muzejski ravnatelj JUHL J*!J<- - J!JV0.1T VTVJ Fbiihbti ihi Številka M mbL Letnik Lil t M^d 1 kok— c« m[ -mM/f1 /ft—. L r^ Bfce. wdnraW, podana, ^VT^S^r^T*!! d*MIBI ■*"roda* L Romunska po smili Ma FeidlnonM BUKAREŠT, 27. julija 1927. Kakor je bilo že javljeno, sta iracla. romunski senat in poslanska zbornica v ponedeljek svečano sejo v znak žalosti povodom smrti kralja Ferdinanda. Glavni govornik v senatu in poslanski zbornici je bil ministrski* predsednik Bratianu. Kot najstarejši romunski politik je ;>ač mogel oai najbolje oceniti izredno osebnost kralja Ferdinanda in njen pomen v zt_ »dovlni Romunije. " Istoiako svečane in tople go-vcre so imeli o pokojnem kravlju tudi predstavniki strank msun;šin in zemljedelske stranke za Nemce je govoril poslanec Roth, za Madžare grof JBelhlen in za Jude poslanec Hildeman. Za zemljedelsko stranko pa je govoril njen voditelj poslanec dr. Lupu. Z očitno napetostjo se je pričakoval posebno govor zastopnika narodno-seljaške stranke, edine opocucionalne stranke v novi zbornici. Zanimanje m pričakovanje je bilo skoro nervozno, kljub temu da se je zatrjevalo še tik pred sejo, da se bo voditelj te stranke I. Maniu vzdrževal z ozirom na resnost hipa vsakih političnih napadov. Kljub posebnim okoliščinam pa se poslanec Maniu ni mogel vzdržati in je uporabil tudi to priliLo za par ostrih napadov na vlado. Treba pa je tu naglasiti «na vlado«, kajti nobena opozicio-nalna stranka bi ne mogla ničesar očitati politiki pokojnega kralja samega. V tem pogledu niso padli nikaki izrazi nezadovoljstva niti s strani manjšinskih strank, a tem manj povoda je imela narodno-sel jaška stranka, katera je marveč ob vsaki priliki kazala napram kralju svojo hvaležnost za politično osvobojen je, za gospodarsko osvoboditev romunskih vasi, ki jih ta stranka zastopa, a potem za kraljev vzorni demokrat izem. Maniu se je zadrževal v svojem govoru ravno pri tem kraljevem demckratizmu ter je napadal novo romunsko vladavi-tk> pod Rratianu-om, katera, kot je rekel, ne sloni na načelu pravičnosti. Spomin na pokojnega kralja bi se mogel le tedaj dostojno proslaviti, če bi bile zajamčene vsem Romunom e-nake državljanske pravice. To se da doseči le pod pogojem, da se obe zbornici — senat in poslan. zbornica — ki da sta bili izvoljeni s pomočjo nasilja in sleparij, /razpustita in se Razpišejo nove volitve, ki naj bodo v resnici svobodne. Le na ta način — je zaključil — se da prki tudi do narodne vlade, katero bi bil pokojni kralj tako rad doživel. S tem nastopom se je popolnoma prekršilo politično premirje, ki je zavladalo takoj po kraljevi smrti med posameznimi političnimi strankami. Ministrski predsednik Bratianu je od^fcvoril poslancu Maniu le na kratko. Izjavil je, da mu je zelo žal, da je bil izzvan v tako kritičnem hipu. V zaključnih besedah svojega kratkega odgovora je naglašal. da je sedanji parlament izraz prave narodne volje in da se ne bo vdal osebnim ambicijam nikogar. Resnejše posledice nego nastop poslanca Maniu kot tak pa bi utegnil vsekakor imeti za politično življenje Romunske sklep vodstva njegove stranke (objavljen v njenem glasilu «Patria» od 23. t. m.), da priznava stranka kronski svet samo de facto, nikakor pa ne tudi do jure (pravno). Ne more se z gotovostjo reči, ali narodno-sel ja,ška stranka kaj namerava ali ne, toda vsekakor Je zelo značilno, da ni poslanec Maniu omenil v svojem govoru novega kmija Mihaela niti z eno samo besedo. Za razumevanje političnih prilik na Romunskem kot po vseh parlamentarnih državah je treba imeti vedno pred očmi razmerje med{ posameznimi strankami v parlamentu samem. Na nedavnih volitvah je dobila liberalna stranka, ki jo vodi Bratianu, ogromno večino mandatov, namreč 314 od celotnega števila poslancev, katerih je 387. V število vladne večine EDINOST UrcdniStro in upravni«*«* Tni »3J. ulica S. Frmncesco d*A«kl 20. Ta. lefon 11-57 Dopisi na| se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekla« maci}e m denar pa upraro&tTa. Rokopisi we ne vračajo. Neirankiran* ptfmt m no sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost »• Poduredaiitvo v G o r i c i : nEca Giosnft Carducd It. 7, L n. — TeleL M. 32% Glavni m ootfovonri urednik: prof. FHip Perle. pa so vSteti tuđi podind xem- ljedelske stranke, ki jo vodi dr. Lupo, kateri je sklenil z Br&-tianu-om sporazum o sodelovanju obeh strank pri volitvah in v parlamentu. Stranke narodnih manjšam (Nemci, Madžari in Judje) so dobile 18 manda-tov. Narodno-^el jaška Istranka, ki jo vodi Maniu in ki je edina opozicionalna stranka, je ohranila vseh svojih 54 mandatov. Po izjavah poslanca Maniu se bo borila njegova stranka proti vladi do skrajnosti m z vsemi sredstvi. Kakor zagotarrija list «Cu-vmilil», si ministrski predsednik Bratianu močno prizadeva, da bi pridobid poslanca Ma-niu-a, hi celo tudi generala A-verescu-a in prof. Jor£&, ki na zadnjih volitvah nista bila izvoljena, za sodelovanje, tako da bi se mogla sestaviti narodna vlada, toda pogoj vseh Bratia-n novi h protivnikov — conditio sine qua non — za kakršnokoli sodelovanje je razpust sedanjega parlamenta fei razpis novih volitev. fffift ZBflufnlca v Pratbeosa o priliki obletele« sastt kralja Humberta RIM, 29. Davi ob 8. je dvorni kaoelan mons. Tomese daroval v Pantheonu mašo zajduftnico v počastitev spomina pokojnega kralja Humberta. Stene v notranjščini Panthe-ona so bile vse odete v črnino. Častno stražo so tvorili orožniki in mestni stražniki v veliki uniformi. Zbrali so se bivši lx>-jevniki, ki so se udeležili vojn za neodvisnost in odborniki u-druženja veteranov. Nekaj minut pred 8. uro so prispeli pred Pantheon rimski