PRIMORSKI DNEVNIK
PoStnina platona v gotovimi Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 266 (5641)
TRST, sobota 9. novembra 1963
ŽE JUTRI ZAČETEK POGAJANJ MED STRANKAMI LEVEGA CENTRA ?
Aldo Moro bo sprejel danes mandat
za sestavo vlade KD-PSDI-PRI-PSI
Delegacija PSI za pogajanja o vladnem programu: Nenni, De Martino in Lombardi Uvoz precejšnjih količin sladkorja in zmrzlega mesa za oskrbo domačega trga
Spekulacija z vstopnicami za nogometno tekmo Italija-ZSSR
Prvi rudnik urana v Jugoslaviji
RIM, 8. — Predsednik republike Segni je sprejel danes predsednika senata Merzagoro; zvečer je obiskal na domu bivšega predsednika senata Parate? reja, končno pa je sprejel še predsednika poslanske zbornic e Bucciarelli Duccija in guvernerja državne banke Carlija.
S tem je Segni zaključil posvetovanja v zvezi z vladno krizo in skoro gotovo bo jutri po klical k sebi političnega tajnika KD Mora, da bi mu poveril —J mandat za Sestavo nove vlade levega centra.
Danes je bila seja vodstva PSI, po kateri so izdali naslednje sporočilo: «Vodstvo PSI je proučilo razvoj političnega položaja po ostavki Leonejeve vlade. Na podlagi sklepov 35. kongresa je vodstvo pooblastilo
tajništvo, da se more pogajati z drugimi strankami levega centra za rešitev vladne krize in je imenovalo delegacijo, ki jo sestavljajo Nenni, De Martino in Lombardi, za pogajanja med temi strankami. Kar zadeva vprašanja, ki spadajo v pristojnost Parlamentarnih skupin, bosta pomagala delegaciji Mariotti in Ferri, podpredsednika teh skupin».
Ceptralni odbor PSDI je nadaljeval danes razpravo o poročilu Saragata; zaključil jo bo jutri. Govorniki, ki so posegli v diskusijo, so se strinjali s poročilom tajnika stranke, in zdi se, da je njihova glavna skrb v tem, .da PSDI ne bi popustil pred domnevnimi •prevelikimi» zahtevami socialistov. Po zatrjevanju nekaterih govornikov, je javno mnenj, celo zaskrbljeno nad tem, «kar se dogaja v teh dneh znotraj KD in PSI, in želi, da bi ga zadržanje socialdemokratov pomirilo».
Vodstvo KPI je zaključilo danes svojo sejo, na kateri so obširno razpravljali o političnih vpraša-
njih, glede katerih je poročal včeraj Togliatti (proučitev političnega položaja v luči nedavnih dogodkov in vladne krize), medtem ko je Longo podal poročilo in oceno kongresa PSI. Končno so obravnavali še notranja organizacijska vprašanja. Jutri bodo objavili resolucijo o političnih vprašanjih. Po seji je Togliatti izjavil novinarjem. da so proučili vprašanje organizacijske konlerence, ki bo v januarju.
Medministrski odbor pod predsedstvom ministra za državni proračun Medicija (in v katerem so še finančni minister Martinelli, minister za kmetijstvo Mattarella in minister za zunanjo trgovino Trabucchi) je nadaljeval danes proučevanje vprašanj, ki zadevajo oskrbo notranjega trga z nekater.-mi proizvodi. Danes sta bila na vrsti sladkor in meso.
Izid prve licitacije za uvoz je potrdil da mednarodno tržišče nudi zadostne količine sladkorja za oskrbo domačega trga, da bi mogli kriti primanjkljaj letošnje domače proizvodnje sladkorja. Na podlagi sprejetih ponudb bodo uvozili v prihodnjih tednih precejšnje količine sladkorja. V bližnjih dneh bodo razpisali nove licitacije. Kar zadeva meso, je odbor ugotovil, da so pa podlagi dovoljenj, ki so jih izdali združenju mesarjev, občinam in pokrajinam, prispele prve pošiljke zmrzlega mesa, in je sprejel sklep, da se poveča uvoz takega mesa z iz-
dajo ustreznih dovoljenj tudi trgovski mreži. Taka dovoljenja bodo izdajali le, da bi zagotovili redno oskrbo trga, v kolikor ga ni moč oskrbeti s svežim mesom domače proizvodnje. Način prodaje zmrzlega mesa bodo določila pristojna ministrstva, ministrski odbor pa bo nadzoroval cene uvoženega mesa.
DemokristjanSki poslanec D’Amato., je zastavil predsedniku vlade, notranjemu ministru in ministru za turizem in prireditve nujno vprašanje, da bi izvedel, s kakšnimi kriteriji so dali v prodajo vstoppipe za mednarodno nogometno tekmo Italija-ZSSR, ki bo v nedeljo v Rimu; hkrati pa želi vedeti, kakšne ukrepe so sprejeli, da bi zatrli pojav špekulacij z vstopnicami (30. oktobra,' ko so dali v prodajo vstopnice za to tekmo, so v dobri uri «pokupili» kar 60.0CQ vstopnic). Pred pomembnejšimi mednarodnimi tekmami pridejo te vstopnice v «preprodajo» po oderuško visokih cenah.
rolcem okove, karabinjerjem od. likovanja»; «Kdor izdaja Južno Tirolsko, izdaja Evropo». Ozračje je bilo zelo razgreto in vsak napad govornikov na Italijo so udeleženci pozdravili z gromkim «pfui!» (dol z Italijo).
Manifestacija za Južno Tirolsko na Dunajn
DUNAJ, 8. — Na pobudo tirolskih združenj in južnih Tirolcev, ki prebivajo na Dunaju, je bila danes v dvorani hotela Wimber-ger manifestacija za Južno Tirolsko, katere se je udeležilo kakih tisoč oseb. V dvorani so opazili napise, kot na pr.: «Tirolska od Kufsteina do Saloma»; «Samoodločbo za Južno Tirolsko»; «Svobodo Južni Tirolski; «Južnim Ti-
..........................iiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiitli.ijiiiniiihiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii....
Pozitivni vtisi G. Molleta z obiska v Sovjetski zvezi
<rPrepričan sem, da Je Hruščov iskren, ko pravi, da je treba preprečiti atomsko vojno»
PARIZ, 8. — Glavni tajnik francoske socialistične stranke Guy Mollet je govoril na tiskovni konferenci o svojih vtisih z obiska v Sovjetski zvezi, kamor je bil odšel z delegacijo stranke na vabilo sovjetske komunistične stranke.
Izjavil je, da se je delegacija vrnila v Francijo v prepričanju,
da je v Sovjetski zvezi glede nekaterih točk realna evolucija. «Je morda počasna evolucija, je dodal, toda pojavlja se nova generacija, njena potreba Po spoznavanju problemov se uveljavlja, in ta generacija lahko odpre velike perspektive za Sovjetsko zvezo. Izboljšanje življenjskih pogojev krepi potrebo po miru. Kvalitetni tehniki in tehniki odprtega duha so številni; prosvetljeni voditelji — in med te postavljam Hruščova — spodbujajo to tendenco. Delegacija se je vrnila v prepričanju, da je Hruščov iskren, ko pravi, da hoče preprečiti vojno. Francoski socialisti menijo, da zavrnitev teze o neizbežnosti vojne, konec diktature proletariata, želja po miru, priznanje zakonitosti različnih poti pri graditvi socializma,
Predstavljajo pozitivno plat.
če nas vprašate, ali smo se vrnili optimisti ali ne, odgovarjamo: Rajši optimisti, toda na kratek rok.
Kakšen bo razvoj komunizma v Sovjetski zvezi? Odgovarjam: Nič ni Usodnega. V skladu s tem, kakršne bodo nekomunistične družbe čez deset ali petnajst let, bo komunistično gibanje zavzelo eno ali drugo smer. To torej ni odvisno samo od njih, tmevec v veliki meri tudi od nas. Tako, mi demokrati, socialisti, menimo, da nas čaka važna vloga.»
Glede odnosov med francosko socialistično stranko in francosko komunistično stranko je Mollet izjavil: «Tega nismo sploh sprožili v Moskvi. Za nas se s tem potovanjem ni nič menjalo in nič se ne more menjati. SFIO ostane zvesta sklepom svojega zadnjega kongresa. ge posebej sprejemamo, da skupno s komunisti, demokrati in sindikalisti vodimo skupno kampanjo proti udarni sili in za podpis moskovske pogodbe.»
Mollet je zatem izjavil, da so se v Moskvi v ozračju prisrčnosti m velike iskrenosti» razgovarjali 0 mednarodni politiki, o doktrin-ski evoluciji sovjetske komunistične stranke in o sovjetski socialni evoluciji.
«Prepričan sem, je dodal Mollet. da je Hruščov iskren, ko pravi, da hoče svetu prihraniti atomsko vojno. Potrebuje miru in ga hoče.
Prepričan je, da je nevarnost vojne v širjenju atomskega orožja, m mi se glede tega z njim strinjamo».
Omenil je zatem skuprio sporočilo, ki so ga objavili v Moskvi in ki poudarja sporazum o potrebi nadaljnje ublažitve mednarodne napetosti, ter je naštel naslednje točke glede katerih se niso strinjali: način pomoči razvijajočim se deželam (SZ daje prednost bi-lateralizmu in he multilateraliz-hiu); skrčenje vojaških proračunov (težave so v ocenjevanju ter proti vojaškim utrdbam in opa-Hrukture teh proračunov); rešitev • zovalnim stolpom v teh vaseh.
obstoječih sporo.v (Sovjetska zveza zanikuje nekatere nevarnosti, kakor na primer nevarnost dobavljanja orožja državam Srednjega vzhoda) ; nemško in berlinsko vprašanje. ,
Kar se tiče nemškega vprašanja, «je nesoglasje skoraj popolno». Mollet je pripomnil: «Ko mi pravimo, da razdeljena Nemčija u-stvarja problem, ki lahko povzroči nevarnost za mir, je reakcija Sovjetov v tem, da ne verjamejo. Pravijo, da jim številni zahodni voditelji, ko govorijo z njimi na štiri oči, zaupajo svoje zadovoljstvo, da je Nemčija razdeljena.»
Kar se tiče ideoloških vprašdnj, je Mollet ponovil, da je delegacija SFIO prepričana, da je v SZ dejanska evolucija, to je proces, na katerega v Sovjetski zvezi gledajo bolj kot «na povratek k izvoru» in se stalno sklicujejo na preteklost in leninizem.
Pri omenjanju pozitivnih točk je Mollet omenil, da Hruščov stal. no in odločno obsoja zločine stalinizma in kulta osebnosti, ter je dodal; «Med svojim osebnim razgovorom s Hruščovom, sem mogel ugotoviti tendenco po demokratičnem centralizmu, ki se o-rientira k res demokratičnim formulam.»
Priznanja novega režima v Južnem Vietnamu
SAJGON, 8. — Danes so javili, da je med državnim udarom v Saj-gonu zgubilo življenje 33 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 235. Med revolucionarnimi silami je bilo devet mrtvih, na nasprotni strani pa štiri, dočim je med civilisti 20 mrtvih.
Vojaški revolucionarni svet je danes potrdil ukinitev obsednega stanja in policijske ure.
Po včerajšnjem sporočilu, da sta ameriška in angleška vlada priznali novi južnovietnamski režim, so danes javili, da so novi režim priznali tudi Japonska, Avstralija in Južna Koreja.
Včeraj je prišlo v Sajgon 33 političnih kaznjencev, ki so jih bili obsodili, ker so sodelovali pri poskusu upora H. novembra 1960. Ni znano, kolikno je skupno števflo političnih kaznjencev, govori pa se, da jih je več tisoč, med katerimi so tudi nekateri obsojeni na smrt.
Predstavnik budističnega odbora je davi javil, da bo še ta mesec v Sajgonu vsedržavni kongres različnih budističnih sekt Južnega Vietnama .Dodal je, da bodo izvolili novo budistično hierarhijo. Ustanovili bodo tudi novo organizacijo, v kateri bodo združene različne tendence, ki se pojavljajo med budisti v deželi.
Nadaljuje se tudi ofenziva, ki jo je začelo osvobodilno gibanje proti tako imenovanim strateškim vasem
Novi predsednik južnovietnaniske vlade Ngujen Ngo To
Lord Home izvoljen za poslanca
LONDON, 8. — Predsednik angleške vlade lord Home je bil izvoljen za poslanca v volilnem o-krožju Kinross na Škotskem. Dobil je 14.147 glasov, medtem ko je laburistični kandidat dobil 3752 glasov, liberalni kandidat pa J819. Vendar pa je Home dobil 2500 glasov manj kakor konservativni kandidat pri volitvah leta 1959. Ker je lord Home predsednik vlade, so pričakovali, da bo še zvišal število glasov. Zato ni rezultat nič kaj dober za kon-servativce.
V zadnjih 24 urah so to že druge dodatne volitve. Y Lutonu v škofiji Bedfoshire so konservativ. ci doživeli hud poraz. Ne samo, da so zgubili svoj sedež, temveč so laburisti dobili v tem okrožju absolutno večino.
Danes so javili, da bo tudi lord Hailsham kandidiral za poslansko zbornico na prihodnjih dpdatnih volitvah v St. Marylebone v Londonu. V ta namen se bo odpovedal svojemu lordskemu naslovu. Sedanji konservativni poslanec v tem okrožju je postal baron in je presedlal v lordsko zbornico.
Laburistični voditelj Harold Wilson je nocoj po televiziji izjavil, da je izid dodatnih volitev v Lutonu bolj značilen kakor i-zid v Kinrossu. Dodal je, da je Luton tipičen primer družbe, o kateri konservativci pravijo, da jo hočejo ustvariti, in zaradi tega je rezultat toliko značilnejši. Pripomnil je, da je Luton mestece, kjer je blaginja in sploh nit brezposelnosti. Dodal je, da je dejstvo, da je konservativna večina doživela poraz, zelo značilno. «To pomeni, je dodal Wilson, da na industrijskem severu, kjer je brezposelnost občutna, bi morali laburisti dobiti Je večje ve-čine kakor v Lutonu.» Na koncu je Wilson izjavil, da rezultat dodatnih volitev potrjuje, da je v državnem interesu zahtevati, naj bodo čimprej splošne volitve, zato da bo prihodnja vlada, konservativna ali laburistična, imela vso oblast, ki ji jo bo poverila dežela.
Pismo Ben Bele Kennedyju
, WASHINGTON, 8. — Posebni Ben Belov odposlanec v OZN Mohamed Jazid je izjavil, da je izročil ameriškemu predsedniku Kennedyju Ben Belovo pismo. Ni pa hotel povedati vsebine pisma in tudi ne, o čem je s Kennedyjem govoril.
Delegacija Iz Malija na obisku v Sloveniji
DJUBLJANA, 8. — Predsednica glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič je sprejela nocoj v klubu ljudskih poslancev Slovenije člane državne in partijske delegacije republike Mali. Po razgovorih, v katerih so se člani delegacije seznanili z državno, politično in družbeno organizacijo Slovenije, je Vida Tomšič zadrža. la goste na večerji. Na poti iz Zagreba v Slovenijo je delegacija republike Mali obiskala Rogaško Slatino in Velenje.
BEOGRAD, 8. — V nedeljo bodo v mali vasi Kalna nad Pirotom in Knjaževcem na obronkih Stare planine slovesno spustili v obrat prvi jugoslovanski rudnik in naprave za predelavo uranove rude. Rudnik urana in naprave za predelavo rude so plod večletnega raziskovalnega dela strokovnjakov zavoda za jedrske surovine in številnih Jugoslovanskih podjetij. Uranova ruda se bo v Kalni predelovala v uranov dioksid, ki bo služil kot pogonska sila prvi jugoslovanski jedrski e-lektrični centrali,
Tajnik KD Moro med diskusijo na seji glavnega vodstva stranke
IZJAVE DRŽAVNEGA TAJNIKA DEANA RUSKA
Dosežen načelen sporazum v Washingtonu o dobavi ameriškega žita Sovjetski zvezi
Sovjetska delegacija se bo sedaj pogajala s privatniki - Dean Rusk je kritiziral kongres, ker hoče vplivati na zunanjo politiko vlade O vojaških konvojih, Kubi, Južnem Vietnamu in odnosih Vzhod-Zahod
WASHINGTON, 8. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk Je na tiskovni konferenci izjavil, da so napredovali pri pogajanjih za prodajo ameriškega žita Sovjetski zvezi. Dodal Je, da ne ve, kakšen bo končni izid pogajanj, ki bodo trajala verjetno še nekaj dni. S.tem v zvezi je dejal, da bi/prodaja žita bila v korist ZDA.
Glede Južnega Vietnama je Dean Rusk izrazil upanje, da bo novim voditeljem uspelo zbrati okrog sebe ljudstvo in da bodo «uspešno nadaljevali borbo proti komunistom Viet-konga». ZDA «bodo storile vse, da jim pomagajo». Trdil je, da ZDA nimajo drugih namenov nego «ščititi neodvisnost in varnost Južnega Vietnama in bodo storile vse, da pomagajo ljudstvu te dežele v ta namen».
Dejal je dalje, da ne bi bila mogoča pogajanja za nevtralizacijo vsega Vietnama, «če ne bi prišlo do velikih sprememb V severnem delu dežele». Odločno je zavrnil nevtralizacijo Vietnama, kakor predlaga severnovietnamska vlada. Omenil je tudi francosko zamisel o nevtralizaciji. Dejal je, da pariška teza odraža dolgoročne načrte in da Francija ni dala glede tega nobene pobude. Dejal je dalje, da morata Južni Vietnam in Laos sama urediti svojo prihodnost »brez vmešavanja od zunaj».
V zvezi s sporom zaradi konvoja na berlinski cesti je Rusk dejal, da so s tem «nastala nekatera zelo resna vprašanja». Dodal je, da «morajo na drugi strani razumeti, da je dostop do zahodnega Berlina absolutno temeljne važnosti z vidika zahodnih držav in še posebej z vidika ZDA».
Vprašali so ga, ali «je alternativa za enostavno čakanje novih incidentov na avtomobilski cesti».
Rusk je odgovoril, da so ZDA v zadnjih letih dale, celo vrsto predlogov, da bi dosegli širše rešitve nemškega in berlinskega vprašanja. Nadaljeval je: «Mogoče bi bilo pripraviti boljše sporazume, če bi nasprotna stran v duhu prave vzajemnosti priznala glede tega življenjske interese Zahoda».

IZJAVE MINISTRA ZA OBRAMB« MESSMERJA
Rusk je tudi izjavil, da taki incidenti med drugim motijo poskuse, da bi našli nove sporazume med Vzhodom in Zahodom po sklenitvi moskovskega sporazuma. Trdil je, da so zahodne države glede teh konvojev spoštovale postopek, ki je veljal več let, in da ga niso v ničemer menjale.
Zatem je Dean Rusk izrazil upanje, da bosta Maroko in Alžirija neposredno rešili medsebojni spor ob pomoči drugih afriških držav.
Dean Rusk je šporočil, da je u-mikanjg sovjetskih čet s Kube doseglo pomemben obseg. Dejal je, da je «vmešavanja Castra v notranje zadeve drugih latinsko-ame-riškfh držav» podlaga za ameriško ravnanje proti Kubi. Trdil je, da Castrov režim še dalje «vežba in podpira skupine teroristov, ki delujejo v drugih državah Latinske Amerikč». Dejal je tudi, da je notranji položaj na Kubi «napet, zlasti na gospodarskem področju».
Dalje je Dean Rusk izjavil, da je pripravljen udeležiti se konference zunanjih ministrov ameriške celine, ki nuj prouči ukrepe «za obrambo predstavniške demokracije proti državnim udarom v tem delu sveta». O tem se sedaj posvetujejo ' v organizaciji ameriških držav.
Zatem je Rusk kritiziral sklep kongresa, da ukine pomoč Jugoslaviji in drugim deželam. «Vlada, je dejal Rusk, je zelo zaskrbljena zaradi tendence kongresa, da z zakoni vpliva na zunanjo politiko dežele, ko se ta tiče nekaterih dežel, in da na ta način oži področje elastičnosti za vlado v zunanji politiki. Današnji svet se zelo naglo razvija, in kongres ne more že vnaprej določiti, kakšna naj bi bila zunanja politika vlade, za katero je edino ameriški predsednik odgovoren.»
Kakor je znano, je kongres nedavno glasoval proti ameriški pomoči Jugoslaviji, ZAR in Indone-
Množično izdelovanje atomskih bomb v Franciji
Vojaški proračun za prihodnje leto določa 20 milijard frankov izdatkov
PARIZ, 8. — Francoski minister za oborožene sile Pierre MeSsmer je pred narodno skupščino izjavil, da je Francija začela v polovici tega leta množično izdelovanje a-tomskih bomb ter da bo v letu 1964 razvila proizvodnjo bomb. «Fi-ancoska jedrska sila prve generacije je sedaj stvarnost in vsaka polemika o tem se lahko spravi v arhiv. Francija bo dala prednost svoji strateški jedrski oborožitvi in njeni glavni smoter je sedaj, da opremi svoje sile z vodikovimi bombami, ki so potrebno jamstvo za neodvisnost in svobodo Francije», je dodal minister.
Zatem je Messmer izjavil, da se bo vzporedno z moderniziranjem vojske in z izboljšanjem kakovosti čet zmanjšalo število vojaštva, ki bo s 1. januarjem 1965 znašalo 650.000 mož, medtem ko je 1. ja-
nuarja 1962 znašalo nad milijon mož.
Narodna skupščina je davi po seji, ki je trajalo vso noč, odobrila proračun ministrstva za obrambo, ki določ# za prihodnje leto 20 milijard novih frankov izdatkov. Za jedrsko silo bodo znašali izdatki prihodnje leto približno 3,9 odstotka celotnega državnega proračuna.
Diplomatski odnosi Francija-ZAR
PARIZ, 8. — Francoska In egiptovska vlada sta objavili naslednje sporočilo: «Francoska vlada in vlada ZAR sta sklenili imenovati poslanika, kakor Je bilo dogovorjeno aprila. Francoska vlada je privolila
v imenovanju Ibrahima El Magara, vlada ZAR pa Je privolila v imenovanje Jasques* Rouxa.
Izzivalni konvoji na berlinski cesti
BERLIN, 8. - ZDA, Francija in Velika Britanija so organizirale danes demonstrativne konvoje na ber. linski cesti, «da poudarijo zahodne pravice do dostopnih poti v zahodni Berlin». V ameriškem konvoju je bilo šest vozil z osmimi vojaki. Vozil je davi skozi sovjetski blok v Marleribomu brez incidentov.
V franooskem konvoju Je bilo osem vozil z 28 vojaki, ln tudi ta je potoval brez incidenta. Angleški konvoj, na katerem Je bilo sedem vozil ter 43 vojakov, je tudi prispel v zahodni Berlin brez incidentov.
mel s sovjetsko vlado glede prodaje ameriškega žita Sovjetski zvezi in da se zadeva sedaj prepušča ameriškim privatnim poslov, ni m ljudem.
Svetovalec državnega departmaja za sovjetske zadeve poslanik Thompson je prebral naslednjo iz. javo: «Sporazumeli smo se s sovjetsko trgovinsko delegacijo, naj ameriški trgovci z žitom ponudijo ameriško žito sovjetski delegaciji na podlagi svetovne cene za Žit6 in za prevoz.»
Ameriški funkcionarji pripominjajo, da to še ne pomeni, da je sovjetski nakup ameriškega žita sedaj že gotova stvar. Sklenitev pogodbe je sedaj odvisna od cene, ki jo bo Sovjetska zveza ponudila za žito in za prevoz.
Glede prevoza je včeraj skupina enajstih pomorskih držav pripravila skupno protestno noto ameriški vladi, ki bi hotela dati prednost ameriškim ladjam za prevoz žita. Med temi državami je tudi Italija. V ameriških krogih izjavljajo, da so mnenja, da si bodo ameriške ladje in ladje ostalih dr. žav razdelile na polovico količino žita, ki ga bodo prepeljale v Sovjetsko zvezo.
Kakor poročajo iz Prage, je češkoslovaški zunanji minister Vaclav David sporočil, da bo Sovjet-
ska zveza, kljub sedanjim težavam poslala Češkoslovaški količino žita, ki je bilo prej določeno, in ki se je obvezala dobaviti ga.
