štev. 21 — Leto VE. PTUJ, 28- maia 1954 dasflo Sodaffsff^ zveze defovnRi f]iidl za ptujski okraj tmiii*i%o ■ VBMft nuj, rutamprk i — ni.eraii sto isa. Ciaofn utm wm mrnam trnu, rvumamuk pTOi. tm m»-t-9o« vmfjoji luammi oornam — oooovoan oteama viabl joxi um maocinm m m. poLicnu aso oo. csnmerM izs om. Poštnina vMm ▼ svAdrtei Cciia cfin 10^ Zadnie dni po svetu Ptuj, 26. maja. Mesec dni je že, odkar poskušajo diplomati Svetovnih velesil in nekaterih drugih držav na konferenci v Ženevi ustaviti vse oblike »vroče« in -»hladne* vojne, ki je kmalu po katastrofalni drugi svetovni vojm zajela v svoji »hJadni* obliki ves svef, neka- tere njegove dele pa j^osreč.la* 8 svojim »vročim* načinom. Do danes diplomatom v Ženevi nJ uspelo rešiti prav nobenega vprašanja, k: bi karkoli dopri- neslo k rešitvi korejskega ali indokitajskega problema.. To ni ostalo neopazno in že se sJ:sijo komentarji, češ da je uspeh že v tem, da 9o snjihove*. Kot vidinto, je torej vzrokov za napovedovanje neuspeha konference ravno dovolj. Naj- več pesimizma je menda še na francoski in ameriški strani, medtem ko Vel. Britanija ne- koliko upa, da bo dosežen vsaj minimalen rezultat. Francoski socialisti in EOS Socialistična stranka Francije doživlja te dni odločilne čase. Okrožne federacije stranke nam- reč v teh dneh razpravljajo in sprejemajo S'klepe o tem, ali naj njihovi poslanci v parlamentu glasujejo, ko bo zadeva na dnevnem redu, za ratifikacijo pogodbe o Evropski obramben: skupnosti aH proti in ali se morajo držati strankini poslane: v parlamentu strankine disci- pline pri glasovanju o tej stvari. Tako Se je del okrožnih fede- racij izjasnil za ratifikacijo in Za obvezno pokorščino pa^lan- cev, drugi po proti ratiiikaciji in disciplini, kar pomen', ker je to vprašanje velike važnosti, toliko kot res^en razcep v stranki. Stara strategija in tak- tika in stari cilji Vest o preobrazbi balkanskega pakta v vojaško zvezo treh držav — Jugoslavije, Grčije in Turčije — je menda izzvala največ komentarjev in negodo- vanj v Italiji, ki se smatra pokli- cano sod ti o tem, ali naj se ta zveza dovoli ali rie, kakor da bi moral kdo koga tozadevno pro- siti za dovoljenje, posebej pa še Italijo. Vendar taka so dejstva, čeprav za nh pobudnike niso nič kaj častna. V Italiji so doslej še vedno skušali iz vsake resnične ali namišljene zasluge !^kovali ka- p tal svojemu imperialističnemu pohlepu. Tako skušajo tudi sedaj povezovati vojaško zvezo balkanskih držav z rešitvijo tržaškega vprašanja^ oziroma stavljajo nekakšne »svo/e po- goje*. V zvezi s tem ponavljajo stare obrabljene fraze o svojih žrtvah, ki da so jih doprinesli, da bi imeJi meje na jugoslo- vanskem ozemlju in da je y>lta- I ja dala za stvar miru največje žrtve*, s čimer mislijo na jugo- slovanske kraje, ki jim jih je iztrgala J A do leta 1945. Italija torej nasprotuje bal- kan^kr vojcšk' zvezi ter hoče doseči koristi v zvezi s Trstom. Menda to dovolj jasno dokazuje, da Italija nima resnega namena opustiti svojega dosedanjega od- nosn do Jugoslavije, še bolj pa to, da se ne namerava odpove^, dati jr-zo/jm imperialističnim am- bicijam n da so ji mednarodne organizacije le vzvodi, s katerimi skuša, čeprav brez uspeha, pri- tiskati nn Jugoslavijo alf sicer izsiljevati. V soboio 30. mala bo razpravljal LOMO Ptuj o proračunu 1954 v Ptuju Je na zborih volivcev in med volivci samimi obrav- nava o osnutku letoSnJega pro- računa dohodkov in Izdatkov zlasti glede na številne predloge volivcev, ki