90. štev. PoStnina plasma v «otcmni, 0©lje, petek 10. avgusta 1928. f Leto X. lachata v pondeljek, sredo In petek. Stane mesečno Din T — za Inozemstvo Din 20'—. Posameina številka I Bin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredništvo In upravitištvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarifu. Telefon int. Stev. 65. Vodja hrvatskega naroda Stjepan Radič umrl V srcdo jc ob 8"55 zvečer umrl v Zagrebu iin posle- clicah zločinskega R^čičcvega strela dne ^20. junija vodja hrvatskega naroda Stjepan Rad:č v starosti 57 let. Baš v trenutku, ko je združil pod svojim vodstvom cei hrvat- ski narod: i seljake, i federalistično meščanstvo, i znjim zvezane hrvatske samostojne demokrate in napredne Slovence i redke pristaše srbijanskih radikalov in de- mokratov. Doživel je, da je postal že tudi politični vodja vGlikega dela precan- skih in srbijanskih Srbov. Poiožaj kakor ga ni doscgcl do- slej noben jugoslo- vanski poiitik. In v tragiki, ki zadenc lc velike duhove: bil je celo svoje preburno politično življenje bo- jevnik, zidar, sadov svojcga dela pa ni doživel. Ni mogel več videli unrirjenega, ena- kopravnega, evropski civiliziranega, nioč- nega jugoslovanskega naroda na čelu Bal- kana, na častncm mestu med narodi Evrope, pri blago- slovljenemu delu zafmi- rotvornost in kulturo. Sam sin kmečke hiše in iz kmeCkeya naroda jc dein! skoraj 30 let po raznih potih in z raznimi sredstvi v dveh pravcih: spo- znal je, da se njegov narod ne more dvig- niti le s poiitičnimi gesli iz ilirske in star- čevičanske dobe, tem- več tudi s stanovsko politično, kulturno in ekonomsko naobraz- bo, vse na podlagi široke, prav slovan- skc deruokraciie. V tem spoznanju je ustvaril ob zacetku 20. stoletja hrvatski kmečki piogam in se je boril zanj do svoje smrti. Tekom svojih študij je spoznai skoraj celo družino slo- vanskih narodov, kot akademik Čehe in Ruse, kot žurnalist Srbe in Bulgare. Videl je, da zmaga kmetske demokrstične misli ne more biti niti sigurna, niti popolna, ako se ista pojavi le pri poedinih slovanskih narodih, samo pri Hrvatih ali Cehih ali koncem koncev kot nujna posledica sedanjega poltičnega razvoja tudi pri Rusih. Zato je skušal širiti svoje agrarne idejc povsod, zato je iskal zvez in prijateljev z?as'i na Češkem, kjer so kmetje že važni faktor v upravi države in zato je simpatiziral tudi z Bulgarom Stambulij- skirn, ki se ga edinega da rned vsemi Jugoslovani po širo- kem državncm in agrarnem konceptu prjmerjati z Radičem. NaSa politična slruja v naprcdnem Slovanstvu se ni vedno strinjala vkljub slmpatijam za Radičev kmečki pro- gram z metodami Radičeve praktične politike, zlasti ne z njegovimi republikan- skinii nazor», ker smo smatraü taiste kot veliko nevarnost za obstoj naše nacijonal- ne države, katero smo mi morda najbolj ra- bili, da se reširno pred nemškim in ita- lijanskim raznarodo- vanjeni. Toda končno smo se zedinili za enaka politična pota in sredstva in smo sc podrcdili z novem- berskim dogovorom tudi njegovemu vod- stvu v prepričanju, da nam bode izvojeval tudi pravilno in pra- vično ureditev našega novega doma, naše drage jugoslovcnskc očetnjave na podlagi dušfevnc in polne dr- žavljanske svobode. Politični zločinec mu je pretrgal nit življenja z zavratnim strelom. Naše žalo- vanje za njim je glo- boko in iskreno: isto- tako pa je velika tudi naša odločnost, da v cast in velidno nje- govega spomina trdno vstraiamo pri obram- bi njegove politične zapuščine ter jo v bratski slogi z brati Hrvati vodimo do zmage. NaŠe iskreno človeško sožalje velja kruto zadcti Radi- čevi rodbini, naše narodno sožalje pa sobojevnikom in bratom preko Sotle ! Če tudi ne moremo tega sožalja iz- reči z drugimi vred v imenu večine slovenskega naroda, lahko pa rečemo, da v imenu nenajslabšeganjegovega dela. Cast in večna slava Radičevemu spominu! K smrti Stiepana Radica z,e v sredo ponoči je posnel R-adice- vo posnwtno masko zagrebški kipar prof. Valdec. Ob (3. uri zjutraj (vce- raj) je dosla v Hadicevo vilo sodna komisija, ki je izvršila sodno obduk- cijo in truplo balzamirala. Komisija j« obeaiemi dog-nala, da je bil Račicev napad v Narodni skupščini posredtni vzrok Ra die eve smrti. * Včeraj popoldne so prenesli Radi- cevo truplo v Seljwki dorn (na Zri- njeycu), kjer bode danes in jutri jav- no izpostavljeno. Tega prveiga sprevo- da z Radieevega doma se je udeležila velika maiozica ljudi, pravijo da do 15.000, razun gledaloev ob cestali. V sprevodu so bill sfcupšcinski in oblast- ni poslanci, zagrebški občinski svet- niki, -akademiki, sokoli in dfr. Zagreb je ves črn; veeraj so v znak žalosti zaprli za nekaj ur trgovine in drugo javne lokale (celo kavarne). tako da jo bilo mesto popolnonia mrtvo. Spre- rod iz Seljackefia doma na Mirogoj je dolocen za nedeljo 12. avQusta ob 10 uri dopoldne. Sodi se, da se ga bode udeležilo do pol milijona ljudi. Stroš- ke za sprevod nosi zagrebska niestna obeina in one oblasti, v katerih ima HSS večino. Ponudeni pogreb na dr- žavne stroške je bil odklonjen, istotako udoležba vlade, skupščine in vseH strank; ki v njej danes sodelujejo. Rodbini Radicevi, vodstvu KDK in koaliciji prihaja na tisoče sožalnih brzojaivk. Družini j ga ne bi bilo pravega naimestnika do- miačina. Raizun tega pa imajo tujci v premnoigih naših podjetjih swj kapi- tal ter ima jo seveda tudi pravico. da spravijo v taka podjetja svoje strokov- njake, zlasti še, če imajo nalogo po- slovanjc naidlzorovati in sodelovati kot za'iipniki. To je vse v redu. A samo do tu. Pri nas pa se gode vse druge stvairi, Stvari, ki so nwgooe drugače le kje v kclonijali. K naim prihaijajo često tuj- ci, ki ne samo niso prein/ozni in vešcT ampak so celo dostikrat v svoji stroki in na svojom niestu tako slabi, da bi bilo pri na« težko najti kaj takega. Kajti taike nezmožne Ijudubi tovariši žo davno diskreditirali in ofcolica bi jih o.smešila in onemogočila. Tujci pa kajpada tudi no uživajo ugleda, ali drzi jih kapital kot svoje oksponente in zaupnike. In vendar so mod temi došleci cesto ljudije, ki so jih njih ocet- je, strici in tasti poslali. ali naravnost ali pa s posredovainjem dobrih in pe- tičnih prijateljev sem, ker se doma ni- so m.Qgli obnesti, docim pri nas na ra- čun domačinov prav dobro uspevajo. Kakor rečeno se boino s tern, žal-oist- nim pojaivom navala nepotrcbnih in neznitožnili tujcev tor izrivaaija in od- l'ivanja nasili nioraili b.a.vlti oi»gaim.i- rano. Tu ne gre namrec samo za cksi- stenco nasili ljudi, ki je radi ne.po- trebnih tujoev ne morejo najti. Ne gre tu le /a izboljšanje življenja naših, ki je sedaj vkljub vztrajiieniu in dobre- mu delu v večini zato tako borno, da. morejio tujci tern bolje izhajati. Gre za velike reči. Vsi ti tujci, ki so po nasiih podjetjih na vodilnih mestih (saj so tehnicni ali komercijelni ravnartelji, prakuristi, obratovotdje, predstojniki odidelkov. mojstri ali kaj sličnega.), imajo pod- jctjavv rokah tor jiin uraivnarajo uso- do. Co oni hočejo. ])oidje.tje ne uspeva ali pa narobe. Naš narod in tudi na.si delni'carji so preveč zaverovani v spo- p-obnost tujcev ter so zadovolini, da jim njihovo pod jet je vrže nekaj dobička. , Kolikor pac preostaja od ogromnih ' režij. mod katerimi so i)lace nerazinivi- no velika postatvka,. 