med Italijo h -Jugoslavijo, je grof Sforza go-,°ril v italijanskem parlamentu ""besedno: *Mi damo Slovanom v uporabi Mihovega jezika in y razvoju nji-°Ve kulture polno svobodo. Novi rzavljanj se bodo mogli srečne e*h da pripadajo državi, ki bo v vesti svoje civilizacije, ki na Vetu nima vrstnika, skrbno ču-'"h nad njimi«. Stol: ^udi italijansk; kralj je v pre-................................ 1921. j --nem govoru 11. junija , ko so slovenski in hrvaški astopnjkj prvič prestopili prag j.pijanskega parlamenta, zagotav-)al popolno enakocravnost in *vobodo. .Nekaj čez tri leta po zasedbi j rintorske po italijanskih oblasteh * "ntglo naše šolstvo in na splošno -bodno-kulturno m gospodarsko Peašanje skoraj nedotaknjeno to Približno na isti stopnji, kakor bilo pred vojno. Lope. sladke obljube... | ® prihodom fašističnega režima ^a oblast pa se je začelo množič-0 Preganjanje slovenskega naro-^a• Z vso razbesnelostjo in kru-i'tj° se je začela v tej dobi pre-Plati slovenska beseda. Sloven-■ 1 e šole so morale prenehati pou-*«l v materinem jeziku in na-esl0 tega se je uvedla kot učni italijanščina. V letu 1926. j0 ho v naših krajih nobene šo-H Več, kjer bi sc poučevalo v ,' ‘jr*nščini. Nič bolje ni bilo v rtl( s'ib s srednjimi šolami, kjer je ./■rala slovenščina takoj izginiti. slo bi- te bili Več Val za ,hi bi moral v*e to prestati. Slovenski Benečiji ali Kanalski dolini. Zavezniška vojaška uprava je sicer naše vzpostavljene šole tolerirala in jih celo podpirala, vendar smo že večkrat čutili, da so se delale izieme in to iz špekulant-skih razlogov, ki nimajo z vzgojo naroda nobenega opravka. ...in uničenje slovenskih šol IJri podpisu mirovne pogodbe v Parizu se ie italijanska vlada obvezala, da bo spoštovala pravice slovenskega naroda v Italiji. Tudi pri sestavljanju nove italijanske ustave so bili sprejeti nekateri členi v prid narodnim manjšinam v Italiji. Po dejstvih in drugih prilikah na Goriškem in drugih krajih, kjer prebivajo Slovenci pa smo ugotovili, da se nam še vedno delajo krivice, ki spominjajo na dobo fašističnega režima. Na vodilnih mestih nimamo kot italijanski državljani nobenega vpogleda in naše šolstvo se uravnava brez nas, brez naših nasvetov, ki sploh ne pridejo nikjer do veljave. Tak sistem vodstva spominja v mnogočem na fašizem in da slutiti, da nas ne upoštevajo kot enakopravne državljane. Naše upravičene zahteve Tako ravnanje rodi upravičeno nezaupanje ao oblasti, posebno še zaradi tega, ker smo v preteklosti imeli premnogo bridkih izkušenj in so nas že prevečkrat ogoljufal; za naše pravice. Da bomo Slovenci deležni svojih pravic, pride v poštev za nas edino le posebna šolska avtonomija, s katero bi morale biti naše pravice glede našega osnovnega in srednjega šolstva točno označene in zajamčene. Posebno bi se moralo upoštevati: 1) Vsem slovenskim solarn v Italiji načeluj viceproveditore, ki mora biti slovenske narodnosti in mora biti popolnoma vešč slovenskega književnega jezika. Mora dobro poznati slovenske šolske razmere in biti mora priznan šolnik. Je neposredno odvisen od ministrstva. s katerim ima direktne stike. 2) Slovenski šolski svet naj bo sestavljen iz vrst slovenskega u-čitelistva. 3) Slovenski didaktični ravnatelj; morajo biti slovenske narodnosti in popolnoma vešči slovenskega književnega jezika, morajo pa imeti vse pedagoške in didaktične zmožnosti. 4) Pri nameščanju učiteljstva naj sodelujejo viceproveditore, šolski svet in slovensk; didaktični ravnatelji, ki naj podajo svoje mnenje o učiteljevih zmožnostih. 5) Na slovenske srednje šole naj se namestijo profesorji slovenske narodnost; s popolno kvalifikacijo in temeljitim poznanjem slovenščine. 6) Slovenskim srednjim šolam naj se imenujejo slovenski ravnatelji. 7) Italijanščina naj se poučuje kot predmet v višini ur za posamezne razrede, kakor določujejo pedagoška načela t. j. od tretjega razreda dalje po 4 ure tedensko 8j Vnese naj se poseben člen v šolski zakon, da se ne smejo premeščati slovenski učitelji in Drofesor.ii v notranjost države. Slovenski učitelji in profesorji naj poučujejo na slovenskih osnovnih in srednjih šolah. 9) Ustanovijo naj se slovenske šole povsod, kjer prebivajo Slovenci t. j. tudi v Slovenski Benečiji in Kanalski dolini. 10) Preprečitev slehernega delovanja proti slovenskim šolam (kakor grožnje staršem, učencem, pisanje in govorjenje o manjvrednosti slovenskih šol itd.). 