Kennedy o pomoči tujini
NEW YORK, 8. — Ameriški predsednik Kennedy je govoril nocoj na večerji, ki mu Jo je priredil protestantski svet New Yorka in ki mu je dodelil nagrado «Družina člove-ka» kot priznanje njegovim naporom za mednarodno pomirjenje.
Kennedy je v svojem govoru podprl svoj program pomoči tujini. Kakor je znano. Je predstavniška zbornica že Izglasovala 'zmanjšanje tega programa za 600 milijonov dolarjev. Program predvideva nakazila za 4 milijarde dolarjev. Sedaj razpravlja o njem sehat.
Kennedy je izjavil, da bi vsako skrčenje programa pomoči tujini ustvarilo resno nevarnost za gospodarsko in varnost ZDA. Obtožil j« kongres, da skuša diktirati zakone v zunanji politiki z vrsto omejitvenih amandmajev v programu za pomoč tujini.

%r.
ržavni tajnik je nato izrekel prepričanje, da je ladjevje NATO z mešanimi posadkami, ki bi imelo jedrsko orožje, «dobra zamisel». In ker so razne zavezniške države pokazale zanimanje za ta predlog, so ZDA pripravljene nadaljevati na tej podlagi. Dodal je, da bo ritem uresničenja tega načrta odvisen od drugih vlad In ne od ameriške.
«S splošnega stališča, je nadaljeval Rusk, so še nerešena številna nevarna vprašanja in ni popustitve napetosti v smislu, da se je napetost med «svobodnim svetom» in komuniatičnim svetom zmanjšala v splošnem merilu. Prišlo je do omejenih in specifičnih sporazumov, kakor je sporazum o prepovedi jedrskih 'poskusov, in nadaljujejo se razgovori o možnosti sporazumov glede dru. gih vprašanj. Toda nikakor ni prišel trenutek, da bi zmanjšali budnost.»
Rusk je omenil, da imajo ZDA veliko število vojakov preko morja, in je dodal: «Uporabimo 50 milijard dolarjev letno za obrambo in ne vidim razloga, da ne bi uporabili drugih deset odstotkov tega zneska, če bi bilo potrebno, da se naša naloga obrambe zahodnega sveta reši po možnosti brez vojne,»
Glede ameriške pomoči tujini v prihodnjem letu je Rusk izjavil, da se bo vlada držala načela, da mora ta pomoč ostati na precejšnji višini.
Ameriški državni departma je danes sporočil, da se je sporazu-
. n	"ss	«-j"" '<•	. j
	\ A	I	r* o
		j n
Jmmir	«•» A	mSm W	«JBUed	
		' . ’■	*	
Predsednlk republike Segni je včeraj zaključil svoj tretji in zadnji dan posvetovanj za rešitev vladne krize in bo verjetno danes poveril mandat za sestavo nove vlade demokristjanskemu političnemu tajniku Aldu Moru. Sedaj so znani tudi socialistični komentarji sklepov glavnega odbora krščanske demokracije, ki so v glsvnem pozitivni, česar pa se ne more reči v toliki meri za zasedanje socialdemokratskega centralnega komiteja, ki pa verjetno kljub temu ne bo mogel bistveno ovirati pogajanj. Socialistično vodstvo je določilo za pogajanja delegacijo, v kateri sta poleg Nen-nija še De Martino ln Lombardi.
Sicer pa je v mednarodnem političnem dogajanju najvažnejši včerajšnji dogodek tiskovna konferenca ameriškega državnega tajnika Deana Ruska, ki je v glavnem povedal sledeče: I. Zaradi konvoja na berlinski cesti so nastala nekatera «zelo resna vpra-nja,» ki «ovirajo sporazume med Vzhodom ln Zahodom», o čemer se razgovori nadaljujejo, skoraj v isti sapi pa je Rusk dejal, da ni razloga, da ne bi ZDA uporabile še deset odstotkov zneska 50 milijard dolarjev, ki so namenjeni za obrambo, «če bi bilo potrebno, da se obramba zahodnega sveta reši bret vojne.» — 2. Ladjevje NATO z mešanimi posadkami, ki bi imelo jedrsko oroije, je dobra zamisel; ritem uresničevanja tega načrta pa je odvisen od drugih vlad. — 3. ZDA bodo storile vse, da pomagajo «novim voditeljem Južnega Vietnama», toda ZDA odločno zavračajo njegovo nevtralizacijo v smislu predloga severao-vietnamske vlade. — 4. Rusk je kritiziral sklep kongresa, da ukine pomoč Jugoslaviji in drugim deželam (ZAR in Indonezija), kajti «današnji svet se zelo naglo razvija, in kongres ne more že v naprej določiti, kakšna naj bi bila zunanja politika vlade, za katero je edino ameriški predsednik odgovoren. — 5. Umikanje sovjet-
skih čet s Kube je dosegel pomemben obseg, «toda Castrov režim še dalje vežba in podpira skupine teroristov, ki delujejo v drugih državah Latinske Amerike.»
Hkrati fra se zdi, da bo berlinska cesta v prihodnjih dneh še vedno igrala važno vlogo v odnosih med Vzhodoih in Zahodom, ker so ZDA, Francija in Velika Britanija včeraj organizirale nove demonstrativne konvoje, «da poudarijo zahodne pravice do dostopnih poti v zahodni Berlin.
Če znaša ameriški izdatek za obrambo 50 milijard dolarjev, potem je treba vedeti, da znaša izdatek Francije v iste namene 20 milijard novih frankov, in da je včeraj francoski minister za oborožene sile povedal, da je Francija začela v polovici letošnjega leta množično izdelovanje atomskih bomb ter da bo v prihodnjem letu razvila pravo proizvodnjo takih bomb ter, končno, da je njej smoter opremiti svoje sile predvsem z vodikovimi bombami, sicer pa da se bo ravno zaradi tega čez eno leto število francoskega vojaštva zmanjšalo na
650.000	mož. Socialistični voditelj Mollet pa je po prihodu iz Moskve dejal, da je «tudi od nas odvisno, kakšno smer bo v prihodnosti — čez deset ali petnajst let — zavzelo komunistično gibanje». Poudaril pa je tudi, da je pripravljen skupno s komunisti, demokrati in sindikalisti voditi skupno kampanjo proti francoski udarni sili in za podpis moskovske jedrske pogodbe.
Predsednik angleške vlade Sir Home ima sedaj končno pravico dostopa v spodnjo zbornico, ker je bil izvoljen za poslanca, pri čemer pa je dobil kar 2500 glasov manj kakor konservativni kandidat pri volitvah pred petimi leti. Laburistični voditelj Wilson je to izgubo takoj označil kot dokaz, da bodo laburisti zmagali na prihodnjih volitvah v vsej Veliki Britaniji.

VENDAR NE V BREZZRAČNEM PROSTORU
COCHABAMBA, novembra, — Kratek sprehod po uticah Co-chabambe, po velikosti drugega mesta Bolivije, nam je dal nekatere osnove in opore za razmišljanje o velikih dilemah te države. Čeprav leži v zmernem podnebnem pasu, «samo« — 2500 metrov visoko, torej pod velikanskimi sivimi vršaci in plariotami Andskega Antiplana, je to lepo naselje, polno cvetja, le eden izmed maloštevilnih urbaniziranih otokov, obdanih i nepreglednimi širinami, ki veliko obljubljajo, vendar za zdaj malo dajejo. V Cochabambi so hiše popisane s presenetljivo številnimi političnimi pozivi in gesli, od ognjevitih protiimperialističmh in protikapi-talističnih vzklikov do takih z nasprotnim pomenom. Prevladujejo pa vendarle izrazi podpore predsedniku Victorju Pazu Esten-soru in njegovi politiki. Strasti, ki so se razplamenele v revoluciji izpred enajstih let, ne poje-njujejo, marveč naraščajo in se spopadajo tudi na ometu hišnih zidov. Trgovine so majhne, pro-vincijike, toda biago v njih je skoraj izključno tujega izvora. Pladenj z desetimi vrstami švicarskega, danskega, argentinskega sira — ki ga prinese natakar v restavraciji — učinkuje nazor-no v teh daljnih planinah, toda hkrati tudi dokazuje, da Bolivija s ozemljem, ki je skoraj petkrat večje od jugoslovanskega in s 4 milijoni prebivalcev uvaža vse — od živil do stroja. Ni se mogoče znebiti vtisa, da so velike homa-tije in velike težave pričujoče povsod in v vsakemu utripu pospešenih tokov bolivijskega življenja.
Revolucija, ki so je pod vodstvom nacionalističnih srednjih slojev in inteligence, izvedli bolivijski rudarji in pongosi — najemniki na veleposestniški zemlji — je do temeljev zamajala družbeno strukturo. V revoluciji je vsakdo vnesel svoje interese in želje ih vsakdo je od nje pričakoval ustrezno rešitev. Rudarji so terjali, da se spremene‘ neznosni pogoji dela, in zahtevali novo vligo pri krojenju ušode države. Pongo ie zahteval zemljo. Indijanci. daleč najvučji • del bolivijskega prebivalstva — popolho e-nàkost z vladajočo kreolsko etnično skupino. Bollai* Jjurioazija, maloštevilna, to'la častihlepna, je pričakovala, da(se bo zmanjšal pritisk tujega kapitala in da bo dobila večje možnosti za lastno uveljavitev. Intelektualci, kj -so oblikovali ideje revolucije, so sanjali o splošnem dinamizmu na andskih vrhovih, o neodvisni zunanjepolitični dejavnosti, o tem, da se bo država vključila v mednarodno življenje n*, temelju enakopravnosti. Vsaka izmed teh družbenih skupnosti — večinoma vključenih v Nacionalno revolucionarno gibanje (MNR) — je uresničila del svojih zahtev. Njihova popolna utesničitev pa je pozneje zadela na različne ovire.
Agrarna reforma je šla dlje kot v katerikoli drugi državi Južne Amerike. Kmet, ki je b'U do pred kratkim kmetovalec ali človek brez zemlje, je dobil 4,5 milijona hektarov zemlje. Zboljšale so se možnosti za njegovo izobraževanje. Toda kmetijstvo je ostalo nizko, vas tarna po finančnih sredstvih, ki jih ne more sama ustvarjati, država pa ji jih ne more dati, kolonizacija kmetov z andskih višin — kamor so se nekdaj zatekli pred zavojevalci — zadeva na številne ekonomske in psihološke ovire. Vas ni nezadovoljna, toda stagnira, država pa je prisiljena uvažati velike količine živil.
Revolucija je vzela poglavitno bogastvo države «baronom kositra», vendar ob frecej neugodnih pogojih. Za namenoma uničene naprave je bilo treba plačati velike odškodnine, in to v času, ko so cene kositru na svetovnem trgu padale. Skupno z njimi je padala tudi proizvodnja rude, od njenega izvoza pa sta odvisna ves bolivijski uvoz in kolikor toliko redno vrtenje kole* ekonomike. Tendenco nazadovanja proizvodnje so zaustavili šele zadnja leta, toda nar sorazmerno nizki ravni. Nacionalizirani rudniki poslujejo z velikimi izgubami. Bolivijski ekonomski strokovnjaki mislijo, da je nacionaliziranemu rudarstvu potrebna hitra modernizacija proizvodnje, ki je predvidena tudi v desetletnem načrtu gospodarskega razvoja, toda dobršen del sredstev, določenih v ta namen, goltajo inflacija in stroški prostega vzdrževanja proizvodnje. K vsemu temu moramo dodati še probleme socialnega in političnega značaja. Podatki kažejo, da sta v nacionaliziranih rudnikih izredno narasla tako upravni aparat, kot odvečna delovna sila. Racionalizaciji upravnega stroja se upira ta stroj sam, redukcijo presežka delovne sile pa zavračajo sindikati. Ugledni in radikalno usmerjeni funkcionar nacionalnega revolucionarnega gibanja nam je ogorčeno govoril o tein, da se sindikati zanimajo samo za povišanje mezd, ne pa tudi za povečanje proizvodnje, da v nacionaliziranih rudnikih kositra ravnajo kot v kapitalističnem podjetju, čeprav bi morali razumeti, nam je dejal, da trajnega povišanja življenjske ravni v teh pogojih ni mogoče doseči brez večje proizvodnje.
Čeprav leži Bolivija še tako visoko med andskimi vrhovi, Čeprav Je zrak na teh višinah še tako redek, revolucija ni potekala v brezračnem prostoru. Predvsem so v bližnji in daljni soseščini močni činitelji, ki so bili in so ostali zainteresirani, da ideja agrarne reforme, zlasti pa ideja o nacionalizaciji, ne bi postala nalezljiva. Te sile »o dovolj vplivne, da povzročajo Boliviji notranje in mednarodne težave.
Dovolj Je, če omenimo, da je blokada izvoza bolivijskega kositra prisilila v prvih dneh revolucije vlado Paza Estensora, da je plačala tolikšno odškodnino, kakršne sicer ne bi morala plačati. Bolivija je ena izmed najrevnejših dežel Latinske Amerike, narodni dohodek na prebivalstva se je v zadnjih desetih letih povečal komaj za nekaj odstotkov in je dosegel šele 100 dolarjev. Ta država prejema sorazmerno veliko pomoč Združenih držav Amerike, vendar je ta pomoč namenjena kritju gospodarskih primanjkljajev, ne pa programu razvoja. To je pripomba, ki jo številni Bolivijci naslavljajo tudi Kennedy-jevi zvezi za napredek. Mislijo, da bi lahko njihova država v nekem smislu in za nekaj časa «zategnila pas» — s prepovedjo uvoza predmetov, ki niso nujni, in s podobnimi ukrepi — če temu ne bi -nasprotoval tuji kapital in del domačega, če nekaterih kreditov ne bi dajali s pogojem, da jih bodo potrošili za nakup prav takih proizvodov.
Dosežki bolivijske revolucije so očitni. Prestali so vse preizkušnje zadnjih desetih let. Naj omenimo agrarno reformo, ki se progresivno nadaljuje, nacionalizacijo, ki je postala kljub vsemu izhodiščna točka v boju za ekonomsko neodvisn.ist, etnično združevanje prebivalstva — popolno in dosledno — ki je pri Ayrnara Indijancih na Altiplanu in pri Kečuamih na nižjih andskih visokih planotah ustvarilo nov občutek dostojanstva in zavesti o tem, da pripadajo enotni narodni skupnosti, ter neodvisno zunanjo politiko. Revolucija se je spopadla z velikimi težavami, doživlja velike pretrese, toda njeni tokovi niso zaustavljeni.
Ce smo za Brazilijo lahko reku, da se ekonomski razvoj, ki je bil v zadnjih letih tako viharen, ne more nadaljevati brez temeljitih spre^agmb v strukturi družbe, tehko «ancsljivo trdimo za Boli*jo, da*'je pospešitev ekonomske rasti odločilen pogoj za konsolidacijo družbenih in političnih sprememb, izvedenih pred 11 loti. To jo‘sicer tudi osnov» vseh sodbbnih spopadov in kristalizacije sil v Boliviji. Victor Paz E-stensoro, }u bo .prihodnje leto, tako so prepričani, vnovič kandidiral za predsednika republike, pa meni, da poti-ebuje revolucija nove močne spodbude, in to predvsem na področju gospodarskega napredka. Zdaj, v času, ko se sile razvrščajo za volilne boje, si prizadeva, da bi zagotovil čim širšo podporo svojemu programu. Pri tem mu na levici zamerijo, da je pred kratkim sprejel v vlado nekaj miriistrov, ki zastopajo desno krilo MNR, in to brez večjih uspehov, trdnejšo oporo na levici, kar pa je prisililo k delnemu taktiziranju z desnico. Kot primer za reiazumevanje, ki ga nekatere leve politične sile kažejo za sedanje težave Bolivije, povečane zaradi pritiska reakcionarnih sil v državi in iz tujine, omenjajo nedavno rudarsko stavko. Najnaprednejši elementi v MNR mislijo in videti je, da ne brez razloga, da dejavnost nekaterih političnih sil na skrajni levici objektivno koristi reakcionarni, kot jo imenujejo «makar-tistični» ofenzivi. Poglavitni problem na področju kristalizacije sil je seveda prihodnja usmeritev samega nacionalnega revolucionarnega gibanja, izredno raznoterega, gibanja, ki mu hudo primanjkuje kadrov. Občutiti je velikansko nesorazmerje med izrednimi političnimi kvalitetami ustanovitelja in vodje gibnnja Paz Estensora ter tem neustreznimi kvalitetami nekaterih ljudi, ki bi morali uresničiti njegovo politiko. Kljub vsem spopadom in o-strim besedam je pred durmi, kot Je videti, vnovičen sporazum med Pazom Estonsorom in bivšim podpredsednikom republike Juanom Lechinom. S tem bi bili ustvarjeni pogoji za konsolidacijo progresivnega jedra MNR pred volilno kampanjo in na večer
pred napovedanimi koraki za poglobitev revolute.
Politične sile, ki imajo za nuj. no, da se odstranijo glavne ovire s poti revolucije, prav tako dobro vedo, da je nadaljevanje mednarodne politične usmeritve, kakršno je začel Paz Estensoro, bistveni, nenadomestljivi pogoj za napredek Bolivije. Da bi se Boi livija znebila pritiska svoje mo. nokulturnosti, d* bi mogla uvesti različne oblike gospodarstva in da bi utrla pot razvoju domače industrije ter se tako uprla izsiljevanju, mora odpirati in širiti nova okna v svet, iskati sodelo-i vanje z državami s podobnimi interesi in prizadevanji, skratka sodelovati mora pri ustvarjanju takega mednarodnega ozračja, ki bo ugodno za njen notranji razvoj. Zavest o teh potrebah, ki je tako jasno prišla na površje ob obisku predsednika Jugoslavije Tita v Boliviji, je postala ena izmed poglavitnih sestavnih delov bolivijske zunanje politike.
Med vojaško parado na Rdečem trgu v Moskvi so prvič pokazali sovjetske protiraketne izstrelke
glnbhu ^ blilitt'ibtvf*
max FRiscii HOMO FABER
Med novimi izdajami Državne založbe Slovenije naj omenimo roman sodobnega Švicarskega pisatelja Maxa Frischa «Homo Fa-ber». Ta roman je izšel v zbirki Kiosk, ki naj bi predstavljala popularno knjižno zbirko Državne založbe. Program te zbirke je bil doslej sestavljen tako, da je ustrezal najrazličnejšim okusom in potrebam. Knjige te zbirke pa so razmeroma tudi poceni in oprema je res kar najbolj preprosta. Toda založbi je vendarle treba priznati, da je pri zbirki, namenjeni širokemu krogu bralcev tn tudi ceneni, znala obdržati nivo vseh izdaj

LETALSKA NESREČA NA FINSKEM
Življenje je izgubilo 21 oseb malo pred pristankom letala
Ubil se je tudi eden od vrhunskih skakalcev s smučmi
HELSINKI, 8. letalo z 21 potniki je strmoglavilo, ko se je pripravljalo, da pristane v Mariehamnu na Aaland-skih otokih. Letalo je prihajalo, iz Helsinkov.
Pri nesreči je izgubilo življenj* 21 oseb. Na letalu je bilo 21 potnikov, pilot, drugi pilot in stevardesa. Prav ta in dva potnika so ostali živi. Drugi pilot v letalu je bil kapetan Pekka Ylinie-mi, znani prvak v smučarskih Skokih.	i ’ *
k dvomi o vzrokih
• ■ *
in odgovornostih za nesrečo v Vajontu
RIM, 8. — Tajništvo CGIL opo- ( zarja, da mesec dni po nesreči V Vajontu «še ostajajo dvomi o vzrokih, o odgovornostih za nesrečo in o varnosti področja». Tako pravi poročilo, v katerem se med drugim pripominja, da «je zakon, ki ga je izglasoval parlament, nezadosten, kot trdi resolucija, Izglasovana soglasno v .«enatu, ki nalaga vladi, naj v najkrajšem času predloži dodatni zakon».
Na koncu opominja tajništvo CGIL na svoje zahteve, «da se zajamči primerna pomoč tistim, ki so nesrečo preživeli, ter popolna in dokončna obnovitev dežele».
RIM, 8. — Minister za javna dela Sullo/ ki se je v družbi z vladnim komisarjem Sedatljem, na sestankih s tehniki v Bellunu ter na samem kraju nesreče spoznal z najnujnejšimi varnostnimi potrebami področja Vaiont, je razporedil načrt del, ki bodo čim prej Izvedena, da bi se razmere v tem kraju normalizirale. Del teh del bo izveden pod nadzorstvom osrednjih in periferlčnih organov ministrstva za Javna dela, in sicer en del v režiji ENEL, kajti trenutno je ENEL Se vedno tista ustanova, ki upravlja hidrocentralo. Vsak nadaljnji ukrep glede koncesije, ki jo Ima ENEL pri tej centrali, pa bo upoštevan, ko bo komisija za ko. lavdacljo del zaključila s svojim delom, za kar je bil določen zadnji rok 15. november. Ustanova ENEL je takoj pristala na poziv ministra Sulla in ministrstvu ]>osredovala
Neko finsko tehnične elaborate, ki se nanašajo An naslednja dela, predvidena pò sklepih višjega sveta, sprejetih 5. novembra letos. Tehnični elaborati o I se nanašajo ha: I. površinski odtočni predor v višini 720 n?; 2. dela gl (te zasilna črpanja; 3. zaščitne ukrepe na prelazu San Osvaldo.
ENEL je sprejel ludi sklep, da bo gornja dela izvedel, vendar pri tem poudarja, da to še ne pomeni, da bi bil ENEL odgovoren za ka< tastrofo. ENEL nadalje zagotavlja, da fo že v teku ustrezna proučeva-n j h za dela, s katerimi bi omogo-čilš odtek ali speljavanje vode Va-ionta, Tuore in Zemola na različ. nit) višinah.
Drugi tlel nujnih del pa bodo o-pravili sami organi ministrstva javnih del. Sredstva, ki so bila odobrena 31. oktobra, bodo, kot se računa, za omenjena dela zadoščena.
Gasilci odnašajo, kar je še manj poškodovanega v hiši, ki jo je podrl plaz v Pegli (Genova). Prebivalci so zbežali iz hiše malo pred nesrečo
Če hi dali pol odstotka proračunov za vojsko v sklad proti raku...
PARIZ, 8. — Skupina francoskih osebnosti je naslovila na piedsed-nika republike poziv, v katerem predlaga, naj bi Francija, ZDA, Velika Britanija in ZSSR dodelile Po 0.5 odst, svojih vojaških proračunov v sklad za borbo pro. ti raku.
Poziv zatrjuje, da neznatno skrčenje vojaških kreditov, ki ga predlagajo «ne more spremeniti ravnotežja med silami. Smešno skrčenje vojaškega proračuna velikih sil pa bi omogovilo ustvaritev ustanove «za borbo za življenje» pod učinkovitim nadzorstvom kvalificiranih organizmov Združenih narodov in najbolj znanih kancerologov».
General de Gaulle Je na poziv odgovoril tako, da je dal vedeti, da «smatra za zaželeno», da bi se Francija pozanimala «za nasvet, da. bi se 0.5 odst. francoskega, angleškega, ameriškega in ruskega vojaškega proračuna dodelilo za borbo proti raku. V nekem pismu, ki je bilo naslovljeno osebno na Louisa Armanda, prvega podpisnika poziva, je predsednik republike dodal, da «je ministru za zdravstvo zaupal nalogo, naj se loti vseh pobud v tem smislu».
Konferenca se je začela 7. oktobra, danes pa se je zaključilo prvo branje predlogov, ki se . nanašajo na razdelitev območij valovnih dolžin. 400 strokovnjakov iz 70 držav, ki se udeležujejo konference, imajo kot glavno r.alpgo pregledati in popraviti, v novih razmerah znanstvenih dosežkov, pravilnik o radiokomunikacijah. to se pravi vse one osnovne predpise, ki disciplinirajo uporabo komunikacij v svetovnem merilu.
Hitro je obogatel
ŽENEVA, 8. — Neki italijanski mladenič, ki dela kot mesarski pomočnik v Tauffelenu v Svici, je minuli teden z-del eno od dven ■ 13» švicarskega totocaicia. Je to 18 let stari Dario Coretti, ki je s stavnim listkom t J 150 lir zadel trinajstico, ki hiu je prinesla 83 tisoč 600 švicarskih frankov, kar je nekaj nad 12 milijonov lir. Mladenič je komaj nekaj tednov v Svici in je tako nenadoma postal bogat.