prefekt in nekateri višji častniki vojske in mornarice. Na trgu se jie bila zbrala tudi velika množica oi>-činstva. Kralj se je pripeljal ob 8. v spremstvu genferada Asina-rija in poveljnika Morena. Po žalnem obredu je mons. Beeca-ria blagoslovil grobnico, nakar se je kralj podal pred grobnici Viktorja Emanuela II. in kraljice matere. Pozdravljen od oblastev in množice se je kralj nato odpeljal na dvor. Rimski guverner knez Poten-ziiani ird razne patriotične -organizacije so položili na grobnico kralja Humberta vence. Tekom popoldneva se je vršil spominski sprevod organizacij. Vm žitnu rozsfsoa se pripravlja RTM, 29. (Izv.) Odbor za žitno bitko pripravlja z veliko vnemo prvo nacionalno razstavo žitnih pridelkov. Razstavile bodo samo poljedelske potovalne sole iz posameznih pokrajin. Le v izjemnih slučajih "'se bodo razsta/ve aktivno udeležili tudi posamezni poljedelci, če se bodo lahko izkazali z izrednim žitnim pridelkom. Najboljše žitne vrste se bodo razstavile tudi na milanskem velesejmu, ki se bo vršil prihodnjo pomlad. Številne iastftke on. Mussoliniju za 44 rojstni dam RIM, 29. (Izv.) NačetaHt via- de on. Musso lini je danes dovršil 44. leto starosti. V palačo «Chigi» in v viminalsko so tekom dneva prispele številne brzojavne časti t ke prefektov, fašistovskih pokrajinskih tajnikov in italijanskih poslanikov v inozemstvu. Ministrskemu predsedniku so k rojstnemu dnevu častitali tudi člani diplomatskega zbora in drugje u-gledne osebnosti. Glavni tajnik fašlstovake stranke odpotoval v Cmu RIM, 29. (Izv.) Glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati je odpotoval v Como, kjer bo prisostvoval otvoritvi velikega stadiona za nacionalno olimpiado. Nagovoril bo italijanske atlete in jim obrazložil delo, ki ga je fašistovska vlada izvršila na polju sporta. Pokoinfoskl zavod RIM, 29. Včeraj se je vrtfl« izredna skupščina gtatvnega odbora Pokojninskega zavoda ita-lijansksii novinarjev. Predsednik on. Armando Mussolini je prečital poročilo odbora^ ki je bilo sprejeto s pohvalo. Premoženje zavoda znaša približno 3 milijone lir. Tekom razprave se je ugotovilo, da bo italijanskim novinarjem zagotovljen miren oddih, ko bodo dosegli 60. leto starosti. Zavod jim bo lahko zagotovil najmanj 40 tisoč lir pokojnine, poleg tega pa bodo dobili še drugo svoto, zagotovljeno s 4. odstotnimi prisnevtei posameznikov. Vpisanih je v mcvc-J kakih 1000 novterarlev. J On. Bianchi v Cosanad COSENZA, 29. (Izv.) Semkaj je prispel on. Bianchi, ki bo zastopal vlado pri sprejemu kralja. Z njim so prispeli tudi mnogi novinarji iz Rima. odbor je vzel z obžalovanjem: m« znanje dejstvo, da nekater* listi ne izvršujejo svojih obvez-nosti napram/ pokojninskemu zavodu, ki izvirajo od delavne pogodbe. On. Amicucci je itzja-vil, da bodo pokrajinski tajniki novinarskega sindikata skrbeli za to, da bođo liatl vršili svojo dolžnost. V nasprotnem slučaju se bo sindikat obrnil na delovno sodišče. VoiaSka služba m bo priMa za Mrik HN z 21. letom RIM, 29. (Izv.) Pri pristojnih uradih vodnega fminSstrstva se marljivo proučujejo načrti za nekatere važne reforme, ki jih je ministrski avet v glavnem že odobril. Po novi reformi, ki se pripravlja, se bo za mladeniče, rojene leta 1909, pričela vojafika služba z 21. letom in ne z 20., kakor je bila do sedaj navada. Vzrok te spremembe tiči v ugotovitvah vojaških zdravniških oblasti, da mlajdemč pri 20. letu še ni telesno dovolj razvit in tako sposoben za vojaško življenje, Jta»-ker v 21. letu starosti. Movanjt Vtimra NEAPBLJ, 29. (Izv.) Veetrv je spet začel živahneje delovati. Nevarnosti ni nobene, prizor pa je lep m bo, gotovo privabil mnogo tujcev na vrh, da si o-gledajo, kako se je odebelil mali stožec v žrelu in kako lava bruha iz njega.. Agrarni krediti . RIM, 29. (Izv.) «Gazzetta Uf-ficiale»> prinaša kr. od lok-zakon, »predvideva nekatere olajšave poljedelcem glede agrarnega kredita. nedeljska ošiiišazteroB&ajn fnoDGiIjrvonskili politikov ■ i -GRAD, 29. (Izv.) Med Da*-vviovičero in dr. Spahom je bil dosežen sporazum glede skupne liste Demokratske zajednice v tuzianskem okrožju. Dr. Spaho odpotuje skupna z Đavidovićem na agitacijsko potovanje. 2. av-gTBta bosta imela zborovanje v Arasvtoviću pri Visokem v Bosm Jutri satpusti Beograd velik det politikov. Pribičević odide na zborovanja v Sremu, minister Miović trre v svoje volilno okrožje, ito TrHunović v Bačko, Subotič pa v Subotico. Za jutri dopoldne je napovedana seja izvršilnega odbora ra-dikatske stranke. Rimska „Tribuna" o delovanju mednarodne masonerije RIM, 29. (Izv.) Veliki mojster italijanske masonerije Isaac Revere hon je umri te dm v Ženevi, To je povzročilo, da se je mednarodna masonerija spet spomnilia faškana in začela z novo gonjo. Rimska «Tribuna» opozarja, da je mednarodna ^masonerija botrovada pri rojstvu pekta Družbe narodov, da je z veliko ljubeznijo dojila novorojenčka in skrbela, da bi se vzgojil «v luči svetih principov Velikega Orij«nfca». Tudi sedaj pazi, da bi se ta mednarodni instrument miru ne izmuznil njenemu nadzorstvu. Rimski list obljublja, da bo v prihodnjih drwh bolj skrbno posvetil v protifašistovsko gonjo framaaonov, ki imajo svoja glavna taborišča ne samo v Ženevi, marveč tudi v Curihu, Bati u in drugod. Lžktorsko posojilo RIM, 29. (Izv.) «Agencija Eco-nesnicftn poi^oča, da se obveznice liktorskega posojila, čeprav se na borzah uradno Še ne kvo-tirajo, kupujejo sedaj po 74 lir, dočim so bile še pred par dnevi po 69 lir. To je jasen dokaz, pravi omenjena agencija* da vbI zaupajo v finančno politiko vlade. Dvorni ooremonijar Fnada L t Rlmm RIM, 29. (Izv.) Danes je prispel v Rim Zuefikar-paša, veliki