kažejo na nujne potrebe in jih je bilo potrebno upoštevati v proračunu- V so- boto, 29. t. m., ob 13. uri bo o predlogu proračuna in dodatnih predlogih volivcev obravnaval na seji LOMO Ptuj. Volivce je zanimalo razmerje med dohodki iz gospodarstva, prebivalstva, državnih organov in zavodov, presežkom dohod- kov iz leta 1953 ter ostalimi dohodki ter proračim izdatkov zlasti glede na najnujnejše po- trebe. V osnutku predloga je raz- vidno, da bo letos glavni vir hodkov iz državnega (11,205.000 din) in privatnega (5,746.000 din) sektorja gospodarstva z zaostan- ki iz leta 1953 (870.000 din). Med najmočnejše vire dohodkov pa ^ada tudi dohodek od prebi- valstva (16,783.000 din) v obliki raznovrstnih dohodnin, davka ter taks. Tretji glavni vir do- hodkov (9,955.000 din) predstav- lja izkupiček za prodane in za prodajo določene hiše (6,416.000), amortizacija za lokale (1,987.000), stanovanjski sklad (536.000), dohodki iz zaplenjene imovine (466.000), amort. zgradb stano- vanjske skupnosti (320.000) ter zakupnina vrtov (230.000 din). K vsemu pa je treba prišteti še predvidene dohodke iz na- jemnin zgradb LOMO Ptuj (919.000) in lekarn za lani in letos (893.000) kakor tudi pre- sežek dohodkov iz 1953 (1 mili- jon 199.000 din). Glavni izdatek v letu 1954 bo, kakor predvideva osnutek proračuna LOMO Ptuj za leto 1954, za proračimske investicije (komunalno in stanovanjsko de- javnost) 28,346.000 din. Na pro- račim LOMO Ptuj 1954 bo od- padlo 19,224.000 din. Ta ob- sega osebne, operativne ter funkcionalne izdatke državne uprave in izdatke za vzdrževa- nje cest, javne razsvetljave in drugo ter regulacijski načrt (12,452.000 din), izdatke za pro- sveto in kulturo (3,489.500), iz- datke za socialno skrbstvo (2,775.000), nazadnje pa še pro- računsko rezervo (500.000) in izdatke za zdravstveno zaščito (7000). Med proračunskimi investici- jami je na prvem mestu dva- najststanovanjskl blok (12 mili- jonov din), ki mu sledi ostalih osem neodložljivih potreb, kot so: razširjeno letno kopališče (4,300.000), nadzidava gasilskega doma ali zgradbe Tam (4 mili- jone), potrebe mestne komu- nalne ustanove (3.691.000), za adaptacijo zaprtega kopališča, za fasado klavnice, za zgraditev sejmLšča, javnega stranišča v parku ter stopnišča pod gra- dom, nadalje dograditev stano- vanjskega četvorčlca ob Lju- tomerski cesti (1,800.000), zgra- ditev odvodnega kanala bolnice (1,000.000), ureditev mrliške veže na pokopališču (730.000), elektrifikacija mestne peri- ferije (505.000) ter ureditev fa- sade stanovanjske zgradbe na Vičavl (320.000). Iz osnutka mestnega prora- čuna za 1954 tudi izhaja, da bo med finančno samostojnimi zavodi tudi letos najmočnejša Mestna komunalna ustanova z lastnimi dohodki (8.034.000) in dotacijo (4,704.000) ter prav to- likšnimi izdatki. Sledili ji bosta Mestni lekarni s 4,500.000 din dohodkov in izdatkov, nato Otrošld vrtec (last. doh. 635.c>«0 in dotac. 110.000) ter nazadnje Knjižnica in čitalnica (lastni doh. 85.000 in dot. 336.000 din). Izven proračuna bodo, kot kaže, ostale investicijske potre- be (3,577.000 din) za zakloni- šče, park pri spomeniku heroja Jožeta Lacka, dozidavo stano- vanjskega bloka, zatvomlco na Grajeni ter načrt za vodovod in kanalizacijo Ptuja. Zbori volivcev bodo končali danes, da bodo na jutrišnji seji lahko obravnavani še zadnji predlogi volivcev, ki budno spremljajo razvoj mestnega go- spodarstva in vseh panog Jav- nega življenja, zavedajoč se, da doprinašajo zanj tudi svoje