11) Določi naj se posebna komisija, ki naj pregleda učbenike tiskane v Jugoslaviji, ki so uporabni tudi za tukajšnje osnovne m srednje šole. (To bi bili n. pr. učbeniki za latinščino, grščino, prirodopis, naravoslovje itd.). 12) Provizoričnim učiteljem in profesorjem slovenske narodnosti, ki poučujejo na slovenskih o-snovnih in srednjih šolah, naj se uzakoni stalnost na slovenskih na sedanjih mestih. 13) Zahtevamo, da se odstopi dijaški podporni ustanovi «Dijaški Matici« v Gorici primerna stavba v mestu, kjer bodo dobili zatočišče revni slovenski dijaki obojega spola, ki posečajo srednje šole v Gorici. Opozarjamo vlado da smo Slovenci že pred prvo svetovno vojno imeli v Gorici tak dom, pod imenom Dijaška kuhinja, katero je naš narod sam vzdrževal. Tudi Po drugi svetovni vojni smo ;meli tak dom, kjer so dobili naši dijaki in dijakinje streho in stanovanje in je ZVU celo ta dom pomagala vzdrževati. Italijanske vojaške oblasti pa so ta dom odvzele ;n nas spravile za dobo enega šolskega leta v nemalo zadrego. Se pri cerkvenem petju jim je slovenščina odveč Kakor vsako leto je tudi v četrtek pod večer organizirala gorička duhovščina procesijo sv. Rešnje-ga Telesa. V sprevodu, ki so se pa udeležili vsi zavodi, ki jih vodijo razni cerkveni redovi in organizacije, je bilo na koncu še nekaj prostora za slovensko rajo, ki mora biti povsod zadnja. Spredaj je nekdo nosil znamenje s slovenskim napisom. V špalirju ob cesti je staža gruča ljudi in komentirala: eGlej, sedaj gredo eščavn; videli bomo, če se upajo peti po slovensk o«. V tem je prišla skupina mimo in pela neko latinsko pesem. «Vendar se ni- \l trdi borbi raste in sc krepi sindikalna zavest žena in kmetskih delavcev m fltimol&ki dnemikl so upali in pojo po latinsko«, je dejal eden od gledajoče gruče zadovoljno. Prav na koncu so šle slovenske žene in pele slovensko cerkveno pesem. Tedaj je hotelo biti gruči v špalirju kar slabo in eden od njih je sikal skozi stisnjene zobe: «Se vedno moramo poslušati barbarski jezik teh preklemanih šča-vov. O, naša uboga esulska ušesa, kdaj bo tega konec?n Zares uboga tista esulska ušesa; zlasti Pa je ubog na duhu njihov lastnik in njemu enaki, ki se boje celo takih cerkvenih organizacij, ki jih vodi in jih je organiziral «:italianissimo» Vatikan. Ze štiri tedne se vleče stavka kmečkih delavcev v Furlaniji in po vsej državi. To je težka preizkušnja najbednejših in najbolj za-tiranih delavcev. V Fossalonu, Iso-Ij Morosini, Vil lanovi pri Fari in drugod po poljih Posočja delavci kljubujejo sebičnosti in trdovratnosti veleposestnikov, da bi jim iztrgali mezdne poviške, ki bi jim omogočili bolj človeško življenje in jih rešili sramotne bede, v kateri morajo sedaj živeti kljub toliko opevani sodobni civilizaciji. Za stvar bi se morala zanimati tudi oblast, ki se tako rada podviza pošiljati policijo, kadar je treba ustrašiti stavkajoče ali ščititi stavkokaze, ni je pa na izpregled kjer bi bila potrebna za zaščito bednih. Delavci so složni v svojem odporu, toda njihova borba je težka, ker ni lahka stvar vztrajati, kadar mu glad zvija želodec in se mora vrniti s praznimi rokami v svoj stanovanjski brlog, kjer čaka kopica lačnih otrok. Gospodarji jim grozijo in njihovi oprode so zaprli majhno zadrugo, ki je rezultat delavskih žrtev, da bi otežkočili njihov odpor, ko ne bodo prejemali živil na upanje. Vendar je treba vztrajati, da si tudi ti delavci pridobijo pravico do boljše plače za prihodnost in da ne bodo ostali večni tlačani. Zato vztrajajo in se s prezirom ozirajo na tiste redke stavkokaze, ki se pod zaščito Scelbovih policijskih brzostrelk uklanjajo gospodarjevi volji. Morda jih je k temu prisilila ki se bori proti krivici in izkoriščanja. Kmeč-ki delavci so bili vedno u-bogi, brez prihrankov in prenehati z delom pomeni zanje tudi prenehati jesti. Morda stavkokazi tega ne vedo, ker če ne, bi gotovo ne krivili hrbtenice pred gospodarji pod takim; pogoji. Pač pa vedo to preproste žene iz ljudstva, ki jim je poznan trud in vsakodnevne skrbi ter imajo morda v hiši tudi kakšnega brezposelnega, da jim je življenje še težje. Zato so bile med prvimi, ki so razumele težave brezposelnih in so same od sebe ponudile pomoč po svojih močeh. Niti same nimajo dovolj, vendar pomagajo tistemu, ki je potrebnejši od njih. Zgledu žena iz Turjaka so sledile žene iz drugih krajev naše pokrajine, zbirale so živež in kljub prepovedi policije nudijo svojo pomoč stavkajočim ter so tako pokazale svojo