ceremonijar Fuada I., da se domeni o sprejemu egiptovskega kralja. Po uradnem bivar nju v Rimu bo Fuad I. ostal Še nekaj dni v Italiji, da si ogleda še nekatera mesta. RIM, 29. (Izv.) «Agenzia dfIt»-lia» pravi, da proučuje Družba narodov vprašanje izgraditve lastnega letališča. Ni izkljnčet-no, da se bo v to svrho uporabilo že obstoječe letališče v Gountrinu pri Ženevi, ki bi se pa povečalo. KomnMSna Mm za Sne* RIM, 29. «Radio Nazkmale» poroča, da je prispelo iz Severne Amerike v Moskvo trideset zamorcev, ki se bodo udeležili posebnega. tečaja asa komunistične propagandiste. Jugoslavenska vlada je aa sv**fi seji razpravljala o nsozhrili vprašanjih BEOGRAD, 29. (Izv.) Zvečer se je vršila seja jugoslovenske-g-a ministrskega sveta. Na seji so razpravljali o resortnih vprašanjih. Trgovinski minister je bil pooblaščen, da imenuje po sedem uradnikov v zagrebški m ljubljanski podružnici Hipotekame banke. Dozvoljeno mu je bilo istotako, da nakazuje okrog 40 ženskim obrtnim šotam meseč-oo podporo po 3000 dinarjev. Za izmenjavo arhivov med jugoslavensko in madžarieso državo je bilo odobrenih 500.000 dinarjev. Spremenil se je tudi uvozni tarif za električno cestno železnico in železniške tračnice. Dovolil se je najdalje kredit 350.000 dinarjev za pospeševanje izvoza sliv. Finančni minister je sprejel obvezo, da dobi denar za kritje stroškov tehničnih del na Donavi, Savi, Dravi, Tisi in Pegeju v znesku 26 milijonov dirmrje-v. Prometnemu ministru je bila oiftabrma licitacija za zgradbo normalne železniške proge Ro-gatec-Krapina v dužina 14 km. Zgradila jo bo tvrdka «Prcgi-es» v Sarajevu za 24 milijonov 152 tisoč dinarjev. MIN. VELJA VU3LIŠEVIČ in demokrati BEOGRAD, 29. (Izv.) Jutri zvečer ali najpozneje v nedeljo zjutraj se odpelje ministrski predsednik Vukičević na Bled, da poroča kralju. S seboj bo vzel večje število ukaaov o premestitvi in upokojitvi dosedanjih srezkih poglavarjev, kakor tudi o imenovanju 16 novih zrezkih poglavarjev, kot so to sabtevatt demokrati. Neki demokratski minister je zvešer izjavil novinarjem, da so demokrati popolnoma zadovoljni z ravnanjem načelnika vlade, ki je izpolnil svojo obljuba glede premestitve slabih političnih. uradnikov in Umenova-nja novih. Sicer niso izpolnjene še vse obljube. Dva demokratska državna podtajnika morata biti šele imenovana. A demokrati so prepričani, da se bo tudi to uredilo. Priznati se mora Vukičeviću, da kaže v re-sortu kot minister za notranje stvari velike zmožnosti. Tudi v radikadski stranki se stvari razvijajo ugodno za Velja Vukičevića. Seja ožjega glavnega odbora Narodno radl-kalske stranke, na kaiteri bi se bilo razpravljalo o odnočajlh med glavnim odborom in vladnimi radikali, je odgodena. Radikal sk i prvak Aca Stanojević se je povrnil v Zaje čar. Seja glavnega odbora demokratske stranke sploh ne bo sklicana. Nocoj odpotujeta na Bled v avdijeooo li kralju vojni minister general Hadžič in prometni minister general Miio-savljevič. Rnsevtn med Hrom Id Beogradom M bodo pričeli takoj po volitvah v Jugoslaviji? BEOGRAD, 29. (Izv.) Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, so v zadnjem času med jugoslovenskim zunanjim ministrom in italijanskim poslanikom v Beogradu v teku razgovori glede obnove direktnih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Na blejskem sestanku med italijanskim poslanikom Bo-drerom in zunanjim ministrom dr. Marinkovićem je bilo dogovorjeno, da se prično pogajanja takoj po volitvah v Jugoslaviji. Tedaj naj bi se rešila vsa sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo, posebno pa še vprašanje nettunskih konvencij, katerih ratifikacijo zahteva Italija. Pogajanja se bodo vršila istočasno v Rimu med načelnikom vlade on. Mussolinijem in jugoslovenskim poslanikom Ra-kićem ter v Beogradu med jugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovićem in italijanskim poslanikom Bodrerom. V zvezi s tem se na merodajnenl mestu zanikujejo vesti, ki so se pojavile v zadnjih dneh in glasom katerih namerava Madžarska prevzeti vlogo posredovalca med Jugoslavijo in Italijo. Te vesti so se podpirale posebno z okolnostjo, da je Madžarski mnogo na tem, da se razrešijo med Italijo in Jugoslavijo obstoječa nesporazum-ljenja. Madžarski gospodarski in vladni krogi namreč upajo, da bo potem utrta pot tudi madžarskemu transitu 6ez jugoslovensko o-zemlje na Reko, kjer dobi Madžarska svobodno cono. Napredek prometa na Sušaku SUŠAK, 29. (Izv.) Glasom u-radne statistike zaznamuje tujski in blagovni promet na Sušaku tekom poslednjega leta velik napredek. V mesecu maju ie znašal izvoz 202.945 metrskih stotov, to je še enkrat toliko. kakor lansko leto. Uvoz pa je znašal v istem času 116.631 metrskih stotov. Cradai požari v Bosni SARAJEVO, 29. (Izv.) Na planini Grmet je izbruhnil danes popoldne iz nepojasnjenih vzrokov gozdni požar, ki se je naglo razširil. Do sedaj Še ni uspelo, da bi se požar omejil. Čete vojaštva neumorno delajo, da zajezijo nadaljnje prodiranje podivjanega elementa. Poljedelska lis živinska razstava v Varaždinu VARAŽDIN, 29. (Izv.) V času od 24. do 26. septembra se bo vršila »v Varaž*linu velika poljedelska razstava združena z Ženevska konferenca Angleški predle^! o omefitvi ps^srskega oboroževanja ŽENEVA, 29. Včeraj zjutraj ob 8. uri so prispeli v Ženevo prvi lord admiralata Bridge-m»fi, kird Robert Cecil ter angleški pomorski izvedenci, ined njimi kontradmiral Pound. Popoldne je piričelo 'zasedanje izvržatebagui odbora &cnference. Lord Bridgeman je stavil nekaj predlogov, ki naj bi tvorili podlago pe^rodbi, katera naj bi volja! a do 1936. Predlogi so naslednji: Celotna tonelaža