1 Mot da se bo kdo čudil, ker sem re- kel, da bi tujci znaili tudi hoteti. da podjetje ne uspeva. Zakaj pa ne bi? ! Saj so se že zgcdili slučaji. da je ino- ¦ zemska konkurenca ])o zvijači in ovin- kih spravila v kako naše podjetje .svoji? zaupnike, ki so delo ovirali in poslo- vanje sabotirali. In ko so nazad'nje i yendair vrgli takega gospodarskega j špijona na cesto. je bil že boga,t, zunaj i je dohil za uspešno delo gotovo lepo ' nagrado, podjetje pa je bilo tako za- i voženo in diskreditiraino, da ni moglo j nikamor več. To je storil tujec, ki se I je j)rej zdel kot stroikovnjak. ka.teremu i pod cloma'ci'rii solnconi ni bilo ]iara.. i So slucaij'i, in naštejemiO jih, če je ' potrebno, da so pri nas tujci kot »stro- , kovnjaki« pri poslih, ki so se jih še le I lotili, ko so prej v syoiji domovini bill Uganjali že vse pofclice ter se bavili z I najraznovrstnejšimi nasproitujočimi si j deli. In dokazati se da, da niso stro- ; kovnjaiki, ampak da opravljajo svoj posel j)rav povpreeno ter da se izkaže njihova A-elika slabost, če nimajo do- brih pomočnikov domačinov. Ti doma- cini. po svoje dobri cleikuvci, seveda vi- j dijo, kake predstojnike imajo in jih I tudi j)rimerno spoštujejo. A na zunaj i je pa zaideva le v redu. In to jo zasluga | — tujega strokovnjaka. j Tujci pri nas so za nas skt-kra vi\- ' na. Posledica njih zaposlitve v podjet- j jih, pri kalerih je vendar skoro povsoxl I tudi kapital naših ljudi in bajik, so hiude: naši ne dobe zaislužka, (le imajo domaicini delo, se jim neprimerno ! slabse placa kakor tujcem, ker ti so ha- je reveži. ki nvorajo me:d tujiin ljud- ! stvom \ težkih razmeraih ziveti. Ti | tujci tvorijo v pod jet ju raizred zaise, ki ! prezira domačine, sposobnejše doma- i ce uslužbence pa namenoma izključu- ! je iz svojega kroga. da bi se jasno vi- ! delo. da tujcu nikdo ni enak. Strem- i ljenje tell tujcev gre tudi v smer. da i sposobnejše domacine izgnusijo iz ' podjetja. bod'isi z arogantniin I nasiopa'njrin, cnmlovazevanj'Oin ali pa 1 s suzenj.ski-iiii placami. Tako ubij.aijo \ saTnostojne.ise in sannoza,vo.stn«,i«f l,»\i- ; di: a druge, ki imago bolj prožno hrbtenico, pa s časom tako ]3reparira- jo. da so jim čosto dobrodošlo orodje I proti lastn im donuacim tova.rišem. — : Kdo-T je kedaj delal v takem podjeiju. 1 mora potrd'iti resnicnost l)esed. To so dejstva, radi kaiterih trpi vsaik j nas d.rža>vl.jan, bil on Slovenec, Nemec, . Ala'djar ali kairsibodi. Ta zadeva pa ima še drugo, narodnopolitiono straii: Ti tujci niso v svoijem delokrogn ni- koli na podrejenih mestih. Oni vedno vodijo in odlocujejo. In ker nobeden i oh prihodu v deželo ne zna nasega je- : zika. in ima le redko kateri voljo na- | Liciti se ga, se godi vse okoli njega liemški. Nemski govore oni med seboj. nemski občujejo z nameščenci — mar- | sikomu naših se pri tern zopet oglasi j jiokvairjena neniška žilica — nemške so jim red bine, na kratko; podjetje iz- } gleda vsa.j na pol nemöko, pri cenier |e Kigurno, da ima nemišcina prednost in vec vel'jaf\Te, ker jo gcvori »goispoda«, ki kaj poineni. Radi tell .strokovnja'kov, med katerimi so ljudje s taiko malo prirojene inteligence, da .se — kakor včasi trde — kraj najboljše violje ne moirejo naučiti nasega jezika, govori v ! gostilni naitakaTLca, v kavarni naita- kar, doina gospodar, na kolodvoru uradnik, na cesti stražnik, na pošti te- lefonistka, vse, prav vse. Raldi teh ome- ! jenih ljudi mora blti vse nemisko, sanio ! da oni, neziDOižni in v vsaki drugi ci- viliziraini državi nemogoci, moTOjo pri na,s sijajno eks'istiraiti. Ti ljudje, treba sploh so dognati. da j li jih no pošiljaijo k nam y>o posebnem : priporoi'ilu kaike inoizemske boi'bene ! organizacije — včasi v navalu arogan- j ce- tudi izjaivljajo, da jim nasega jezi- ka ni treba in da se ga ne bodo ueili. Za to je vse in tern o poslovanje v tvor- nicah in pisairnah nemško, zato si z \isakim judoim v Jugo^la.viji dopisuje- ! jo ncmiški, zato silijo tudi velik del na- sili privrednikov in pridobitnikov —• ce si ti tega odločno no prepovedo — I z nenisko korespondenco, za,to pre^- ! plavlja/jo brzoja'.vne urade za vsako reč • z nomškimi brzoja.vkami za nase judo, | nase delniške družbe tei' celo posaanez- j ue naše ljudi ter s tern znatno ovirajo ! prompt, ker je jäsno, da bi naše urad- j ništvio lazje ]Jcsl.o^-alo v naseiii jeziku. ! Radi teli ljudi, ki so skoro vsi naaprot- j niki naše držav.e, mora biti vse nem- j sko, ker njihevi strokovnjaški ta-lenti : niso toliki, da bi se mogli nauciti jczi- l ka, ali je pa njihovo nasprotstvo proti I na.S'C"!i\\i življni in nnši tleželi toliko. da. ; se ga ne imiratfo učiti. Koliko je že bilo slnt'ajev. da so taki ljudje ostud.no ža- iili nase z grdimi psovkaini. Če dru- ¦ pace ne: vsa'j v pijanosti se včaai ka- tori izpozabi. Proti naivalu taikih tujcev. ki bi jih i ¦ ¦ I Pozivamo vse slovonske in slovanske hišne po- sestniko v Celju, da razobesijo v viden znak so- žalja in spoštovanja naprain tragični smrti vodje hrvatskega naroda Stjepana Radica erne zastavo! v takih razmerah in na tak nacin ne hotela in niiogla prenesti n oben a civi- lizirana država. so potrebni strogi ukropi. Potrebno bi bilo, da se priseljevanje načelcRict u.staivi, in se pripusti tujoc. ki hoco ])ri nas za^lužiti. samo todaj. ce urn drug tujec napravi mesto. Tujce, ki se vkljub dolgemu bivanju v državi niso naucili jezika, je odpra- v.iti preko mieje. To so očividno ne- zmožni ljudje ali pa naši nasprotniki. Naimasto teh si more prizadeto podjet- je naba.viiti nove, ali če se ti v nekeni easu primieirno ne prilagode i\azme- ram, miorajo iti proc. In za takega tuj- ca ne sine potem več priti nov. Delniske družbe, ki. morajo žo itak knjige votliti v državnem jeziku, bi miorale opraiviljati tudi vso korespon- denco, ki gre na naslove v naši državi, izključno v našem jeziku. S tern pri- dejo naši ljudje h kruhii, a podjetjem se prepušča, da;-li še hiočejo naprej re- diti nepotrebne in nezmožne ljudi. In zlalsti bi bilo potrebno, da naši ljudje no bi zaoeü graditi podjötij pri