solidarnost z njimi. Ta njihova prostovoljna pomoč svojim potrebnejšim bratom je še tembolj važna, ker žene same pripadajo revnim in izkoriščanim in se morajo tudi same boriti proti bedi. To so žene, ki sta jih obe svetovni vojni vrgli v politični vrvež, ne da bi imele časa in priliko, da bi se za politično in socialno življenje dovolj pripravile. Zato morda niso zanj še popolnoma dozorele, vendar pa ta zrelost raste iz izkušnje, iz težav, iz napak, ter jim pomaga rešiti se iz množice predsodkov in vraž ter drugih ostankov lile 18. aprila lansko leto za demokristjane, ki pa sedaj spričo vedno težjega gospodarskega položaja naše dežele, ki se odraža tudi v njihovem življenju, skušajo popraviti svojo takratno napako. in podpisujejo zahtevo za mir in pomagajo stavkajočim, ki so žrtve tiste politike. Kakor žene, tako so tudi poljski delavci novinci v organiziranju borbe. Tako eni kakor druge' skušajo najti trdno osnovo za ‘svoje hotenje, ki je vsak dan bolj jasno in odločnejše, ker v borbi raste in se krepi njihova razredna sVvest, podprta po solidarnost; ostalega delavstva. T.o so bratje Pastjualina Lombardija, delavca, ki so ga veleposestniki ubili v Mediglji in sestre lu-ščilke riža Marije Margotti, ki je padla v Molinelli pod policijskimi svinčenkami. Njihovo zbližan je in njihova vzajemna pomoč je znak medsebojnega razumevanja in znak njihovega dozorevanja. ni ireoi Sporočili so nam, da so srednješolsko akademijo, ki bi se bila morala vršiti danes 19. junija, preložili iz tehničnih razlogov za štirinajst dni. Točen datum bo pravočasno javljen. tCifcSO velika beda in se tudi ne zavedajo, svoje zaostale preteklosti. To so da proti vsakemu človeškemu do- iste žene, ki so iz strahu pred De stojanstvu kradejo kruh tistemu,' Gasperijem in prikaznimi ZDA vo- VERDI. 14.30: «javni prijatelj št. 1», C. Gable in M. Loy. VITTORIA, 15: «Frinc Azim«, Sabu. CENTRALE, 15: «Ljubiti te je zame pogubno«, R. Milland. MODERNO. 14.30: ((Polnočna prikazen«, B. Hpe. EDEN, 14.30: «Dom smrti« J. Parker. Pogrešani ISTRSKI DNEVNIK - , .. ... -.. . — - ■ ■ ■■ "■ ' .. -■ 1 --a PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTi 301/a PRITI. - TEL. 70 ali '_ "finski učitelji so pa ,, eir>cščenj v notranjost, Italije a- odpuščeni iz službe. Kakšna sc jo naredila s temi dra-0'čnimi odredbami slovenskemu ki se je celo stoletje bo- svojc šole in ni poznal jUtj.®nallabetizma, to zamore ob-sjj V. lp tisti, kt je vse to že po-r,: lai1- Morda ni naroda v Evro-*"• ki ‘ £ra bjj Vcn vseh slovenskih šol so tun Unl*er>e tudi vse naše kul- s«d orsanizacije in mnogoteri nax. Požgani ali na kak drug hal Un*"en'- Slovenci smo sma-ti,r'. dejanje za največji kul-8l(ih' , Z*°Pir> h’ «mo zaradj tega j^°ko sovražili fašizem. VRj 1 hobeno čudo, če so skoraj Si ‘ "Vt'nci brez izjeme v dru-ep ovni vojni odšli med bor- strc.na,'°'lnih osvoboditeljev, da v;c fašizem in z njim vso kri- bo].’ * i'11’ je bila zadana na naj- vj '^Pošten način. Prva skrb 5; 1 "uovencev po končani dru-vitiSle‘"vni vojni ie bila uposta- Občinski upravni odbor se je v petek zopet sestal, da bi zaključil z obravnavanjem tistih problemov ki jih ni utegnil rešiti na prejšnji seji. V področju javnih del so odborniki pregledali možnost obnovitve dela ceste, ki vodi iz Gradišča v Giasbano, ter sklenili, da bodo vprašali pristojni tehnični urad za svet in proračun. Potem ko sp uredili nekaj zadev upravnega značaja glede razlastitve nekaterih zemljišč V ul. Škodnik in Standrežu, so odborniki sklenili pooblastiti županstvo, da lahko nadaljuje pogajanja za morebitno prodajo dela zemljišč bivšega veledroma ter osnuje načrt za gradnjo občinskega ambulatorija V Podgori. Nato so odbornikj poslušali obširen referat odbornika dr. Polesi-ja, ki je poročal o uspehu obiska delegatov občinskega odbora na goriškem letališču in o proučitvi možnosti povezave z mestno vodovodno mrežo. Predvsem je v tem poročilu orisal možnost obnovitve nekaterih tamkajšnjih poslopij, ki so uporabljiva in dal nato nekatere predloge. Po poročilu je nastala živahna diskusija, ki jo je na koncu župan na kratko obnovil in predlagal, naj sc prične z resnim proučevanjem tega problema, kar so odborniki enodušno odobrili. Vrnili so se nato zopet k pogodbi za oddajo dvorišča na gradu jn določili za najemnika podjetje Časti-glioni, ki je bilo najboljši ponudnik. Pregledali in odobril; so nato po-trosek za nakup in izgotovitev letnih uniform za mestne stražnike in občinske sluge. Ob zaključku so odborniki v navzočnosti gradbenega občinskega odbora sklenili da se bo odslej pečal z nastatvijo stanovalcev V ljudske hiše izključno avtonomni inštitut za ljudske Občinski upravni odbor se bo zopet sestal v torek, 21. t. m. ob 17.30. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: De Marco Antonio, D'Elisi Milena, Giorg; Iavra, Leban Ferruccio, Furlani Anidija, Nanut Irvana, Pecorari Pavel. SMRTI: 67-1 etna zasebna učiteljica Makuc Elizabeta, 82-letna gospodinja Čeligoj vd. Vecchiet Manja 49-letna gospodinja Pacorari por. Cotič' Ana, 46-lntna gospodinja Sof-fiati Bruna, 44-letnl tiskar Abetim Alojz, 17-letni Dijak Zei Sergej. VKNJI2ENE POROKE: šofer Re-vigna Marcel in gospodinja Presten-to Katarina, policist Roccaforte Sal-vatore in gospodinja Seirc Hclcna; kapitan financarjcv Messina Rihard in gospodinja Gastaldi Egle, meha-nik Nabrgoj Ivan in gospodinja Kos Amalija, šofer Sedran Otel ln gospodinja Trcvisan Adrijana, policist De Lorenzi Marij in tkalka Op- Jugovac Valentin rojen 7. maja 1908 v Grižnjanu (Istra). Mobiliziran je bil 24. aprila 1944 in dodeljen komandi Istrskega vojnega področja v Ilirski Bistrici in pozneje pri komandi prezidija v Sent Petru na Krasu. Zadnje vesti o imenovanem sta prinesla tovarišica Gorela Ivanka iz Padne in tov. Pesco Alojz iz Ospa, ki sta bila z njim do 13. julija 1944. Od tega časa ni o Jugovcu Antonu nobenih vesti. Kdor bi vedel kakršne koli vesti o pogrešanem, naj jih sporoči njegovemu bratu Jugovcu Mateju v Piranu, ul. del Salario 943. Dopoldanski spored: Ob 7.09: je zbor telovadcev in fizkulturnikov na športnem igrišču. Ob 9.00: ljudski peteroboj za moške in ženske, ženska in moška košarka. Ob 9.30: tekme v odbojki. Ob 10.00: plavalne tekme, moški na 100 m, ženske na 50 m. Ob 10.30: v izločilne tekme v vlečenju vrvi. Ob 11.00: povorka športnikov po mestu. Popoldanski spored: Ob 15.00: start kolesarjev. Ob 15.00: telovadni in lahkoatletski nastop. Nekatere posebne točke: a) Hej tovariši, proste vaje. b) Orodne vaje. c) Proste vaje z obroči. d) Splende il sol, proste vaje. e) Nastop nogometnih moštev. f) Vaje vojakov JA in članov narodne zaščite. Za hitrejša izboljšanja Use vasi in vse ljudstvo sprejema nove obveze v tekmovanju „Za gradnjo zadružnih domov in obnovo" Pred dnevi smo poročali o prvih obvezah, ki jih je ljudstvo sprejemalo na množičnih sestankih. Vemo da so nekateri — dolarski — časopisi v Trstu pisali o tem tekmovanju. Prav, nihče jim ne brani, da ne bi pisali, toda vprašanje je, kako pišejo. Tudj vemo, da drugače ne morejo, ker naše ustvarjalnosti ne razumejo in ne bodo mogli razumeti. Prj nas ljudstvo preprosto misli in dela in še pravi: veliko kokodajev — malo jajec. V Trstu pa je prav zadnje čase — zelo veliko kokodakanja — in je vsak dan več brezposelnosti! Kako se to sklada Z realnostjo življenja prav dobro občutijo vsi brezposelni. V trimesečnem tekmovanju: «Za gradnjo zadružnih domov in obnovo«, bodo PRI SV. PETRU napravi-li 2520 ur za gradnjo zadružnega doma, popravljanje cest ;n' športnega igrišča. Delalo bo 280 članov brigade SIAU, ki so razdeljeni na osem delovnih skupin. Pripravljali bodo kamenje, grušč in drugi potrebni mešani material za posipanje cestišča. O vseh delih bodo pisali na stenčasih in so se obvezali prispevati kar 30 člankov in dopisov. PUCE. Tu so se vedno izkazali kot eni najboljših. Njihova kmečka obdelovalna zadruga napreduje. Potreba je pokazala, da bodo letos dogradili še drugi del zadružnega doma. Tako bo 70 tovarišev v tem tekmovanju dalo 2150 ur, za popravilo hiš in sedežev organizacij bo 20 tovarišev prispevalo 500 ur, za popravilo cest pa 50 prostovoljcev 2000 ur. V SERGASIH je prav tako prvo vprašanje dovoznih poti, zato bo 60 ljudi napravilo 2000 ur. Oddolžiti se hočejo svojim padlim borcem z lepim spomenikom. V ta namen bo 10 tovarišev dalo 100 ur za pripravljanje potrebnega gradbenega materiala. Za elektrifikacijo pa bo 40 tovarišev napravilo 400 ur. BERZANI so majhna vasica pod Marezigami. Tudi tu jq glavni objekt zadružni dom, bo eden največjih v okrožju. 