NEW YORK, 8- — Mlad Ameri, čah italijanskega porekla je na konjskih stavah s samimi dvajsetimi dolarji zadel nagrado 80.000 dolarjev, kar je okoli 50 milijo» nov lir, in s tem zadel najVečjq stavo, kar so jih kdajkoli zabeležili na newyorških konjskih dirkah. Gre za 39 let starega Josepha Mariana iz Waterburyja v Connecticutu, ki je kupil 10 stav. nih listkov po flva dolarja in jih v treh zaporednih difkah tako razporedil, da so mu na koncu prinesli 79.660 dolarjev. Prejšnji rekord na konjskih dirkah je znašal 68.228 dolarjev in ga je srečnež zadel lansko leto.
PO REŠITVI ENAJSTIH RUDARJEV
Vse bodo napravili da bi odkopali tudi mrtve rudarje
LENGEDE, 8. — Tehnični rav- sta morala ostati v bolnišnici naj-natelj rudnika «Mathilde» Rudolf manj dva tedna.
Najstarejši Jugoslovan je pri 120 letih umrl
BEOGRAD, 8. — Včeraj je umrl najotarejži Jugoslovan, 120 let star Dimitrije Memarevič, ki se je, kot potrjujejo dokumenti, rodil leta 1843. v vasi Tučev v Kosme-tu. Mož je vse svoje res dolgo življenje preživel po gorah Sar-
Paitlr e izde-«kačkaval» S tem sirpna s« je tudi v glavnem hra-r “* '	■ - - ^ toldklno
%lrav*i-včeraj, ko
se je pučutil slabo, je odklonil zdravniški pregled.
£1 vijcijRpc: purxivci jju guian
planine in j« bil znan kot ter tudi zaradi tega, ker je loval sif -vrste «kačkaval» !
Tudi v vesolju obvezni znaki SOS
2ENEVA, 8. — Tudi piloti umetnih satelitov in vesoljskih ladij bodo, v primera nevarnosti, morali uporabljati' signale, ki jih danes uporabljajo ladje in letala, ko so v nevarnosti, in sicer «SOS», ko bodo klicali po radiotelegrafiji, ali pa «May-Day», ko bodo klicali po radiotelefoniji. Do tega sklepa so prišli strokovnjaki, ki se že mesec dni na mednarodni konferenci za vesoljske radiokomunlka-cije, ukvarjajo s problemi glede razdelitve območij valovnih dolžin za področje vesolja. Strokovnjaki so sprejeli sklep v tem smislu in so vesoljskim pilotom, ki se znajdejo v nevarnosti, določili i frekvenco 20.007 kilohertrov.
Stein je danes izjavil, da bodo uporabili vsa sredstva, da bi odkopali 29 trupel rudarjev, ki so zasuta v rudniku. Stein ni skrival težave te naloge. Dostavil je, da številna podjetja, ki so sodelovala pri delih za rešitev rudarjev, ki so biii blokirani .na dnu rudnika, ne bodo zahtevala rvikakega povračila za stroške. Potem je Stein povedal, da so se ravnateljstvo rudnika in rudarji sporazumeli, da se proizvodnja obnovi. Treba bo približno pet mesecev, da bodo iz rovov očistili okrog 500 tisoč kubičnih metrov vode in naplav. toda 530 oseb je že na delu, Tudi zvezna vlada je obljubila, da bo prispevala k delom Za vzpostavitev delovahjh rijdnika.
BONN, 8. — D^vkje Bundestag počasti) spomin žrtfev Catastrofe v rudpiku železne rufle’ v P»ine. Nemški parlamefitafci so pri tern soglasno pohvalili vse tiste, ki’ so se pri reievanju zasutih rudarjev tako iz- azdil, Ppdpredsednik zbornice Schmid, je med .drugim izjavil; «Lengede je dokazal, da človeška solidarnost še obstaja.»
SA1.ZGITTER, 8. — Zdravstve-no stanje enajstih rudarjev, ki so jih včeraj rešili iz rudnika y Pei-ne, je bilo davi zadovoljivo. Tako je izjavil glasnik bolnišnice v Salzgitteru, kamor so spravili devet ponesrečenih rudarjev, dočim sta ostala dva v oskrbi bolnišnice v Peine. Devet rudarjev, ki smv bolnišnici v Salzgitteru, je davi že moglo kaj zaužiti, nekateri izmed njih pa so si privoščili že prvo cigareto. Rudarja, ki sta v bolnišnici v Peine, sta pa še preveč šibka, da bi se mogla
LENGEDE, 8. — Usad je pokopal dva rudarja v nekem rudniku, oddaljenem 12 km od rudnika «Mathilde», kjer je bilo enajst rudarjev 14 dni blokiranih pod zemljo. Radarjema so drugi rudarji takoj priskočili na pomoč. Prepeljali so Ju v bolnišnico. Obadva sta precej hudo ranjena, vendar je upanje, da ostaneta pri življenju.
«Nune pevke» žanjejo uspehe
NEW YORK, 8. — «Nune pevke» iz ameriških samostanov in zavodov žanjejb odlične uspehe na glasbenem področju v ZDA in krepko služijo, kot izhaja iz nekega poročila, ki ga prinaša «New York Times», Sestra Souire, ki je po rodu Belgijka, je postala še. posebno slavna in Jé v zadnjih treh mesecih prodala 250.000 albumov svojih, francoskih pe«mi ter pol milijona plošč, posebno plošč njene zadnje pesmi «Dorhiniqùe».
«Nung pevke» iz zavoda St, Mary, iz Newburgha so Zaslužile nad
100.000	dolarjev v manj kot enem letu in to samo z eno ploščo ljudskih popevk, medtem ko je zbor nun iz Marylanda, ki je prvi začel izdelovati plošče, v treh letih izdal kar pet albumov pesmi za «Columbia-Records», pet albumov, ki so doživeli velik uspeh.
CAPE OANAVERAL, 8. — Izstrelek vrste «Minuetman» se je razpočil v zraku takoj po izstrelitvi. Številni drobci, ki so razbe-ljeni padli na tla, so povzročili normalno hraniti in da bi mogla j mnogo požarov, toda pri tem ni govoriti. Zdravniki menijo, da bo- | bilo nobene žrtve.
Dvajsetletni Adolf Herbst, najmlajši izmed rešenih rudarjev, v rešilnem avtomobilu. Poleg njega njegova srečna zaročenka
iiiiniiiiKiiiMitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii immilli..........................................miiiniiiiiiiiiiiimiiiiiH
V rimski kuriji je preveč škofov
VATIKAN, 8. — Preden je današnja seja koncila pričela delo, je generalni tajnik sporočil odgovor nadškofa Alfonsa Carincije na brzojavno voščilo, ki so mu ga včeraj poslali koncilski očetje za 102. Tojstni dan. Čarinci, ki je bil danes navzoč na seji, se v odgovoru zahvaljuje ter želi svojim so. bratom tako dofgo življenje, kot je bilo njegovo. Koncilski očetje so mu ploskali,
V nadaljnjem razptavljanjii o Škofih je nemški kardinal Frings med drugim dejal, da je število škofov v rimski kuriji preveliko, gkofovstvo je samostojna služba ne pa sijaj in čast, ki se priključi «luihnm. Marsikatero delo
v kuriji bi lahko opravljali laiki in tako bi se število škofov in duhovnikov v uradih primerno znižalo.
S tem je kardinal Frings najbrž podrezal v šršenje gnezdo. Odgovoril mu je kardinal Ottaviani, to. da kmalu se je oglasil tudi nadškof Souza iz Indije, ki je dejal, da je kurija del tistih tipično zgodovinskih elementov, ki so podvrženi zastaranju. Decentralizacija je zahteva širjenja Cerkve in ne predstavlja nevarnosti za enotnost. Cerkev ne bo prav nič utrpela z morebitno reformo kurije.
PARIZ, 8. — Duhovniška obleka «clergyman» (kratek jopič temno-
slve barve in normalne temne hlače ter bel duhovniški kolar) je spravila nekega duhovnika, člana «francoske misije», v neprijeten položaj. Ker so ga zamenjali z navadnim meščanom, so duhovnika Debruynna, ki je star 38 let, sinoči napadli. Dva roparja sta ga napadla, ko je hotel stopiti v župnišče cerkve sv. Hipolita v Parizu.
Duhovnik, ki vadi judo, je napadalca nagnal v beg, toda ni mu uspelo rešiti usnjene torbe, v kateri je bilo nekaj dokumentov in denarja. Torba mu je namreč
med pretepom uarila na tla in mo- —............—
ža sta mu jo odnesla. (Debruynne ka Winstona Churchilla, toda ti bi moral biti 3e tekač na 800 ali 0“ bilo in tudi kljub vsemu iska-
na ustrezni višini. To pa je nedvomno že velik uspeh, ker se vsem založbam s tako imenovanimi ljudskimi izdajami to ni posrečilo.
Tudi roman «Komo Faber», ki je pravkar izšel v lepem prevodu Edvarda Kocbeka, je kvalitetno in zanimivo delo. Razen tega se slovenskim bralcem predstavlja pisatelj, ki ga doslej nismo poznali. Max Frisch (v knjigi bi kratka beležka o njegovem življenju ir. delu ne bila odveč), sodi med najpomembnejše švicarsko-nemške pisatelje in dramatike naših dni. Rodil se je leta 1911 in njegova slovstvena žetev je precej bogata. Napisal je vrsto romanov in dram, v katerih zastopa svoje stališče, borbo proti abstrakciji ideologij in se zavzema za nove človeške vrednote.
«Homo Faber» je po zgodbi zanimivo delo, pestro, razgibano in kozmolitsko. Osrednja osebnost romana je švicarski inženir, ki potuje kot strokovnjak tehnične pomoči v Južno Ameriko. Spotoma doživi manjšo letalsko nesrečo in pri tem izve za usodo svojega mladostnega prijatelja, ki je po ■ ojni prav tako prišel v Južno Ameriko in tam napravil samomor. Vmes pa podoživlja inženir svoje osebne spomine, zlasti v zvezi z dekletom Hanno, s katero bi se moral poročiti, pa mu je dekle ušlo izpred oltarja in se poročilo z njegovim prijateljem. O njem pa dvajset let ni imel glasu, kakor tudi ne o njegovi že!ni, svoji nekdanji prijateljici. Po tem srečanju z usodo svojega prijatelja odide inženir v Evropo in na ladji spozna mlalo dekle. Iz simpatije se razvije ljubezen in oba zaljubljenca odideta najprej v Italijo, nato pa še v Grčijo, kjer živi dekletova mati. Tedaj Pa dekle doživi nesrečo. Pade P° skalah in si prebije lobanjo, obenem pa jo piči kača. Zaradi nesreče umre. Njena mati pa je Hanno, inženirjevo dekle, ki mu razodene, da je bilo nesrečno dekle njuna hči.
To je seveda samo zunanja zgodba, ki je napisana jasno in s poglobljenimi značaji, iz katerih rastejo vsi konflikti in vse dogajanje. Je pa tudi malce nenavadna, skorajda problematična. Napi sana pa je vendar prepričljivo in bralca prevzame. Seveda pa je to tudi knjiga z močno idejno noto. «Homo Faber» je roman o tehniku, ki odklanja vse, kar ni stvarno. Zato izzveni kot bleščeča analiza in tudi obsodba sodobne tehnokratske miselnosti tistih ljudi, ki so jim matematika, logika razmerij in geometrična struktura sveta brez čustev in notranjega življenja dovolj.
V oblikovnem pogledu je Fri-schov roman izrazito moderen. Pisatelj se sicer še drži klasične oblike pripovedi, vendar j* ta izredno razbita, nemirna, neprestano prekinjena z raznimi vrinjenimi epizodami, mislimi in sentencami ter retrospektivnimi dogajanji. Tako je Frischov roman zanimiv, posebno še kot delo avtorja, ki se s svojimi pripovednimi deli bori za nov* človeške vrednote.
Sl. Ru.
Dr. Bogdan Brecelj
član medicinske akademije SZ
Ogledni jugoslovanski znanstveni delavec kirurg dr. Bogdan Brecelj je bil izvoljen n sovjetsko medicinsko akademijo-Izvolili so ga ob zaključku osemnajstega zasedanja Akademije medicinskih ved Sovjetske zveze. Med obrazložitvijo kandidature so opozorili na velik P°" men znanstvenega dela profesorja ‘Breclja na področju kirurgije, ortopedije in travmatologije ter tudi na njegov velik prispevek pri poučevanju medicinskega kadru za zdravstvene n* stanove v Jugoslaviji.
Miloška Venera
pojde v Tokio
PARIZ, 8. — Danes so uradno sporočili, da bo Miloška Venera prenesena v Tokio za olimpijske igre 1964. Pogoje sa Pre’ voz in potovanje kipa bodo določile zadevne francoske in japonske oblasti.
Robert Margerlt
nagrajenec Francoske akademij*
PARIZ, 8. — Francoska akademija je podelila svojo letno nagrada za roman Robertu Mar-geritu. za vse njegove zgodovinske romane o revolucionarni dobi: eh’amour et le tempe», «De* autels de la peur» in «Un vent d’acier».
Brendan Behan v bolnišnici
DUBLIN, 8. — irski dramatik Brendan Behan je moral včeraj v zelo hudem stanju zaradi napada sladkorne bolezni nemudoma v bolnišnico. Stanje Behantt se je potem izboljšalo. PrejŠnJ' večer bi se moral pisatelj udeležiti neke debate s časnikarjem Randolphom Churchillom, sinom bivšega ministrskega predsedm-
1500 m..-)
nju ga niso mogli iztakniti.
FRANCIJA, ZDA IN SKUPNO T,
Pariz
'RŽIŠČV
—-—-
4M
•v v	w w w	v
išče rešitev za svoje težave v novih carinskih ukrepih
To pot se bodo šli vojno zaradi jekla - Nekaj vprašanj, ki so ostala brez odgovora - Francoski ultimat partnerjem ZDA napovedujejo najostrejšo reakcijo na pariške ukrepe
Po tako imenovani «piščančji vojni», Francozi zdaj govore o novi «vojni» med ZDA in Evropo, to pot zaradi jekla. Na strani Amerikancev se je zdaj pojavila v svojstvu njihove zaveznice — Japonska. Toda, kar se tiče Evrope, nastopajo trenutno samo Francozi, dasiravno so še pred enim ali dvema mesecema mislili, da so z njimi tudi Nemci. Zdi pa se, da so ti po prihodu Erharda na oblast postali dokaj ' neznanesljivi prijatelji.
Povod za vojno so dali Japonci, bistvo zadeve pa je v sledečem: na francosko mejo prihajajo šivalni stroji in drugo blago jeklarske industrije, katerih cene so dva do trikrat nižje od cen francoskega blaga. Ne glede na to, da se Francozi pri uvozu omenjenega blaga zatekajo k zaščitnim carinam, predvidenim v Rimskem spora-*umu o Evropskem skupnem tržišču, ne glede na to pa se japonsko blago dosledno uveljavlja nad francoskim tako z nižjimi cenami kot svojo kvaliteto. Se razume, da je prodaja japonskih strojev povzročila naglo nazadovanje prodaje francoskih, toda pravtako tudi nemških in italijanskih strojev na evropskem tržišču.
S tem v zvezi sta komisiji Skupnega tržišča bili, postavljeni dve vprašanji, in sicer prvič, čemu da skupine strokovnjakov še niso uveljavile zaščitnih ukrepov v prid evropskih tovarn, ki jih ograža že omenjeni «japonski dumping», vtem ko je drugo vprašanje v zvezi z dejstvom, da se nekatere dežele ne drže uvoznega kontingenta japonskih šivalnih strojev, marveč jih uvažajo v znatno večji meri, in to ne neposredno, temveč preko Irske.
Poleg oVnenjenih dveh vprašanj, ki Sta bili postavljeni letos. pa obstaja okrog vprašanja japonskih strojev še dokajšnja korespondenca med raznimi ev-čopsklmi deželami in komisijo Skupnega tržišča. Med prvimi je pri tem bila udeležena Italija, ki se je za vprašanje zanimala že 1. 1861, Toda komisija Skupnega tržišča na vsa ta vprašanja do danes ni še dala nobenega' uradnega' odgovora.
■ 'i Zavlačevanje komisije z odgovorom je rezultat tihega sporazuma med petorico francoskih partnerjev v Skupnem tržišču, da to vprašanje, kot tudi vrsto drugih, puste odprto do naslednjega sestaka GATT, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih svetovne trgovine ter odnosih Evropske gospodarske skupnosti s tretjimi deželami. Francozi pa žele, kot tudi v primeru poljedelske integracije Evrope, da se najprej doseže načelen sporazum med «šestorico» in da se šele zatem razpravlja z «ostalim svetom». Zaradi tega je minister za industrijo Bokanowski — ko je v začetku oktobra govoril v Luksemburgu, kjer se nahaja sedež Evropske skupnosti za premog in jeklo — izjavil, da bo francoska vlada, ako do 1. januarja ne bodo sprejeti «Ustrezni ukrepi», morala sama zaščititi svcjo metalurško industrijo. To bo — je rekel minister — dokaz nesposobnosti Skupnosti. Ukrepi, o katerih je takrat govoril, so vsebovani v sporazumu o ustanovitvi Skupnosti za premog in jeklo ter omogočajo v «nujnih primerih» posameznim deželam, da zvišajo carine in določijo mi-
nimalne cene za uvožene ai^ tikle.
Tako je Francija svojim partnerjem dala še en ultimatum. Prvega je formuliral predsednik De Gaulle konec julija, ko je dejal, da bo na podoben način postopal, če ne bo do 1. januarja ustanovljeno evropsko poljedelsko tržišče.
Najnovejši razvoj situacije pa je povsem podoben pregovoru:	Sli so na zajca, ujeli pa
so lisico. Izkazalo se je, da so japonski šivalni stroji samo izgovor, vtem ko frankoska bojazen v resnici izhaja iz analiz o konkurenci ameriškega jekla. Daleč važnejše od tovarn šivalnih strojev so namreč tovarne avtomobilov, ki zaposlujejo več delavcev in ustvarjajo večjo ter kvalitetnejšo proizvodnjo tako v Franciji kot v Italiji in Zahodni Nemčiji. Francoski proizvajalci se že boje, da bodo prihodnje leto, ko se bodo carine med šestorico še znižale, imeli težave
s prodajo svojih avtomobilov, in to ne samo zaradi konkurence Zahodne Nemčije in Italije, marveč tudi zaradi ameriških avtov, ki bodo — če. ne bo dosežen sporazum o kontingentih — lahko neposredno prodirali na francosko tržišče. «Neposredno» pomeni preko podružnic ameriških velikih avtomobilskih podjetij, ki obstajajo v drugih evropskih deželah. Francozi pa bi se želeli s svojimi partnerji sporazumeti tako o tem vprašanju kot tudi o omejitvi gibanja tujega kapitala, vendar pa je vse to že leto dni na mrtvi točki.
Francozi smatrajo, da je sedanja kriza v Evropski, skupnosti za premog in jeklo samo odraz povečane ponudbe premoga in jekla na svetu, pa pričakujejo, da bi protekcionistične ukrepe, ki bi jih oni morebiti sprejeli za svojo metalurgijo, zelo rade sprejele tudi ostale dežele — članice.
Francoski industrialci kupujejo zadnji čas čedalje več jekla
v SZ. Možnost, da tuji proizvajalci, kljub zaščitnim carinam, lahko uvažajo na francosko tržišče, pojasnjujejo ekonomisti z vi-, sokimi proizvodnimi stroški francoskih jekiarh in strojne industrije ter ugotavljajo, da bi postavljanje novih zaprek pometli-lo samo še korak naprej v' odmikanju 'od koristnega vpliva blagbvne izmenjave na svetovnem tržišču. Toda spričo tega se postavlja vprašanje: ali niso zaščitne carine samo v prid industrialcev, ki nočejo modernizira ti proizvodnje, obenem pa breme za potrošnike, ki morajo zaradi tega plačevati višje cene?
Nadaljnja faza «vojne» okrog jekla je odvisna od stališča Bonna. tu pa so že opazni znaki, ki kažejo, da jim je liberalizem v mednarodni trgovini prijetnejši. ? Po drugi strani pa So ZDA že sporočile, da se bodo namenom Pariza najostreje postavile pp robu.
2. S.
Jesen pri Svetem Jakobu
<Foto M. Magajna)
lll■IIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltllltlMllllllllllllllllllflllllMIIIII11ltllll^lltlllllllll|||ll|ltlllllll■lllllllll■Illrtl»lllll•■lfl|■lllllMlt|||||■||||tl1llllllllt 11 IMlill l Halli II I llllllllHliiiiilItlllllllltUIIIIIIIIMlIlVUllllllllllilimtlllimillllllllllllllllllllllllllllllflllllllllltltlllllllllllllllllMlIlIlllllllllllltl
OBISKALI SMO LETOŠNJI TORINSKI AVTOMOBILSKI SALON
«P F Sigma» kondenzat vseh izsledkov
o res varnem avtomobilu
Zakaj je ta salon pomemben - Vse, kar je na tem področju novega - Poudarek na razkošnih športnih vozilih - «NSU-1000» z Wanklovim motorjem
Najdražje vozilo na svetu je sicer angleški «Rolls-Royce Phantom V», ki stane 19 milijonov in pol, toda niti Fordov «Lincoln» ni kar tako. Je to največje vozilo, kar jih velikan iz Detroita izdeluje in je tudi zelo razkošno opremljeno, kakor kaže tudi naša slika
TURIN, 8. nov. — Turlnski avtomobilski salon je zadnja tovrstna prireditev v letu. Zato bi mogli sklepati, da bo zanimanje zanjo manjše, ker nam tako in tako ne more pokazati nič novega. V resnici pa ni tako. Avtomobilski svet glčda s še večjim zanimanjem na to razstavo kot na frankfurtsko, pariško ali londonsko, kajti italijansko tržišče je v polni ekspanziVni fa-’ zi. in vsajc proizvajalec vidi v njem dokaj ugodne možnosti plasmaja. V prvih 6 mesecih letos se je število na novo registriranih vozil povečalo za 43 odst. v primerjavi z lanskim. Velik uspeh so dosegli tuji proizvajalci, ki so svoj izvoz podvojili.
Zanimanje tujih proizvajalcev, da bi razširili prodajno' mrežo
in krog ku!?cev, ter interes domače' industrije, da se upre prodoru' tujih vozil, sta glavna moto, da stavji ne to-
»vr-stne prireditve in nam, zato phikatuje vs4 sedanjo' avtomobilsko proizvodnjo domače in tuje , industrije.
V Zadnjih letih smo bili vedno priča boju med posameznimi industrijami, ki so skušale pritegniti kupce z znižanjem cen. Letos se to ni ponovilo. Edino Alfa-Romeo «Giulietta Tl» se je pocenila za 100.000 lir, dočim so ostale znamke raje izbpljšale tehnične značilnosti svojih vozil, nekatere pa celo povečale cene nekaterih modelov. Tako zasledimo na vseh flatcvih vozilih
majhne spremembe, zunanjost posameznih modelov pa je ostala nespremenjena.
Veliko bolj razgibano in polno novosti je območje dražjih vozil, ki imajo ožji krog kupcev, to je športnih in luksuznih vozil, katerih proizvodnja se je letos močno razcvetela.
Alfa-Romeo skuša z vršto novih izpeljav iz modela »Giulia 1600» znova pritegniti vse one kupce, ki so jo opustili, ko je nekoč tako priljubljena «Giulietta» zastarela in so si začeli nabavljati vozila konkurenčnih znamk. Modeli tega podjetja, ki jih je družba razkazovala že na ostalih letošnjih salonih, so «Giulia G.T. Sprint», «Giulia Tl — Super», «Giulia — SS». Stari «Giultetti TI» pa so le nastavili običajni menjalnik namesto onega ob volgnu. Nova Vozila odlikuje nagli pospešek, pa tudi bolj okusna zunanjost.
Apollo, A.S.A., A.T.Si, Ferrari, Isò Rivolta so znamke vozil, o katerih bolj redko slišimo. Vsa pa se odlikujejo po svojih športnih značilnostih in si ponovno skušajo pritegniti bolj petične kupce s svojimi skrajno športnimi modeli. Razen močnih motorjev odlikuje hjihova vozila vabljiva zVnanjost, ki je v večini primerov delo specializiranih tovarn karoserij. Ce. gledamo š tega vidika, moramo priznati, da na rasatavi zavzeliajo vedno bolj vidna mesta italij artski stilisti,
ki so popustili Vajeti svoji do-
......................................................