diniiniku. Tafce neči ne nastajajo cez noc. Vsaj- pol leta prej se že vendar vc-. kaj se naiinora,va.. In zakaj potem ne In poslaili doimaicih ljudi kam v tujino, da Be izpopolnijo v stroki, če jo to' še res potrebno. Taki naši ljudje bi potem doma z veseljem delali in za m.an.jši denar ter bi bili naj.mainj tako zan.es- ljivi, kakor so tujci. ki imajo odini na,j\išji interes: oboga/teti in potem odriniti, ce ne celo izginiti, ko jo pod- jetje prišlo na rob propada. Tista neutemel'jeina glorija, ki jo vi- rtimo akoli gla,v tujcev, mora izginiti. KdcT od blizu gleda, ne vierjame v hiA'a- lisan.o Sipasobno'st in n-enadoiniostlji- rost takih strokovnjakov. Saj statisti- ka s svicjimi suhiini številkaimi praivi. da jo med propalimi in slabo uspeva- jonnii pod jet ji večji odstotek takih. ki jih > vodijo« tujci. kakor takih.. kjer del a jo in se trudijo domačini. .PripoTočlj>ivo bi bilo, da se upravnim odbornikom in nadzorstvenim svetni- kom r-odjetij njih nagrade za funkci- jo nalagajo tu pod za.poro. da se vo- dečim uradnikc-m da samo del place, a A^ Boks lo. I ^^^^^^^ MoSki čevlji Din 182'- |^^^^^^k MoSkl poičevlji „ 169- D^^^^^^^ Žfiiski ČGvlji „ 1S2-- j mH|^^^A 2enski polCevlji „ m-~ I S>l9V0>roCii3l~35 „ nor- \ ^r'-WwmWW OtroCii 2(3-:O , 75'- ')' •""',.' / *W OtroCji 22-25 , 5G1- Damskl äevro „ 185- Dninskl v barv. „ 198'- Damski lak „ 199'- WM!ti$/ Moikiizkravine. 154-- WMSr /AoSluiztelothie „ 163'- V Kiipite tükoj, dottier so W Sc nizkc cone in oglejte si izložbe ter ogroinno zulocjo v veletryovlnl R STESSHIECKI, CEUE. j Olga Manjškova: ! ZIVLdEHJE ŽEIME Zapiski Helene Klierove. 18 j Jvupila sem si vse pesmi Kronske- ga, ki »em jili po])rej citala posiamcz- no v časopisih. Ni jili has mnago, ali kake stvari, kaiko strašne stvari! Hotelo so mi je jokati in prvič po mnogih letih se je odzvala v mojem sreu davno pozaibljena tcžnja po Bogu. Ne po tistem iz katokizma in molitvo- nih knjižic, ampaik po nekem mnogo višjem in kraisnejšem. Prvikrat sein podvomdla, da bi človek zadostoval sam sebi, in gotovost, da ni potreba vere v Boga, da zaidoistuje nnoc1, živeti smotreno in krasno, gotovost, ki mi je bila doslej o]iora v vseh težkih tre- nutkih življenja — se mi že ne zjdi tako .aibsolutna. *¦ Zakaj me sill ta nadležni človek, da bi vedno preroisljeva'la o stvareli, ki so mi bile doslej tuje? Zakaj me sili čitati stvari, za katere se poprej niti brigala niseiiii? Kak interos ima na tern? Saj me niti ne pozna. Doslej nisva niti bosede omenila o najinih osebnih razmeraih'. — Ne vein o njeni nicesar. Ko pridem v Prago, bom vprašala Oberländorja ]>o njiiin. Nje- gova individualnost je niiočnejša, nje- gova izobrazba globljia in obsežnejša nego moja,; napLsiala seiin mu že vec ko enkrat, da mu nisem eua»kovreden pro- tivnik. — »Jaz nočem, za Boga, da bi mi bili protivnik, hoc em vase prija- toljstvo.« — »Niti kot ])rijatelj nisem enaikovredna. Zaikaj si raisi ne izbe- : rete moza,?« — »PrijateiljstviO z ženo je vedno kra^snejše, temboli z ženo, ka- | I kor ste vi.« ! To se ne glasi slabo. All prijal-elj- j stvo? K temu je treba mnogo več nego I izmenjaivati si ])iisimene nazore. — K j temu je predvsem treba ])oznanja. A midva se ne pozna.va. * Počitnice se mi bližajo h koncu. Vladja pojde že v šolo, je treba, vrniti . se d0111.0V. Ali ])i'ej še grem v Prago. Obišcem Oberländorja in rada bi po- iskala Kronskega. Mi je to že prevec sniioano, da sva midva, ki sva toliko dopisov izni'enjala, ki pozinava svoje i nazore o najrazličnejših g'tvareh in ki na sebe taiko vzajemiiio vplivava, da 1 sva si midva pravzaprav tujcu. Kronsky soglaša in predložil mi je, 1 da bi se la'hko sešla v Cbotkovih nasia- diih. Ni tain mm ago ljudi v torn ca^u ! in je to ak\'ir, ki se po njegovoni niiK4- | nju dobro prilega zja tak romantični ' sestainek. Res — ali ni v tern kos ro- uiantike? Cetrt leta si piševa in ne slutiva. kako izgledava. Kako sem radovodna — — in kako se vereinn! Za'kaj? J)anes je tedem odkar sein se vrnila iz Prage. Ted en — a sele. dan.es imam do>ti sile, da bi si razjasnila, kaj nw? je tako razburilo. Zakaj rai/Jnirilo? Zakaj razburilo? Vzrok je vtemdar neznaiten. ni tu pravzaprav niti povoda za nöko raz- burjenje. Kronsky Je oženjen — to je vse. Kaj na tern? A vendar še danes pri saniern spo- minu cutim strašno bodest. kakor bi mi bil s svO'jim obvoistilom raizrezal sree na dvpje. Obledela sem grozno. »Kaj vam *je?« nuu jo ušlo iz ust. Zagledal se je vame in.meni je bilo v tern trenutku, kakor da bi mo-ja duša naiga lo/jala prod njim na anatoinski mizi in jaz bi se s-raniovala za njene tajnosti. »Vi niste v.odeli. da imam aeno? Preprosto, dobro žono. In dve hceri. ki ju obozavam?« j Zajecljala sem n-ek-aj in nezmožna ' hinavščine, sem se stegnila po klopci i kakor ranjen ptic. 1 Tako io torej! Ožcnjen! To krasno. oduševljeno obličje j)0- l.jublju druga in jaz ga nikdar ne vo- l'jubiin. To roke, ka same govore, objemajo drugo in se incne nikdai' no dota.knc- io! ^ Nifcdar ne bov.a »edola drug poleg rtrugega roko v roki, nikdar si najino oci ne bodo čitale v duši. Nikdar — nikdai1! ivaka je ta groizna beseda! Zakaj si jo ravno zdaj moram reči, zda.j? Da zdaj. ko prvič ljubim. nemožno. bla'zno ljubim , , . Kako nui je dobro, da sem to koncno izrazila, da sem nasla pogum, i>ogle- ; dati res'iiici. v obraiz! — Bo ini laže . . . I * ** No, ni mi la.hko. llodim kot v vroči- ci, z of mi ra.zširjenmii, z ustnioaimi | izsuseniuii. Saj se je zgodilo z menoj? j Zakaj ba« sedaj — na sklonu moje • mlaidosti? A zakaj je ravno on ože- j njen? j A von dar ga ljubim. Govorim si v i duhu sleherno njegovo besedo. Iz nje- | goyih sta'\'ikoA- sem spletla na sebe gra- : Je in z njimi öd jutra do večera bičam 1 -^vojo iznvučeno dušo. j Ti si hotela ljubozon? : On iima. drugo. Ti si hotela ljubiti? | Je oženjen. ITctela si so.be dati v dar. | Je begat, ni mu tobe troba. | Ali ni rekel sami, da ima že-no. do- ! bro, ljubeco žerio? I Ni iiripovedovta'l o svoji ljubezni — no. o njoni ljubozni. o njeni dolgi, \er- ni ljubozni? 0 poraki iz ljubezni? O otrokili. ki jih je rodila Ijubezen in ki jMi v/i'ioju.io ljubozon? Siev. 90____________________________m_______________________>NQVÄ DOB Ac__________________________________________________Stran 3. KDK odklanja vsako sodelovanje vlade in njenih prijateljev pri pogrebu. — (Slavna govornika na pogrebu Pribičevič in dr. Trumbič. Zagreb, 10. avgusta.. Danes je bil Seljaeki doin odprt za občinstvo, ki že od 6. zjulraj ne.presta.no prina.ja k iiirtvaškemu odru Stjepaina Kadica. Od 11.