žrtve in častni delež v skupnih naporih za naše skupno boljše življenje in da kot volivci lahko tudi uveljavijo svoje predloge, ko smatrajo, da se življenje v Ptuju ne razvija s tempom, ki odgovarja današ- njim časom in pogojem. VJ. Preurejanje mestnega kopališča Novoizvolleni CK ZKS Na m. kongresu ZKS oo bfll izvoljeni v Centralni komite Zveze komunistov Slovenije: Avbelj Viktor, Babic Branko, Bole Dušan, Borštnar Jože, Bre- celj Marjan, Brejc Tomo, Ceme Franc, Dermastia Marijan, Gan- ziti Rudolf, G o r g i č Milko, Ho- čevar Franc-Ciril, Hočevar dr. Franc, Hribar Janez, Jakopit Albert, Kardelj Edvard, Kardelj Pepca, Kavčič Stane, Kidrič Zdenka, Kimovec Franc, Kozak Vlado, Kraigher Sergej, Krivic Vlado, Krivic Ada, Krmelj Maks, KVeder Dušan, Leskošek Franc, Maček Ivan, Marinko Miha, Majhen Vlado, Novak Ivan, Ocepek Angela, Perovšek Franc, Počit Franc, Potrč dr. Jože, Regent Ivan, Remžkar Ttoe, Rlbifič Mitja, Rudolf Jan- ko, Simonič Franc, Sentjurc Udija, Šilih Niko, SuŠterSič To- ne, To«n«1č Mira, Tomšič Vida, Vilfan Jože, Vlpotnik Janez, Vrab« Olga, Zlatnar Mirko, Zi- hcrl Boris, Zaucar Pavle. Na 1. seji novoizvoljenega CK ZKS je bil izvoljen za novega sekretarja ZK ZKS tov. Miha MariiAo. V IzvrSnl komite CK ZKS pa »o bili izvoljeni: Viktor Avbelj, Janez Hribar, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, Ivan Maček, Jože dr. P o t r č , Ivan Regent in Vida Tonv^ič. Za predsednika kontrolne ko- misije je CK izvolil Ivana No- vaka-Očka. Uspešen začetek Mladinskega tedna 24. maja, na predvečer rojst- nega dne predsednika Tita, Je bil z akademijo mladinskih osnovnih organizadj svečano otvorjen Mladinski teden, ki traja od 24. do 30. maja In v katerem prikazuje mladina me- sta Ptuja s številnimi priredi- tvami uspehe svojega dela. Predsednik mestxiega komi- teja LMS tov, Feliks Bagar Je na kratko opisal vsakodnevne napore mladine v graditvi so- cializma, pomen tradicionalnega Mladinskega tedna, ki je ob- enem najlepša proslava mladine rojstnega dne velikega borca za pravice delovnega ljudstva tov. Tita. Pester program, v katerem so zlasti uspeSno sodelovali: pev- ska zbora gimnazije pod vod- stven prof. Korenjaka, telo- vadke gimnazije, recitatorji iz Vičave, mladinski tamburaški orkester »Svobode« pod vod- stvom tov. Hribemika, pevski ztoor in folklorna skupina mla- dine Tovarne perila v Ptuju, so z zanimanjem spremljali šte- vilni gledalci, med njimi pred- stavniki ZKS, SZDL, delovnih kolektivov in mladine, ki so po- vsem napolnili dvorano gleda- lišča. Zdravslveim ¥i§o'£i mnu je važna naloga Zveze ženskih društev Na posvetovanju, ki ga je za sredo 26. t. m., pripravil Ini- ciativni odbor Zveze ženskih društev Ptuj in nanj povabil zastopnico Glavnega odbora Zveze 2D Slovenije iz Ljublja- ne ter zastopnice sosednjih okra- jev, so dobile udeleženke, veči- noma agilne funkcionarke biv- ših organizacij AF2, vrsto po- bud za politično in praktično delo med ženami našega pode- želja in mesta, da bd s čim šir- šo množično oporo odpravili posledice pomanjkljive zdrav- stvene vzgoje žena, zaradi ka- tere največ trpijo otroci in ce- le družine tudi vse življenje. Na vsakem koraku ie dovoli dela. če hočemo, da bomo z zdrav- stveno prosvetlitvijo dosegli za- želene uspehe. Na tem p>osvetovanju, ki je tidlo vsebinsko zelo zanimivo in bogato ter koristno, je bil iz- voljen Okrajni odbor zveze žen- skih društev Ptuj, ki kaže, da bo storil vse za dosego smotrov, ki jih je društvo sprejelo v S-/0j