krržark, tor-pedolovcev in podmornikov. ki ie niso dosegli v naslednjem določene starosti, ne sme presegati 580.000 ton za Britanski imperij in Združene države m 385.000 ton ®a Japonsko. Vsaka država sme vzdrževati tudi ladje, ki so že prekoračile v naslednjem določeno starost, in sicer do 25 od sto omenjene celotne tonelaže. Posameznim ladjam se določijo sledeče starostne meje: kri-žarke z 10.000 tonami — 18 let, druge kri žarke — 16 let, tosrpe-dolovci — 16 let, podmorniki 13 let. Nadalje določajo angleški predlogi za Anglijo 7 velikih vojnih ladij z več nego 6000 tonami, za Ameriko 10 in za Japonsko 4. Vse druge vojne ladje so razdeljene v dva dela: vojne laidje z 10.000 tonami in vojne ladje z največ 6000 tonami in topovi, katerih kalibri ne presegajo 152 mm. Vojnih ladij z 10.000 tonami smejo glasom teh predlogov imeti Britanski imperij in Združene države po 12. Japonska pa 8. Torej naj bi obveljala kvota. 12—12—8. Tudi za manjše ladje so bila predlagana toč-nejča določila. V pondedjek se bo vršila plenarna in javna seja ženevska konference za omejitev pomorskega oboroževanja. Kot ugotavlja poročevalec «Manchester Guardia«a» je zavladalo v londonskih javnih' krogih, spet neugodnoj mnenje o uspehih ženevske konferenco, ker kaže Amerika zelo mala razumevanja za angleško stališče. Tukajšnji krogi sodijo, da predsednik CoolLdge ne bo mogel računati na svojo zopet no izvolitev za predsednika Združenih držav, če bo hotel ugoditi angleškim zahtevam. Zanj velja samo. alternativa: ali prevzame Anglija v slučaju poloma v Ženevi moralno krivdo nase ali pa odstopi od nekaterih svojih žalitev. Na drugi strani pa menijo a-meriški vladni krogi, da se nahaja konferenca v Ženevi na mrtvi točki. Amerika ne bo mogla pristati na nekatere angleške zahteve. Tako so torej v Ameriki in v Angliji zaenkrat naziranja, da se konferenca ne bo uspešno zaključila. Agencija «Reuter» poroča celo. da nameravajo Američani v Ženevi celo predlagati, {naj se konferenca prekine do 1. 1931. Pcp9av@ v imilji Mesto Bsroda lofeuo od svata BOMRAY. 29. Veliki hudourniki, ki derejo skojri prerusene nasipe jo^ara blizu mesta Baro-de, so preplavili vso pokrajino. Mnogo vasi je pod vodo. Mesto Baroda je popolnoma ločeno od sveta. Voda je na nekaterih mestih dosegla višino treh metrov. Brzojavne zveze med mestoma Admedabadom in Bombayem se vzdržujejo le še preko Dehli-Karaki. Neki potniški vlak se je moral vsled naraščajoče vode ustaviti sredi proge. O nadaljnji u-sodi potnikov ni še ničesar znano. Kot se zatrjuje bo ostal železniški promet prekinjen še za kakih 15 dni. v Skof Fan Noli in dunajska revolucija TIRANA, 29. (Izv.) Z Dunaja je semkaj prispela vest, da so je bivši predsednik albanske republike pravoslavni škof Fan S. Noli aktivno udeležil zadnjih komunističnih izgredov. Poročilo zatrjuje, da je bil Fan Noli rrred demonstranti, ki so napadli justično palačo. To vest seveda ni mogoče kontrolirati, vendar pa hi bila pre-ceij verjetna, če je bivši predsednik Albanije v tako tesnih stikih z dunajsko komunistično oi^anfencijo, kakor zagotavljajo jiolitičnr krogi v Tirani. Nesoglasja v romunski ljudski stranki PARIZ, 29. «Matimi» poročajo i* Bukarešte, da je glavni odbor romunske ljudske stranke pozval na-Čelnika stranke generala Averescuja, naj poda ostavko na predsedstvo stranke, ker se je v romunskem senatu pridružil stališču Bratranu-ja. Stranka ga ni pooblastila podajati takih izjav v senatu. rNa; drugi strani pa so se pričela med prvaki ljudske in narodne straaike pogajanja glede ze-dinjenja obeh strank. General Averescu se bo bržkone res odtegnil političnemu življenju. Iz letalstva Belgijski kralj je razpisal 10.000 frankov nagrade onemu letalcu, ki preleti iz Bruslja, glavnega belgijskega mesta, brez vsake postaje medpotoma v Leopoldswille, glavno mesto v belgijskem Kongu v Afriki. Ta polet poskusita letalca Metere&ets in Vorhegel in sicer v mesecu avgustu. — Levine, tovariš Chamberlina pri njegovem poletu iz Ncw-Yorka v Nemčijo, je dal sedaj v Parizu graditi novo letalo, s katerim poleti v nekaj tednih v Ameriko. To novo letalo bo večje ko mtss Columbia, e katerim se je bil pripeljal v Evropo. — Avstrijska letalska zveza namerava izvršiti in uresničiti velikopotezni načrt. Opremiti hoče letalo, ki poleti z Dunaja črez Pariz v New-York. Letalo bo dvokrovnik z enim motorjem in dvema krmiloma. Leitalo bo vodil znani avstrijski športnik Franc Kudela, ki je let* 1917. naj-delj Časa vztrajal v zraku. Polet se bo vršil drugi d*n septembra in letalo ponese deset tisoč pisem iz Avstrije v Ameriko. SL 180 • Tata. « sottete, aa iawia nzr. n. «EDIll08f» V Trstu, dne 36. julija 1927. DNEVNE VESTI POSVARJEHi Včeraj nam je bil od tukajšnje femfekttve vročen naslednji odlok tržaškega prefekta kom. Bruna Vornaciari-^a, ki ga tu doli objavljamo v cehoti t informacijo nadih 'fitateijev: Prefekt tržaške pokrajine Vidwši Številne zaplembe, katerim je bil podvržen list * Edinost*, ki izhaja v Trstu in čigar odgovorni dtrekt-or je prof. Filip Peric, v idofc* od julija 1926. do 25. t. m.; Videvži. da, je posebno v zadnjem Ič&su i*2-val imenovani list ponovne zaptero be radi objavljenih ■Člankov: a) o smrti dveh posestnikov v VPSnj^viku. z demagoškim! stavki, s katerimi se lahko vzdržuje raz-burjer.;'r duliov; i>) s kritikujočimi namigovanji glede rabe italijanskega jezika; c) o rekviziciji Trgovskega doma v Goricj s tendenciozno opustitvijo motivacije ukrepa, iz česar se lahko rodijo sumi in nezaupanje napram ukrepom oblastev; č) o neredni avtonomiji koroških Slovencev; d) z namigovanji na pretvezen kritičen go podarski položaj