— 12.30 se je vrsila seja po- sloaiega odbora KDK, na kateri je bi- 1ü sklenjeno,, da odklanja poslanski klub KDK use izraze mzulja vlu(U>, Narodne skupščine in onili slruitk, ki še nadalje sodehijejo v skupščAni. ,]\i- tri ol) 4. popoklno se bo vršila sejc/ po- daihskegti Liulxi HSS, ob (5. popoldno pa. koweni-oracijskd .sejii poslanskrga kluba KDK. Po seji bcdo sli poslanci skuino v Seljaeki dlom, da se poslo- \ i.io od svojega prod sod nika. Poslovni odbov je nadalje razpravljal na svo.ji dana&nji seji o organizaciji pogreba in izdelal tozadevni program. Pred Seljačkim doinoin bodo gO'Vo- l'ili pri pogrebu v nedeljo, dne 12. t. in. oJj 10. dopoldne predstavniki. HSS in v imenn KDK Svetazar Prihicerjr in d\\ Trumhiv.. Sledili bodo se govori za.slopnikov poedinih korporacij in OTganizaicij. Na grobu pa se bo poslo- vil od Stjepama Raidiea. samo edon n jegovih na jintiinnejših sobojevn i koy. Kralja bo zastopal pri pogrvbu kom.a-nda.nl aii'iuije general Mdiic. \ Zagrebu. drugo jemlje za kavcijo za kak pol am in da jib oblast se pravi ea& prime, če mo dostrokovinjaeili. Saj davek od svo- jili dob.odkoiY itaik malokdo po prarici plačuje. Üpozorili pa je treba se na nekaj: Ivor so nase oblasti tako popustljive, da sine zo wsakdo strokovnjaciti pri nas, so ti protežiranci postali pra.v ol>- jestni. Začeli so se noreevati s politič- no oblastjo in inspekcijo dela, tor so rogajo in klevetajo, da se z drobnimi pozornostmi in naklanitvami merodaj' nim osebaun pri oblasiih vse doseže. Tu jo treba varova.ti cast nasih oblasti v dožoli, ki dosedaj niso imele sniisla za korupcijo! Fa pogledati vendar kaže, kaj je na takem naiinj.ga/vanju. Mord» vendar le })ridejo naži naj- visji in najniocnejši činitelji nekoč do prepru'anja, da miorajo naši Ijudjie ii-iijti donia kruba., če .se da najti. Mur- tl,a. le prido dan, ko bodo naise oblasti uvidele, da ne gro, da bi lujci v kolo- ni-ji Jugoslaviji, kjer .ie viendar tudi dosti doimaeega kapitala, zbirali od to- ga kapitaila zasebno })reniožeiijc, in nckega lepetga due z njim odali. Morda po.stane le že jasno, da ima naša trg.o- vina in vse privrcdno življenje od no- kaj sto izbovno i»lacanib tujcev raalo koristi, ker si svoje potrebščine raaun živeža naba,vljia.jo v inozenustvu, dočim si slabo placani in garajoci tisoči no jnorejo sploh ničesar nabaviti. Moi'dn bo tudi koinu ja.sno, zakaj se .seda.r sklepa tako ma.lo in tako slaibo fundi- ranili zakonov? Kako neki, ko pa naši ljudjc delajo za j)razen nič ler še saimi koinaj vegetirajol ¦Tujci pri nas«, to je poglavje,. pisa- no s krvjo. Raidi ne.potrebnib tujcev zabavlja naš narod na oblasti, radi ne- potrebnib tujcev se bori proti sedanje- iiiii redu, radi nepotrebnib iujcov trpi naš delavec in iianieščenec sploh, radi iHM)otrel>nih tujcev je pomanjkanje, kriza, bolezen in v&aita nevolja, radi no])otrebnih tujcev je pri nas tako ma- lo žive vere v naso državo in lako iiialo brc-zpogojne udanosti naprain njej, radi nepotiebnih lujcev je v nas iako niialo živega ponosa, radi nepo- ti-ebnih tujcev, ki jib glodani.o kako brez skrbi živijo v razkosju, je pri nas (oliko ne in lies tne revolucijonarnosii. Mi, vsaj mi na severu, ce že oni bolj na jugu sauni ne vernjejo v s'voje ziia- nje, (jimo dorasli taka, da ne potrebu- jemo jjovsod vodstva tujcev. Mi se mo- ramo odlociti, liooe.mo li biti v syoji drzavi jtrvi v vrsti, aü pa as taxi kje v ozadju ter slu/Jti na svoji zeinlji ka- kor služijo bedni kolonijalci zavojcvul- cein, ki izkoriscajo deželo in narod. Oa ne bi kdo nwadil, da imajo (e vrste »anno nanien hujskati! Ne, tujoc, ki jc potreben in ztn.ažen, bo doibro ilošel. Vsa. drnga svojta pa, ki ne ni-o- re do ma uepevaiti, a tu dobro- živi, pa mura vcn. Ali pa si naj ))i'i na« is\V selji in svojini zinožnostini primeriiega. dela, kakor gaj išoejo naši na Nein- škein, l^rancoskeni, kje v Južni. Aine- riki, Kamadi ali Avstraliji ter jedo gre- nek krub. Proteziranja lujcev in miäljenja, da. naš narod, ki je dajal že v bolj ne-' tigodnih ča.sih slavne znanstv-eniko j)i'ofesoi'je, pranuiike, ^oiierale, ni.ini- stre, kardinale in di'iige veli^ine, «edaj ne bi mogel imieti zinioznejwega urad- nika ali boljšega delavca, pa rnora biti kotiec. Kdor ne more druga.ee misliti. i?a naj bo sram! Delaivstvo in uradništvo pa, ki je prizadeto, se bo niorailo orgamizirati. (le na primer kdo pravi, da brez vseh teh privlewmib tujcev ne gre, mora bi- ti »Orgainizacija zaseibnih naanescen- cev, delavcev in uradnikov« uverjena,, da bi šlo. Le možatosti je treba. Domače vestl. d Ztuhijo alevilko »Nove Dobe« smo inoi'ali izda.ti na dve.li straneh, ker je padlfi na falski daljnovod med Ko- ujicami in Slovensko Bistrico velika snireka ter je prekinila elektrieni tok, ki. ga rabimo za staivini stroj. Tok je bil preikinjen od priličn.o 10. ure pred- jKjldne do eez 5. uro popoldne. V Colju je prikiljučenih na električno omrežje precej obrtniškib in industrijskih obratov., ki trpe vsled nenadnih uki- nitcv lofca pra.v zidaino skodo. Ali se ne da zaslgurati za take slučaje re- zoi'V-ai? d ('(.isten vzglcd bojazljivim in za- spauirn (^e'lja.noin ,s^o dali tudi tokrat Vatican i. kaiko se lepo javno pokaže na.rotliio zalovainje ob snifl'ti nar-odnih vodij: v /aJeu nainvreč skoraj ni hi- šc brez erne zaw/tave d l/spehi nasih sokolov v Amster- dam*. Ju-ffosl. sokolski saivez v Ljub-- Ijami je Prejel iz Aim&terdama sledeco brzojia,vko: »V krofgih in na konju vo- dijo Svicarji, n,a dru;g«m rnestu s0 fie- boslovaki, na tretjem ju^goslovanski sokoli. Stukelj je šam^ijorn Tla krogib." To je rozultait prvega due oli.m,pi]ske U^lavadbe v Amsterdams, ki se je pri- eela v sredo in se zaključi v potek. Te telovaidbe se ud(4rauje ll^držav, vsaika z 8 telovadci. CeliosloyaÄko in Jugo- slavijo zastoixijo .sokoli. Br. Lean Štu- kelj je sedaj sodnik na niariborskem okrožnem sodisču. d Drz. reahta (jimnazija v Celju. M< i pol mini izpiti za preslop iz me- ščanske sole v gimnazijo bodo dne 28. avgusta, privatni izpiti (ce jih mdni- .strstvo dovioli v CJelju) dne 28. in 29. avgusta;, vsakokrat od 8. ure daJje. — Puizredni izpiti se bodo viršili dne 30. avgusta za 1.—4. razred, dne 31. av- gusta za 5.—8 razred. Začetek ob 8. uri. Vpisovanje v 1. razred bo 1. sop- tenibra ad 8.—12. ure. Uoenci naj pri- dejo v spreinstvu starsev ali varuba in j)rines'O šolsko naznaiiilo in krslni list. Pi'edjnsaiiia je starost 10 do-J3 let (letniki 1918, 191.7, 1916). Vpisovanjo dosedanjih in novih učencev v 2. do 4. razred." bo 3. septembra od 8. do 12. lire, v r>. do 8. razred dne 4. septembra od S. do 12. ure. Vsaik učenec so mora izkazati z laaiskim izpriöevailom. Pri vpi.su mora plačati učenec 20 Din za fond za zdravistveno zaščito učencev in 30 Din za. tintn.ino, tuskovine in di- ja.,.