ŽIVINOZDRA VN1K SVETUJE IN POJASNJUJE
Nekaj o dednosti v živalskem svetu
Naši živinorejci so večkrat v dvomu, katero žival naj bd pustili za pleme in katero naj bi prodali za zakol. Prav zaradi tega se nam zdi umestno, da jih z naslednjim člankom seznanimo, kaj je dednost in kakšni so naravni zakoni, ki jo urejajo. Dednost je skupnost svoj štev, ki se prenašajo iz roda v rod. Pojav dednosti so proučevali mno-gi učenjaki in v tej zvezi po-sta vi j ali različne teorije. Niso pa mogli dokazati njihove resničnosti. Uganke niso mogli rešiti, ker niso proučevali vseh živih bitij, ampak so njihove izkušnje izvirale le iz proučevanja živalskega sveta, kjer je samooploditev sko-ro nemogoča. Poleg tega pa mora poteči mnogo časa, da žival, katero opazujemo, doraste. Sele češki opat Gregor Mendel je vso stvar spravil v nravi tir.
Obšla ga je srečna zamisel, da je pričel poskuse na rastlinah, 'ejer je samooploditev navaden pojav. Tudi 'je opazovanje rastlin, lažje, ker je njih življenjska doba običajno kratka. Mendel si je ža poskuse izbral grah, katerega je gojil na samostanskem vrtu v Brnu. Raz|ične vrste graha je križal med seboj. Pri vsakem križanju je opazoval eno ali več določenih svojstev; grah z dolgim steblom je križal na primer i kratkostebelnim. Grah dolgih stebel je pri teh vrstah graha irevladujoča. S samooploditvijo »rido-bljeni grah pa Je dal 75
odst, graha z dolgimi stebli in 25 odst. s kratkimi. To pomeni, da lastnost kratkih stebel v križanem grahu ni bila uničena, ampak so jo premagale močnejše lastnosti. Zato se je lahko ponovno pokazala v naslednji generaciji. Mendelova opazovanja se niso nanašala le na lastnost stebèl, pač pa tudi na obliko in barvo semena, na barvo cveta itd. Zaključki opazovanj so bili povsod enaki. Te poskuse je delal okrog leta 1865. Njegova dognanja so bila takrat malo znana.
Svet se je seznanil z njimi šele po letu 1900 po zaslugi treh velikih botanikov De Vriesa, Corrensa in pa Cermaka, ki so slučajno istočasno poskušali s križanji na različnih rastlinah, ne da bi vedeli drug za drugega. Prišli so do enakih zaključkov in s tem potrdili, kar je že leta 1865 trdil Mendel Vse prejšnje teorije so s tem padle. Ti trije in številni drugi za njimi so Mendelova dognanja še izpopolnili. Prenesli so Mendelovo trditev na živali :
Križanje kratkodlakega zajca z dolgodlakim angorcem nam da v prvi generaciji kratkodlako potomstvo, kar pomeni, da določeno svojstvo — v tem primeru krat-kodlakost — prevladuje. Ugotovili so, da pri križanjih ne prevladuje vedno neko določeno svoj stvo nad drugimi. Lahko se zgodi, da pride do združenja dveh svojstev. Primer; pri križanju ko-
ruze — Zea roays t z rumenimi zrni s koruzo s pl a v-k asti mi dobimo novo vrsto z. vijoličastimi zrnr V živalstvu je znan primer križanja bele leghornske s kokošjo čma barve, kjer so potomci vmesne sivopjavkaste barve. Take potomce imenujemo andalu-zijce. Ce križamo' andaluzijce (siivoplavkaste) med seboj, bomo opazili v nasledstvu četrtino be. lih, polovico andaluzijcev i¥i pa četrtino črnih potomcev. Kar bo belih ali črnih v tej generaciji, bodo popolnoma čistokrvni. Križani med seboj (beli z belimi, črni s črnimi) nam bodo dali po tomstvo samo bele, odnosno črne barve, Andaluzijci »z druge generacije, križani med seboj, nanj bodo spet dali četrtino belih, četrtino črnih ih polovico andaluzijcev. V nadaljnjem križanju bomo imeli vedno isti pojav.
Dogodi se tudi, da neko svojstvo ne prevlada popolnoma drugega, ampak se na primerku s prevladujočim svojstvom pokažejo v manjši, meri tudi znaki podrejenega, »vojstva. Pri križanju med živalmi običajno prevladuje lastnost enoba-mosti nad večbarvnostjo. Poznamo tudi primere, kjer se to ne dogaja. Bi-vorjava švicarska, križana z be-ločrno holandsko pasmo nam bo dala v prvi generaciji potomstvo sive barve, ki pa bb imelo majhne bele lise na trebuhu in na vimenu. Včasih se pa podrejeno svojstvo pokaže v celoti v zelo rad'kih primerih. Tak primer imamo pri križanju bradate koze s kozo brez brade. Običajno je pri kozi-samcu svojstvo brade prevladujoče. Pri takih križanjih
(Nadaljevanje na 6. strani)
mišliji in se uveljavili Že v svetovnem merilu. Poleg že znanih imen, kot so Pininfarina, ki razstavlja svoje zadnje kreacije «Chevrolet Corvette Rondine», Ferrarijevi «Le Ma-ns» in «400-Superamerica» ter «Fiat 230o S» in «Fiavio 2800»; Bertone, Ghia in Vignale, srebamo še novince Bihono’ ih B»sana. ki sta se predstavila s tremi pro-totihi/ roed. katerimi prihaja posebno do izraza malo vozilft na ogrodju Fiat 500 s karoserijo iz plastične snovi.
Svetovna novost je De Tomma-sova «Gran Turismo Vallelunga», t.j. kvalitetno vozilo z motorjem Ford Corsair 1499 kub. cm. Seveda je tudi Abarth izkoristil ' priložnost, da bi pokazal vso svojo serijo vozil s športnimi značilnostmi
Za premožnejše žepe je razstavljen tudi prvi trud Lambor-ginijevih delavnic. Za to priložnost je to podjetje opustilo svojo zgolj običajno predelavo zunanjosti in se lotilo lastne proizvodnje kompletnega avtomobila*
Obiskovalci marsikje obstanejo pred drznimi izdelki najbolj znanih strokovnjakov za avtomobilsko estetiko , a|i pa pri odpitih očeh sanjajo pred ameriškimi vozili, ki so opremljena z armaturnimi deskami, ki so polne gumbov in ki nakazujejo električni pogon vseh mogočih naprav. Pri vsem tem pa ni na tem salonu vozila, ki bi se še posebej izkazalo ali kij bi sprožilo debate o veljavnosti svojih kakovosti, To deloma zasluži le «NSU 1000» v športni izvedbi, na katerem je nastavljen Wankel motor, o katerem pa se je dovolj govorilo ob frankfurtskem salonu. Zato pride na turinskem salonu do posebne veljave eksperimentalno vozilo plninfarine ter tehničnega osebja revij« «Quattroruote» in ki je' pravzaprav le študija —■ varnega vozila.
Oznaka vozila je «P.F. Sigma» in je nekakšen kondenzat vseh dosedanjih varnostnih predpisov in izsledkov na tem področju. Zelo zanimiv je sistem gradnje karoserije, ki se razlikuje od običajnih, ker ohišje sestavlja škatlasto zaprti prostor, ki je mnogo bolj odporen od sprednjega in zadnjega dela. Okrepljena struktura ohišja obvaruje potnike in v primeru trčenja tudi pri višjih brzinah .onemogoča vdor mehanskih organov in motorja. Nagnjeni spodnji del »Hi v takem primeru motor, če je spredaj, k tlOm in so zato noge vozača na varnem. Volan je pritrjen na zelo širokem lijakastem nastavku, v notranjosti katerega so vgrajeni kazalci pritiska olja, smernih kazalcev itd. Ve-trovnica ter zadnje steklo sta
pritrjena tako, da ob trčenju odletita iz svojih nožnic, kar preprečuje tako pogoste poškodbe ponesrečencev. Vrata so na posebnih tečajih in se, pomikajo naprej in nazaj, kar daje dvojno prednost; predvsem se v primeru nesreče ne odprejo in potniki ne odletijo iz vozila; ,£ druge, .strani pa omogočaj« vstop tu-. di takrat, ko je, drugo., vozilo parkirano zelo blizu in bi se navadna vrata ne mogla odpreti.
Tudi notranjost ustreza varnostnim zahtevami sedeži so «a-natomsko» iz,delani in se torej i prilegajo telesu, dotok zvežega zraka je enakomeren in stalen.
Po svoji zunanjosti se vozilo ne razlikuje od drugih, le odbijači imajo gumasto prevleko. Vozilo, kot smo že rekli, je le poskusno in zato ni v prodaji. Vprašanje je, če bo naletelo na posnemovalce v. avtomobilski in-dustriji.
Priznati je trebat da so vozila sedanje projzvorinje kljub pomanjkljivostim znatno varnejša od onih pred 10 eli 20 leti. Kljub temu je vse, kar je bilo doslej v .tem smislu napravljenega, zaostalo ob vedno bolj naglem naraščanju avtomobilskega parka in ob povečanem številu nezgod. Zato se je treba varnostnega vprašanja lotiti od samih osnov in najti ustrezne rešitve. Morda bo Pininfarinova poskušnja izhodiščna točka v tej smeri.
N. P.
PVZ REHABILITACIJI V SOVJETSKI ZVEZI
liiilmiliov in Račalov nista bila izdajalca
MOSKVA, novembra. • • V januarja 1919. leta so se kontrarevolucionarne sile pod poveljstvom Denikina prebijale proti severnemu Kavkazu. V teh težkih dneh komisar Rdeče armade Betal Kalmikov sploh ni razsedlaval svojega konja in nikoli ni odložil orožja.
V avgustu 1941. je tehnično bolje opremljeni fašistični vojaški stroj prodiral proti Slomensku na področju Roslavlja. Ge-nerallajtnant Kačalov, ki je poveljeval manjši udarni grupi enot Sovjetske armade, Je svojemu mehaniku rekel, naj pripravi tank, da bi se sam pognal v bitko. Tank generala Kačalova pa je bil blizu vasi Starinka zadet in tako so, poveljnik Kačalov kot člani posadke, vsi do zadnjega padli.
* * *
To sta dva dogodka, dve epizodi iz dobe, ko je Sovjetska zveza bila pod neprestanimi udarci sovražnika: prvi leta 1919. v borbi s kontrarevolucionarji ; drugi leta 1941. v vojni z ogromnim nacističnim vojaškim strojem. In prav v teh usodnih dneh so se rojevali sovjetski heroji. Takšen heroj je bil v dneh oktobrske revolucije že legendarni vodja kabardino-balkarskih boljševikov Betal Kalmikov. Takšen heroj je v dneh domovinske vojne 1941. bil generallajtnant Vladimir Jakovljevič Kačalov.
* • •
«Z njegovim imenom so neločljivo povezana junaška dejanja in slavne zmage delovnih ljudi Kabardino-Balkarija tako v dobi borbe za sovjetsko oblast, kot tudi v letih izgradnje socializma v naši deželi» — je te dni zapisal moskovski list «Izvestija» oživljajoč spomine na Betala Kalmikova.
«Boreč se pod vodstvom generala Kačalova so naši vojaki v leh borbah pokazali množično junaštvo.... S svojo hrabrostjo so slavni branilci domovine napisah še eno stran v junaški letopis naših junaških oboroženih sil» — piše v listu «Rdeča zvezda* maršal Sovjetske zveze Jeremenko, ko opisuje manj znar.e strani druge svetovne vojne in hkrati prikazuje resnico o junaški smrti generala Vladimira Kačalova.
Ta dejstva so bila ob svojem času prav gotovo znana tudi Stalinu. Toda Stalina je slavni poveljnik revolucije na Tereku motil. Zato je Stalin omadeževal že mrtvega generala Kačalova.
• * •
Ime Betala Kalmikova je v zgodovini sovjetske dežele zapisano že leta 1913., ko je bil Kalmikov eden od voditeljev upora kabardinskih ln balkarskih kmetov. Med samo revolucijo 1917. in 1918. leta je Kalmikov zbiral ljudstvo in ga vodil v zmagovito revolucijo, da bi kmalu zatem na obalah reke Terek proglasil sovjetsko oblast in vodil kongres sovjetov na tem področju. Sovjetska vlada je visoko cenila njegove zasluge pri likvidaciji kontrarevolucionarnih tolp ter zasluge pri vodenju partizanskega gibanja na severnem Kavkazu. Zaradi teh svojih zaslug, je bil kalmikov odlikovan z redom «Rdeče zastave».
Polnih deset let je bil Kalmikov predsednik kabardinsko balkarskega oblastnega komiteja, od leta 1920. do leta 1930., pozneje pa vse do leta 1938. pa je bil prvi sekretar tega komiteja. V skoraj dveh desetletjih je prišel do izraza izreden organizatorski talent tega revolucionarja. «Izkazal se je kot vid^n voditelj Leninovega kova. ki je poznal le interese partije in ljudstva» — se danes poudarja v sovjetskem tisku.
Kalmikov je bil član najvišjih sovjetskih partijskih in državnih organov, član vrhovnega sovjeta ZSSR in delegat vseh partijskih kongresov od 11. do 17.
Betal Kalmikov pa je padel kot žrtev obdobja kulta osebnosti. Umorjen je bil leta 1940. vprav v dobi, ko je bila njegova ustvarjalna sila na višku.
* * *
Na prihodu k naselju Starinka se je vodila ostra borba. Bilo je to proti večeru 4. avgusta 1941. Poveljnik Kačalov ves čas ni odmaknil daljnogleda z oči. Končno je z roko mahnil svojemu mehaniku in mu rekel: «Pripravi tank. Hočem v bitko» Kačalov je sedel v tank in z roko pokazal smer premika. Za njim je v oklepnem avtomobilu odšel tudi njegov pomočnik. Tanku s poveljnikom Kačalovom je uspelo uničiti nekaj gnezd sovražnika. To je izkoristila pehota in začela naglo napredovati. Ko je Kačalov opazil umik sovražnika, je svojemu pomočniku ukazal, naj odnese povelje komandantu 145. strelske divizije: «S polkom pehote na avtomobilih krenite v napad in zasledujte sovražnika!» In vtem ko je namestnik Kačalova odšel z ukazom, na poveljstvo 145. strelske divizije, Je bil zadet tank, v katerem je bil Kačalov. Posadka s Kačalovom vred je padla in prebivalci naselja so jo vso pokopali v skupni grob. To dejstvo so potrdili mnogi prebivalci naselja Starinka, to dejstvo je ugotovila tudi posebna komisija. Smrt generala Kačalova je bila zabeležena celo v spisih sovražnika. Toda....
Kmalu po smrti Kačalova sta bila v Moskvo poklicana član vojaškega sveta Kolesnikov in načelnik političnega oddelka armade Tereški. Ta dva sta skušala pojasniti, kako je umrl general Kačalov. Odgovor tedanjega načelnika glavne politične uprave Mehlisa pa se je po ukazu Stalina glasil takole : «Vi ste politični kalini in ne razumete, da je Kačalov ne le osebno že zdavnaj sklenil preiti na stran sovražnika, pač pa da je iskal tudi druge zaveznike.»
Ko danes maršal Sovjetske zveze Jeremenko prikazuje potek tega razgovora, poudarja, da Mehlis ni mogel navesti niti enega dokaza, s katerim bi potrdil svojo izjavo.
• • »
V glavnem mestu kabardino-balkarske oblasti Nalčiku stoji danes spomenik Betalu Kalmikovu, ki Je bil postavljen 1961. leta po sklepu sovjetske vlade.
Leta 1955. je bilo «izdajstvo» mrtvega generala Kačalova ponovno proučeno in pošteno ime hrabrega poveljnika je bilo v popolnosti rehabilitirano.
iiiiiiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiimmmiiiiiiilMiiiiiiiiuiiniiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiimiiMiiiiiii
OVEN vod 21.3. do 20.4) Pustite, da se dogodki razvijejo po svoji poti. Težavno razumevanje z drago osebo.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pazite, da ne spravite v nevarnost svoj uspeh. Spoprijeti se boste morali s svojim malodušjem.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Deležni boste nenadne poslovne sreče. Zadoščenje s prijatelji,
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ugodno vzdušje zu praktične uspehe. Ne oojte se kritik svojih prijateljev.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Protislovne situacije v teku jutra. Ne zaupajte zainteresiranim osebam.
HOROSKOP
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Da-nes ukrepajte zelo odločno. Z u-spehom boste pomagali prijatelju v nesreči.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne pričakujte nemogoče sreče. O-gibajte se ljubezenskih pustolovščin.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vaša upanja se bodo uresničila.
V srčnih zadevah bo sreča na vaši strani.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Drznost danes ni priporočljivo. Izpolnite neko staro obljubo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vlagajte denarja v posel, ki ne zagotavlja uspeha. Prejeli boste prijetno vabilo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Lotite se nekega posla z velikim zaupanjem. Vaši odnosi z zunanjim svetom ne bodo najboljši.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izvrstna zamisel glede nekega novega načr-ta. Postopno boste razčlenili svoj čustveni problemi
Radio Trst A
7.00:	Koledar;	7.30: Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45:	Ameriški	odmevi; 12.15:
Po tujih krajih; 12.30: Za vsakogar nekaj, 13.30: Glasba po že-ljah; 14.40: Tria Sisters in Savinja: 15.00: Mali koncert; 15.30 «Krokodil v mestu», drama 16.80: Ciganski' orkester; 17.00 «The Islanders» in A. Verchu ren; 17.20:	Vatikanski koncil
17.30:	Glasbeni kaleidoskop
18.00: Iz zgodovine slov. književ nosti; 18.15: Umetnost, književ nost in prireditve; 18.30: Jazz 18.00: Kitarist Ugo Calise: 19.15 Družinski obzornik; 19,30: Domači in tuji motivi; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Zbor iz Jazbin: 21.00: Zg smeh in dobro voljo; 21.30: Vabilo na ples; 22.30 Orkester Smart; 22.50: Simfonič na glasba.
12.00:	Plošče:	12.25:	Tretja
stran; 13.15; V diskoteki; 14.15: B. Marin: «Le violette della ciociara»; 14.25: Domači glasbeniki; 14.45: Dantejeve «Vice».
Koper
6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: QJasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: Orkestri in ansambli; 14.00:	Popevke; 14.30:
Kulturni zapiski; 14.40: Beneški fantje; 15.30: Zabavna glasba; 16.15: Pevci; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Album klasikov; 17.00: Izbrali ste...; 17.40: Jazz; 18.00; Prenos RL; 19.00: Poje Helen Shafiro; 19.30: Prenos RL; 22.15; Plesna glasba; 23.00; Prenos RL.
SOBOTA. 9. NOVEMBRA 1963 Nadonalni program
6.30:	Vreme na ital. morjih;
8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50 Strani iz albuma; 9.15: Pesmi 9.55: Knjiga za vas: 10.00: Oper rta antologija; 10.30: Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15; Kon cert; 14.55: Vreme na ital. mor jih; 15.15:	Likovna umetnost
15.30: Ital. pesmi; 15.45; Jutriš nji šport: 16.00; Oddaja za bol nike; 16.30: Operna glasba: 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30: Simfonični koncert; 20.30; Vatikanski radio: 20.40: H. Eisenreich: «Od česa živimo in od česa umiramo»; 21.30: Ital. pesmi; 22.30: Plesna glasba.
II. program
7.35; Jutranja glasba; 8 35: A-driano Celentano; 9.00: Hal. pentagram; 9.15: Ritem in fantazija; 9.35; Eno leto v 60 minutah; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.05- Pevci; 15.15:	Najnavejše
ploščč: 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija: 16.50 in 17.40: Plesna glasba: 17 35: Izžrebanje loterije; 18.35: Vaši izbranci; 20.35: Operni program; 21.35: Dve mesti, dva stila; 22.10: N. Rotondo in njegov orkestet.
///. program
18.30:	Gospodarska	rubrika;
18.40: Prejeli smo; 19.00:	Sal-
viuccijeve skladbe; 19.15: Politične vede) 19.30: Vsakovečernl koncert; 20.30:	Revija revij:
20.40: Corelli in Haendel; 21.20: Mala pesniška antologija; 21.30: Koncert.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.10: Napotki za turiste; 6.20: Angleščina:
2<
8.05: Melodije; 8.55: Radijska šola; 8.25: V naši diskoteki; 9.45: Ansambel Wunderlich; 10.15: Z orglicami in harmoniko; 10.35: Zborovske skladbe; 11.00:	Po-
zor, nimaš prednosti; 12.15; Kmetijski nasveti; 12.25; Kvintet Avsenik; 12.40: Sinatra in zabavni orkester; 13.30: Glasbeni sejem; 15.15: Zabavna glasba; 15.40: Naši amaterski pevci; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.35: Pesmi jug. narodov; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Recitali slavnih pevcev; 18.45: Novo v znanosti; 19.05:	Glasbene raz-
ledmee; 20.00: Sobotni večer; 10.15: Jščemo nove talente; 21.30: Ples; 22 10: Od laja za izseljence; 23.05- Prijeten konec tedna.
Ital. televizija
Od 8.30 do 12.40: Sola; 18.00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.20; Oddaja za delavce; 19.50: «Pojdimo v Kanade»; 20.15: Sport; 20.30: Dnevnik; 2105:	Mala enciklopedija
Panelli; 22 15; Slovstvo in umetnost; 23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
2105: Dnevnik: 21.15: Detektivka; 22.10: Ljudske pesmi in zanimivosti; 22.55: «Prvak in množica»; 23 00: Športne vesti.
Jug. televizija
17.00: Namiznoteniški turnir 18.00: Poročila; 18.05:	Kovačič
«Vsak nekaj za domovino»; 19.00 TV obzornik; 19.20: S kamero po svetu; — reportaža: 19.50: Kaj bo prihodnji teden na sporedu? 20.00: TV dnevnik; 20.30; «PREPIH» — druga oddaja; 22.00: Tekmovanje v waterpolu med ZSSR in Jugoslavijo; 23.00: Poročila.
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: najvlsja temperatura 16,2, najntžja 11,9, ob 19. url 13,4 zračni tlak 1018, vlaga 83-odst„ veter Jugozahodnik 2 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19,4 stopinje
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 9. novembra
Nevenka
Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 16.43. Dolžina dneva 9.49. Luna vzide ob 0.40 in zatone ob 14.14.
Jutri, NEDELJA, 19. novembra
Andrej
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEM OBČINSKEGA SVETA
Samo liberalci so glasovali proti resoluciji ki priporoča ukrepe za borbo proti draginji
Resolucija vsebuje številne konkretne predloge, med katerimi tudi nujnost reforme zadevnega občinskega in pokrajinskega zakona in davčnega sistema - Vprašanje municipalizacije podjetja Salpai
Tržaški občinski svet je na sinočnji seji soglasno (razen liberalcev) sprejel resolucijo, v kateri se predlagajo razni sklepi in priporočila za borbo proti naraščajoči draginji, Resolucija ugotavlja, da so se v zadnjih mesecih življenjski stroški znatno povišali; da se kljub nekaterim ukrepom, kot na primer znižanju trošarine na nekatere vrste blaga in povišanju uvoza blaga, cene na drobno niso znižale. Zato, pravi resolucija, je dolžnost demokratične občinske uprave, da prouči in uresniči vse tiste ukrepe, ki bodo najbolj v korist potrošnika. Potem ko občinski svet v resoluciji poudarja nujnost reforme občinskega in pokrajinkega zakona in davčnega sistema, ki se nanaša predvsem na krajevne finance, predlaga: da je treba takoj navezati stike z ministrstvom za zunanjo trgovino, z zahtevo, da se spremenijo pravila o uvozu predmetov za široko potrošnjo; da se spremeni način razdeljevanja uvoženih kontingentov, z namenom da se favorizirajo zadružne in sorodne ustanove ter predvsem občinska potrošna ustanova ter Delavske zadruge; da se omogoči ustrezno povečanje nabave proizvodov široke potrošnje na zunanjem trgu z delnimi carinskimi olajšavami.
Nato resolucija predlaga, da se zahteva od vlade, naj izda nova zakonska pravila, da bodo občine izdajale obrtnice za ustanovitev veletrgovin ; ki naj dajo občinam večja pooblastila glede nadzorstva nad splošnimi tržnicami z ustrezno spremembo sedanjih občinskih pravilnikov; ki naj spremenijo sestavo pokrajinskih odborov za cene tako, da se v te odbore vključijo tudi predstavniki krajevnih ustanov. Končno resolucija predlaga, naj se priporoči upravni komisiji občinske potrošne ustanove, naj poskrbi za širšo in bolj učinkovito dejavnost in naj odpravi vsako omejitev pri nakupu blaga v poslovalnicah te ustanove, tako da bodo odprte vsem občanom, ter naj se pooblasti občinski odbor, da pripravi načrt o vprašanju mleka.