30 tovarišev bo prispevalo 1800 ur za zadružni dom, 17 tovarišev 1020 za popravljanje cest in 6 tovarišev 10 ur prj elektrifikaciji. Pripravili bodo 60 in3 kamenja in 15 m3 grušča. V BABIČIH bodo dali za zadružni dom 300 ur, za popravilo cest 1500 ur, za čiščenje vodnjakov pa 500 ur. Pripravili bodo 180 m3 kamenja in 10 m3 gramoza. Pri prevozu bo sodelovalo 13 vozov. GA2QN. Ta vas je oddaljena od glavne ceste zato ima veliko potrebo, da popravi poti. Pri tem delu bo 580 tovarišev prispevalo 4560 ur. Za napeljavo elektrike bo 100 članov SIAU doprineslo 800 ur, za popravilo hiš pa bo 20 tovarišev dalo nadaljnjih 160 delovnih ur. Pripravil; bodo kamenja 70, gramoza 60 in peska 20 metrov. Končno bodo se popravili 80 m podpornega obcestnega zidu. Pri prevažanju gradiva bo sodelovalo 28 vprežnih vozov. LOPAR. Tu bodo glavni delovni objekti popravljanje hišnih gospodarskih poslopij ter cest. Prostovoljni delavci te vasi bodo v 1.120 urah pripravili kamenja 115 in gramoza 30 metrov. Dvanajst vozov pa bo prevažalo vse to gradivo. SABADINI. To je majhno naselje, ki spada pod Marezige. Kot vedno bodo tudi v tem tekmovanju pokazali svoje revolucionarne tradicije. Nič manj kot 216 prostovoljcev bo prispevalo 1820 ur za zadružni dom. Pripravil; bedo kamenja 40 in gra moza 10 metrov poleg drugih del pri gradnji. Za popravilo cest pa bo 12 tovarišev opravilo 100 ur. FIEROGA- Ljudstvo le vasi se ho. če v prv; vrsti oddolžiti spominu padlih borcev. Zato bo 60 tovarišev napravilo 600 prostovoljnih ur. Za zadružni dom bo 30 članov SIAU prispevalo 300 ur. Ker imajo tudi v tej vasi slabe poti, bo 110 prostovoljcev prispevalo 1100 delovnih ur, s katerimi bodo popravili 3000 me trov ceste in 45 metrov opornega zidu. Za prevoz 35 metrov kamenja in 13 metrov grušča bo 28 vprežnih vozov napravilo 280 ur. KROG (S. Onofrio). Na nekdanjem samostanskem posestvu bodo člani kmečke obdelovalne zadruge popravili 2300 metrov ceste. Pri delih bo sodelovalo 370 članov SIAU, k; bodo napravili 1480 postovoljnih ur. Za posipanje ceste bodo pripra vili 153 metrov gramoza. IZGUBLJENO Bertok Angel iz Dekanov pri Kopru je 14. junija ob času živinskega sejma v Kopru izgubil očala. Poštenega najditelja prosi, da jih izroči na podružnici ((Primorskega dnevnika« v Kopru. Piran Dvig proizvodnje smo izvedli vkljub sabolažam Ko je prevzelo oblast delavstvo, se je moralo še težko boriti, da mu je uspelo okrepiti zlasti gospodarski sektor. Sovražnik je na svojem umiku uničil cele vasi, javne naprave, skladišča in podobno, s čemer je težko zadel in oslabil gospodarstvo Istrskega okrožja. Zato jq čakala ljudsko oblast težka naloga predno je s pomočjo delavcev in kmetov zboljšala gospodarski položaj. Po vseh žrtvah je ljudska oblast vseeno uspešno zaključila to borbo in s tem obvladala položaj. Naši kmetovalci se še dobro spominjajo dn; maja in junija 1945-46-47, ko so jim primanjkovala najnujnejša poljedelska «zdravila», to je razna umetna gnojila, škropila in strupi, s katerimi je bilo mogoče vsaj deloma premagati obstoječe težkoče. Tedaj so nasprotniki ljudske oblasti in anglo-ameriški imperialist; na vse mogoče načine ovirali in onemogočali prevoz surovin v trdnem prepričanju, da bodo s tem zmanjšali revolucionarni duh našega delavstva. Hkrati so upali, da bodo uničile produkcijsko silo in moč našega okrožja. Naše delovno ljudstvo se je tedaj zavedlo, da mora posvetiti vse sile na izboljšanje življenjskih pogojev in sprejeti z Vso odločnostjo vsiljeno borbo. Redki so bili tisti, ki so stavili svojo delovno silo na razpolago an-glo-ameriškim imperialistom. Tako se je dogodi; značilen primer v tovarni «Salvetti» v Piranu. Tu so nekateri reakcionarji namenoma skrili velike količine žvepla, (12 stotov) samo da ga naši kmetje niso mogli uporabiti za škropljenje in s tem za dvig proizvodnje. In ravno tedaj je žvepla tako primanjkovalo. Te prodane duše se verjetno sploh niso zavedale da so s tem dejanjem napravile navadno sabotažo na škodo gospodarskega sektorja in da so istočasno nasedli podlim načrtom anglo-ameriških imperialistov. Prepuščamo nadaljnjo besedo kme-tovalcem, da oni sami presodijo to zlobno dejanje. Kmetovale; cone B vedo, koliko žrtev je bilo treba doprinesti samo za izboljšanje vinogradov in dvig njihove proizvodnje, za izboljšanje polja, popravo in obnovo cest, zgraditev šol itd. In vendar smo vse to delo zmagovito izvedli kljub opisani in tolikim drugim sabotažam! Knez Ivan KOPER Mile rtoma in rešiu lta!c ®v°3e šolstvo na isto stopnjo, si0u ba je bila pred fašizmom: tJn’kf šole naj se postavijo ........ . hi ’ kjer prebivajo Slovenci, J pido Marija, uradnik I eter in o na) si bo tp na Goriškem, v 1 spodinja Degano Tonča. Pred li leti, 7. junija, je umrl v svojem 80 letu starosti znameniti ruski znanstvenik, sclekcionei in genetik akademik Ivan Vladimi. rovič Mičurin. Življenje tega nadarjenega strokovnjaka samouka, ki se je dvignil od navadnega vrt. nar ja do velikega znaristven'’-a in slave, ki je bila polna ustvarjalnih uspehov v boju s težavami in popolne vdanosti v službi domovini in narodu. Poln načrtov in prizadevanj, da vzgoji nove vrste sadja, povrtnine, vinske trte in žita ter da ustvari biologiji nove zdrave temelje. Pred nastopom sovjetske oblasti se mladi Ivan Vladimirovič ni mogel povzpeti do znanstvenega dela. Vse te velike misli in želje so bile za časa carske Rusije samo sanje, ker mu ni dopustila, da bi s svojim ustvarjalnim delom koristil na. rodu. Ko je prevzel oblast ruski proletariat v svoje roke, je sovjetska oblast, omogočila Mičurinu največ-n razmah plodovitih dogajanj. Mi-čurinove zasluge na polju agrobio-, (opije so ogromne; s križanjem in selekcijo je vzgojil na tisoče sort in vrst, ki uspevajo na ogromnem ozemlju sovjetske Azije, kjer je preje uspevalo samo grmičevje in so bile prave pustinje. V Sovjetski Ob 14-letnici velikega akademika Ivana Vlariimiriviča Mičirina zvezi danes gojijo na tisočih km2 vseh vrst sadja, vinsko trto in dru. ge vrtne rastline, tudi daleč na severu, na terenu, na katerem n‘s0 smeli niti sanjati o gojitvi kultur-iith rastlin, dokler m bilo slavnega Mičurina, ki je z vzgojo novih sort in z znanstveno drznostjo prestavil meje gojitev južnih rastlin ». Prav tulca je zadeva s «Cicibanom in čebelo«, z kLenko« s pesmico ((Ciciban — Cicifvj« in z rožnimi drugimi Zbirku *Sto ugankn kaže zgovorno, kako se pesnik polasti narodnih motivov in jih v svoji umetniški delavnici po svoje izbrusi in jih nato vrne narodu v novi obliki, z zvišano ceno. V Zupančičevih ugankah slavi zmago zgoščenost m neslutena izrazitost, vsake naše besede, n. pr. v uganki, o podkvi: ((Prebito — Zvito: konj na meni — jaz na konju«, o pšenici: »Noge v blatu, glava v zlatu«, o brzojavu: »Tanka žica, v žici iskra, novca« in toliko drugih Oton Zupančič je tisti slovenski pesnik, ki se je vso dobo svojega snovanja neprestano zaglab-Ijnl v naj čistejše bistvo ljudske duše, ki je do konca gojil poglobljeno ljudsko umetnost in je družil ljudske motive in ljudske izraze v svoji tvoe-ni domišljiji v nove zveze in nove celote, v katerih narod spoznava samega sebe in jih ceni kot pridobitve višje estetske cene. Tudi s tega zreVšča gre Zupančič kakor nikomur drugemu pri. nas častni naslov ljudskega umetnika-Ista tesna povezanost z ljudskim mišljenjem in čustvovanjem se kaže v več'ni drugih Zupančičevih del. v njegoui liriki in ek'pi, pa tudi v njegovih drama!-sldh spisih. Tu. omenimo le ne-kai izrazitejših motivov. Pesnik rad vasuje pod dekličinim oknom in ugotavlja: Pod tvojim oknom grem vsak večer. da naide duša moja mir. zložil jo je pustni torek, pepelnično sredo pel V bolesti črpa iz prešernih narodnih tudi .v;;oio tolažbo in zakroži: Pojdem na prejo, na prejo. Saj me ne mara ljubica več. pojdem na prejo ko ptiček na veio — kai je bilo. je za vekomaj preč. O Julijani je dognal v svoji razigranosti: Moja ljubica Julijana, ona ima črne oči, in na dnu teh oči, teh črnih oči tri sto hudičkov, spi! V domači pokrajini se vrsti slika za Sliko, druga lepša od druge: Deklica po strmi poti — kam? Krilo, ruta kot peroti — kam? Slovenska vas mu vstaja živa iz spomina na umrlega Murna: Fantič si šopek je za trak pripel: izbirat gre po rodu je in glasu, izbirat gre po licu je in pasu. Vse Zupančičeve zbirke so volne narodne življenjske modrosti. Drugim, prepušča ljubice in denar, sam pa inja co struni klobuk — (dri kaj mi vse drugo je mar?» Tej modrosti je povsod in vselej za petami m jo lovi v raznih oblikah v svoje pesniške mreže, n. pr.: Mož, ki go mislim, pa v jedru je zdrav. kakor mu kane. kane mu prav. s psom in betom. Življenje mu je vola samozavesti in poguma, kajti: Ni je v soncu, ni je v vetru, ni v valovih ie nemirnih v krepkih dušah je usode. V »Zdravici« je dognal to in ono o svetu in življenju. Svoje izkušnje in svoje spoznanje je zgostil v nekaj vrsticah n pogumu. l;i pozna le moško delo brez solzu in tožba; Ta svet - po sredi mu gre razdor, kdor prgvi «ne», si laže; a kdor to rano sveta spozna in vendarle ne toči solzš, ta se jnoža izkaže Pesnik prodna v socialno isti-nitost z odprtim pogledom za vse potrebe najširših ljudskih mno- žic. O tem pričajo premnoge daljše