ško knjiznico. Prispevka za fond za /dravstveno zaščito učencev se o,proste oni ueenci, ki. predložijo pri vpisova- nju potrdilo davčnega urada, .da so siimi ali njih roditelji siromaisni po za.ikonu o taksah. To takso plačujejo tudi priwitni uoenci. d Mestna knjižnica je izposodila meseca julija 1212 knjig. Od 1. Jan. do 1. avgn.sta je izposodila 021 članom 10.511 knjig. Knjižnica poäluje trikrat na teden in sicer ob eetrtkib in sobo- tab od (i. do 8. u>re„ ob nedel'jah od 10. do 12. ure. Vpi&e se lab.ko vsak, kdor se zadostno legitimira. Vpisnina 5 di- I iiiirji'v, za diiake, licence in vajence yy^O^^. ceni lepo perilo /^^^JH/ÄF dolgo trajno in // <^^^^Äw se ve(^no blešča- // *iW /Mm lo od snage. Ona ¦S^ /mvP^ ra(^i *e«a ra^j ^e W SCHICHTOYO ¦ MILO 3 dinarje. Knjige se izposojujejo na 14 dni. d Licilacija südja ob držuoni cesti. I.etošnja sadna letina ob drza,rni cesti v območju celjske gradbene seikcije se bode oddala pot am uytmene licitacije, ki. se bode vrsila na ]>rogi (^elje-Te- pamje dne 1(3. avtgusta 1928 z zacctkom ob 8. uri zjutra;j pri km 77.420 (raz- potje okrajne ceste v Ljubečno) in na progi Celje-Vr-an.sko dne 17. avgusta 1928 z zacetkom ob 8. uri zjutraj pri mostu preko Ložnice pri km 73 dr- žavn.e ceste. Dražba se bode vTŠila ust- meno za vsaki kilomieter pasebej v smeri od Gelja proli Tepanju oziroma od Gelja- proti Vrajuskem. Sadje se bo- de oddalo na drevesib najvišjemu po- tmdniku, ki mora placati takoj ponu- jeno visoto in takso po tarif. postasvki 81, tocka 3 a (to je 1 % ponujene wso- te), ter se miora s pod pisom dražbenib pogojev zavezat* da so ti pogoji za. njegia oJjveizni. Dražbeni pogoji so in- terosentom na vpogled v pisaTiiah gradbene sekcije v Celju in mestne- ga niagistrata celjskega med urad- niini uraiini do vkljucno 17. avgusta 1928.. d V juliju so umrli v Celju: V me- s/-m: Dragica Okriznik, iri tedne star otrok delavca,; Franc Korber, 52 let, klepai-ski mojster; Alojz Obreza, 83 let, toivai-n. delavec v pok. — V jfivni holnwi: Mali Seimpriimožnik, 17 let, bči kooarja, Bocna; Ma.rija Roter, 65 b'l, posestnica, Griže; Franc Ha.nžič, 37 let, delavec, S-v. Jur ob Taboru; l)ra:go Per tot, 64 let, kammoseski moij- ster, Gelje; Kaii'ol Plešnik, 52 let, dni- nar, Petrovče; Kok Jug, 78 let, pre- vžitkar» Okol. Šmiairje pri Jelsah; Ja- nez RjuiriiÄiJc, 36 let, dninar, Šmartno v Rož. dolini; Aygnst Breznik, 25 let, lesiii ma.nipulant, Levee; Berta Skr- binsek, 5 let, bci dninaxja, Yojnik; Ivan Gaberšek, 44 let, brezposeln, Oko- lica Gelje; Lucija Pol&ak, 41 let, koca- r.iea,, Drenskorebro; Marija Skrbin- šek, 4 leta, lici dninarja, Vojnik; Fr. Alt(->.nl)Grger, 74 let, Šmartno ob Paki; Jernej Dreo, 19 let, lrlapec, Šmartno ob Paki; Luka Horvait, 61 let, najem- nik, Gomilsko; Neža Polšak, 27 ' let, dekla, Braslovce; Ana Robida,, 36 let. služkinja, Sv. Kristof; Anton Bračko, 08 let. obč. revož, Komjlce; Roza Sla- tinsek, 15 let, h-ci posestnika, Radmir- je; 1'lma Bač, 50 let, žena najemnika, Gelje okolica; Ivan Prebili 40 lot, po- sestnik. Trnovlje; Ana Bornekar, 72 let, vinicarka, Gabro^nik; Elizabuta ("later, 49 let, prevžitkarica, Gelje oko- lica; Marija Laninsek, 5 let, hei skla- discnika, Sv. .Peter v Sav. dolini; Ma- rija Dornik, 42 let, žena posestnika, Sv. Kristof. — Vvojni bolnici: Rado- ; mir Milojkovic, 32 let, adm. podporuč- nik sod. struko. V juliju je torej umrk) i v Oelju 30 oseb: 3 v meslu, 26 v javni ! in I v vojaski bolnici. : d Nocho lekurnittko sluzbo v Celju 1 ima od sobote, dne 11. t. m. do petka, dm» 17. t. in. lekarna »Pri Ma.riji po- magaj« na Glavnem trgu. d (lasilno drustvo v Celju. Tedensko službo ima od nedelje, dne 12. t. m. do sobote, dne 18. t. m. IV. vod pod poveljstvom g. Bogomira Scblosisetja. d Cavlat - Radičevo. Občinski od- boi1 mesteca Gavtat pvd Dubrovnikom je sklenil, da se inicnuje Cavtat v po- cast vodji brviatskega naroda odslej Radicevo. Straa i._____________________________________*NOVA DOBA«________________________________________________Stev. 90. d Celjsko Olepševalno dru&tvo pri- redi v nedeljo, dne 2. septembra t. 1. popoldne in zvečer veliko ljudsko ve- selico v mestnem paxku, kjer bodeta svirali dve godbi, kjer bo prekrasna umetna razsvetljava in mnogo šotorov najsla.otnejših jedi in pijač ter še mar- »ikaj drugega, kar razveseljuje gLg- veško srce. Vstopnina bo zelo nizka, vse drugo pa pol zastonj. Toliko za dames; natančnejši program se bo še objavil. d Stavba mestne stanovanjske hiše v Celju. V sredo so prieeli pri »kroni« s stavbo trinaidstropne stanovanjske hiše mestne elektrarne. Hiša bod© ob- segala 12 stanovanj. MlsJimo, da se- daj maig-istraitni gospodje ne zaiba.vlja- jo več čez nakup tega za Gedje res ve- likega stavbisča. d Ceijslmi policijska kronika. Raidi potepuštva so aretirali nekega Rudol- fa Puklina, brezposelnega diclaivca iz Zagiorja, si'ez Zlatai". — Zaiprli so An- tonijo Primožič iz Gaberja, ker j>e osumljena, da je ukradla v MagdaiLen- oevi trgoyini v Štorah Magdalencu st. iz odložene suknje denairnico s 750 1). Stairisi pravijo, da je nepoboljšljiva in predlagajo, da se odda v prisilno de- lavnico. — Ujeli so na eel j« kill ulieah tri Venerine služabnice, neko Angelo Kurnik iz Trbovelj, Marto Ziaigožen iz Gaberja in Ivano Majšler iz Rogatca. Oddaine bodo najprej v bolnišnico, na to pa bodo kaznovane. — Trgovec g. Jurij Krušič je najsel na Miklošičevi ulici srebrn obesek na kovani verižici z dvema medaljonekoma vS slikaimi. — Pri leviškem. mostu so njeli pastopa.ča Ivana Brezovščka iz Medäne pri Go- rici. Iinel je pri sebi tujo dela/vsko knjižico. d Vmrl je v Liscaih pri Gelju po- setnik Jakob Košec v stamsti 69 let. . — V javni bolnici .ie umrla 8. avgusta Antonija Tiirupran, perica iz Dobrne, stara 55 let in 9. avgusta 36 let stara Marija Berns, posestnica v Recici oh Savinji. d Iz solske sluzbe. Napredovali so v 3. skupini 2. ka/tegoxije ^g. Simon Goirišek, ucitelj v St. Jurju ob J. ž., Franc Burdian, učitelj v Vojniku in Franc Kurnik, ucitelj v Šoštanju. — V 4. skupini 2. kateif?. je Tui,predoval g. Josip Kind, ucitel] v Slivnici ])ri Gelju. t Dekan Anton Koblar. V Krainju.jp umr,l m-astni. župnik in dekan Anton Koblar x starosti 70 let. Udejstvonal se je kot politik (bil je eden od onih redl^ih duhiavnikov, ki »e je pridružil zadnji čas kmetsko-demokratski ko-mli- ciji) v raiznib tabor ill, naidalje pa kot zelo ])lodovit zgodovinski pisatelj. V Kranju je župnikoval celih 28 lot in jo bil kot duliovnik zelo priljubljen mod pr-ebiyaJstvoni'. d Sokolsko društvo v Lndome.ru je naini'erai\nalo proslaviti svojo 25-letni- co v sobotp in nedeljo 11. in 