Sinočnja seja je bila skoraj v celoti posvečena razpravi o tej resoluciji. Prvi je govoril liberalec Trauner, ki je poudaril, da je njegova skupina že med razpravo v komisiji, ki je sestavila resolucijo, izjavila, da ne bo glasovala za resolucijo. Za tržaške liberalce predstavlja ta resolucija navadne «demagoške argumente», ki ne bodo ničesar koristili tržaškim potrošnikom. Tudi njegov strankarski kolega odv. Morpurgo, ki je pred zaključkom razprave podal glasovalno izjavo, je prav tako skušal dokazati, da je nekoristno sprejemati take resolucije ter je na dolgo in široko ponovil znane teze liberalcev o sedanji gospodarski konjunkturi v Italiji. V intervencijah sta se oba liberalca predstavila kot odločna zagovornika italijanskih monopolistov, ki so v zadnjih dveh letih povzročili zastoj v italijanskem gospodarstvu in stalno povišanje cen izključno iz političnih razlogov, in sicer z namenom, da bi zavrli napore za ustanovitev vlade levega centra.
Svetovalec Skupne slovenske liste dr Simčič je v svojem govoru poudaril najprej dejstvo, kako se je povišanje cen nanašalo predvsem na živila, kar je še posebno prizadelo ljudske množice. Dr. Simčič je poleg drugega poudaril, da je kmetijstvo še vedno v težavah m da je treba sprejeti ukrepe za njegovo splošno o-krepitev, kar ne bo samo v korist kmetom, ampak tudi potrošnikom. Pri tem je ugotovil, da oblasti in zasebniki na našem področju niso dovolj storili za povečanje proizvodnje mleka, zelenjave, masla in mesa* za tržaški trg, ampak so se celo pojavili primeri, da so bila razlaščena kmetijska zemljišča po nedovoljeno nizkih cenah.
Komunistični svetovalec Calabria je izrazil svoje zadovoljstvo, da je prišla ta resolucija v razpravo pred občinski svet, ker je dblž-nost demokratične občine, da prouči vse možnosti za uresničitev ukrepov v obrambo potrošnikov. Nato je govoril o povišanju cen najnujnejšim življenjskim potrebščinam v zadnjih mesecih, čeprav je vlada uvozila precejšnje količine živil iz inozemstva, kar pa je šlo predvsem v korist monopolističnim uvoznim podjetjem. Svetovalec Calabria je nadalje poudaril, da se sedaj postavlja vprašanje, kako čimbolj učinkovito prizadeti previlegirane položaje monopolov, ki umetno povzročajo povišanje cen. V zvezi s sedanjim položajem, je dejal svetovalec, je treba omogočiti občini, da bo izvrševala čim širšo funkcijo v korist občanov, da bo lahko posegla v vprašanja življenjskih stroškov. Občani se bodo gotovo čutili zaščitene, če bodo videli, da se izvaja javno nadzorstvo nad cenami, od proizvodnje do potrošnje, da se izvaja Etrogo nadzorstvo nad kakovostjo in količino blaga, da se uveljavljajo državne in občinske davčne oiajšave z namenom, da se znižajo cene blaga na drobno. Občani bi imeli tudi veliko korist, če bi občinska potrošna ustanova lahko neposredno u-važala živila in jih dala v prodajo zadrugam, trgovcem in ustanovam, ki ne zasledujejo špekulativnih namenov. Komunistični svetovalec Tonel pa je v glasovalni izjavi poudaril, kako so se v zadnjih mesecih povišale cene kruha, mleka, mesa, mlečnih proizvodov in najemnin, in kako se že sedaj govori, da se bodo povišale tudi tarife mestnih prevoznih sredstev. Glede mleka pa je komunistični svetovalec izrazil upanje, da bo občinski odbor v najkrajšem času začel proučevati vprašanje municipalizacije podjetja Salpat. Poleg tega je poudaril nujnost, da občinska uprava tesno sodeluje z občinsko potrošno ustanovo, z Delavskimi zadrugami in z vsemi
tistimi trgovci na drobno, ki se hočejo združiti v konzorcij za izboljšanje distribucijske mreže v prodaji na drobno.
Socialist Pittoni je najprej poudaril, da bodo socialistični svetovalci glasovali za predloženo resolucijo. Potem ko je poudaril, da je občinska komisija, ki je sestavila resolucijo ugotovila vrsto problemov, ki nakazujejo možne rešitve, da se zavre povišanje življenjskih stroškov, je dejal, da so bili proti tem rešitvam samo liberalci, ki zagovarjajo monopolistične skupine. Socialistični svetovalec je poudaril, da se liberalni svetovalec že sedaj izjavlja proti mu-nicipalizaciji podjetja Salpat in u-stanovitvi centrale za mleko, medtem ko PSI hoče, da se ta munì» cipalizacija uresniči v izključno korist potrošnikov. Nato je poudaril, da nihče ne zanika, da je sedanji položaj resen. Toda levi center, je dejal socialistični svetovalec, se bo boril proti vsem tistim, ki zagovarjajo in branijo privilegije, ki so v nasprotju z najosnovnejšimi potrebami socialne pravice.
Svetovalec Pittoni je zaključil svojo intervencijo z ugotovitvijo, da vse to, kar se je doslej storilo, zadostuje za preprečitev nadaljnjega povišanja cen. Zato je treba uresničiti politiko gospodarskega načrtovanja, ki bo dala gospodarskemu razvoju primerno vsebino, ki bo planirala povečanje proizvodnje, ki bo razdeljevala narodni dohodek tako, da se bo povečala kupna moč delavskih plač in ki bo korenito spremenila distribucijski sistem. Za dosego tega, je dejal Pittoni, je potrebna jasna politična volja, je potrebna večina, ki si bo iskreno želela uresničiti to politiko in dati vladi novo politično usmeritev. Zaradi tega ponavljamo naše zaupanje v politiko levega centra.
Izjava demokristjanskega svetovalca Romana, je nekoliko presenetila, ker ni znal ničesar jasnega povedati, razen tega, da njegova stranka ne zasleduje ne strogo liberalističnega, kakor tudi ne marksističnega gospodarstva. Po njegovem mnenju ima resolucija samo namen, da v možnosti in v mejah občinske uprave nudi svoj prispevek v borbi proti neupravičenemu povišanju cen.
jetja ACNA za prihodnje leto, odobritev gradbenega pravilnika, prošnja za priznanje miljske občine kot turistično področje, določitev tarif za družinski davek, ureditev in popravilo občinskega pokopališča itd. Razen tega bo občinski odbor predlagal občinskemu svetu v odobritev nekaj svojih u-pravnih sklepov od junija do oktobra.
Kakor je razvidno iz dnevnega reda, bo občinski svet moral imeti precej sej, preden ga bo izčrpal. Predvideva se, da bo največ diskusije glede regulacijskega načrta in občinskega proračuna za prihodnje leto.
fekturni komisarji poslovili od podprefekta dr. Adriana Monarca, ki zapušča naše mesto , in odhaja v Cagliari, kjer je bil imenovan za prvega podprefekta.
Vladni generalni komisar dr.
Mazza je včeraj sprejel dr. inž.
Virgilia Casablanco, pokrajinskega poveljnika gasilcev v Trstu, ter je pohvalil zelo zaslužno delo tržaških gasilcev ob katastrofi pri Vajontu. Znano je namreč, da so tržaški gasilci prvi odhiteli na kraj katastrofe ter so prvi navezali stike s prebivalstvom in se zanj žrtvovali. Med drugim so prevažali ranjence in iskali trupla. Med delom, ki so ga opravili gasilci med 10. in 22. oktobrom, se je pokazala vsa njihova predanost in požrtvovalnost, tako da
so jih krajevne oblasti pohvalile, | levice v pokrajinskem svetu pr-ljudstvo pa jim je bilo globoko vič v sklopu pokrajinske delega-hvaležno.	1 cije na neko uradno zasedanje.
llllllllilllllllllHimillliillitnrilllllllillilll|lliiiiii|||||||||||||||||||||iii||||||||||||||||||m||l|||im||||l||m,|,„||l||l,|||„||,u|,|||m|u,||m|||||||||||||||l,|,l||,,f||,|||,,,lf|l||
Sprejemi pri dr. Mazzi
Včeraj zjutraj so se vladni ge-neralni komisar dr. Mazza in pre-
Prircditve KPI ob 46. obletnici oktobrske revolucije
Komunistična partija Italije prireja danes naslednje proslave 46. obletnice oktobrske revolucije:
Ob 20. uri v Ricmanjih, kjer bosta govorila senator Vittorio Vidali in Dušan Lovriha;
ob 20. uri v Trebčah, kjer bosta govorila Paolo Sema in Luciano Padovani
ob 20. url v krožku «Pečar», kjer bo govoril Arturo Calabria;
ob 19.30 uri v prostorih KPI na Elizejskih poljanah, kjer bo govoril Antonino Cuffaro.
Pokrajinski predstavniki na zasedanju v Palermu
Danes odpotujejo v Palermo predsednik pokrajine dr. Giordano Delise, pokrajinski odbornik Visintini, pokrajinska svetovalca Colli (KPI) in Medani (PSI) ter pokrajinski tajnik Bielotti. V Palermu se bodo udeležili skupščine Zveze italijanskih pokrajin, ki bo trajala do 14. novembra in na kateri bodo obravnavali vprašanja, ki se tičejo krajevnih u-prav. Tokrat gredo predstavniki
PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV
Danes trgovine zaprte zaradi stavke nameščencev
Stavkali bodo vsi namešienti, za katere velja trgovinska pogodba, tudi če niso zaposleni v trgovinah
V	sredo seja obe. sveta v Miljah
V	sredo, 13. t.m., se bo ob 20. uri začelo jesensko zasedanje miljskega občinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja je več točk, med katerimi pa so najvažnejše: razprava in odobritev regulacijskega načrta za miljsko občino, razprava in odobritev občinskega proračuna za prihodnje leto, razprava in odobritev proračuna občinskega prevoznega pod-
uiiiiiiiiniMiiiimiimiiiiHiiiiMiiiiiiHiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii
LEP PLEN NEZNANIH TATOV
Danes bo 24-urna stavka vseh trgovinskih uslužbencev in uslužbencev podjetij, za katere velja pogodba trgovinske stroke. Zato bodo na primer stavkali tudi u-službenci potovalnih agencij, kot so UTAT, CIT i*d. Stavko so enotno napovedale sindikalne organizacije po vsej državi in je posledica nepopustljivosti delodajalcev oziroma njihovega združenja.
Zaradi stavke bodo zaprte trgo. vine, vseh vrst, od trgovin z jestvinami, mesnic, pekarn, drogerij, manufakturnih trgovin, trgovin z železnino, itd. pa vse do trgovin na debelo. Odprte pa bodo le trgovine, v katerih bodo prodajali sami lastniki. Zaradi tega se pričakuje, da bodo popolnoma mirovale zlasti veleblagovnice in trgovine z velikim številom uslužbencev.
Stavka je tudi med tržaškimi trgovinskimi uslužbenci močno občutena, saj terja občutno zvišanje življenjskih stroškov tudi zvišanje plač, ki ne zadostujejo več za preživljanje. Razen tega pa je treba rešiti tudi nekatera normativna vprašanja in spremeniti določbe, ki ne ustrezajo več sedanjemu času. Tako je med drugim popolnoma upravičena zahteva, da se izenačijo prejemki uslužbencev in uslužbenk, če opravljajo enako
Iz stanovanja so ukradli dragocenosti za 2 milijona
Dragocenosti so bile spravljene v satu-lji, ki je ležala na kredenci v jedilnici
kaj reči, reznanci so si nabrali precej plena v stanovanju 49-letne Nives Crismani por. Onga-ro, stanujoče na Foro Ulpiano 5. Predvčerajšnjim je Crismanijeva prišla na komisariat na Trgu Dal-
vedala, da je že pred petnajstimi dnevi opazila izginotje šatulje, ki je bila prevlečena z rdečim usnjem, v kateri je hranila ogrlico japonskih biserov, prstan iz belega zlata s smaragdom in briljanti, zaponko iz belega zlata s smaragdom, zlato zaponko s trdim kamnom in zaponko v obliki ženske glave ter še nekatere druge manjše zlate predmete v skupni vrednosti 2 milijona lir. Crismanijeva je položila šatuljo na kredenco jedilnice v stanovanju, ki ga sedaj obnavljajo. Toda šele včeraj, po petnajstih dnevih je prijavila tat-vivo, ker je upala, da bo šatuljo morda našla. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance, ki so si prilastili dragocenosti.
letna žena Liliana Sirotich se je navsezgodaj zbudila in ni več našla moža v postelji. V strahu, da se ni kaj zgodilo, je stekla v kuhinjo, odkoder je smrdelo po plinu, toda tam je našla moža že
mazia in službujočim agentom po- mrtvega. Poklicala je rešilni avto
lambreto zavozil parkirani avto
60 dni se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku bolnišnice 18-letni električar Pietro Veronese iz Ul. P. Diacono 6. ki si je včeraj pri cestni nesreči zlomil desno ključnico in desno nogo. Veronese se je okrog poldne peljal s svojo lambreto TS 28633 po Ul. Franca proti Ul. Locchi, toda na vogalu z Ul. S. Giustina je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad motorjem, zavozil na desno in silovito trčil v avto, ki je bil parkiran na desni. Mimoidoči so nesrečnemu lambretistu priskočili na pomoč in ustavili mimoidočega avtomobilista, ki je Veroneseja prepeljal v bolnišnico.
Prostovoljno v smrt zaradi živčne bolezni
Živčno bolan moški si je včeraj zjutraj vzel življenje z gorilnim plinom. 40-letni delavec Mario Cu-smich iz Ul. Lazzaretto Vecchio 7 je dolgo časa bolehal zaradi neozdravljive živčne bolezni. Obupan nad svojim zdravstvenim stanjem se je včeraj odločil za usodni korak. Ponoči je vstal s postelje, se zaprl v kuhinjo, iztrgal gumijasto cev s plinske pipice ter si jo vtaknil v usta in sedel na stol ter tako počakal na smrt. Njegova 28-
RK, toda zdravnik dr. Ukmar je lahko ugotovil samo smrt. Na povabilo zdravnika so potem prišli v Ul. Lazzaretto Vecchio tudi policijski agenti in sodni zdravnik dr. Nicolini, ki je po pregledu trupla dal nalog, da se prepelje v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je tudi opravil obdukcijo. V Cusmichevem stanovanju so potrebne formalnosti opravili tudi agenti znanstvenega oddelka policije.
delo, da se izenačijo normativne določbe uradnikov z določbami, ki veljajo sedaj za delavce, zlasti kar se tiče odpravnine in dopustov itd. Ker uživajo nekatere stroke tudi pravico do dopolnilnega pokojninskega zavarovanja, je pač naravno, da zahtevajo to tudi trgovinski uslužbenci. Poleg tega tudi kvalifikacija osebja ni zadovoljiva, zlasti če pomislimo na raznovrstnost trgovinske dejavnosti v zvezi s številnimi sektorji trgovanja. Uslužbenci zahtevajo 14. plačo, ki jo ' tudi že uživajo nekatere stroke. Važno je tudi vprašanje kratkega tedna, to je pol dneva počitka med tednom. Pomislimo le, da velja na primer za bančne uradnike petdnevni delovni teden in da so vsako sobpto prosti. Delodajalci pa se upirajo tem zahtevam, ker nočejo iti v korak s časom. Proti pol dnevu počitka na teden so zlasti veletrgovine, ker bi to pomenilo zanje večjo žrtev kot za ostale trgovine. A upoštevati je treba, da tudi več zaslužijo in bi zato laže ugodile uslužbencem.
Trgovinski uslužbenci bodo sedaj s stavko močno pritisnili na delodajalce in od uspeha stavke je odvisno, v kolikšni meri bodo uresničili svoje zahteve. Zato jih FILCAMS-CGIL poziva, naj strnjeno stavkajo.
* * *
Združenje gradbenikov ANCE' še vedno noče pristati na nekatere zahteve gradbincev za sklenitev nove delovne pogodbe. Pogajanja sé bodo' sicèr nadaljevala, toda delavci se zavedajo, da je potreben na delodajalce pritisk, da se končno «omehčajo». Zato so po raznih pokrajinah napovedali stavke in med drugim tudi v Rimu. Zdelo se je, da bo takšna stavka tudi v Trstu, toda stvari so se zasukale nekoliko drugače, čeprav je mnogo delavcev zahtevalo, da je treba pritisniti tudi tu na delodajalce. Za sedaj so izbrali tu drugo obliko borbe: v ponedeljek pojde delegacija gradbincev na se-dež kolegija gradbenikov, to je na pokrajinsko podružnico njihovega združenja ANCE, kamor bo nesla resolucijo z delavskimi zahtevami.	'
Zasedanje komunistov iz podjetij 1R1 v Trstu
Danes ob 16. uri bo v Lju-iskem domu v Ul. Madonnina (z vhodom v Ul. Capitolina 3) zasedanje < komunistov iz podjetij IRI v Trstu. O temi: «Naloge komunistov v podjetjih IRI v sedanjem političnem
položaju» bo govoril tajnik tržaške federacije KPI Paolo Sema. Predsedoval bo senator Vidali.
V kuhinji je padla
Ko je včeraj okrog poldne 60-let-na gospodinja Eufemia Apollonio por. Zanetti iz Ul. dellTstria 19 v kuhinji svojega stanovanja hotela šesti na stolico, se je nerodno spodrsnila in padla, pri padcu pa si je verjetno polomila desno stegnenico. Sorodniki so Ji priskočili na pomoč in poklicali rešilni avto RK s katerim so Apolloniovo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
Prsti pod cirkularko
V skladišču drvi in premoga Car-bonafta v Ul. Flavia 50 se je včeraj okrog 19. ure ponesrečil 55-letni delavec Angelo Rossi, ki je tam zaposlen. Rossi je žagal hlode pri clr-kularkl ter je neprevidno postavil levo roko k ostremu rezilu stroja. Rani se je po levem kazalcu ter sl zlomil srednji členek sredinca. Z osebnim avtom so ga prepeljali y bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Okreval bo v enem mesecu.
ZA TEKMO JUVENTUS - BEOGRAD
Koliko gledalcev sme sprejeti tržaški občinski stadion ?
Pristojna komisija je odredila, da se tekme med Juven-tusom in Beogradom ne sme udeležiti več kot 13.500 gledalcev, stadion pa jih dejansko premore nad 20.000
Vprašanje števila gledalcev, ki bodo prihodnjo sredo lahko prisostvovali nogometni tekmi med moštvoma Juventusa in Beograda v Trstu je bilo včeraj predmet številnih sestankov med prireditelji in ustanovami, ki so neposredno zastopane v pokrajinski komisiji za nadzorstvo nad javnimi prireditvami. Ta komisija je na podlagi sklepa, ki je iz leta 195« in ki se obnavlja vsako leto, če ne pride do sprememb, izjavila, da sme stadion pri Sv. Soboti sprejeti samo 13.300 gledalcev.
Včerajšnji razgovori niso prinesli nobenega rezultata in položaj ostaja nespremenjen. Tržaški prireditelji, ki delajo po naročilu Juventusa in ki jim po vrsti sestankov ni uspelo doseči konkretnih rezultatov, so sklenili, da pre. dajo stvar tajništvu Juventusa, tako da opozorijo na vprašanje vso italijansko javnost ter predvsem, da bodo po turinskem nogometnem klubu posredovale prizadete federacije.
Sinoči se je zvedelo, da je Juventus predlagal odločilno tekmo na tržaškem igrišču s pogojem, da jo bo gledalo nad 23.000 ljudi. Ždi se, da bo skušal Juventus doseči, da se nadzorstvena komisija hitro sestane ter da takoj ponovno prouči pogoje o zmogljivosti tržaškega stadiona. Pravijo, da je sklep star že štiri leta ter da je v tem času stadion večkrat sprejel nad 13.300 gledalcev. V zvezi s tem omenjajo primer srečanja Triestine z Biellese, na zadnji tekmi prvenstva lige C, ko je bil stadion prenapolnjen ter je dosegel rekordno število gledalcev, odkar obstaja. Tedaj je bilo na tekmi nad 22.000 gledalcev.
Medtem so do sinoči prodali nad 7QOo vstopnic. V osrednji blagajni v Pasaži Protti nepretrgano brnijo telefoni, kar potrjuje zanimanje, ki je preseglo mestne meje.	‘
Lep filmski večer v škedenjskem prosvetnem društvu
Sinoči je bil v prostorih ške-denjskega prosvetnega društva izredno uspel filmski večer, ki sta ga pripravila Ivan Patrizio in Aleksij Žerjal. Prvi je pokazal enega svojih prvih filmov, in sicer posnetke z izleta Skedenjskega prosvetnega društva po Slooeniji. Pri. šotni so živahno in s komentarji spremljali zanimive posnetke lepega izleta.
Aleksij Žerjal pa je prikazal več svojih filmov, ki so navdušili gle-
ZVEZA PARTIZANOV vabi vse svoje člane in simpatizerje, da se polnoštevilno udeležijo nocojšnjega koncerta Invalidskega pevskega zbora na stadionu «Prvi maj», ki bo izvajal partizanske pesmi.
dalce. Njegovi posnetki prirodnih lepot Bosne in Hercegovine so sne. mani z izrednim občutkom in okusom.
Višek večera pa je bil gotovo kratkometražni flm «Kras v mojem spominu», za katerega je Žerjal prejel tudi II. nagrado v Turinu. Iz filma veje izredna poezija in je montiran ter pripravljen s pravim umetniškim prijemom. Številno občinstvo, ki je napolnilo društvene prostore, je nagradilo projekcijo filmov s toplino in navdušenjem. Prav bi bilo, da bi podoben večer priredila tudi č>ruga društva ter se seznanila z našimi poeti fotografije.
Na obalni cesti z avtom v pešca
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj okrog 19. ure 56-letni zidar Luigi Strain iz Ul. Udine 3. Strain je prečkal obalno cesto pri cestarski hiši nad Grljanom. Te-daj je v smeri proti Trstu privozil. z «Giulietto» TS 56814 37-letni Franco Nicolosi iz Padove, Ul. Gabelli 14, ki je Straina opazil prepozno in se mu ni utegnil več izogniti. Po trčenju je Nicolosi u-stavil avto, pobral ponesrečenca in ga prepeljal v bolnišnico. V bolnišnici so Strainu nudili prvo pomoč zaradi podplutbe na levem stopalu.
Francoski mornar se je ranil na ladji
Na drugi kirurški oddelek glavne bolnišnice, kamor so ga pre, peljali z osebnim -avtom, so včeraj popoldne sprejeli francoskega pomorščaka Emila Fereca, ki je vkrcan na motorni ladji «Presi-dent Mary», zasidrani pred pristaniščem. Pomorščak, k,i je imel globoko rano na desni dlani, je povedal, da se je ranil malo prej. ko je skupaj z delovnimi tovariš’ na ladijskem krovu prestavljal rešilni čoln. Po naključju je Ferec imel desno roko pod gredljem rešilnega čolna in se je ranil ko je čoln obležal na pripravljenem stojalu. Ponesrečeni pomorščak se bo moral zdraviti g dni.
NOVA ZNAMKA
14. t. m. bo dana v prodajo spominska znamka v počastitev 100-letnice smrti Giachina Bellija. Znamka bo imela nominalno vrednost 30 lir. Znamka bo veljala za frankiranje do 31. dec. 1964, zamenjati pa jo bo mogoče do 30.VI.1965.
Mali oglasi
Že nekaj tednov je minilo, odkar so delavci razkopali tlak na pločniku pred trgovino Donda v neposredni bližini filobusnega postajališča prog 20 in 21. Jamo so sicer ogradili, vendar pa predstavlja veliko oviro za pešce, ki so zaradi postajališča prav na tem mestu vedno številni Kdaj bodo pločnik popravili?
«NAS GLAS» — Kdor hrani kompletne letnike Slovenske mladinske revije «Naš glas», ki je izhajala v Trstu od 1924 do 1928 ali pa posamezne številke, se naproša, da jih prinese u-redništvu «Primorskega dnevnika», ki jih je pripravljeno odkupiti po ugodni ceni.