dežele, škodljivimi nacionalnim inte- resKHTt; upoMerijoč. da se ne samo v onih člar>Vj'K radi katerih je bil IfcH zasj^r.jcn terrveč tudi v drugih in v njihovi celoti opažajo elementi, ki lahko pedžigajo v čita-teljih čustvo nasprotja napram nacionalnemu redu in nezaupanje v položaj dežele; sesliSavgi mnenje komisije, o kateri je bes^tia v Čl. 2. kr. odloke od 15. jutri* 1P23, št. 328S (spremenjenega v zakon od 31. decembra 19-B5, št. 2309); posvari v smislu in z učinkom, kakor v Členih 2. in 3. kr. odloka od 15. julija 1923.. št. 3286 (spremenjenega v zakon od 31. decembra 1925., št. 2309) odgovornega direktorja lista «Edinost» v osebi prof. Filipa Perica. V Trstu, 28. julija 1927. (Leto V.) Prefekt: Fornaciarl. Brale na morja Včeraj zjutraj okoli 9.30 je izbruhnila na morju huda nevihta. Nenadoma se je vsul dež in začel je pihati silen veter, ki je v malo minutah zelo razburkal morje. Neurje je presenetilo mnogo manjših ladij in čolnov ter jih spravilo v resno nevarnost. Vendar pa se je večina ladii rešila na varno z lastnimi sredstvi; nekaterim ribi?kim čolnom, ki jih je nevihta presenetila na odprtem morju, so morali odpluti na pomoč vlačilci. Vlačilec pristaniškega poveljništva «Audax» je rešil na varno neko jadrnico, ki jo je vihar gnal proti valolomu, kjer bi se bila brez dvoma razbila, da ni prišla pomoč pravočasno. V bližini Debelega rtiča je vihar prevrnil ribiški čoln, v katerem sta se nahajala dva ribiča, ki sta se pa rešila no. neko bojo. Njuno nezgodo je zapazil neki gospod, ki se je mudil s svojim čolnom ob bližnji obali. Ko je vihar nekoliko polegel, je pohitel na pomoč ribičema ter ju spravil na kopno. Tudi v pristanišču je bilo občutiti silo neurja. Pri nekaterih ladjah so se utrgale vrvi, s katerimi so bile privezane k pomolom. E-nemu parniku so morali pripluti na pomoč vlačilci, ki so ga zavlekli na varno. Hujših nezgod ni bilo. Nevihta je trajala k sreči le kake pol ure; potem se je morje popolnoma pomirilo. Zadnji dan Danes je zadnji dan za vlaganje popravil dohodkov z ozirom na davek na premično bogastvo. V£i oni, ki niso dve leti som vložili ni-kakih rekurzov ali ki niso sklepali nikakih konkordatov ter čutijo, da so se jkn dohodki znatno zmanjšali, naj brez drugega še tekom dneva vlože prijavo o popravilu svojih dohodkov, ker so davčni uradi ravno z ozirom na splošno nižanje cen pripravljeni v vseh vpoštevanja vrednih in dokazljivih slučajih znižati davek na premično bogastvo. TELESNA VZGOJA SPORT T. V. L. A. Seja 29. VIL 1927. Za lahkoatletsko prvenstveno tekmovanje, ki se vrši v nedeljo 31. t m. ob 8. tiri zjutraj na igrišču «Adrije», se iz premeni jurija kakor sledi: Starter g. Pavlovič; sodniki na cilju: gg. Jožo, Žerjal, Pertot, Kravos; sodniki na progi; gg. Lado, Skerjanc, Marušič in H. Fač; vrhovni reditelj: g. Dekle-va R. Pozivajo se navedeni gospodje, da se udeleže skupne seje, ki se vrši danes ob 19. uri v uradnih prostorih S. U. Pozivajo se gg. Jožo, Pertot in Bernetič, da se zglase danes ob 12. uri v uradnih prostorih S. U. T. V. L. A. Iz tržaškega življenja Nenavadne peripetije zabavne vožnje z avtomobilom — Bujna domišljija vinjenega težaka Sinoči okoli 21. ure je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico 25-letni težak Ferdinand Valentinčič, stanujoč v Barkevljah Št. 588. Mladenič je bil bos in gologlav in je imel številne poškodbe na raznih delih telesa. V takšnem stanju sta ga našla okoli 21. ure dva delavca v globokem jarku kraj ceste na Greti, par sto korakov od svetilnika zmage. Nesrečnik je oči vi dno ležal v jarku več ur, kajti rane mu bile že popolnoma pokrite s strjeno krvjo. Po zdravniški pomoči, ki jo je dobil v bolnišnici, je ranjenca zaslišal tamošnji policijski organ. Temu je Valentinčič začel pripovedovati dramatično in skrivnostno zgodbo. Dejal je, da se je pe nalogu tukajšnjega špedicijskega podjetja «IntercontinentaIe», pri katerem je zaposlen, odpravil včeraj opoldne v Videm, kamor ga je spremljal 25-letni s o dar Alfred Pertot, stanujoč v Škorklji St. 248. Bila sta odposlana v Videm, da M prevzela vzorce raznih vin, ki so prispela na tamošnjo postajo za firmo «Intercontinentale», in da bi obenem inkasirala nekatere račune, vsega skupaj kakih 800 lir. Morala bi odpotovati z vlakom, toda ker sta hotela prihraniti na potnih stroških — tako pravi Valentinčič — sta se dogovorila s šch fer jem nekega tovornega avtomobila, ki sta ga slučajno srečala v bližini svetilnika zmage na Greti, da ju za znesek 50 lir popelje v Videm in nazaj v Trst. kamor bi se marala itak vrniti; bil je itamreč namenjen v Gorico. Valentinčič in Pertot sta stopila na avtomobil hi po približno poldrugourni vožnji sta dospela v Videm, kjer sta o-pravila svoje posle; izterjala sta tudi denar, ki sta si ga razdelila tako, da je Valentinčič hranil 500 lir, njegov tovariš pa 300 lir. Nato sta se odpravila z istim avtomobilom zopet proti domu v Trst. «Okoli 16. ure — je nadaljeval Valentinčič — ko smo dospeli na Greto, so mladeniči, ki so se peljali z nama, nenadoma planili na mene in na Pertota ter nama po hudi borbi oropali ves denar, ki sva ga imela pri sebi. Nato so naju pahnili z avtomobila v teku. Mene so vrgli z avtomobila na nekem ovinku, tako da sem padel v jarek, kjer sem obležal nezavesten.