12. av- gus,ta. Sla*.vnos.t je pr^l'ozena sedaj ra- di Raidi'^eyega pogr-eba na 1.4. in 15. av.gust. d Nor holfil na Dob mi misli zgra- diti oblastni oclbor. Upamo, da če že bode mogel graiditi, ne böde 7Jgradil kake podeželsike, slabo opremljene go- Btilne, teinveč hotel, ki bode reprezen- tiraj. d Prvi jesmski dan imamo dlaines. na pra.znik sv. Lovrenca, Taiko usaj trde naši kniet je. Drugi pregovor pra- vi, da je priqaikova'ti dobro vinsko le- tino, aiko sije «olince na da^n ,«jv. Loa- renca. d Obesil se je na Ptujsiki gari maiu- rant Fra'nc Friedaiiiar. Izstopil je lani iz bo'gosJovja in ker ni imel si'cd^U'N' za nadalnji študij, je čakal dioma na; kctko Klužbo. Ker se inu ni posrečilo, da bi kag primernega dobil, so je nila;- di fans iz obupa. obe.sU. I Prvi pogoj lepote I je čista, nežna in gladka polt, ki ^M se dosega z uporabo L¦ VESNA CREME B Lekfirna PRAUNSPBRGER, Zagreb, SS StarClčev tr<, 18. Lg d Ljudje, ki trpe na težkem telesnem. odvajanju in j-ih pri tern niučijo obo- lelosti debelega črevesa ter preobilica krmočjo že- lozniške policijo na Zidamein n\ndit(i- lju dr. Ra;zlaigu. Naše mialonedGljsko ljudstvo je s tern pokaaalo, kafco viso- ko zna ceniti zasluge odličnih mož, bo- disi že da so naši rojaki, bodisi da so med namii del oval i. Zopet smo leios pokaizali cut hivaleznosti enemu taik*1-- ni/ii možu, pokognemu šol. upravitelju Sinmnu Cvahteju, ki je od ki,1a 1884 do 1920 del oval na naši soli in vzgojil 1o- korn teh let na stotine in tisoöe nasili knwtov, obrtnikov, delafvoev, pa tudi intcligence, katere je še ogromno šte.vi- !o danes raztresene po vsem svruštAem'.ni doiinu se je naio vršiJo skupno kosilo. katerega se je udeležilo vieč sto gostov in med katerim je naš rojak g. šolsiki upraivitelj Franjo Gvetko iz Krčevino pri Mariboii'u, ki je istotako bivsi uče- nec ])ükoifiiika, a je zo tudi delovia'l kot učitelj na nasi šoi pod nj.eigovim void- stvoin, obujal lepe .sponline na blage- ga pokojnika. Popoldne se je v Dru- štvenem domu izvršila lepa otroska prireditev ob oJ)ilneni obisku, nato pa priprosla ljudska zabava. Pri odkrit- ju s]iominske plošce je vzbujalo pozo-r- jiost 27 najrevnejših šalskih otrok na- se fare, kateri so bili že pred slavnost- jo obdarovani s celo obleko in obutvo, kar se je vse nabaivilo iz zbirke za sponiinsko" plo«c;o, katere presežek se jo po inte.ncijah blaigega pokojnika po- rabil v ta riainisui. ^mc.-nio, da je tudi prireditev sama še dala nekaj prebit- ka, tako da bo mogoce nabaiviti "obioko in obutev še y>a nekaj otrok, ki lmdi1 vS'Oin -na la naicin oanogočen obisk solo ludi. v zinus'kein ca«u. Ta,ko_ vidirno, cbi niso brez vzroka po\darjali skoraj vsi govorniki ob priliki od'kritja sponiin- ske plošco, da naše lnalonedeljsko ljudstvo rest »"-a sieniti Z!i,s.kij?e velikih nioz in da jim zna pokazati svojo hva- lezii'ost. N-edvioiiiwio gre in tudi volika. zaslii'ga nasim vrli.ni kulturnim dc- liivcem, ki neprestano prosviGČa,j;o naše ljudstvo in ga navajaijo k dobrenm in pi v. m wi it emu. Naj bi tako bilo tudi vnaprej in v vedno večji inei'i! d. Srebrno poroko sla obliajala v to- rok \r Mariboru odvetnik in višji sodni I sv.etnik v pok. g. dr. Anton Mulej in : nje^ova sopro^a, Alniia, roj. Bas. Rodo- '¦ l.juhjii d'vojdoi- naše prisrone častitke! Hmelj. UMELJARJEM! HiiK-ljarsko društvo je v zadevi po- lovicjie Noznine za him el j ske obiralce ukronilo letos sledecc: 1. One 23. junija t. 1. št. 293 je vpra- šalc Direkcijo drž. žel. v Ljubijani, ali cstanejo v voljavi tudi za tekooo leto «tare Icigiiiinacije za obiralce. Direk- c-ija jo dne A. julija t. 1. st. 0479/L2/28 odgovorilu, da bodo morali obirailci le- tos placati celo voznino. 2. Društveno vodstvo ie dne 9. juli- ja I. 1. št. 340 viposlailo Miniwtrstvu sa- cbračaija dobro uteineljeno prošnjo, da s-[? obiralcem. podeli ista ugodnost na wloznici, katero so uživali že 24 let. OlxMiem je poslalo IIni. dr. po en pre- pi,s mued.ene uloge: Ministrstvu poljo- privred'0 i vodia, inšpektoTJu g. IM'iloisn Sliblcrju v Beogradu, volikeuiiu Supa- iiii v Mairiboru, Oblawtnenuu odbcru v Marihnru in Knw>tij«ki druzbi za yio- venijo \r LjulxLinni s praSnjo, naj pri- i>or.k» z dne 9. julija t. 1. 1 Dji-p 29. julija I. 1. st. 389 je ])isa;Io dnistvBiio vodstvo .Uirekciji drž. /el. v Ljublja.ni v isti zadevi. f). !)u-(( 1. a,vgusta t. 1. St. 40(.)/l je drtifetveno vodstvo brxoja.vilo poslaucu ff. Žebotu in Idiw 4. avgusta t. 1. st, 403 #. dr. Koroscu, obema v Bengradu in ;ju prosilo za pomoč. Za. slučaj torej, da bodo morali obi- ral(M let OS pkucevati celo voznino, ne zadeno krivda Hmeljarskega drustva. nrgo Ji't'koga drugega. i VotlslroJ-fmeijarskem društva sa Sio- i venijo v Žalcu. f.... „„ »NOVA DOBA<........_ Stran 5. Kino. Mestni kino Celje. Petek 10. avgu- •sta: »Generaini direkt or«. Velieasten film iz moderne clružbe v 6 dejanjih po znainem romanu Ernesta Kaiser ja. V glaronih ulogah. sloviti Albert Bas- sermann, Alfred Ab eh znan iz velefil- ma »Metropolis«. Alexandra Sorirut in Wilhelm Degelmann. Ufa-film, Ber- lin _. v saboto 11. in n-edeljo 12. av- gusta zaradi sportne_veselice_zapiio: Kioarsko in pozlatarsko delavnicoi sem otvoril v Eelju, Zavodna ŠL37 mm v bivši lungerjevi hiši. - Izdelujem, popravijam in pozlatim kipe, reljefe, okvire ter sploh cer- kvene in pohiStvene predmete v lesu, gipsu in kamnu. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela ter rezbanje pohištva vseh slogov. C. občinstvu se vljudno pripcročam Joško Lapuh Književnosf« k Slovarček zemljepisnih imen, njih izvir in pomen. Se.sta.vil Josip Brinar. ZaložiJa Goričar tG Leskovšek v Gelju. Brinar jev »Slovaireek« zemljepisnih imen je v Slovencih prva publikaciju to vi'ste ter jo bodo z veseljem pozdra- viJi osobito naši učitelji in dijaki, ka- •terim je knjižica predvsem naimenje- na. A tudi turisti, Ijubitelji prirodo in sploh vsl oni, ki se z Ijuboznijo raz- ylodujejo po naši domovini, bodo našli \" ¦• Slovairi'ku« nanizano obilico za;ni- Miiviih razlag naših donvačili krajev- iiill imen, a poles tega tudi zanimivo /bii'ko tujih zemljepisnih imen, ki se le po razjasnitvi njih izvira in porne- na zaprav\o ožive iz skupine mirtvih nerazumljivih črk v jasno sliko. Na stotine naijzanimivejših krajevnih imen nam »Slovarček« poljubno raz- tolmačuje. Iz obilice zanimdvosti glej nekaj zffledov! Iz »Slovarčka« se po- učinio, da jo na pr. vas Oret (Zaeret) itd. naiseljena na močvdrjenem ozem- lju, zakaj »čreta« pomeni močviren travnik. Knjižica nas pouči, da je iine »Vojnik« nastalo iz »Hvojnik« (t. j. ki'aj ob hojevem goizdu); ali da je ime vasi Volog spojenka iz »v loLU«; da je i>kati izvir »Grosupktm« v