program. Z zbora volivcev pri Novi cerkvi V nedeljo, 23. maJa t. 1., smo imeli pri Novi cerkvi zbor vo- livcev za Jablovec, Kozminci in Zakl. Na zboru je poročal pred- sednik občine o delu občinske- ga ljudskega odbora, nato pa se je razpravljalo o obveznem popravljanju občinskih cest, pri čemer je precej negodovanja povzročil visok znesek 300 din, ki se zaračuna za 8 neopravlje- nih ur pri delu na cesti. Pa tu- di problemi elektrifikacije so bili na dnevnem redu. V tem pogledu je bilo predlagano, da bi naj najela zadruga kredit, ki bi ga interesenti pozneje odpla- čevali, ker enkratnega plačila visokega zneska niso zmožni. Zbora volivcev se je udeležil poslanec tov. Bračič, ki je vo- livcem tudi obširno govoril in katerega si volivci večkrat želi- jo v svojo sredo. BF PRAZNIK OBČINE PODGORCI Občinski ljudski odbor Pod- gorci je pred kratkim na svoji seji na pobudo krajevne Zveze borcev narodnoosvobodilne voj- ne sklenil razglasiti 5. julij za občinski praznik občine Pod- gorci. 5. julija 1953 je bila odkrita spominska plošča padlim t>or- cem In žrtvam okupatorjevega terorja ter tako ta dan pove- zuje spomin na vse žrtve, ki j'h je naše ljudstvo iz občine Podgorci poklonilo stvari osvo- boditve. Občinski praznik bodo pra^znovali letos 4. in 5. julija. 4. julija bodo razne prireditve in nastopi, med njimi kolesar- ske in krvTlipust 75% ▼ času od 15. 6. do 30 9. Na primer za ptujski okraj >e objavljeno v informativnem ILstu, da ima v počitnicah na razpolago: Borl-grad 10 postaj; Majšperk gimnazija 10 postelj; Ormož gimnazija 6 postelj in Ptuj-intemat gimnazija 20 po- .stelj. Ferijalni Savez Slovenije ima za leto 1954 obsežen program: 1. Krožno potovanje po Jugo- slaviji 21 dni; 2. Taborjenje v Rovinju v pet izmenah po 80 ljudi; 3. Taborjenje na Otočcu pri Novem mestu; 4. Dva pohoda -po poteh rfo- venskih brigad; 5. Na Bledu bo organiziral svoj dom. Tako prispeva Ferijalni Sa- vez s svojim programom mnogo k socialistični družbeni vzgoji naših bodočih rodov. I. R. iss na moi tc) Od 13. do 20. junija bo v Koprskem in Bujskem okra- ju mladinski hrvatsko-slo- venski festival. Na tem festi- valu bodo nastopale naj- boljše kultumoumetnLške, fizkultume in razne druge mladinske skupine. Na otvo- ritvi in ob zaključku fe.sti- vala bodo sodelovale tudi skupine zamejskih Slovencev iz Gorice, Trsta in Koroške ter združeni pevski zbori obeh republik. Na sporedu je tudi kolesarski dvoboj med reprezentanco Zagreba in Istre. Ob zaključku festivala, ki bo v Kopru, je na sporedu jadralna regata, motorne dirke in aeromiting. Okrajni komite LMS orga- nizira za zaključek tega fe- stivala izlet v Koper. Odhod iz Ptuja bo 19. junija 1954 zjutraj s posebnim vlakom. Vožnja stane v obe smeri 400 din. Prijave zbira Okraj- ni komite LMS Ptuj. Miklo- šičeva ul. 14 vsak dan od 7 do 14. ure in to do 1. juni- ja 1954. Ta izlet ni organiziran sa- mo za mladino, ampak tudi za starejše ter želimo, da se •^udi teh prijavi čim več za naš prvi skupni izlet na morje. Pripravljalni Itab Stran 2 Ptuj, 28. maja 1954 Letos bi moral »tati r Ptuju ^»roja Jožeta La v letu 1954 oziroma v drusem polletju tega leta bo na plečih organizacije ZBNOV Ptuj dokaj resnih nalog, zlasti če hoče or- ganizacija ZBNOV uresničiti po- stavitev spomenika heroju Jože- tu Lacku na Slovenskem trgu, pripraviti primemo udeležbo (4000 iz Ptuja) na zboru štajer- skih brigad v Ostrožnem pri Celju 5. septembra t. L, zbrati potrebna sredstva za postavitev spomenika, zbrati