IZPRED PRIZIVNEGA POROTNEGA SODIŠČA
Nejasna in zapletena zgodba o domnevnem ropu v hotelu
Zidovski ahasfer je v Trstu baje zagrešil rop, za kar je že bil obsojen na 4 leta zapora - Sedaj bi se rad rešil kazni
Pred/_?I1jZ!-Ì1Ì™ S.™."'!” _s°d-" *cu,.^ordiu;.Temu_ je mladenič po- Lupini imel s seboj še v trenutku,
ščem (predsednik Palermo, generalni prokurator Marši, zapisnikar Vascon, obramba Tiberini) se je začela včeraj zjutraj ponovna obravnava proti 27-letnemu Mladenu Brichti, ki je bil obtožen, da je v decembru 1961. leta napadel 58-létnega Natala I.upinija ter ga oropal 350.000 lir. Poleg tega je obtožnica trdila/ da je Brichta poškodoval Lupinija, ker mu je s silovitim udarcem zlomil spodnjo Ččljust. ■
Brichta se je moral že začetkom tega leta zagovarjati pred porotnim sodiščem prve stopnje, ki ga je spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 4 leta zapora ter 140
5STS S*."ŠMST"i Iw-SSVSSi &L2£t
to lil proti t*j razsodbi i„ včeraj boo .P‘lačo 'o o»io ,to Brichta ln
tožil proti tej razsodbi in včeraj je prišlo do ponovne obravnave, ki pa se ni zaključila, ker je generalni prokurator dr. Marši zahteval, da izreče svoje pripombe glede izvajanj obtoženčevega zagovornika. Obravnavo so zaradi te-g* odložili na 19. t.m.
Brichta je prišel v naše mesto konec 1961. leta. Gre pravzaprav za mladeniča, ki je vso svojo irtladost preživel v Zagrebu, od koder se je nekega dne izsélil v Izrael, ker je bil Zid po narodnosti. V Izraelu je Brichta delal nekaj časa v nekem «kibbuzu», a potem je vstopil v izraelske obmejne edinice, kjer je baje nastopal kot inštruktor znane japonske rokoborbe judo. V začetku 1961. leta je zaprosil za trimesečni dopust ter je odšel na Dunaj, kjer je preko izraelskega poslaništva podal ostavko na svojo službo v izraelski policiji. Nato se je začel ukvarjati z boksom. Po nesreči pa si je zlomil roko ter je takoj zgubil vsakršno možnost, da bi se še lahko udejstvoval v tej športni panogi. Neki menažer pa je menil, da bi se mladenič lahko uspešno’ udejstvoval v prosti rokoborbi (catch). V Parizu se je vežbal v neki šoli in nato mu je menažer predlagal, da bi v marcu predlanskega leta nastopil na tekmah v Nemčiji. Ker pa je bilo treba počakati nekaj mesecev je Brichta hotel odpotovati najprej v Zagreb ter je zato prišel v Trst, kjer je na jugoslovanskem konzulatu zaprosil za vizum. Bil je že izraelski državljan, toda jugoslovanski konzulat mu ni izdal dovoljenja za vstop v Jugoslavijo, Prav tedaj je prišlo do dogodkov, ki so ga pripeljali v koronejske zapore.
V decembru 1961. leta je Brichta spoznal nekega Zustovicha, ki ga je predstavil zlatarju Franci-
nudil v odkup 40 zlatnikov. Ker pa Nordia kupčija ni zanimala,, je ta obvestil o zadevi svojega prijatelja Natala Lupinija. Že naslednjega dne so se zainteresirani sestali ob 16.30 v hotelu «Impero»,, in sicer v Brichtovi sobi. Žlatar Nordio je pozneje trdil, da tedaj niso utegnili skleniti kupčije, ker «Ameri^anec» (tako je označil Brichto) ni prinesel s seboj zlatnikov. Zato so se sporazumeli, da se bodo sestali še enkrat ob 20. uri.
Tako se je tudi zgodilo. Okoli 20. ure so se znašli vsi trije v baru «Cellini». Nekaj časa so
Lupini odšla iz lokala. Nordio se je še nekaj časa zadržal v baru, kjer je poravnal račun ter se nato napotil v hotel «Impero». Kaj se je medtem dogajalo v gostišču? Po nepotrjenih domnevah, sta se Brichta in Lupini znašla sama v Brichtovi sobi. V določenem trenutku je Brichta šel iz sobe ter se nekoliko pozneje vrnil. Med obema je prišlo do prerekanja (baje je Lupini dvignil roko, kot da bi hotel napasti svojega sobesednika), nakar je Brichta dvakrat ali trikrat močno udaril Lupinija po licu.
O tem dogodku pa si ni mogoče ustvariti neke točne slike, ker mu ni prisostvovala nobena priča. Nordio je namreč prišel v hotel nekaj minut pozneje, šel po stopnicah in stopil v Brichtovo sobo, kjer je našel Lupinija, ki je ležal v postelji v nezavesti. Takoj je obvestil o zadevi vratarja, ki je poklical policijo. Pripomniti je treba, da je Nordio srečal Brichto, ko je ta šel po stopnicah navzdol. Tedaj mu je mladenič zavpil, na njegovo vprašanje, kako je s kupčijo: «Fertig!» Takoj nato je mladenič nadaljeval svojo pot proti izhodu.
Zdi se, vsaj tako je trdil včeraj Brichtov zagovornik, da Nordia ni spremljal kak hotelski uslužbenec ter da je ta vstopil sam v Brichtovo sobo. Lupini pa je pozneje izjavil policijskim agentom, da ga je Brichta napadel ter mu odnesel nekaj čez 350.000 lir.
Na včerajšnji obravnavi je obto-ženčev zagovornik trdil, da je ves ta dogodek zavit v meglo. Predvsem je odvetnik Tiberini podvomil glede verodostojnosti Lupini-jeve izjave, da je imel s seboj
350.0	0 lir Poleg tega pa je še pripomnil, rta je tudi mogoče, da se je te vsote (v pritnom s. -
ko so ga pripeljali v splošno bolnišnico) polastil nekdo drug. Nazadnje je zagovornik trdil, da so bila nekatera Lupinijeva pričevanja lažniva, medtem ko je Brichta že takoj ob aretaciji dokazal, • da govori resnico. Brichta je namreč dejal, da se je znašel sam v sobi z Lupinijem ter da se je v določenem trenutku ustrašil, ker je njegov sobesednik dvignil roko. Misleč, da ga hoče napasti, ga je udaril z dlanjo po licu. Pripomniti je še treba, kar je poudaril včeraj Brichtov zagovornik, da je mladenič mojster japonske rokoborbe «judo» ter se je bàje zato ustrašil Lupinijeve geste. Z dru. ge strani pa je odvetnik Tiberini trdil tudi, da je nemogoče misliti, da je njegov varovanec zagrešil rop, ker je takoj potem zbežal iz hotela, pustivši tam vse svoje imetje.
Na včerajšnji obravnavi je generalni prokurator zahteval, naj porotniki potrdijo razsodbo porotnega sodišča prve stopnje. Do •razsodbe pa, kot smo že dejali, ni Prišlo, ker bo generalni prokurator Ponovno spregovoril ter skušal pobijati zagovornikove teze.
# >|i *
Civilno sodišče je včerai obravnavalo pod predsedstvom 'dr. Rai-mondija stečaj podjetja «Transo-® obravnavi so sodniki zaslišali številne predstavnike prizadetih strank. V glavnem gre za predstavnike ustanove INPS, občine, finančne uprave, številnih zasebnih trgovskih podjetij ter ne-aaj bivših uslužbencev podjetia ^e 7e sf, kolikšna je dejanska gmotna škoda, ki so jo utrpeli prizadeti. Računa pa se, da gre za okoli 150 milijonov lir. Obravnavo so sodniki odložili na 15. t.m.
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
priredi danes, 9. novembra ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj»
in j u t r i, 10. novembra ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu
KONCERT
partizanskega invalidskega \ pevskega zbora iz Ljubljane j
pod vodstvom dirigenta
RADOVANA GOBCA Vstopnina 300 lir; dijaki 150 lir Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 9. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani Igo Gruden v NABREŽINI
W. Shakespeare - J. Javoršek
IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE
(Koncertna uprizoritev)
Prodaja vstopnic v trgovini Edvarda Grudna na trgu.
***
Jutri, 10. t. m. ob 17.30 na OPČINAH William Shakespeare
OTHELLO
• ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦OOO-OOOC’OOO ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Nevaren padec s tovornika
Na železniški postaji v Rocolu, kjer je začasno zaposlen pri nekem podjetju, se je včeraj ponesrečil 19-letni jugoslovanski državljan Marcello Brgodaz iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti, Brgodaz je z železniškega vagona raztovarjal premog in ga nato natovar-jal na tovornik. Pri tem delu pa Je stopil tudi na rob tovornika, izgubil ravnotežje In padel z višine dveh metrov. Pri padcu se je Brgodaz ranil po čelu, po ustnicah in jeziku ter Ima tudi verjetni zlom lobanje. Z osebnim avtom so Brgo-daza prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na drugi kirurški odde-
I-l- «; prIfiv7t»no propnnpo.
Gledališča
VERDI
Danes zvečer ob 21. uri za red C v vseh prostorih druga uprizoritev baleta milanske Scale z baleti:
Prokofjev : «Izgubljeni sin» v verziji Maria Pistonija;
Čajkovski: pdlomki iz baleta «Labodje Jezero» v koreografiji Georg2 Balanchina ;
De Falla: «Ljubezen čarovnik» v novi koreografski realizaciji Luciana Novare.
Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Armando Gatto. '
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za današnjo in nedeljsko ponovitev.
TEATRO STABILE
Pri blagajni v Pasaži Protti se nadaljuje rezervacija in prodaja a-bon,majev za dramsko sezono, ki se bo začela v petek, 15. novembra (ln ne 12. kot je bilo prej javljeno) z gala predstavo v Avditoriju «Prevarani» v moderni verziji Giglja Lu-narija. Režiser Fulvio Tolusso, scene Luca Sabatelli.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer. Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 15.30 «Il delitto Dupre». Bourviil, Marina Vlady, Vlrna Lisi, Pierre Brasseur.
Exceisior 15.00 «I mostri». Ugo To-gnazzi, Vittorio Gassman.
Fenice 15.30 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, Charlton Heston. Ava Gardner. ’
Grattacielo 16.00 «Irma la dolce». Technicolor. Shirley Mac Laine, Jack Lemmon. Prepovedano mladini.
Superclnema 16.00 «Col ferro e col fuoco». Technicolor.
Alabarda 16,30 «Cyrano e D’Arta-gnan». Technicolor. Jose Ferrer, Jean Pierre Cassec.
Filodrammatico 16.30 «Atlas 11 trionfatore di Atene». Technicolor. Mark Forest.
Aurora 16.30 19.00 22.00 «Il buio oltre la siepe».
Cristallo 16.30 «90 giorni In giro per il mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Capital 15.30 «La veglia delle aquile». Technicolor. Rock Hudson, Rod Taylor.
Garibaldi 15.30 «Il mondo Suzie Wong». Technicolor. William Hol-den, Nancy Kwan. Prepovedano mladini.
Massimo 16.30 «Stanilo e Olio, eredl-tier.i».
Impero 16.30 19,00 21.45 «La pelle che
scotta».
Moderno 16.00 «100 ragazze e un marinaio». Technicolor. Mark Ste-wen«.
Astora 16.30 «Il nudo e 11 morto».
Ter: n!:-lor.
Astra 16.00 «Biancaneve e 1 7 nani».
Vittorio Veneto 16.15 «Viridlana» Sylvia Pinal. Francisco Rabal. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «Agente 007 licepza di uccidere».' Technicolor.
Marconi 16.00 19.00 22.00 «E1 Cid». Technicolor. Charlton Heston, So-phia Loren,
Ideale 16.00 «La donna nel mondo». Technicolor. Prepovedano mladini.
Skedenj 16.00 «La guerra continua». Giovanna alll, Jack Palance.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo v Skednju
redi danes 9. novembra v drušl nih prostprih od 20. do 22. ure It nedeljo 10 novembra od 11 do ure ter od 15. do 19. ure razst slovenske knjige. Vljudno vabljeni.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POI
Dne 8. novembra se je v T dilo 11 otrok, umrlo pa je 1 Umrli so: 79-letna Elisa* Pet Bell ati, 7 dni stara Barbara si, 72-letni Guido C al issa no, Livio Cheraccf, 60-letni Rlnald nich, 624etni Giovanni Della 73-letna Francesca Ross ino vii Trebbi, 70-Ietna Ines Moro p nettini, 1 mesec stari Paolo B la, 72-letna Gerolama Quagl Romero, 55-letni Luigi Zelezt letni Giacomo Taucer,
■ NOČNA SLUŽBA LI IN A M-Al Cammello, vis tembre 4; Godina, Trg sv Sponza, Ul. Montorsino (F nari. Trg Valmaura 10; Borzni trg 12.
PO ODLOČBI ZVEZNEGA SEKRETARIATA ZA FINANCE SFRJ
Prosta carinska cona v Kopru
Koper bo prva luka v Jugoslaviji, ki ji je priznan status proste carinsko cono • Do konca lota 650.000 ton tranzitnega prometa
S SEJE ODRORA CAFO
Objavljamo članek o prosti carinski coni v Kopru, ki so ga objavile «Primorske novice» v svoji zadnji številki:
«Te dni je Zvezni sekretariat za finance izdal odločbo, s katero se dovoli ustanovitev proste carinske cone v koprski luki. Koper bo prva luka v Jugoslaviji, ki ji Je priznan status proste carinske cone. 2e prej je bila koprska luka priznana tudi s strani Mediteranean Gulf Conference za bazično luko te najvažnejše mednarodne pomorske ustanove v Sredozemlju. 2e to prvo priznanje, še bolj pa odločba o ustanovitvi proste carinske cone, odpirata koprski luki mednarodni promet po morski poti na stežaj. Izredno ugodna naravna lega luke v skrajnem koncu severnega Jadrana in velika za izgradnjo prosta zemljišča v zaledju luke bosta omogočili da se bo promet preko luke večal še hitreje kakor v preteklih petih letih. Naj opozorimo, da se je promet iz leta v leto dvigal za 100%, saj se je od 61.500 ton v letu 1959 povišal na sedanjih 540.000 ton, ki bodo do konca leta narastle na 650.000 ton.
Gradnja železnice, za katero vsa Pripravljalna dela že tečejo, se •bp začela s polnim zamahom spomladi. Obenem pa se bo začela
graditi tudi nova obala za razsute tovore. Fretovorne naprave na tej obali bodo popolnoma mehanizirane, tako da bo luka po izgradnji železnice in nove obale lahko sprejela v letu 1965 že 2,5 milijona ton prometa.
Tehnične pretovorne in transportne zmogljivosti koprske luke
Zaradi bližine srednjeevropskega tržišča je že sedaj v inozemstvu veliko zanimanje za prosto carinsko cono v Kopru. K prednostim, ki jih ta cona nudi, je treba prišteti še dvoje važnih dejstev. Preko carinske cone se običajno uvaža blago najvišjih tarifnih pre-tovornih razredov, kar daje luškemu -podjetju boljši zaslužek. Carinska cona pa je za prebivalstvo koprske okolice še posebej
**■*••* *» ■»
močno povečan tranzitni promet.
Da bi se tujim in našim uporabnikom luke omogočile čim širše možnosti manipulacije z blagom, je treba poskrbeti za določene carinske olajšave. Prav v ta namen bo služila prosta carinska cona.
Kupec oziroma prodajalec bo lahko v prosti coni skladiščil za daljšo ali krajšo dobo. Tako bo tuji koristnik vskladiščenega blaga lahko to blago v carinski coni predeloval v polizdelke ali končne produkte, blago obdeloval, plemenitil, skratka opravljal vse postopke, potrebne za končni izvoz iz cone. Blago, vskladiščeno v Prosti carinski coni, bo lahko tudi ponovno reeksportirano oziroma na kraju samem prodano. Naše carine se bodo obračunavale šele pri odvozu blaga iz proste carinske cone.
Za boljše razumevanje naj navedemo primer, tipičen za koprsko luko, specializirano za pretovor in manipulacijo z lahko pokvarljivim blagom. Tuji izvozniki sedaj dovažajo v Koper južno sadje že vloženo v zabojčke, pripravljeno za tržišče. Lesene dele za te izvažajo v tujino tudi naša podjetja. Zaradi specifičnosti ladijskega transporta pa prodajalec blaga nikoli ne more zagotoviti kupcu, da bo že prej pakirano blago prispelo na tržišče v istem kakovostnem stanju, kakor je bilo v Mtujiini pakirano, S pretovarjanjem blaga v prosti caripS16i‘<6nt Pa ke položaj tujega lastnika blaga zanj bistveno ugodno spremeni, Blago (pomaranče, limone in Podobno) lahko pripelje v Koper nepakirano v razsutem stanju, pri čemer tudi bolje izkoristi ladijski Prostor. V prosti carinski coni lahko ta tovor prebere s pomočjo naših delavcev (!) po kakovostnih razredih in ga šele pred odvozom v namembni kraj pakira v zabojčke, ki jih naš izvoznik lahko že v Kopru (PCC) proda za devi-ae. Ostanek blaga, v tem primeru sadja, pa lahko v prosti carinski coni predelajo v sadni sok, za kar bo tudi potrebna zgraditev tovarne. S tem se je lastnik blaga izognil velikemu izvržku, carini za kvalitetno neustrezno blago in po. yrhu je še ohranil sloves prodajalca zares kakovostnega blaga.
Ta primer je samo ena od neštetih možnosti, ki jih prosta finska cona nudi
zaposlitev v predelovalni industriji predvsem ženski delovni
sili »	ZORAN TEVŽ
ca-
uporabnikom.
V zavetišču je padla
S pridržano prognozo so včeraj na ortopedski oddelek glavne bol. nišnice, kamor so jo prepeljali z osebnim avtom, sprejeli 77-letno upokojenko Emmo Coen, gosti-njo starčevskega zavetišča Gen-tilomo v Ul. Cologna 29 zaradi zloma leve nadlahtnice. Coenova je povedala, da se je ponesrečila predvčerajšnjim okrog 10. ure, ko je zaradi nenadne slabosti padla v sobi zavetišča, kjer stanuje.
Tatvine motornih vozil
Na komisariatu na Trgu Dal-mazia je predvčerajšnjim 22-letni Matteo Grazio Papagna z Opčin, Narodna ulica 49, prijavil, da so mu ponoči neznanci ukradli 200 tisoč lir vredno vespo, ki jo je pustil parkirano na Trgu Libertà. Agenti so uvedli preiskavo, da bi zasledili neznance.
Na istem komisariatu je 17-letni Giorgio Semenzato iz Ul. Paduina 3 prijavil, da so mu neznanci v sredo popoldne odpeljali motorno kolo «Cottur», ki ga je pustil v Ul. Trento. Utrpel je 100.000 lir škode.
V OKVIRU OBČINSKE NABIRALNE AKCIJE
Prispevki za žrtve v Vajontu iz devinsko-nabrežinske občine
Občinska uprava sama je prispevala 100.000 lir
Objavljamo seznam prispevkov za žrtve v Valontu, ki so bili zbrani v devinsko-nabrežlnski občini na pobudo občine same. K tem prispevkom je občinska uprava priložila 100.000 lir. Zbrane prispevke je skupno s prispevki iz drugih občin odnesla v Cimolais posebna delegacija, v kateri so bili župani iz Nabrežine, Zgonika, Doline in podžupan iz Milj.
SESL.IAN:
Carlo Castelreggio 100.000, Aldo Sedmak 5.000, Bruno Tomasella
5.000,	gostilna «Alla Pineta» 5.000, Albin in Marija Leghiša 5.000, hotel «Sistiana» (De Cesco) 5.000, mesnica Lozar 3.000, hotel «7 Nani»
3.000,	Miro Leghiša 2.000, Wilma Tagliaferro 2.000, Angelo Chiatti 1.500, Elvira Blasina 1.500, hotel «Hermada» 1.000, gostilna «3 noci» (Pri treh orehih) 1.000, Guerino Bovo 1.000, Ernesto. Sossi 200, Antonio Tausani 1.000, Izidor Terčon 3.000. DEVIN:
Restavracija , «Dama Bianca»
10.000,	Josip Gruden 10.Q00, Antonij Bravin 5.000, Luigi Leghiša 2.000, Ehnio Ferra 1.500, Vittorio Foma-sarl 1.000, Renato Cosmani 500,
NABREŽINA:
Tommaso Boschetti 5.000, Drago Kukanja 3.000, Walter Knez 2.000, Emilija Vidimari 2.000, Davorin Radovič 1.500, Innocente Giuricin 1.500, Eldi Zaccaria 1.400, mesnica Volpi 1.000, mlekarna Pupis 1.000, Anita Jelen 1.000, Franc, Drašček
1.000,	Frančiška Terčon 1.000, Stanislav Kosmina 1.000, Mario Grilanc 1.000, Alda Birri 600, Rodolfo Bor-tolotti 500.
MEDJAVAS:
Avgust Radetič 3.000, Federico Leghiša 500 MAVHINJE:
Sirca Terčon 3.000.
STIVAN:
Giovanni De Cleva 1.000, Mario Ugo 1.000, Pietro Minca 1.000, mesnica 500, gostilna «Timavo» 1.500, Giuseppe Erazzafogll 2.000, Albin Skerk 1.000, Mario Gerbini 1.000, Luigi Lorigliola 1.000, Carlo Gasser 1.000, Giuseppe Orzan 1.000, Emilio Sedmak 500, Dario Marega 1.000,
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja danes 9. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film:
Angeli ton la pistola
(Angeli « pištolo)
Jabolko proti nesreči — samokres proti sovražniku
Igrajo: GLEN FORD, BETTE DAVIS, HOPE LANGE in ARTHUR O'COMELL
Jattc na Oncii
Wk
DINO DE LAURFNTIIS
ALBERTO SORDI
IBI
predvaja danes 9. t. m. ob 18. uri film:
KOMISAR
KINO	PROSEK.KONTO VEL
predvaja danes 9. t. m. ob 19.30 uri (ilm:	
«1 1	)UE MONELLI» (Dva paglavca) Najbolj ganljiva igra JOSELITA
Vera Pertot 500, Franc Gruden 1.000, Mario Žari 500, Maria Midena 500, Ida Bortolotti 1.000, Danila Zerillt 1.000, Marija Bole 1.000, Anna Bat-tini 1.000, Maria Grazia Mazzone 1.000, Miranda Visintin 1.000, Elsa Romagna 500, Luigia Pipan 500, Mariella Biasi 1.000, Fausta Visintin
1.000,	Rosanna Pezzicar 500, Aurora Mervi Carli 500, Ivan Pertot 1.000, Giovanni Štolfa 1.000, Mirko Radovič 1,000, Attilio Tramontini 2.000, Celestin Pertot .1.000, Edvard, Gruden 5.000, Franc Gulič 1.000, Luigi Lupine 1.000, Gizela Staniša 500, Marcelo Staniša 500, Rado Špan
5.000,	Leopold Ples. 1,000, Stanislav Zidarič 1.C00, Josip Terčon 5.000, Giovanni Caselli 2.000, Stefan Leban 1 000, Vladimir Leghiša 1.000, Jòsi-pina Šušteršič 3.000, Anastasia Gruden 1.000, Aurora Radovič 1.000, družina Fabjan 5.000, Lambert Pertot 1.000.
PREČNIK:
Družina Adamič 1.000, N. N. 500,
Tržaške žene (UDI) " V nedeljo v Claut
Na pobudo UDI (Združenja demokratičnih žena) iz Trsta, bo številna delegacija žena iz Trsta, Milj in okolice, odpotovala v nedeljo 10. t. m. v Claut, kjer se bo udeležila srečanja med preživelimi katastrofa v Vaiontu ter ženami Furlanije in Benečije in ponesla Izseljenim družinam iz Erta in Cassa izraze solidarnosti tržaških žena.
Tega pomembnega srečanja, ki bo potekalo pod geslom «Za obnovo družin», se bo udeležila tudi podpredsednica poslanske zbornice poslanka Marisa Rodano.