pesmi razmišljajočega značaja, n. pr. «Zebljarska« in »Kovaška«, posebno pa »Duma«, «S Primorja« in druge. Med pripovednimi so zgrajene na ljudskih in narodnih motivih, m.noge romance, n. pr.: vSentimentalna romanca«. »Barčica«, ((Kvartopirci«, »Pokopališče sv. Barbare», »Kiš«, »Belokranjska deklica«', »Mrtva nevesta« in zlasti »Sveti Trije kralji«. Najvišja vprašanja rešuje Zupančič v pesmih o pesniku izbrancu, ki se sam označuje kot ((daljnih carstev sin. Mami ga skrivnostna «roža mogota«. Raz-, mišlja o usodah in smislu veso. I ja, naše zemlje in človeštva in skuša izbrati pravo pot za svojega duha. To so pesmi za najzrelejše duhove, a tudi v njih, n. pr. v »Viziji«, v «Jerali» in drugih, je mnogo ljudskih prvin. Ce še dodamo, da spremlja Zupančičeva pesem nad pot stoletja vse naše narodne težnje in napore z močnimi stihi, kličočimi k borbi in uporu, da so njegove strune poveličale osvobodilno borbo v »Zimzelenu pod snegom« z vrsto živih, nazornih slik iz borbe in s proslavljanjem osvoboditve. si takoj priznamo, da ni še noben slovenski pesnik tako zvesto m verno tolmačil, naših najvišjih upov in želja, ria ni se nihče prodrl tako globoko v našo prejšnjo in v našo najnovejšo zgodovino in da zasluži zato prav on v najvišji meri naziv ((ljudski imetnik«. A. BUDAL Rdeči mak iz zoreče pšenice (V spomin ljudskemu metniku O. Zupančiču) Bil sem še otrok, poln tistega otročje-preprostega veselja nad vsem, kar je lepega v naravi, nad vsem, kar je lepega na človeku, nad vsem, kar je plemenitega v človeku, Hudobije, hinavstva in zavisti takrat še slutil nisem. Takrat se je moja otroška radovednost srečala z umetnostjo Zupančiča. Kako?! Sai ne vem, kako bi povedal, ker mi je duša tako prt-pol. na tistih lepih vtisov, njegove-preko peresa umetniško-povedane narodove lepote in bogastva. Nisem bogat v besedah, ker je moja rast bila v časih črnega suženjstva. Pozna se petindvajsetletna tema in molk zatiranja čustev in misli. Saj se je duša krotovičila kot v krčih in iskala izhoda. Bila je vsa zapletena v trnje in srobot nasilstva od tam. kjer so govorili, da prinašajo «višjo kulturo« kot je naša. Kako ji je to hudo delalo, ne bom pravil. Le to moram še povedati, da ji je bilo takrat, ko so nam vzeli še zadnji list «E-dinosti) in knjige ((Goriške Matice)). kot da se je pogreznila v teman prepad. Padla je v otrpnenje in toliko, da je vseh 9125 temnih in črnih dni preživela. Pa bom tako oovedal kot otrok, kako sem občutil Zupančičevo — narodovo besedo. Ni ga kraja na Primorskem in ne v Sloveniji, kjer bi v mesecih zorenja pšenice ne bilo med klas. jem — živordečega maka. Zupančič je občutil v njegovi umetniški duši bogastvo zorenja naših žit. ki zrastejo in obrodijo le. če jim je znoj obilno namočil zemljo. In prav v teh dneh krasi naša polja tisti njegov: «Mak, mak, mak, sredi polja kima. Rdečo kapo ima». Lepoto sem v svoji otroški rasti in razvijanju dojel prav iz njegove umetniške besede. Mak je bil zame nekaj posebnega, nekaj zelo lepega. On je v moji duši poglobil zanimanje za njegovo lepoto. Takrat je ob njegovih besedah zadrhtelo v moji razvijajoči se notranjosti veliko hrepenenje: Kaj je resnično lepega in dobrega na svetu? Kje drugje na zemlji še rastejo take rdeče rože kot pri nas? Ali še kje drugje sejejo ljudje žito, ki mu zadnje dni zorenja kimajo v pozdrav rdeče kapice maka in se spuščajo nad razorje iz brezmejne sinjine žvr-goleči škrjančki? * * * Takrat ko ste bili štirje: «Enega gnezda ptiči, ene pomladi pevci» poklicani, da boste narodu vsak po svoje povedali velike besede, takrat je narod komaj še smel dihati. Trije ptiči, pevci narodove bo. dočnosti: Kette, Murn, Cankar so Tebe in narod zapustili takrat, ko so se pričele dramiti življenjske sile naroda-sužnja: «Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztezajo, iščejo ciljev!« Ostal si sam izmed štirih velikih. Sprejel si dediščino in oporoko vseh in doživel tiste velike dni, ko je: «Kot divji, hrzajoči konj«, ,tu(ji k nam prišla svoboda. Koliko je bilo borbel Tisti, ki so si pogumno nadeli: «Rdeč nagelj na kamižolo«, so padali pod fašističnim svincem. Marušič, Valenčič, Bidovec, Miloš. Bazoviški junaki. Rdeče so zažarela njihova prestreljena srca po vsej Primorski. Štirje cvetoči maki sredi zoreče, ga polja pšenice. Štirje rdeči nageljni na kamižoli naroda. Kako si občutil, Ti Zupančič, kako je občutil narod v teh rdečih cvetovih prestreljenih src štirih junakov — svojo prihajajočo borbo?! In se je ni ustrašil! In se je nisi ustrašil niti Ti! V Ljubljani si se zaprl v molk. Povezal pa si svojega ustvarjajočega duha s tistimi, ki so odšli v gozdove in si na kape pripeli rdeče cvetove. Zapel si jim lepo in pogumno za borbo: »Pesem za današnjo rabo«. 