« Tako je Valentinčič zaključil pripovedovanje o svoji prigodi, ki ji zares ni manjkalo dramatično-i sti. Toda tekom preiskave, ki jo je ■ takoj uvedla policija, se je njegova I dramatična dogodivščina zelo klavrno razblinila; izkazalo se je, da si je mladenič vso strašno zgodbo sam izmislil, da bi prikril čisto drugačno, mnogo bolj banalno ne-priliko. Ugotovilo se je, da je Valentinčič včeraj popoldne najel v družbi nekega svojega prijatelja v mestu neki javni avtomobil, s katerim se je hotel popeljati za zabavo na Prosek. Medpotoma sta se prijatelja ustavila v več gostil- nah in ko sta dospela na Greto, sta ga oba imela že dovolj pod kapo. Zato jo šofer, da se izogne mogočim sitnostim, pozval potnika, da bi mu plačala voznino, zlasti ker se mu je zdelo, da tička nimata baš preveč denarja. Toda Valentinčič in njegov tovariš, katerega ime nam ni znano, sta hotela na vsak način z avtomobilom na Prosek. Med njima in šoferjem je prišlo do prerekanja in naposled sta pajdaša skušala zbežati, ne da bi plačala voznino. Valentinčič je v naglici skočil čez obcestni zid v jarek ter se pri tem pobil. Šofer je javil dogodek na kve-aturi, kamor je prinesel tudi desni Čevelj Valentin čiča, ki ga je slednji pri begu pozabil v avtomobilu. Ker so ga skelele noge, se je namreč med vožnjo sezul. Valentinčič se bo moral zdraviti kakih 10—14 dni. Ko bo ozdravil, bo pa moral v zapor, ker je s svojo zgodbo o roparskem napadu skušal varati oblast javne varnosti. Vesti z Goriškega UČ^^JSKI ZRELOSTNI IZPITI Končali so se zrelostni izpiti na goriškem in tolminskem učiteljišču. S tolminskega učiteljišča je de: lalo zrelostni izpit 21 rednih dijakov in dijakinj ter 8 privatistov. Vseh skupaj torej 29. Izmed teh so le štirje popolnoma zdelali. In sicer: Srebrnič Elka iz Solkana, La-vrenčič Milka iz Po drage pri Vipavi, Troha Fani in Kovačic bomir iz Trsta. Osem, med katerimi tudi eden privatist, je bilo reprobiranih do jeseni iz enega aii več predmetov, ostali so popolnoma padli. Z goriškega učiteljišča je polagalo izpit 47 rednih dijakov (eden odsoten), 9 privatistov (2 odsotna). Izmed 56 jih je popolnoma zdelalo 5 kandidatov, reprobiranih do jeseni je bilo 17, ostali so padli. Med 56 dijaki je bilo 10 Slovencev, izmed katerih je napravil zrelostni izpit Murovec Stanko iz Podmelca, trije pa so bili reprobirani do jeseni. Izpred sadiKa Cuk Andrej iz Bi4j, ki je bil ob-dolžen, da je v noči mod 9. in 10. ; maja tega leta pokradel nekemu ' kmetu 24 kg svinjine in 9 kg salama v skupni vrednosti 480 lir, je bil obsojen na 6 mesecev zapora. Pred goriSkim tribun a lom se je moral zagovarjati neki Egipčan, po imenu Mohamed Nosseir Omar, dvajsetleten, rojen v Gangari (Kairo), sedaj dijak v Freiburgu v NemUji, Dne 15. t. m. so namreč na južnem kolodvoru, v brzovlaku, ki vozi iz Monakovega v Trst, zasačili javni organi pri njem dva samokresa in kilogram nabojev ter ga vsled tega zaprli. Obdolžen je bil, da je prinesel orožje v Italijo in se skušal izviti carini. Obtoženec se je izgovarjal, češ da ne pozna italijanskih zakonov in da je -mislil samokrese nest i le v dar svojemu bratu, ki je veliki Župan v Gangari. Sodišče ga je obsodilo na 10 dni zapora in 571 lir globe. — Vsled po tvorbe listine «certi-ficato penale« je bil neki Furlani Jožef, stanujoč v Trstu — obsojen od goriškega tribunala na 2 leti, šest mesecev in 25 dni ječe. Nnnfa na § urlike m gimvmmm kolodvora Na goriškem glavnem kolodvoru je imela družba Trevisan iz Vidma nalog, da pobeli kolodvorske prostore. Pri delu pa se je v četrtek zvečer zgodila težka nesreča. Delavca Trevisan Vincenc, star 34 let in pa Pinza Livi, star 38 let, oba iz Vidma, sta belila ravno strop v oddelku, kjer se izdajajo vozni listki. Da bi lažje opravila svoje dek>, sta si napravila iz dveh lestev in počez položenih desk stojalo, na katerem sta delala. Vsled neznanega vzroka pa se je eno stojalo izmaknilo in reveža sta padla tako nesrečno, da je moral priti Zeleni križ, ki ju je nemudoma odpeljal v mestno bolnico. Zdravniki so ugotovili, da si je Trevisan zlomil več kosti, poleg tega pa Se dobil več notranjih poškodb, do-čkn jo je Pinzan še hujše izkupil, kajti prebil si je črepinjo, pretresel možgane in poleg tega zadobil le druge poškodbe po vsem telesu. Njegovo stanje je zelo nevarno. £**aije in sladakalnl prispevki Goriška prefektura je razposlala okrožnico, v kateri je rečeno, da Župnije ne spadajo med udruženja delodajalcev. Zato ni treba župnijam, ki oddajajo zemljišča v najem, plačevati sindakalnega davka. BOVEC Zadnje čase se je živahnost mladine pri nas zopet nekoliko obudila. Preteklo nedeljo se je vršila nogometna tekma med nogometnim klubom iz našega trga in nogometnim klubom Audax iz Kobarida. Tekma se je precej lepo razvila in naši fantje so pokazali svojo telesno izurjenost. Vendar do kakih razlik ni prišlo, ker je končni rezultat pokazal izenačeno moč obeh skupin, namreč 1 :1. Zlasti ona mladina, ki med letom študira v mestih, je poklicana, da se predvsem sama utrdi s sportom. Cesto, ki vodi od Kobarida do Bovca, že dolgo časa popravljajo. Poprava je vseskoz temeljita. Slabe mostove podirajo in napravlja-jo nove, prestrme klance odpravljajo in jih izravnavajo. Tako bomo mi BovČani prišli do lepe prometne zveze z ostalim svetom. ŠEMPAS Ljudje okrog Šempasa se Še dobro spominjajo bratov Laznik, Alojza in Leopolda, ki sta doma iz Cekavca. Prvemu je 26 let, drugemu pa 24. Oba sta z malo družbi-co drugih zlikovcev formirala pravo roparsko bando. Znano je tudi že prebivalcem okrog šempasa, kako sta roparska brata lansko leto oropala kmeta Smeta Ant. ter streljala na kmeta Badaliča Kristijana. Zgodilo se je to 13. junija t. 1., ko sta brata z zakritim obrazom vdrla v hišo kmeta Antonija Smet, da bi ga okradla. Ko jim je pa prišel nasproti BadaliČ, sta streljala nanj, toda ga k sreči nista zadala. Ob tej priliki so orožniki prijeli Leopolda Laznik, do-čim jo je njegov brat popihal. Zastonj je bSo vse iskanje. Toda tamošnji