zgodovini^ gradivo v zvezi z NOV, mate- rinsko poskrbeti za vojne sirote itd., kakor je to bUo poudarjeno na občnem zboru ZBNOV Ptuj 20. maja t. 1.. ki je bil dobro obiskan ter vsebinsko, slasti glede na diskusijo, zelo bogat. V ospredju vse diskusije po poročilu tov. Glavnika Franca in predlogih članov Je bila po- stavitev spomenika heroju Jo- žetu Lacku, na kar že sili več okoliščin, čeprav je še vedno vprašanje, odkod vzeti glavni del sredstev, ki jih ne bo mo- goče dobiti s prostovoljnimi prispevki. Cas je že, da dobijo posmrtni ostanki heroja Jožeta Lacka in drugih borcev NOV v Ptuju skupno počivališče z dostojnim spomenikom. Sedanje neozna- čeno grobišče v skra^em kotu ptujskega pokopališča pač nd več primerno. Brez napisa je ravno zaradi odlašanja postavitve spomenika iz leta v leto. Gostje iz drugih krajev naše domovine, ki pridejo v zgodovinsko znani Ptuj, brez vodiča ne najdejo mesta, kjer počiva heroj Jože Lacko in so upravičeno razoča- rani, da je tako važno mesto brez najskronmejše nagrobne ploščice, vsaj začasne. Končno je bilo na zboru predlagano, naj bi šlo v pomoč pri zgraditvi spomenika heroju Jožetu Lacku kot lokalnemu simbolu upora in zmage NOV v drugi svetovni vojni nekaj sredstev, ki čakajo na začetek graditve kulturnega doma. Znano je namreč iz šte- vilnih izkušenj, da ne kaže isto- časno nikjer začenjati dveh akcij (spomenik in dom). Za obe akciji ni dovolj denarnih sred- stev niti izgledov, da bi jih bilo mogoče dobiti, če bi zmanjkala. Načrt že obstaja in je odobren, mesto spomenika je določeno, v teku je akcija za zbiranje pro- stovoljnih prispevkov, skratka vse govori za to, da je letos mo- goče postaviti ta spomenik. Temu vprašanju pa sledi po nujnosti in važnosti tudi skrb organizacije ZBNOV za otroke borcev NOV in žrtev. Način živ- ljenja nekaterih sirot, njih nega, vzgoja, šolski uspehi in življenj- ska perspektiva. Vse to nalaga organizaciji ZBNOV večjo skrb za mlad rod borcev NOV brez staršev, ki bi se brigali zanj in za njegovo bodočnost. Kjer kažejo skrbniki za sirote dovolj razumevanja in skrbi za njihovo bodočnost, pa ne zmo- rejo vsega, jim je potrebno po- magati (denarna pomoč, letova- nja itd.), kjer pa šepa nega. vzgoja, skrb za šolske uspehe ii: ostalo, zlasti če gre za okolje, ki ne obeta glede na otrokovo obli- kovanje svetovnega nazora nič pametnega in koristnega, je po- trebno otroku pomagati v odgo« varjajoče okolje. Enako važna je skrb za odli- kovanje borcev NOV ter njih napredovanje v višje čine v pri- merih, kjer so za to vsi pogoji. Tozadevno se doslej ni dovolj skrbelo in je žal določena brjBz- brižnost za članstvo rodila v or- ganizaciji tudi svoje posledice — neaktivnost in nszainteresira- nost za uspešno delo organiza- cije. Posebno poglavje pa pomeni zbiranje zgodo vinskega mate- riala. Z leti se pozabljajo po- drobnosti iz NOV in lahko si že sedaj očitamo, da bo ostalo mlajšemu pokolenju po naši krivdi premalo zgodovinskih do- kumentov iz najslavnejše dobe naših narodov, iz težkih borb in doseienih zmag t borbi za brat- stvo jugoslovanskih narodov, za ekonomsko in politično samo- stojnost naše domovine ravno zato, ker odlašamo z zbiranjem zgodovinskega materiala. Novoizvoljeni odbor je pozval vse članstvo k resnemu sodelo- vanju za izvedbo vseh teh in ostalih toč^ načrta, ki ga je sprejel zbor in je prepričan, da bo letošnje leto zlasti glede na zbor Štajerskih brigad, leto več- jih uspehov, kot jih je organi- zacija lahko zabeležila