2itno polje — narodi Jugoslavije, ki ni moglo zoreti skozi dolga stoletja, ker so mu delali senco razni okupatorji, je zažarelo od neštevilnih: ...((Rdečih makov in nageljčkov na kamižolah« — rde čili zvezd na kapah najboljših sinov narodov. Zapeli so od začetka posamezni streli, nato mitraljezi partizanov iz gftzdov Srbije, Hrvat-ske in Slovenije — pesem o svobodi .Ti si jih poslušal in se jih veselil. Doživljal si tisto, kar si napovedoval. Pozdravila sta prvega maja 1945 Trst, devetega maja 1945 Ljubljana junake - partizane - osvobodi telje. Se si prisostvoval prvim korakom izgradnje novega življenja, videl vso silno moč svobodnih ljudi, ki gradijo socializem. Rad bi na tvojo krsto položil enega v znak velike hvaležnosti za tisto občutje, ki se je v meni prebujalo takrat, ko sem se š§ V sami srajci igral v rosni travi«® z otroško radovednostjo už«v . rdeče barve maka, in katerega Ti izostril v pravi življenjski P°* men. Ce je katera umetnikova ^ seda vzgajala — je bila Tvoja. C« je katera umetnikova beseda P** maaala odkrivati lepoto narave ; je bila Tvoja. Ce je katera ume*" nikova beseda vzgajala k pleme* nitasti, je bila to Tvoja. Ce je katera umetnikova beseda pomaga** dvigati v temnih dneh suženjstva — ie bila lo Tvoja. Ce je katef8 umetnikova beseda pomagala čl®' veku biti res — človek — je kil8 to Tvoja. * * * Pisali bodo, da si umrl. Ne! Ti si samo zaspal v zasW' ženi počitek. Ostal si med na«11' ves živ po vsej svobodni Sl°ve' niji, Hrvatski, Srbiji in še iz?e* teh — v Tvojih knjigah, v Tvojih pesmih, v Tvoji umetnosti. Se bolj — ...«Tenko bomo st;(* poslušali Tvoj glas«. Saj vem, da si lahko zaspal, ker si čez vso zemljo nove JugoslaviJe videl utripanje tistega novega TJN' Ijenja, ki ustvarja veliko prilKkf nost in piše veliko zgodovino. Vi- del si prostrana polja, lepo obse* jana, lepo okrašena z rdečim ma- kom. Videl si nove tovarne. ki jim nad vhodi žarijo rdeče zvezd?; Videl si, kako si vsi ljudje v no?1 skupnosti gradijo — svojo pravdo po svojih zakonih — od nikogat narekovanih. Pozdravljen, ljudski umetniki tovariš Zupančič v Tvojem zasld' ženem počitku! P. A. — OGAREV Dr. GAETAi ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu kavčuku in plastiki. Namečia ga lanrtja. Sprejema od 10 dn 12 m od 15 do IB. (Govori slovenski) TRST, UL. TORREBIANGA št. 43 VOGAL UL CARDUCCl de^ii UNI0N-U M i Z 9 I* j i _ De ke s mre kmetovalci T "Zčim umij ciniki • ,cou trame’ i ezane plošče, lurnn. parket« in drva nudi najugodneje iiisi l/iale Sonnino i Sp a Inice za k n n s h e I in samsko, kuhinjo, \mize, štolo, štodil- j ni k, žimnico, p rop roge in radio aparat i PRODAM TRSI - ul. R Sanzio 20 MLEKO in mlečni izdelki Tvrdka, JOSIP FER tolminsko maslo in mastni siri T R S T Manzoni 15 m naivečjih SVETOVNIH ZAVAROVALNIC, ustanovljeni leta 1828. TRST — TOR SAN P/ERO št 14. Oglejte si pohištvo v ul. Madonnina 43 SPALNE SOBE KUHINJE Cene zelo ugodne Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA „1,1^ Urad in skladišče: ULICA U. FOSCOLO št. 1 - TEL. 1)4-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 - TEL 86-19. ProdajalnS v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1. Tu je tjospotlarHha ustanova limolov domačinov, zaiti kupujte pri njej vso svoje kmetijski: potrebščine CENE UGODNE ULAGO PRVOVRSTNO rasni TRGOVINA Ženski in Vl * V Ulica Vasan 10 O glejte si zalogo UMBIlNIStV(>. ULICA ' MONTKCCHI fc. 6. Ul- nad. — Telefon St 93-tJt/o - UPRAVA: ULICA K. MANNA št, 29 - Telefonska številka 8351. OOI ASI: od 8.30-12 In od 15-18 tel. 83-51. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finaučnn-pravm 60, osmrtnice 70 lit , . _ _ . _. . Odg. urednik STANISLAV REZIKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — PODRUŽNICE: Gorica, Svetogorska ul. 42 . Tel. 749 — Koper, ul. Battisti 301 /a - Tel. 70 NAROČNINA. Cona A; mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Cona B: 144, 414, 702, I44u lugolir; FLRJ- 55 165 330, 650 d"'' Poštni tekoči rvčuri za STO-ZVU: ((Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 — Izdaja ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z. — TrS*