staroslo- venski besedi »graslup«, močviren ki aj itd., itd. »Slovarček« nam tudi pojasnjiijo na« a jugoslovonska imc-na v tujom oblacilu, kakor »Ada-Kale«, »Alibunar«, »Arangjelovaic«, »Bal- kan«, »Kale-megdan«, »Majda;npok«. >Novi-Pazar, »PaJanka«, »Tuzla«, »Vakuf« in drugo. Prvi del »Slovarč- ka« prinaša vsa zanimivej&a imena z ozemlja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Y drugem delu pa so zbrana zemdje- pisna imena iz vseh delov sveta. Ka- ko tuje, cisto »kinozaTsko« naan na pr. zyene imen a: long king, Si-kiang, Pe- king! — A kako se nam za,svita, ko nam »Slovarček« razloži, da pomeni Tong — vzhod, Si — zahod, Pe — se- ver. King — mesto, Kiang — reka! Ali kaj naij poönienuo nai pr. z zverižen- ko »Popocatepetl«, dokler ne vemo, da jo Aztekom »Popocani« zmičilo »ka- diti se« in »Acpetl« — gora (torej offnjenik)! Kako se nam osvetle »Cor- «wkire« sole potem, ko nam »Slovar- dr l.P0Ve' ^a *° ^P2111'8^0 mie Ri ni(- bonlf8? kot na.Se gorsko »sleme« (gre- sto ,'b pa' da 'ie 'Philadelphia!« me- lisfe* v^i € liubßzni«, to je pribeža- Rtrnnn^t l ^111' ki -iih ^ verska ne" f>Upilühl pi-jo lil,, n ,-i- domovino! llcl' da So za-P«stili svojo Za mzlago zOn,l](j ^ ., __ kor j.h prmasa »Slova.rcek« - so se zaceh pecaii se ic v nov,eišem ¦ časll. ustvanysi posebno Vedo ,A nMIMl: stiko«, to jo znanost 0 kradevnih imr- nih. S tolmacenjein juSoslovanÄki!i zemljopisnih imen ;so se do swlaj ba- vili le malostevilni jezikoslovci (Mi- klošiL', Luka Pintar, dr. Ramovš in dr.). in ,se te icicle razi)ra.ve so ra,ziro- Najcenejši, najboljša in naj- zdravejša pijača je sodavica, prirejena z orig\ angl. sifon- sko steklenko SPARKLET. šene po raanih revijab. Še le Brinar- jev »Slovarcek« je zbral v celoto yes ta drobiž ter ga izpopolnil z lastnimi raz- lagami. V »Slovarcku« je sicer nave- deno tudi nekaj zemlje])isnih imen, ki jim izvir še ni povsem jasen ter so možne različne raizlage. Taka imena naj bi pač vzbujala zamimamje za na,- daljno raiziskavctinje no tern polju, ker >Slovaroek« se mairsikot reže trdo ce- lino. Na koliko lepih in zanimivih imon sfd naletimio po naši najbližji okolici, ko nas zanese korak na njivc, travnike in gozidove, ki imaijo vsa — skoraj vsaik «ivoje značilno ime. Kako blagozvoeno nam zvene imena' studen- cev, jarkiQV in križpotij! K'oliko poezi- je nam diha iz nazivov pasanieznih dreves, peein, laszov itd.! BrinaTjev >Slova,reek« pa bo že v sedanjem ,sv-o- jem obsegu naj-l)olk služil najširsim krogom. Učitedjstvu bo pri pouku omo- gioeal poživljanje suhoparnih geograif- skih imen; dijaštvu bo služil fcat izbo- ren poinožen učbeiiik zeinljepisa; tu- ristom in vsem .onim, ki se zanimajo za domovino in tujino, p* bo »Slo- varoek« ödprl g'loblje pogledo v posta- n.ek in razvoj zemljepisnih imen. Dr. L. Pitamic: Država. V drugem delu »Države«, v katerein I g. Pitamic razpravlja o državnih | oblikah, imenuje on one državne obli- ke absolutne, »kjer je najvisja_ oblast ! združena v enem organu, naj si bo to I monarh ali pa zbor politično upravi- | c-enili drzavljanov«. Tudi neposredno I ali ciste demokracije so mu absolutne, t. j. neomejone. (le so v lnoderni no- posrodni domokraciji vsi državljani glede poilitičnih pravic en'aki in ravno- pravni, ako ima ves narod pravico na najvišjo drzaivno oblaist, proti kcinu jo | ])otem ta obkv.st a-bsolutna. neomejena? Na strain 75 pise gosp. Pitamic: »Majhne švicairske republike (Uri, Un- | tenvalden, Glarus in Appenzell) nit-o v isti meri aibsolutne in neposredne demokracije, kakor so bile staroveške; uradniki se volijo in poleg najvisjcga crgana, t. j. ljudskega zbora (Lands- gemeinde) vršijo še drugi koleigiji. (Landrat, Kantonsrat, Grosser Rat)' važne kompetenoo.« Pod stai'oveskimi državami misli gosjiod pisateJj na no- katei'e grske drža.ve in Rim, ker na sir. 73 pi.še: »Absodutne in neposredne demokracije šo bile nekaitere grške dr- žave v stairem veku, n. pr. Atene v do- j bi. Perikleja, istotaiko Bim v starejii dobi.« Trditev- da so bile Atene za Pe- rikleja in Rim bolj deitmokraticne, ka- kor gori našteti švicairski kantoni, po- bija Pitamic sann v stavku: »Pa tudi \- ich državadi jo vdjaJa onaikost samo za polnovrcdno državljane in ne za vs0 Jjudi. Sužnji in tujci so bili izloceni pri Ijudovladi.« Res je, da je Periklej uvedel ljudo- vlado. pviboril Atenjanom enakost in S'Vobodo. Ali to je trajalo samo do nje- gove smrti (429) kakor trdi Aristotel v svoji knjigi »0 državnem ustrojstvu A ten«, ki se jo nmsla 1. 1921. »Dokler jo bil Periklej vodja naroda, bile so ustavnc razmere so. znosne. No, im njogcvi smrti so so znatno poslabša- le«. taiko pise Aristotol. Ali jo postavlianjo uradnikov z žre- banjem boljše kaikor z volitvijo? Kaj piše Aristotel o tern v omenjeni knjigi? > Pri žrebanju sodnikov silijo se v ospredjo sumiljivi olonienti namiesto pmmetniJi. Periklej je model za sodni- ke pla,co. Od tega casa datira podkup- ljevanje sodnijskih svctov.« V atcnsiki dlemokraciji ]m ni samo izŽTobanje uradnikov veljalo. Za Pe- rikla so se zares samo strateigi volili; aili za Aristotela (t 322) so so po nje- govi trditvi v omenjeni knjigi volili vwi vo'jaiski uradniki, upravitelj denar- ja za narodne svwanosti in nadzorni- ki vodovoda. (Pr. »Die Verfg. v. Athen von Aristoteles«, ne»m«ko. Dr. Wen- tzel.) Da majhne sv-icaTsko ropublike no /aostajajo glede demokratizma za sta- roveskimi, n. pr. za atonsko. vidi so iiiijbolj iz teh ciii'jenic: I. \' kaaitonih Graubünden, Unter- wald on in Zug dobivad'O moski ja:vne iiolitirne ])raivice in z njimi pristop v narodno skupsrino zo ined ietom 17 do 19, v atensiki državi pa so se mla- slionici po dovršenein 18. letu vpispvali mod obcanie, a še le po 20. letu wvoje ^tarosti so imeli vstop v eklezijo (na- i"odno skupščino); 2. po atenski ustavi za časa Arislo- tela je bil oni od države prodaii kot su- ženj, o katerem je sodnija izrekla sod- bo, da ni imel pravice biti zapisa.ii v meščainsko listo —, po 44. paraigrafu švicarske ustave pa ne sine nobeden kanton svojega državljana izobčiti iz »vojega teritorija ali pa mu odvzeti meščanske pravice. Ali si zamoremo zamisliti večjo ne- posredno deuioikracijo, kaikor jo ima- mo v gori omenjenih svicarskih čistih demokra'cijah, v kaiterib vsi kantonski drža.vljani že z 17—20.Ietom razpraiv- ljajo \- Lairdsgoineindah no samo o za>- konih, anupak o vseh gospodarskih, solskih in drugih zaidevaih, ki se tiöejo kantona? Dr. iur. Zeys-s ima celo prav, če v svoji knjigi »Die Bundeyverfg. d. Schw. Eidg.