Ukradli so... prazno blagajno
Vsa prizadevanja neznanih tatov,- ki so ukradli železno blagajno v podružnici steklarne Maf-fioli v Ul. Barbariga 5, so bila zaman. Tatovi so namreč prišli v notranjost uradov skozi strešno okno, ki je zelo lahko dosegljivo s ceste. V notranjosti so tatovi odkrušili steno v kateri je bila vzidana blagajna in jo potem odnesli. Toda veliko je moralo biti njihov» presenečenje, ko so potem ugotovili, da je bil njihov trud zaman, ker je bila blagajna prazna. Tatvino je opazil uslužbenec steklarne, ki ima sedež v Portu Marghera pri Benetkah, 55-letni Alberto Da Caprile s Korza Garibaldi 4. Zglasil se je na komisariatu v Bar-, kovljah, kjer je povedal, kaj se je zgodilo. Skoda znaša 20.000 lir, kar pomeni ceno blagajne in seveda popravilo odkrušene stene.
Bomo imeli prihodnje leto enotno ceno za vodo?
Zadeva zanima Doberdob in Sovednje in bodo o njej odločali na občnem zboru članov konzorcija
Upravni odbor furlanskega vodovodnega konzorcija (CAPO) Je imel te dni v Gradiški sejo, na kateri je razpravljal tudi o proračunu za prihodnje leto in o načrtu za delo. S tem v zvezi so proučili tudi možnost, da bi že prihodnje leto uvedli enotno ceno za dobavo vode po vseh občinah, ki so včlanjene v konzorciju. Prav s tem namenom morajo uskladiti razne postavke proračuna in v kratkem se bo u-pravni odbor te ustanove sestal ponovno in pripravil vse potrebne podatke in postavke, o katerih bodo razpravljali člani na prihodnjem občnem zboru vseh članov, kjer bodo sprejeli tudi dokončni sklep o poenotenju cene za vodo.
To vprašanje zanima zlasti občane v Sovodnjah pa tudi v dober-dobski občini, kjer so Jim prvotno ceno za dobavo vode sicer že nekoliko znižali, vendar pa morajo plačevati še vedno znatno več kot pa po nekaterih drugih občinah. Upamo torej, da bodo to zadevo za prihodnje leto ugodno in„do-končno rešili.
•»---•—
Danes v Števerjano seja občinskega sveta
t Motorizacija nai zadrži mladino da ne bo bežala z zemlie
Danes zvečer ob 19.30. bodo imeli občinski svetovalci iz Stever'Jana ponovno sejo. Na dnevnem redu Je vprašanje začasne namestitve pomožnega občinskega uradnika. Na. zadnji seji prejšnji teden je ostalo t'i vprašanje nerešeno. Ker pa imajo na županstvu nakopičenega precej dela, s katerim ni več -rpogoče odia ati. Je postalo nujno, da svetovalci sklenejo v tej zadevi kaj konkretnega. Prav takp je na dnevnem redu vprašanje izboljšanja prejemkov občinske uradnice Marije Signoris. Dalje bodo svetovalci razpravljali o nakupu zemljišča, ki je potrebno za ureditev pokopališča na Jazbinah. Kar se tega tiča so že na prejšnji seji Odobrili prošnjo za najetje posojila pri državni blagajni v Rimu.
Na koncu se bodo svetovalci pogovorili še o drugih zadevah, ki niso izrecno na dnevnem redu, pa še tičejo občinske uprave in občanov
Vsakomur in ob tèj jklliki lah^j'
svoje pripombe v posameznih zadevah.
Ob tej priliki naj omenimo, da novi občinski vodovod še kar dobro deluje, saj za sedaj ni bilo kakšnih posebnih pritožb od strani koristnikov.
Faganel razstavlja v gorički pasaži
F pasaži poleg goriSke hranilnice razstavlja svoje slike Robert Faganel iz Trsta. Razstava bo odprta Se danes in jutri. Razstavljenih je skoraj 40 olj, ki ponazarjajo naSe pokrajine, morje ter rože. Za razstavo vlada v Gorici veliko zanimanje.
IZPRED GORIŠKEGA OKROŽNEGA S00ISCA
Zapoznelo odpiranje javnih po zakonu ni kaznivo
lokalov
dejanje
Oproščen avtomobilist, ki je nenamerno do smrti povozil priletno žensko iz Ronk
Včeraj zjutraj je goriško okrožno sodišče obravnavalo zelo zanimiv primer. Na zatožno klop je postavilo lastnika javnega lokala v Ronkah 61-letnega Giacoma Riz-zattija s Trga Unità 16, ker zjutraj ob 8.10 še ni odprl svojega bara. Prekršek je ugotovila patrulja karabinjerjev, ki je šla mimo in prisodila Rizzattiju globo, ker je prekršil določila, po katerih bi moral imeti lokal odprt od 6. do 24. ure. Lastnik bara se je izgovarjal, da je zaspal in zato lokala ni mogel odpreti. Navzlic temu so ga kaznovali z globo v višini 15.C00 lir. Tržiški sodnik ga je spoznal za krivega na razpravi 20. junija in ga obsodil na plačilo kazni.
Ker je bil Rizzatti prepričan v svojo pravico, se je pritožil na okrožno sodišče. Njegov zagovornik je dejal, da ima lastnik javnega lokala pravico kasneje odpirati ali poprej zapirati svoj lokal.
Celo zakoni o javni varnosti dajejo lastniku javnega lokala pravico, da zapre lokal za dobo osmih dni, ne da bi mu bilo treba zaporo prijaviti kvesturi.
Sodišče je v celoti osvojilo stališče branilca ter spremenilo razsodbo sodišča prve stopnje v popolno oprostitev Rizzattija, ker dejanje ni kazni/o.
Tudi drugi obtoženec na sodišču je bil iz južnega dela naše pokrajine, in sicer iz Poljana. Nevio Ermacora, star 26 let. se je namreč zagovarjal zaradi nenamernega umora. 4. marca letos se je s Fiatom 1100 peljal po Ul. 1. maja v Tržiču v smeri proti Benetkam in z brzino, ki jo je prometna policija ugotovila, da je bila po 50 km na uro, do smrti povozil 70-letno Caterino Calliga-ris iz Ronk, Ul. Puccini 29, ki je z desne strani šla na levo stran ceste. Nesreča se je zgodila ravno na polovici cestišča. Ermacora je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiramiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiHiiiiUlimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiuM
PROBLEMI GORIŠKEGA KMETIJSTVA
Trikrat več traktorjev v osmih letih na Goriškem Stroji se izplačajo le, če jih vsestransko izkoristimo
V zadnjih osmih letih je moto- občutna. Z mehanizacijo se skuša
rizacija kmetijstva na Goriškem precej napredovala, tako po količini kot po kakovosti. Dokaz temu so statistični podatki urada za kmetijsko motorizacijo (UMA) po katerih smo imeli v naši pokrajini leta 1955 samo 302 traktorja, ob konču leta 1962 pa se je njihovo število dvignilo na 920. Tako pride sedaj po en traktor na vsakih 25 hektarjev obdelovalne površine. K temu je treba prišteti še druge manjše kmetijske (stroje, katerih število je tudi preseglo 1000, medtem ko jih je leta 1955 bilo komaj nekaj nad 150.
Vendar pa moramo ugotoviti, da tudi pri nas, kakor po drugih krajih, traktorja ne izkoristijo popolnoma in zaradi tega se kaj rado zgodi, da postane njegova uporaba neekonomična. Pri tem moramo vsekakor ugotoviti, da je kmetovalec v večini primerov risiljen, da se mehanižira in na a način odpomore pomanjkanju vedno bolj
tudi mladino privezati na zemljo in poskrbeti za njeno pravočasno in pravilno obdelavo.
Vzrok za pomanjkljivo izkoriščanje traktorjev je često tudi pomanjkanje potrebnih priključkov za njegovo vsestransko uporabo, kar se največkrat dogaja zlasti pri manjših posestnikih. Kdor kupi kmetijski stroj ga ponavadi ocenjuje samo z vidika direktnega obdelovanja zemlje, zlasti v primeru traktorjev; prav pa bi bilo, če bi stroj uporabljali pri vseh kmetijskih delih, od oranja, do raznih obdelovalnih del in do prevoza pridelkov domov in na trg.
Vsekakor pa lahko ugotovimo, da mehanizacija prinaša kmetu znatno olajšavo pri njegovem delu ter zmanjša njegove proizvodne stroške in s tem omejuje nadaljnji beg z zemlje. Zato lahko z mehanizacijo ustavimo ali vsaj zadržimo beg kmečke mladine v industrijo.
Problem kmetijske mehanizacije
najlažje stopijo v stik s svojimi p občinskimi upravitelji, izrečejo svo, 4 ts je pritožbe in sjavijo i lahko tudi A delovne sile, ki je
..............................imihiiiiiiiliii|iilitiiniii|.....................milimi.............................................................................................................................................................................umu
je na Goriškem zelo živ in stroj vedno bolj posega v nekdanje patriarhalno kmečko življenje ter ga spreminja na vseh področjih. Morda še najbolj počasi napreduje mehanizacija na Krasu in v Brdih, ker so ti predeli najbolj revpi in gospodarsko najbolj zaostali, ter tudi teren ni vedno Za mehanizacijo tako prikladen kot drugod. Vendar pa se tudi tu opazi znaten napredek m kdor je šel pred leti v Brda. ali pa gre sedaj v času največjega dela, pa tudi v jutranjih urah na goriškem trgu, se bo lahko prepričal o tem.
Seveda se bodo morali naši kmetje, zlasti pa mladina, še bolj privaditi stroju, njegovi vsestranski uporabi in izkoriščanju ter njegovemu pravilnemu upravljanju in jzdrževanju. Z medsebojno pomočijo m z izmenjavo strojev pri obdelavi se bo lahko povečala zaposlitev posameznega traktorja in strojev na splošno, ter s tem pocenilo obdelovalne stroške.
sodnikom pojasnil, da je vozi! po sredini ceste zato, ker je prehitel dva kolesarja, ki sta se drug za drugim peljala v isti smeri. Vtem je z njegove desne skočila na cesto neka ženska. Pritisnil je na zavore, vendar jo je vseeno zadel. Pojasnil je, da ni zavil na desno, ker sta bila pred njim kolesarja. Po nesreči so žensko odpeljali v tržiško civilno bolnišnico, kjer je umrla 15 dni kasneje zaradi zloma lobanje. Sodišče je bilo po govoru branilca odv. De-vetaga v dvomu glede krivde in je oprostilo obtoženca.
Predsednik sodišča Storto, stranska sodnika De Carlo in Mancuso,
Novo delovno področje živinozdravnika dr. Vide
Konzorcialni živinozdravnik dr. Vida, ki je do sedaj opravljal ii-vinozdravniško službo v Sovodnjah in Steverjanu ter deloma v Gorici, bo imel v bod"če še znatno razširjeno svoje delovno področje. Te dni je namreč zmagal na natečaju za konzorcialnega zdravnika v občinah Gradiška, Farra, Mariano, Romans, Zagraj in Viilesse. Natečaja se je udeležilo kar 17 konkurentov, med katerimi je dr. Vida dosegel največ toč, in sicer 58.16
Z avtom je povozila mater m hčerko
Sinoči nekaj pred 21. uro sta 54-letna Noemi Cargnel in njena hči 21-letna Marija Lovisi iz Gorice, Ul. del Santo 10 prečkali cesto po oelih črtah pred mestno hranilnico v Ul. Carducci v Gorici. Vtem je privozila iz smeri od Travnika svo) avto fiat 600 Nella Raccolini iz Gorice Ul. S. Pellico 6 ter zavozila v obe ženski in ju podrla.
Z avtom so ponesrečenki takoj odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ugotovili materi rano na desni ro’i in nogi s pretresom možganov in jo pridržali za 10 dnj. Hči Pa,si je verjetno zlomila desno peto in se ranila na desni roki in bo morala ostati v bolnišnici 20 dni.
Cestna policija je napravila o nesreči zapisnik.
PRISPEVAJTE ZA OUASKO MATICO I
□
PROSTA CONA NE SME BITI SAMO MOLZNA KRAVA
Spodbujati operaterje k investiranju v svoje obrate
Investicijam za modernizacijo žganjarn naj sledijo vzgledi v ostalih sektorjih
V zadnjem biltenu trgovinske zbornice smo opazili razveseljivo vest, da bodo lastniki tovarn za izdelovanje likerjev investirali sredstva v svoje obrate. Nameravajo jih modernizirati in okrepiti. Nimamo podatkov na razpolago, kolikšne so te investicije in v kolikšni meri se bo povečala proizvodna kapaciteta obratov ter moi nost nameščanja novih delavcev, vendar že samo dejstvo, da je do tega prišlo, predstavlja pozitiven moment v dejavnosti proste cone.
Okoli t« ustanove je bilo jredno dosti govorjenja in oh vsaki pri liki se je izražala zaskrbljenost, da lastniki obratov na področju proste cone nimajo resnih namenov investirati svoja sredstva v naših krajih »a daljšo perspektivo, se pravi tudi za tisto dobo, ko zakon o prosti coni ne bo veljal več. In prav za tisto obdobje iiiuaHiiiiiijiiaiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiitiiifiimiiimmiimiMiiifiiimiHiniitmiiimitmmiiiiiiiHiiiifii
RAZBURLJIVE VESTI IZ DOLA
Tatvine denarja na vrstnem redu
Pristojne oblasti naj zadostijo pravici
V	Dolu v občini Doberdob se že nekaj časa dogajajo stvari, ki domačine upravičeno razburjajo in ki smo jih z naše strani prisiljeni objaviti, da bi pripomogli k razčiščenju.
Pred dnevi smo bili v tej občini in domačini so nam znova povedali, da so okradli nekega vaščana. Takšno vest nismo izvedeli prvič. V tem letu je morda to že četrta. Da bi bili pojmi čimbolj jasni, bomo prišli z be. sedo na dan.
Prejšnji torek zjutraj je Emil Peric, gostilničar od Devetakov, ko je zjutraj vstal, ugotovil, da mu je čez noč zmanjkalo 200.000 Ur. Tatvino je prijavil karabinjerjem.
Na «vahte» so lastniki trgovine z jestvinami na Palkišču ugotovili, da je nekdo skušal vdreti v lokal, pa je bila ključavnica premočna, da bi jo lahko razbil. Imeli so srečo, da se ni vdala, sicer bi morali tudi oni na karabinjersko postajo prijavit tatvino.
V	tem letu sta bili izvršeni še
dve tatvini':	Pepiju Krulcu v
kamnolomu nad Palkiščem je zmanjkalo okoli 80.000 lir, Emilu Devetaku pa od 30 do 40.000 lir. Vsi so tatvine prijavili, vsaj tako smo obveščeni, vendar pa do sedaj organi niso prišli na sled osebi ali skupini, ki se ukvarja s tatvinami denarja.
Ker je Dol majhna vas in se poznajo med seboj vsi vaščani, je sjcoraj nemogoče razumeti, zakaj oblasti tatvinam ne napravijo konec. Nikakor ne smejo več dopuščati, da bi zaradi takšnih dejanj ljudje živeli v strahu za svojo imovino, pa tudi v strahu za življenje, zakaj kdo more zajamčiti, da ne pride celo do česa hujšega, če se bodo tatvine nadaljevale. Marsikdaj je potrebno zelo malo, da teče kri, te pa zares ni treba in je tudi ne bo, če bo pravici zadoščeno.
Napisali smo te vrstice z željo, da bi pristojni organi zaščitili imovino in nedotakljivost mirnega prebivalstva v Dolu, ki ne želi drugega kot delati in živeti v miru.
smo bili vedno in smo še v skr-beh. Zato predstavlja vsakršen po. zltiven pojav kot je na primer investicija v likerskem sektorju, žarek upanja, da bodo poslovni ljudje, ki že operirajo na področju proste cone in uživajo njene ugodnosti, pognali globlje korenine v Gorici.
Investicijska politika pa se ne bi smela omejiti samo na žganjar-ne, ampak tudi na ostale proizvodne sektorje. Sploh bi moralo obveljati pravilo, da morajo lastniki tovarn investirati sredstva v svoj obrat po ključu, izračunanem na podlagi materialnih koristi, ki mu jih prinaša prosta cona. Takšna politika je danes toliko bolj uresničljiva, ker so po prvih korakih v industrializacijo našega področja potrebni krepkejši posegi in večji napredek. Potrebno je pokazati tudi sosednim pokrajinam, posebno videmski, kjer operaterji z zavistjo in morda tudi z negodovanjem gledajo na ugodnosti, ki so jih ' deležni njihovi poslovni kolegi na področju proste cone, da ta ustanova ni bila zaman, ampak da je okrepila zavest naših ljudi, da je mogoče, tudi v naših pogojih ustvarjati dobrine in sodelovati pri industrijskem razvoju naše dežele.
DOPIS IZ KANALSKE DOLINE
V rabeljskem rudniku se položaj izboljšuje
Kpt drugod po Furlaniji in v Benečiji v zadnjih dneh močno dežuje tudi v Kanalski dolini. Zaradi dežja oz. zaradi vode, ki je vdrla skoži razpoke kamnitih skla-^ dov, so dela v rabeljskem rudni' ku na raznih krajih onemogočena. Tudi rudarji iz Loga pod Mangr-tom zaradi narasle vode ne morejo dnevno hoditi domov, ker morajo s svojimi sredstvi preko Predila, lastnega prevoznega sredstva pa seveda nima vsak.
Kot nam javlja naš dopisnik iz Rablja, se tudi položaj v rudniku, odkar je od 31. junija pod novo upravo, postopno izboljšuje. Med rudarje in tehnike sta se povrnila m,ir in zaupanje. Po vojašnicah, v katerih spijo rudarji, nameščajo televizorje in radijske aparate. Stare odeje so zamenjali v boljšimi, vsak delavec je dobil svojo omaro za obleko, ki jih doslej ni-
so imeli. Popravljajo tudi stanovanja in govori se, da bodo pri glavnem jašku zgradili kopalnico, ki naj bi stala 2o milijonov lir. da bodo rudarji snažni prihajali na svoje domove. V skupni menzi pa urejajo nove nagrave v vrednosti 5 milijonov lir.
Razpis za ljudska stanovanja
Uprava ljudskih hiš v Gorici IACP sprejema prošnje za dode litev stanovanj v hišah, ki jih bodo zgradili v Ul. Trieste. Gre za 38 stanovanj, od katerih je določenih 6 za ezule. Prošnje spre. jemajo na upravi IACP v Gorici Ul. Pitteri štev. 4 dò 28. novembra. Tam dajejo tudi vsa podrobnejša pojasnila.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
V obmejnem prometu v oktobru je bilo nad 30 tisoč prehodov
Od tega 10.836 8 potnimi listi in 19-882 s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji
Čeprav spada oktober že k jesenskim mesecem, pa se j« v tem mesecu maloobmejni osebni promet na področju Beneške Slovenije še povečal v primerjavi s prejšnjim septembrom.
Z navadnimi propustnicami in z dvolastniškimi dovoljenji je šlo preko meje na eno ali drugo stran 19.882 oaeb; od tega 3.111 italijanskih in 14.459 jugoslovanskih državljanov z navadnimi propustni carni, ter 952 italijanskih in 1360 jugoslovanskih državljanov z dvolastniškimi dovoljenji. Ce k temu prištejemo še 10.836 prehodov s potnimi listi na bloku pri Stupici, potem znaša celoten osebni promet v oktobru na tem področju celo nekaj nad 30.000Ì prehodov meje v eno ali drugo smer.
Na posameznih prehodih Je bil
PROMETNA NESREČA NA 0SLAVJU
Avtomobilist iz Krmina povozil 17-letno dekle
Marija Figelj te bo morala zdraviti mesec dni v bolnišnici
Včeraj nekaj ^po 13. uri Je prišlo na zgornjem Oslavju do prometne nesreče, pri kateri Je bila huje ranjena 17-letna Marija Figelj z Oslav-ja št. 6.
Okrog 13.45 se Je 32-letni P. p. Iz , Krmina peljal s svojim avtomobilom Volkswagen v smeri iz Qorice proti Steverjanu. Ko Je privozil do ovinka pod spominskim kamnom na zgornjem Oslavju, pa je prišla na kolesu z nasprotne strani Marija Figelj. Ko jo Je avtomobilist zagledal, ni več mogel preprečiti trčenja. S svojim vozilom se je zaletel vanjo ter Jo s kolesom vred podri na tla, kjer Je dekle obležalo.
Domačini so takoj poklicali avto Zelenega Krt. a iz Gorice, ki je dekle odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so ji zdravniki ugotovili zlom leve ključnice, rano na levem ušesu, na levem kolenu, odrg-njenje na levem komolcu, pretres možganov in izgubo spomina. Pridržali so jo za mesec dni na zdravljenju. Avtomobilist Je ostal nepoškodovan in tudi avto je dobil le neznatna odrgnjenja. Na kraj ne-
sreče Je prišla cestna policija iz Gorice, ki je napravila zapisnik.
Dve nezgodi na cesti
Včeraj okrog 13.45 so z avtom Zelenega križa pripeljali v gort-šfco civilno bolnišnico 32-letnega Edmonda Sprinerja iz Gorice, Drevored XX. septembra 77. Zdravniki so mu ugotovili pretres možganov in udarec na ušesu ter so ga pridržali na zdravljenju. Spriner je dobil navedene poškodbe blizu sedeža gozdne u-prave v Gorici, Ul. Montesanto, ko je po nesreči padel s polto-vornika. Sprejeli so ga na' opazovanj«,
Malo prej, in sicer ib 12.40, pa so odpeljali z avtom Zelenega križa v bolnišnico 60-letno Evelino Tomasin iz Gorice, Ul D’Aosta 17, ki je v Ul. Fabio Filai ta-ko nerodno padla, da si je zlo-mila desno zapestje, Ito je šla peš po pločniku in ji j« spodrsnilo. Pridržali so Jo za nekaj ted-nov na zdravljenju. Tomasin bo ostal v bolnišnici 30 dni.
promet naslednji: Stupica 24.45* (od tega 13.618 s propustnicami in dvolastniškimi dovoljenji), U-čeja 595, most Vittorio 1039, Ro-bidišče 1495, Cepletišče 682, Solarji 814, most Kiinac 408, must pri Miščeku 927, Kal 38, Topolovo 28, žičnica pri Dreki 104, Zavar-jan 36.
Martinovanje v Steverjanu
Prosvetno društvo v Steverjanu priredi danes, 9. novembra s pričetkom ob 21. url martinovanje v prostorih Formentinijeve osmice v Steverjanu. Ob prigrizku in dobri kapljici se bodo udeleženci zabavali in plesali do jutranjih ur. Vstop samo z vabili ali izkaznico prosvetnega društva «Briški grič».
Martinovanje v Stand re/u
Prosvetno društvo «Oton Zupančič» iz Štandri-ža priredi v ponedeljek, U. novembra ob 20.30 tradicionalno martinovanje v svojih prosvetnih prostorih. Prireditev bo združena s kratkim zabavnim programom.
VERDI. Zaprto zaradi priprav na oddajo «Gran Premio».
CORSO. 17.00: «Il Boom», A Sordi ih G. M. Canale. Italijanski čmo-beli film,
VITTORIA. 17.15: «Le gladiatrici», S. Andersen in J. Robinson Italijanski cinemascope v barvah.
CENTRALE. 16.30: «Il ranch delle tre campane», J. Me Crea In T. Malone. Ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 17 stopinj Celzija ob 12.10 In najnižjo 7.8 stopinje nad ničlo ob 23.30 Povprečna dnevna vlaga je dosegla 85 odstotkov.
PRIMORSKI DNEVNIK
V NEVARNOSTI SREČANJE ZA POKAL SEJEMSKIH MEST?
SAMO 13.300 OSEB NA STADIONU PRIHODNJO SREDO ZA TEKMO
Za jutrišnji dvoboj Italija-SZ JUVENTUS
V Covercianu in Rimu zakijučen e priprave
V ITALIJANSKEM IN...
FIRENCE, 8 — Priprave italijanskih nogometašev za nedeljsko tekmo s Sovjetsko zvezo so praktično zaključene. Jutri zjutraj bo odhod v Rim in ves prosti čas bodo igralci uporabili za ureditev kovčkov in seveda za «banje kronike sofijskega srečanja. To je bil glavni pred-' met današnjih debat \ Covercianu tako med igralci kot med Fabbri-jem na eni in radovednimi novinarji na drugi strani.
Sicer to trenutno ni bilo tako važno kot vprašanje, ki se tiče A reprezentance. Fabbri se ni hotel spustiti v predvidevanja in je samo pripomnil, da si je v primeru zmage že izbral za odmor kraj, ki bo drugi v primeru poraza. «In v primeru neodločenega izida?» ga je vprašal nekdo. «Te možnosti nisem predvideval» mu je odgovoril tehnični komisar. «Se bom pač odločil po tekmi na Olimpicu».