ljudje so ga še večkrat videli, kako se je tu pa tam prikazal in se plazil okrog hiš, morda da bi kje zavohal kak plen. In res, v torek je zavohal, da je neka Ana Fornazarič, stanujoča na Vogerskem 51, izkupila prejšnji dan v Prvačini na sejmu 1500 lir za mlado kravo. Vedel je dobra, da jth hrani v svoji postelji. Ko se je popoldne Ana Fornazarič nahajala sama doma in slučajno imela opravka v hlevu, je lopov, ki je prežal v blizini, izrabil ugodno priliko in smuknil v hišo. Ko je prišel v izbo, je poiskal v postelji skriti denar in nameraval neopaženo oditi. Med tem pa se je vrnila Fornazarič iz hleva in vstopila v izbo. Kakšen je bil njen strah, ko je stala pred tujim človekom, katerega obraz ni razodeval nič dobrega. Hitro je uganila, Čemu se je tujec prikradel v izbo. Vendar ga ni spoznala. Zapahnila je vrata in zbežala po pomoč. Ti ček je bil zaprt. Toda taki tički se ne dajo kar tako vjeti. Dvakrat, trikrat je sunil in vrata so ležala na tleh. Pa je zbežal v gozd in ni povedal, kam se je skril. Ana Fornazarič je zadevo javila orožnikom v Prvačini. Tamošnji brigadir je po opisu takoj spoznal, da ima opraviti z zloglasnim Laz-nikom, in zato je dal povelje svojim vojakom, naj ga iMejo. Obveščene so bile tudi vse orožniške postaje v okolici. BILJE Kot je bilo že javljeno, se je imel vršiti koncert rihenberškega Pevskega zbora dne 31. t. m. Ker se pa koncert vsled nepredvidenih zaprek tega dne ni mogel prirediti, se bo vršil v nedeljo, dne 7. avgusta 1927. --Koncert se bo izvajal v dvorani gostilne g. Otona Sollerja. Začetek točno ob 5.30 popoldne. Prireditev se vrši pod okriljem domačega Tamb. pev. društva. Spored koncerta bomo pravočasno objavili. Pričakujemo, da se ga udeleže vsi prijatelji lepega petja. Na veselo svidenje! IZ TOMAJA Nova maša V nedeljo 24. t. m. je imel v tukajšnji župni cerkvi novo mašo g. Alojzij Gulič, rodom iz Do brav« lj, frakcije tomajske župnije, ob asistenci enajstih duhovnikov in bo-goslovcev. Globoko zamišljen govor je imel bivši, tomajski kapelan in Župeupravitelj in sedanji župe-upravftelj brezcmSki g. A. Simo-nič. Pevski zbor je pod vodstvom domačega župnika izborno izvršil svojo nalogo. Ni mi treba še posebno poudarjati, da je pri&o na to slovesnost veliko ljudstva ne samo iz tomajske župnije in njenih kapelani j, ampak tudi iz drugih župnij, saj so nove maše tako redke; zadnja je bila v Tomaju menda leta 1894. Novomašniku kličemo: Na mnoga leta! CERKNO i Nesreča Dvajsetletna Marija Bevk, stanujoča v Novakih št. 4 pri Cerknem — je šla prat na bližnji potok. Pri pranju pa jo je nenadoma prijela božjast (epileptični napad), radi česar je omahnila v vodo in utonila. Ker ni bilo nobenega zraven, je revica nesrečno končala. Truplo je našla njena mati, ki jo je šla iskat, ker je ni bilo toliko časa domov. O stvari so bili obveščeni orožniki, ki so po izpolnjenih odredbah zakona dovolili pokop. SOLKAN Padla je Golob Marija, 61 let stara iz Solkana, je pomagala svojemu možu peljati voz sena. Pri tem se je »podtaknila ob kamen in tako nesrečno padla, da si je močno poškodovala desno roko. Zeleni križ jo je prepeljal v mestno bolnico. Vesti iz Istre IZ BOLJUNCA Te dni je naš posestnik gospod Josip Zobec hšt. 3 prejel na razstavi kmetijskih pridelkov v Firencah sa dve steklenici razstavljenega vina navadne vrste {črno in bek>) radi izvrstne in naravne kakovosti — častni križec z diplomo in zlato kolajno prve vrste. To Častno odlikovanje naj služi javnosti kot dokaz, da tudi naša domača vina (brežanska, refošk) lahko uspešno tekmujejo s svojo naravno pristnostjo in krepkostjo z d> ugimi vini. želeti bi lulo, da bi pri tem tudi cene nadih vin dosegle tisto viSino, ki jo zavzemajo druga vina naše države, čeravno so po kakovosti veliko na nižji stopnji. Vzrok je menda ta, ker je med nami premalo zanimanja za vinorejo in se po naših vinih premalo povprašuje. Gori priznanemu vinorejcu pa izrekamo tem potom naše iskrene Čestitke. VaSčan. mm imrnmii Stanovanje kot dobitek Neko do&rodelno udruženje v štirinajstem pariškem okraju je določilo pri svoji loteriji malo sta- j no vanje kot glavni dobitek. Kakor i po vseh velikih mestih, je tudi v Parizu veliko pomanjkanje stanovanj. Mladi poročeni pari stanujejo vsi povečini v stanovanju svojih starlSev. Kdor zadene ta glavni dobitek, dobi stanovanje, obstoječe iz opremljene spalnice in kuhinje za letnih 2100 frankov. V nekaj dneh so bile vse srečke razprodane in sedaj čakajo mnoge družine na dan srečkanja. Kdor bo imel srečo, pojde lahko še tisti trenutek v udobno urejeno, čeprav mak) stanovanje, ki ne pozna nobene omejitve, kakršne so preveliko število otrok, psi in mačke in klavirska šola. Seveda bodo stali poleg srečnega človeka, ki je zadel glavni dobitek, v nepregledni vrsti oni, ki jim ni bila sreča mila, ki morajo še nadalje begati po pariških ulicah in iskati stanovanj. Največji honorar Amerika je dežela ogromnih številk. Vse se takorekoč izgublja v nehotične višave. Tu pa tam beremo o honorarjih, pri katerih bi se najznamenitejšim evropskim pisateljem ježili lasje. Toda vse, kar smo v tam oziru zvedeli doslej, presega ponudba, ki jo je napravi- lo neko ameriško založništvo prekooceanskomu letalcu Lindberghu. Lindbergh naj spiše o svojem pole* u, o svojem sprejemu v Pariza. Bruslju in Londonu kakor tudi o svojem mnenju glede bodočnosti letalstva knjigo, za katero mu je zagotovljen pisateljski honorar v znesku dveh milijonov dolarjev. Ker ne bo smela vsebovati knjiga več ko 50.000 besed, pomenja to, da dobi Lindbergh za vsako posa* mesno besedo honorarja 40 dolarjev. Letalo je vsekaJpor prekosilo pegaza in donaša