« trdi, da je Švica najbolj republikastiski oi'ganizirana republika rsclt časov. Rimska republika »v starejši dobi« (509—36b') se ne da nikakor primer- jati s svicarskimi cistimi tliomokraci- jami, ker v tej starejši dobi je bila rimska republika patricijska (aristo- kratska), v kateri so miorali plebejci voditi celo ostro borbo za svojo telesno svobodo proti neclovoškiin dolžniskini zakonom, po katerih je mogol upnik prcdati dolžnika, ali pa ga učiniti za svojega roba, ali pa celo ubiti, ako ta ni bil v stanju placa/ti svojeiga dolgvi. Pozneje so se morali plebejci boriti za drustveii'O in politično ra.vnoprav- nost. S tern, da jim je bilo 1. 860 pre- puseeno eno konzulsko mesto,, a 1. 300 tudi pontifikat in dluhovniška služba augurov, se rkniska republika se zmi- raj ni j)rctvorila v cisto demiokraicijo, kakor nam jo predstavljajo gori ome- nj-eni svicai'ski kaaitoni. V cisto demo- kratskih kantonih ne vršijo poleg naj- visjega organa, t. j. l'judskega zbora (Landsgeinein.de), še drugi kolegiji (Landrat, Kant&nsi'at, Grosser Rat; važne koinpetenoe,. Ustavni ustroj kan- ton ov: Uri, Glairus, Unterwalden, se- stoječ iz polkantona Nidwald in OIj- wald, Appenzell, sestojoč iz polkanto- na Inner-Rhoden in Aus»en-Rhoden je skdeci; Voiilci volijo narodno skup- ščino, ki se v vseh gori imenovanih kantonih imenuje LandsQemeinde. Ta vrši zakonodajno oblast in voli zbor. ki iin,a zakonske osnoive za njo pri- pivn-Ijati (> vorborafon-'•) in so zovo v (it'll Jcanlojiih »Landral«, v Obwaldu »Kantonsrat«, v Appenzollu pa »Gros- ser Rat«. Iz toga se vidi, da v enem ter istem kantonu ne vrsijo poleg Landsgemeinde in Landrata &e važne kompetencc Kanton »rat in Grosser Rat, kor ta dva kolegija imata v Ob- ^*aldu in Apponzellu (v Inner-Rhoden in Ausser-Rhodon) vršiti isto funkcijo kakor Landrat v drugih tv&h kanto- nih. Izrazi za zakonske osnove pri- pravljajoee zbore: Landrat, Kantons- rat in Grosser Rat se rabijo v drugih kantonih za druge zbore; v Baselu na pr. zove se zakonodajna skupscina »Landrat«, v Sclnvyz-i »Kasntonsrat«, v Bernu »Grosser Rat«. Iz tega je raz- vidno, da se v Švica.rski zvezi (Schwei- zerische Eidgenossenschaft) ena tor ista bosoda uijotrebljava za razlie.no politicne oblasti. V letu 1802 se v Švici ni predložila nobena us^tava v narodno glasovanie. ker so v tein lotu ni nob on a ustava izdolala. V Svici 1. 1708 od francoske direk- (orijalno vlado oktroirano centralistič- iio us-Uivo je Napoleon I. 19. ferbruar- ja 1803 nadomestil s t. zv. mediacij- sko alto, ki je veljala do 1. 1814. Po j________________________________________....._______________________________________________________________ v vvVvlivHv www wa^wsHW 10 4s modne vseh vrst, kakor tudi navadtie za zdrave, bolne in pohabljene noge izdcluje po meri Anton Zontič, čcvljarski mojstcr, Cclje, Pred grofijo 10. Sprejema vsakovrstiui popravila. | Kroj. iivolni stroj „Singep" ! skoro nov, se proda. Celje. Zavodna 58 (nri Romarski h;Si). ! Lp mmw i obstoječe iz 4 sob, kuhinie in vsemi pritiklinami, v novi zgradbi, se cdda v najem. Vprašati pri L. SeliSek, kroiajih cenali. Popravila Ana ¦¦-/«% a« «k je* * •» «*. R a« MA tuiih izdelkov strokovnjaSko, hitro, dobro in ceno. . NEGER, Celje, Go&poska ulica 32. ««w.«. „,....011.1» d.i.ntoa. I Vsi stroji so za ¦ • vezcnje pripravni. fi I POUK v vezenju * | ZASTONJ. J Gospodinje! uporabljajte za čiščenje: pa kef a, linoleja, pies kanih t»!5 pohišl^a, šip sfd. samo „KOMET", tekoči vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj- boljša politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Dragv. ^v'DARlC, 25 Celje, Javno skladišče. 46 Izposodite &J clekt^Jčn? aparat l Letne obleke in kompletfi, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo toyarnr pletsnin Mica HHIŽflHlČ, Cclje, 13 Poluie 4. 35 Ppessema tudi pcdpSetanjenogavlc. Proda se hiša v Gaberju pri Celju s prostornim stano- vanjem (elektr. luč in vodoyod v hiši) z vel. vrtom, ali se odda v najem s 1. febr. 1929. Pripravna je za kako obit, ker je v centrumu štirih tovarn in zraven vel. sta- novanjskih his. Poizve se pri Jarh Josipu 6 v Gaberju 129. lOa M. Joštov paromlin Medflog — Celje Prodajalna Gosposl a ul. 27 Na debelo I Na drobno ! LnstniKüm aVfQItiObiiQH in vsem cenjetiim strankam vljudno naznanjam, da izdelujem lu- ksuzrse avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljam. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča dela. Za naročila se toplo priporočam J0Ž6 StajnkO, izdclovatelj avtokarescrij CELJE, LJubljanska e. I9, (v hlšf g. Gregl, kovač). Postrožba točna. Cone solldue. Atojz Turnšek, krojaSki ntojstei*, Celje, Spodivia Kudinja 52 se priporofa za izdolovanje vsakovrstnih moskih oblek po nizki ceni. Čisti in popravlja tudi staro obleko. Gpomofoni in plosce iz tovarne Edison Bcll-Pcnkalo Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dvobijo proti gotovini in po ze!o ugodnih obrokih pri Goricor E Leskovseh, Ceije knjigar^a in we5ein*go«ina 8 papip|«rn9 pisaSnimi in Hsalnimi ppedmeis. 1 Inserlralte v ,NOVI DOBI'i Madioaparati %aslonj. Nemška razpošiljalna tvrdka oddaja v reklamiSC &wrtie in zaradi prlporOClla i v JugoslsrvAfo večjo množino svoüh prvovrsltiih radio spreiemnlli a pa- ratOV do SlirtSVtiJllJČHeg^ aparata interesenrom v njih lastnino. ! S tern niso spojene lltkaKe ObVeZHOSt*. Malenkostne stroške (pošiljatev, pako- I vanje itd., itd.) mora plačati prejemnik. | Interesenti naj vpošljejo na dOplSSliCi natančen in razločno napisan naslov tvrdki \ Radioversand E. Grab & C. Rottloff, Abtlg. X. ] BERUN N4, Ga^tenstf. loo. I Delaj, nabiraj in hrani, varčevati se ne brani! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zai/ezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da strndal ne bo§ v starosti I LASTNI DOM Obaostuje hranilnp #*> t\ O Vcčje stalnc vloge po dogovoru najugodnejc. vioge po %JP \2 O Jamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost.treznost ^1 naloxbi rneska do 5O Din se dobi nabiralnik na dom. ^ malega ^^ lB^^ Pisarna v Celju Prešernova ulica 6. lužnoštajerska hranilnica Celje ^^v lastni luisi, CÄNKÄRJEYÄ XJ1L.ICÄ ŠTJEVir.KA XX, nasp^oti pošti. Tclelon ilev. 99. Brzolav: JUŽNOSTAJERSKA Za ncomejeno varnost vlog jamčijo ustanovni kraji: Gornji grad, Seunica, Šmarje pri Jelšah, Soštanj, tfransko in rezervni zaklad. Sprejetna vloge in jih obrestuje po kolikor najvišji obrestni men. — Rentni davek plačuje hranilnica sama. Daje hipotekarna posojila in vsakovrstne druge kredite pod zelo ugodnimi pogoji. Otvarja tekoči račun za vloge in posojila. Poštno hranfl- nlLnl raCian itev. 10.727 Ustanovljena leta 1889 od okrajev: Gornji grad, Sevnlca, šmarj pri Jelšah, ŠoStanj, l/ranski Tiska in izdaja Zvezna iiskarna. — Odgororen za izdajajtelja, tiskarno in redakcijo 'Milan 0$tiiw W Gelfa