Ob koncu razgovora je Fabbri izjavil, da ga ne zanima kaj bodo storili sovjetski nogometaši. «Mislim, da se ne bom dosti brigal za njih in da se bodo morali prav oni brigati za nas.»
Italijanski nogometaši so si popoldne ogledali nekaj filmov, posebno o tekmah Madžarske, ko je bila na višku moči. To je služilo za razvedrilo, a tudi kot pouk o tehniki nogometne igre.
Fabbri, precej utrujen zaradi naporov zadnjih dni, je še enkrat izrazil zadovoljstvo nad formo igralcev, kar Je dobra podlaga za dober nastop.
Reprezentanti bodo Jutri zjutraj ob 11.40 odpotovali z brzovlakom iz Firenc in bodo prispeli v Rim ob 15.05. S postaje jih bodo takoj odpeljali v hotel, kjer bodo nastanjeni do začetka tekme.
RIM, 8. — Švicarska sodniška trojica — Daniel Mellet, Chassex in Stanffer — je danes prispela iz Zuericha z letalom v Rim. Ob prihodu Je glavni sodnik izjavil, da za sodnike ne obstajajo prognoze. «Mislim samo, da bo to srečanje zelo zanimivo in upam, da bodo tudi vremenske prilike ugodne» je izjavil Mellet.
* * • ;
ZUERICH, 8. — Danes se je izvedelo, da Je FIFA odgovorila, da
čevlji sovjetskih nogometašev med tekmo z Italijo v Moskvi niso odgovarjali pravilom. UEFA je o tem obvestil» nogometno zvezo SZ in tudi sodnika, ki bo v nedelio vodil povratni dvoboj Italija - SZ.
V SOVJETSKEM TABORU
RIM, 8. — Čeprav manjka samo 48 ur do povratnega srečanja z Italijo, so sovjetski nogometaši na današnjem treningu na stadionu Flaminio dali vse iz sebe. Pokazali so ne samo izredno živahnost in vnemo, temveč tudi zavidljive tehnične vrline. Pod vodstvom tehničnega komisarja Beškova so začeli z razgibalnimi vajami, nadaljevali pa so z žogami, medtem ko so nekateri obstreljevali s streli iz bližine oba vratarja. Jašin se ni preveč trudil, njegov tovariš Urushadze pa je bil bolj živ in je pokazal nekaj izrednih posegov. Po treningu, ki je trajal uro ln četrt, so se sovjetski nogometaši okopali m se nato odpeljali v hotel. Beškov ni hotel dati nobenih izjav, niti ni hotel povedati, če bo jutri sklical ti-skovno konferenco in najavil postavo. Tudi nogometaši so ostali zaprtih ust in niso odgovarjali niti na najbolj banalna vprašanja.
BEOGRAD
Po mestu je začela krožiti za športnike ne preveč vesela vest. Govori se, da bo kvestura dovolila vstop na stadionu pri Sv. Soboti za tekmo Juventus - Beograd le 13.300 osebam, pa čeprav bi jih ta naša športna naprava lahko sprejela približno še enkrat toliko. Zakaj to? Na kvesturi pravijo, da so izhodi neprimerni in da v primeru izgredov tako med tekmo kot po njej, ne bi zadostovali za hitro izpraznjenje stojišč.
Zaradi tega obstaja nevarnost, da bo le majhno število llubiteljev nogometa pripušče-nih na stadion, večji del pa bo ostal na cesti. Zaradi tega je najbolje, da tisti, ki nočejo izgubiti izredne priložnosti, takoj posežejo po vstopnice. Tekma bo v sredo popoldne. Beograjčani bodo prispeli v Trst v ponedeljek, Turinčani pa dan kasneje. Prireditveni odbor turnirja za pokal sejemskih mest je določil za tekmo v Trstu švicarsko sodniško trojico: glavni sodnik bo G. Dienst, stranska pa A. Kuenzle in A. Steppba-cher.
KOŠARKA: MOŠKA A LICA
S celotnim izkupičkom Ginnastica iz Ancone
Tudi goriška Safog zmagovita
Z veslejem lahko zabeležimo uspešen start ekip Julijske Krajine v prvem kolu košarkarske moške A lige. Petorica moštev je zaigrala bolje kot je bilo pričakovati, kar daje upati srečno nadaljevanje letošnjega še tako napornega prvenstva. Dve ekipi sta sicer doživeli poraz. Videmska Virtus je zaigrala z meščanskim klubom APU Ugnano in eden je pač moral kloniti. Don Bosco, ki je na zadnjih predprvenstvenih nastopih razočaral, pa je bil že na tem, da osvoji tako utrjeno treviško igrišče.
Največji uspeh v tem kolu je
žela tržaška Ginnastica, ki je osvojila svoji prvi tečki v Anconi z zmago nad tamkajšnjo Stamuro. Tržačani so ponovili svoje kvalitetne nastope prejšnjih tednov m so nadigrali domačine, čeprav so svoje točke nabrali v velikem delu s prostimi meti, kjer so se izkazali zelo pripravljeni. 04 23 prostih strelov so tržaški igralci poslali v nasprotnikovo mrežico kar 19, kar, predstavlja z 82,6 odstotki možnih točk p itivi rekord.
Z zmago na litjih tleh je Ginnastica že v tem prvem dnevu postavila svojo kandidaturo za najvišje mesto.
Italija - SZ Spal - Mantova Alessandria • Napoli Brescia - Cagliari Foggia - Sinunenthal Padova - Venezia Palermo - Triestina Parma - Verona Potenza - Lecco P. Patria - Catanzaro Udinese - Cosenza Varese - Prato Rimini • Forlì Udinese - Cosenza
Agonizem na najvišji stopnji je botroval domačemu derbyju med videmskima kluboma Lignano in Virtus. Ob zaključku dvoboja je semafor kazal prednost Lignana,
Goriška Safog je žela nedeljsko najbolj izdatno žetev. Svoje nasprotnike iz Vicenze je odpravila s redemnajstimi točkami razlike in s tem delno odpravila dvome o neproabrnosti svojega napada. Ce je rezultat tekme sad resnične premoči soških igralcev ali pa 1« odraz njihovega trenutnega dobrega razpoloženja bomo zvedeli šele med prvenstvom, ker Safogu, sodeč po lanskih nastopih, ne smemo preveč zaupati.
Treviška petorka, ki je bila lani stalno za petami Goriziani in se borila za vstop v prvo ligo, je zelo slabo startala. Gostila je tržaški Don Bosco in je strla odpor Tržačanov, ki letos nastopajo z dokaj oslabljenim moštvom, šele v zadnjih minutah igre.
2e nekaj sezon se skuša beneška Reyer ponovno povzpeti do prve lige. Njena nedeljska tekma v Ravennl pa kljub doseženi zmagi ne govori v prid lagunskemu moštvu.
Trmasto vztrajanje vodstva FIGC
Ni privoljenja
za direktni TV prenos tekme Italija-SZ
RIM, 8. — Nič novega na fronti «FIGC - RAI TV» glede direktnega prenosa nedeljske tekme Italija - SZ. Številni poslanci ln tudi ministri so se postavili na stran javnega mnenja, ki zahteva direktni prenos, toda nogometna zveza ln vodstvo televizije sta ostali pri svojih stališčih. Po številnih pogovorih je stanje naslednje:
1.	Vodstvo RAI TV je predlagalo, da bi tri osebe določile odškodnino FIGC
2.	Vlada je intervenirala pri nogometni zvezi in jo opozorila na zanimanje pri italijanskih športnikih za direktni prenos
3.	Predsedstvo FIGC danes ni sprejelo predloga in je celo zahtevalo, naj tudi radio oddaja registriran prenos.
Sicer obstaja še malo upanja: jutri zjutraj se bo sestal zvezni svet FIGC, ki bo moral ali sprejeti ali zavrniti predlog RAI TV.
ZA NASTOP NA BALKANIADI
Iz Trsta italijanske
košarkarice
14. t. m. v Beograd
TRST, 8. — Italijanska košarkarska ženska reprezentanca že nekaj dni trenira v Miljah. Te priprave služijo za nastop italijanskih deklet na I. ženski košarkarski balkania-di, ki bo od 15. do 17. t. m. v Beogradu.
Italijanke bodo nastopile skupno z Jugoslovankami, Romunkami in Bolgarkami. Sedaj trenirajo pod vodstvom Carmina Paratoreja. Reprezentantke bodo odpotovale v Beograd 14. t. m.

TELOVADBA
BUKAREŠTA, 8. — V obveznih vajah mednarodnega telovadnega prvenstva Romunije je v vodstvu Gronek (SZ) s 55,65 točkami. Italijan Cimnaghi je deveti (53,85), P. Carminucci pa osemnajsti (51,15).
Pri ženskih pa vodi Romunka So-nja Jovan s 37,40 točkami.
iiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniifitiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiimiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
JUGOSLOVANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO KONČANO
Beograd držami prvak Olimpija šele tretja
• Slike 6. slovenskega športnega tedna. Med šahovskim turnirjem
ti tako brez potrebe onemogočili možno ponovitev lanskega uspeha. Beograd — novi prvak — je izko-
Jugoslovansko košarkarsko prvienstvo se je odslovilo na dokaj zanimiv način. Vse do zadnjega kola in še po njem, dokler niso bili znani izidi posameznih tekem, je kar na štirih igriščih vladala radovednost za ime ekipe, ki bo zasedla častno mesto za letošnjim prvakom.
Štiri ekipe so vrgle v poslednjo tekmo vse svoje moči, da bi si nabrale dovolj točk in čim večjo razliko in si zagotovile naslov vi-ce-prvaka.
Zmagala je petorka beograjskega Partizana, ki je odpravila svojega nasprotnika z 78 točkami razlike. Za uspešno beograjsko ekipo so se vzrstili še ljubljanska Olim-ija, Željezničar iz Karlovca in iadar.
Ljubljanski študentje so se dobro zavedali nevarnosti, da jim Beograjčani odnesejo zaželeno mesto prav ob zaključku prvenstva in so skušali že v samem začetku tekme doseči čim več točk. V tej nameri so stoodstotno uspeli, vendar so istočasno dovolili nasprotnikovi napadalni vrsti visoko realizacijo, kar je bilo usodnega pomena za dosego zaželjenega cilja.
140:86 je dokaj redek rezultat.
Ljubljanski gledalci so se lahko
IZIDI	
Safog • Recoaro	74:57
Ginnastica - Stamura	65:53
Treviso ■ Don Bosco	41:37
Reyer - Soja Ravenna	64:50
Lignano - Virtus Friuli	49:45 I. P.
upijanili ob gledanju vseh teh re-lizacij, ki so si siedile z bliskovito naglico. Pet in pol točke vsako minuto, eno točko vsakih 10 sekund: to je pravi rekord, katerega lahko izenačijo le tekme profesionalcev v ZDA.
2eljezničar se je moral kljub zmagi odpovedati drugemu stolčku, ki ga je bil zasedel pred osmimi dnevi ter se zadovoljiti šele s četrtim. Igral je beograjskim Rad-ničkim, ki je danes zelo solidno moštvo in je onemogočil» visoko zmago igralcev iz Karlovca. Veliko presenečanje nam je nudilo, v tem poslednjem kolu moštvo iz Zadra. V svojih zadnjih tekmah so Zadrčani znatno popustili in je bilo opaziti v njihovi i^ri, zaradi odsotnosti Djerdje, veliko vrzel. V zadnjem kolu pa so Troskot, Jurišič in Cubrič z velikim elanom naskakovali beograjski koš in so dosegli skupno 100 točk.
Zadnje dejanje jugoslovanskega prvenstva se je torej odvijalo in odigralo v pričakovanju imena drugoplasirane ekipe. Vsa ostala mesta so bila namreč že prej oddana. Beograd je nov prvak, Zastava ter Proleter pa stabbila že obsojena na izpad. Zadnji ekipi sta bili res , prešibki za tako zahte-vano tekmovanje in sta morali večkrat kloniti svojim nasprotna. kom z astronomskimi rezultati.
Bleščeča zvezda Olimpije je v tekoči sezoni znatno zbledela. Ljubljansko moštvo je oslabela odsotnost najboljšega atleta Daneua j v začetku tekmovanja so Ljubljančani celo izgubili marsikatero točko zaradi notranjih nesoglasij in
ristil spodrsljaje Olimpije in končni uspeh je bil neizbežen. Edini resni nasprotniki so mu bili Zadrčani. Ti so zablesteli po vseh igriščih le ob zaključku sezone, zaradi česar se jim je drugo mesto izmuznilo iz rok.
I PATRIZIO
tllllllllHIIIHItlllllllllHIIIIIlIlHIlllMlIllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIttlllllllfllllllflllllllllllltimilimillHlIlimflllltlllllll
Za nogometni pokal Jules Rimet
Sestavljen pravilnik svetovnega prvenstva T966
ZUERICH, 8. — Mednarodna nogometna zveza je objavila pravilnik svetovnega prvenstva 1966. leta. V njem je navedeno, da bodo morale posamezne države poslati uradno prijavo vodstvu FIFA najkasneje do 15. decembra letos. Na podlagi prijav bodo v začetku prihodnjega leta izžrebali skupine Izločilnega tekmovanja. Kot v prejš-
• KOŠARKA — bučno navijanje za priljubljene barve
njih izvedbah, bo tudi VH. svetovno nogometno prvenstvo za pokal Jules Rimet potekalo po Izločilnem sistemu. V vsaki skupini, sestavljeni lz dveh ali več reprezentanc, bodo igrali prvo in povratno tekmo s sestavo finalnih lestvic. Te tekme bodjo morali Izvesti najkasneje do 31. decembra 1965. leta. K zaključni fazi prvenstva bo pripušče-nih samo 16 najboljših reprezentanc. Te se bodo od 12. do 30. julija potegovale za pokal. Brazilija, ki ima svetovni naslov in Anglija kot prirediteljica, bosta uradno pri. puščeni k finalu, kjer bodo vse e-najstorice razdelili v štiri skupine. V četrtfinale bosta prišli prvi re. prezentanci vsake skupine.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliii,m,lillmil„„llllll||mi|||mi||||||||||m|||||||||„l,iliiit
Nekaj o dednosti v živalskem svetu
(Nadaljevanje s 3. strani) pa bomo opazili tu pa tam tudi samce brez brade.
Ta spoznanja se lahko prenesejo na živinorejo. Znano je namreč, da se mlečnost in maščob-nost pri kravah preneseta na potomstvo, bodisi moškega kakor ženskega spola, in da visoka mlečnost in maščobnost pri križanjih prevladuje nad nizko mlečnostjo. Iz tega sledi, da ni vseeno. kakšnega plemenjaka bomo imeli v hlevu. Ker en bik oplo-
| «A t' K O K A»
POTOVALNI URAD
Trst — Ul. Cicerone 4, tel. 29243

| ima na razpolago vstopnice ■ za nogometno tekmo mm
OFK BEOGRAD-JUVENTUS
ki bo 13. novembra v Trstu
di veliko krav, bo ravno on tisti, ki bo igral veliko vlogo pri izboljšanju naše živinoreje. Zato danes ne postavljajo za pleme kar tjavdan nekega bika, ampak poprej preskusijo, kakšno potomstvo bo dal. Sele ko živinorejski strokovnjaki ugotovijo, da so na potomstvu vidna- zaželena svoj-stva — v našem primeru mlečnost in maščobnost —- ga bodo uporabljali ža množično oplajanje.	,
Mendelovi nasledniki so proučevali tudi tako imenovane rece-sivne znake. Recesivni znaki so tisti, ki se pojavijb 'samo v primeru, če pride dri ploditve med dvema primerkoma, ki ta znaka posedujeta v svoji dednostni zasnovi. Učenjake so predvsem zanimali patološki recesivni znaki. V teh primerih so vedno pazili,
teleta brez roženin^ na parkljih samo, čri brido oplojene po biku, ki je'nOsitelj teh znakov. Z ijvfed-bo umetnega oplajanja je pri govedu danes recesivni patološki žhak skoro nemogoč. Potomstvo pletihenjakov iz centrov za umet-rio oplojevanje je stalno pod nadzorstvom 'živijnozdravnikov. Poleg' tega sega z uvedbo rodovniških 'knjig poznanstvo prednikov tako, bika, kakor tudi krave daleč nazaj, kar zmanjšuje možnost, da bi 'se pojavjli taki' nezaželeni' znaki. Prijav patološkega recesivnega znaka pri potomstvu določenega bika in določene krave bi ju thkoj izločil iz nadaljnjega razplojevanja.
Z Mendlovimt dpgngnji in z dognanji ' njegovih naslednikov v proučevanju dednosti, je zna-,	. .	-	—. n<5st napravila velik korak na-
da niso Križali dveh primerkov . prej. Vendar bo moralo preteči z enakim znakom, Običai-n "' ' ”
nore,
Živa!
potomstvo take patološke znake. Recesivni znak je na primer, ko se tu in tam pri potomstvu določenega 3ika pojavijo primari
zasnovi "tšjdf/zdi
n, ki bt mogle prenašati na ne, ki urejajo pojav dednosti.
Naši živinprejej pa si bodo 8 Skrbni#» branjem gornjih vrstic ustvarili jasno sliko, kako je važ-nó, da se Mpzdzbiri potomca pri in žtvalijv posvètuje-osfetskiihi strokovnjaki-

Agatha Christie: £3 £ £$ E
ZAMORČKOV ŠLO JE
30.
■ ■■
«Toda zamudili ste se precej dolgo.»
Blore je ves zardel in Je rekel:
«Kaj vraga mislite s tem reči, doktor Armstrong?»
Armstrong je ponovil:
«Rekel sem le, da ste se dolgo zamudili.»
«Saj sem moral vendar poiskati vrv. Taka reč se ne najde tako lahko.»
Gospod sodnik Wargrave Je rekel:
«Ali sta bila vidva ves čas skupaj, medtem ko Je bil go spod Blore odsoten?»
Armstrong je odgovoril:
«Seveda. To se pravi, Lombard Je odšel za nekaj minut, Jaz sem pa ostal, kjer sem bil.»
Lombard je rekel smeje:
«Hotel sem poizkusiti, če bi se dalo signalizirati na kopno, in sem iskal za to primemo mesto. Odsoten sem bil le eno ali dve minuti.»	'
Armstrong je prikimal. Rekel je:
«Res je. Vendar se v tako kratkem času ne bi mogel izvršiti uboj.»
Sodnik je rekel:
«Ali je kdo od vaju pogledal na uro?»
«Ne.»
Filip Lombard Je rekel:
«Jaz nisem Imel ure pri sebi.»
Sodnik Je rekel:
«če ste rekli eno ali dve minuti, to ni dovolj jasno.»
Nato se je obrnil k Emiliji Brent, ki je sedela vzravnano, s pletenjem v naročju.
«Gospodična Brent?»
«Šla sem na sprehod z gospodično Claythorne do vrha otoka. Nato sem sedela na soncu na terasi.»
«Mislim, da vas nisem videl tam.»
«Seveda ne, sedela sem na vzhodni strani okrog ogla, kjer ni bilo vetra.»
«In tam ste sedeli do kosila?»
«Da.»
«Gospodična Claythorne?»
Vera je takoj odgovorila:
«Zgodaj zjutraj sem bila z gospodično Brent. Nato sem se malo sprehajala. Potem sem šla k morju in govorila z generar lom Macarthurjem.»
Gospod sodnik Wargrave jo je prekinil in rekel:
«Kdaj Je bilo to?»1
Vera je bila sedaj prvič nekoliko neodločna. Rekla je:
«Ne vem. Približno eno uro pred kosilom — alt pa še manj.» Blore je vprašal:
«Ali je bilo to preden sva z Armstrongom govorila g njim ali pozneje?»
Vera je rekla:	'	>
«Ne vem. Bil je pa zelo čuden.»
Vzdrhtela je.
«Kaj pa je bilo tako čudnega?» Je hotel vedeti sodnik.
Vera Je odgovorila s tihim glasom1
«Rekel je, da bomo vsi kmalu umrli — on da že čaka na konec. Zelo, zelo me je preplašil....»
Sodnik je prikimal in rekel:
«Kaj ste storili nato?»
«Vrnila sem se v hišo. Potem pa, tik pred kosilom, sem šla spet ven in tja gor za hišo. Ves dan sem bila zelo nemirna.»
Gospod sodnik Wargrave si je pogladil brado in rekel:
«Ostane še Rogèrs. Dvomim pa, da bo njegovo pričevanje kaj prida prispevalo k temu, kar že vemo.»
Poklicali so Rogersa pred sodnik zbor, a imel ja le malo povedati. Cele dopoldne je pospravljal po hiši in pripravljal vse za kosilo, še pred kosilom je nesel kozarce s koktajlom ml teraso in nato je šel gor v podstrešno sobico, da bi prenesel svoje stvari v drugo sobo. Ves čas ni niti pogledal skozi okno in ni videl ničesar, kar bi bilo v zvezi s smrtjo generala Macarthurja. Lahko priseže, da je bilo še osem porcelanastih kipcev na postrežni mizi, ko je pripravljal mizo za kosilo.
Ko Je Rogers končal s pričevanjem, je vladal v sobi nekaj časa molk.
Gospod sodnik Wargrave se je odkašljal.
Lombard je pošepetal Veri Claythorne :
«Zdaj pride kratko poročilo o uspehu dosedanje preiskave!»
Sodnik Je rekel:
«Raziskali smo, kolikor Je bilo v naših močeh, okoliščine, v katerih je prišlo do teh treh smrti. Zdi se, da nekateri izmed nas nimajo nobene zveze s temi zločini, vendar pa ne moremo za nikogar dokončno reči, da Je prost vsakega suma. Ponavljam pa, da sem prepričan, da je ena od sedmih oseb, ki so zbrane v tej sobi, nevaren in verjetno blazen zločinec. Nimamo pa nobenih znakov, ki bi kazali na to, kdo je ta oseba. Za sedaj lahko storimo le to, da premislimo, kako bi vzpostavili zvezo s kopnim in prosili za pomoč, če pa ne pride kmalu pomoč (in to je prav verjetno, zaradi slabega vremena), potem se pogovorimo, kakšne mere naj podvzamemo za zaščito svoje osebne varnosti.
«Prosil bi vas, da vse to dobro premislite in mi daste potrebne predloge. Medtem pa naj vsakdo pazi, da se mu kaj né
zgodi/Doslej je imel morivec lahko delo, ker njegove žrtve niso ničesar sumile. Odslej Je, naša naloga, dà ne zaupamo pràv nikomur. Ne zanašaj te se na nobeno stvar in pazite na nevarnost! To je vse.»
Filip Lombard je zamrmral:
«sodišče bo zdaj prekinilo sejo....»
DESETO POGLAVJE
«Ali verjamete vse to?» je vprašjMa Vera.
Sedela Je s Filipom Lombardom pri oknu v salonu. Zun; je lilo kakor iz škafa in veter Je tulil ter se zaganjalv oknic
Filip Lombard je nagnil nekoliko glavo na eno stra preden je odgovoril. Rekel je :
«Ali bi radi vedeli, če verjamem,! da ima prav stari Wa grave, ko trdi, da Je morivec eden izmed nas?»
«Da.»
Filip Lombard Je rekel počasi; m'
«To Je težko reči. S stališča logiké ima popolnoma prav, i vendar —»
«In vendar se zdi vse tako neverjetno!» je dokončala Vei njegovo misel.
Filip Lombard še je namrdnil in rekel :
«Vsa stvar Je rt|vèristna! Toda po smrti generala Macarthu ja Je vsaj ena stvar popdlnoma gotoW. Zdaj vemo, da ne moi biti več govora o nesrečnem . slučaju ali o samomoru. P« gotovo gre za uboj — za tri uboje do sedaj!»
Vera se je stresla. Rekla je,:
«Vse se mi zdi kakor straSne sanje, še vedno čutim, da * take stvari ne morejo zgoditi.»
Lombard je rekel z razumevanjem:
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir - SFRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I. telef. 31-928, teko« račun pri Narodni banki v
IN 94-638 - Poštni predal 659 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. PeUlOO l-II, Tel. 33 82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 -20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno «60 din, četrtletno 480 din - 'oštnl tekoči račun: Založništvo Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravni 250, osmrtnloe 150 lir — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Tel. St. 37338 tržaškega riška Mali oglasi 40 lir

-43-
>cčna 650 Ur s- Vnaprej: «et SFRJ: ADIT, DZS,1 Ljubljai beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
■MÙ