svojemu jahaču neprimerno boljših dohodkov. Radi vročine V Coney Islandu blizu Ne\v-Yor-ka, kamor se je zateklo iz mesta radi neznosne vročine te dneve vse polno meščanov, je neki kuhar radi vročine znorel. Z nožem v roki je strahoval ljudi na cesti in planil nato v neko restavracijo, kjer je mahal z nožem ko besen okrog sebe. Prihiteli so policaji, ki so ustreHM besnečesra kuharja z devetimi streli, prt čemer jo dobil tudi neki gost kroglo v trebuh. Mnogo gostov je s svojim nožem ranil znoreli kuhar, še več ljudi se je pa ranilo v paniki, ki je nastala v jedilnici, ko so vsi gostje drveli k izhodom in se hoteli rešiti z begom. Most črez Bospor Turška vlada namerava napra-vHi med Arijo in Evropo ob bo-sporski ožini v Kemaliju (prej Carigrad«) ožji stik, ni se pa še odločila, ali zgradi črez ožino most, ali pa napravi pod morjem predor za električno predorsko železnico. Za ta načrt ima turška vlada na razpolago že nekaj domačega kapitala, glavno vsoto pa zberejo nemške banke in velfka nemška industrija, s katerimi se sklene nato pog:xH>a za grad bo predora in električne Železnice o»ir«na Crez-morskega mostu. 1 Kili OKUSI § BBitrrz-fCM vodi v vseh jcztlnU, Via Fabio Filri 23, pouk to rrr«-953 SAMOSTOJEN krojač, popolnoma izurjen v kroieujn, išix službo ori manufakturni trgovini. Ponudbe na naslov: Kikeli Ivan, Petrovobjrdo št. 8 (Piedicolle). (!009 FRANC ROSIČ, Breginj 110, izvežban pekovnki pomočnik, želi vstopiti v službo takoj.__10M) }C edloo energično zdrr.vil« proti glavobolu, Šibkosti, malokrvnost^ obnemogloeži. I^doiek lekarne Ca**«!U-novteh, Trst, Via dei Giuliani št. 42. 170 DAROVE v«Uke vrednosti in po smešnih cenah dobite na Piazža Obcrdan št. 1. 973 HIŠNO, zdravo, krepko sprejme gospod v Toimtju pri Dutovljah, Vila Tenze 112. 1013 BUKOVA in hrastova kurivna drva in bukovo oglje dobavlja v vagoaskih množinah po primernih cenah franko Po-«*njn-i. Rudolf Dergan, trgovec, Laško (Jugoslavija). 1013 VPOKOJENEC, poročen, v svrho čuvanja vile proti brezplačnemu stanovanju s« išče. Ponudbe pod «Stanovanje» na tržaško upravniitvo. 1015 PRILIKA. Steklena omara v najbolišem sianiu, (300X50X^*0 cm) je na prodaj po nizki ceni v društveni gostilni v Bar-kovljah št. 82 (pri cerkvi). 1016 RADI SELITVE se takoj proda 1 »oba, kuhinja in mala soba k pohištvom. Via Cri»tofo Cancellieri 98, III,, desno pri Sv. Jakobu. 1017 BIRME. Botri! Pred no kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu LASTNIK. KRONE" taiJInfs, rttfto, ft-Jrcffrte ziafe komade zlato pia£uje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVH - urama Trst, Via Mazzini 46 PODLISTEK FRANCE BEVK: (4«) m ifl njegova mm Ja&ec je stopil h krčmarici! in dejal: «Za dvajsetico kruha in merico 2ganja.» Krčmarica $&> je pogledala in vprašala: «Za malega ali zate?* «2ganće zame, kruh za £eno.» Dobil je oboje in plačal; nato je vprašal ter Be odkašijal: «Cujta, ali bi šli za botro? Krčmarica ni pogledala vanj, pomolčaJa je, nato je dejala: «AU noče iti nobena druga?» «Nikogar vprašal nsem,» je dejal Jaka od-l&umsHj ra in o^n oeti v besedi. «Hm...» je oponašala junaka. «Frena^,Io se ti je rodil.» Jakca je grenko zapeklo. Podzavestna je TBr nzmel, kam gre bonsfln; sklenil je, da je ne bo vprašal nič več. Krčmarica pa se je naredila dobra dejala je z glasom, ki je izražal miloščino in usmiljenje: «Pa pridem. Kdo bo boter?* «Doljak», je dejal Jaka in se oddahnil. — Ne bom več prosil — je pomislil. Na dan krsta je bilo več ljudi v cerkvi kot pri delavniški maši; bolj so šepetali nego motili Ko so stopili v župnišče, se je zdel Jaku župnikov obraz nenavadno resen. Vzel je pero to pisal. . «Njegov oČe?» je vprašal in pogledal iznad očali v Jake a. «Jalta Serjum,» je odgovoril ta. Župnik je zapisal. Preko njegovega obraza se je potegnil lahek usmev. Krčmarica se je smejala očitno. Stopili so iz župnišča, tedaj je dejal Jaka vesel, da je končano: «Pojdimo v krčmo.» Boter je odgovoril: «Bolje, da ne gremo.* v Jaka ni raemišljal o vzroku. Jasno je čutil, da so vsi ti poemehi in dogodki v vzročni zvezi med seboj. Molčć je šel n botrom m botro vso dolgo pot. V iepu je čutil tolar je, ki jih je nalašč vzel s seboj, v prsih ga je tiščal vozel, ki ga ni mogel razrešiti. 17. Micka je ležala v postelji in pasla z velikimi očmi kretnje svojega mota in ni mogla spoznati niti na najmanjšem znaku, da se je kaj spremenilo v njem Zdel se ji je bolj navaden kot kdaj poprej. Isti skrbni obraz, iste poltihe besede, ista nerodna hoja, kakor hoja hudd izmučenega čloreka ter iste neprespane oči, kot prvikrat, ko mu je rodila Tinčeta. To jo je vznemirjalo. V nekaterih trenutkih je na tihem sovražila to njegovo ravnanje. Obtoževala ga je v najtišjih mislih svojega srca ne-moštva. Imela je občutek, da je njegov obrez krinka, in se za potezami skriva neznan namen. Tega zlćga namena se je bala. Čepela je v negotovosti, škripalo je nad njo in se lomilo, da se vsak hip lahko zruši nanjo. _______________ Ko je prišla mati, se je je prestrašila. Vsa kri hkratu ji je planila v moigane; ko jo je videla, je zamižala, kot bi se delala, da spi... Mati je bila resna. Počasi, kot bi se bala, da ne prebudi bolnika, je stopila v polmrak kamre. Micka je pogledala. Videla je materin obraz, ki se ni smejal kot tedaj, ko je prišla k porodu prvega otroka. Spoznala je, da mati nekaj skriva. in je čakala, da se prikaže. Ni se prikazalo. Mati je sedla na rob postelje in gledala hčer, kakor da mora ona spregovoriti prvo besedo. Zrli sta se. Slednjič ji je mati položila roko na Čelo in spregovorila: «Vroča si — to ni dobro...» Preteklo je nekaj minut, kri se je umaknila iz giave, ble