prejšnja j leta. 1 MLADINSKI FESTIVAL V TRNICAH Osnovna mladinska organiza- cija v Tmičah pripravlja za 6. junij t. 1. mladinski festival s pestrim kulturnim in športnim sporedom. Za nastop se pripravljajo fol- klorne skupine, pevski zbori in dramske skupine, ki bodo sode- lovale. Predvidoma bodo tudi proste vaje ter tekmovanje v odbojki in atletiki. Za zmago- valce v posameznih disciplinah bodo pripravljene lepe nagrade LMS Trniče bo k tekmovanju povabila tudi okoliške mladin- ske organizacije, da bi bil festi- val prava manifestacija dela mladine na vasi. ;f ioMiosaiiii : " ^omagati Izdelek Avtokaroserije Ptuj na poskusni vožnji Kolektiv Avtokaroseri j a-kolar- stva v Ptuju (bivše Invalidske obrtne delavnice v Ptuju) je v vrsti mlajših povojnih kolek- tivov, ki so razvili ob vztrajnem delu svojih članov ter v borbi z večjimi in manjšimi težavami iz skronmih začetkov obrate večjega pomena, v katerih je našlo zaposlitev večje število kvalificiranih delavcev in kate- rih izdelki so si s svojo kvali- teto našli trg v naši ožji in širši domovini ter tudi v inozemstvu. Podjetje trenutno izdeluje lesno-galanterijske predmete, ki gredo izključno v inozemstvo in katerih proizvodnja je prodana že za nekaj mesecev vnaprej. Vendar posveča največ pozor- nosti obnovi in izdelovanju ka- roserij, kakor tudi ix>polni ob- novi avtomobilov, v čemer je doseglo lepe uspehe. Prav ti pa so tudi vzrok številnim in ob- sežnim naročilom, da je proiz- nja tudi v tej smeri prodana že za nekaj mesecev naslednjega leta. To nam postane tembolj razumljivo, če pomislimo, da to- ^^^rstnega obrata z izjemo Mari- bora v vzhodni Sloveniji ni, j kakor ga ni v obmejnih hrva- ških okrajih. To podjetje nima redkih naročil iz Ogulina, Reke, i Zagreba, Varaždina, Cakovca in i drugod, da o naročilih Iz slo- i venskih mest sploh ne govori- i mo. Podjetje skratka nadaljnja i naročila sprejema samo pogoj- ' no, ker ni gotovo, ali bo sploh moglo že sprejeta izvršiti. Pod- jetje je namreč postavljeno pred alternativo, ali ostati manjši obrat podrejene vrste z okrog 70 zaposlenimi ljudmi, ali se raz- j viti v solidno podjetje, v kate-| rem bi našlo delo nadaljnjih okrog 60 delavcev — če bo se- veda premagalo ovire, ki tak razvoj trenutno še preprečuje- jo. Obrate bi bilo treba brez- pogojno razširiti, toda tu je vprašanje sredstev. Na GLO sicer niso izrazili pomislekov, toda pri NB je potrebno jam- stvo, ki naj omogoči najetje 6 milijonov din investicijskega kredita, kolikor je potrebno, da bi obrat razširili. Da je delo tako razširjenemu obratu zagotovljeno takorekoč za vedno, najbrže ni nobenih pomislekov, če upoštevamo, da je to na zgoraj navedenem pod- ročju prvi tovrsten obrat, kakor ob upoštevanju dejstva, da mo- tomehanizacija zavzema vedno večji obseg in da bo v prometu razvoj šel še bolj v to smer. Ko podjetje s temi argumenti na- stopa v borbi za kredit, ne po- zablja tudi omeniti sedanjega stanja v obratu, v katerem se opravlja delo v nekalcšnih šu- pah, skozi katere piha veter in v katerih je delo jeseni in i>o- zimi sploh nemogoče. Glede na gornje, podjetje upravičeno upa, da bosta oba okrajna zbora uvidela upravi- če3Ciost in umestnost, da se mu da potrebno kreditno jamstvo, ker bi to končno ne bilo samo v korist podjetja, temveč tudi našega splošnega razvoja in napredka, IZ MURETINC IZUD Muretinci je pripravil za 23. maj t. 1. večerno razve- drilo in zabavo za vse udele- žence predstave, ki je bila v zadružni dvorani v Muretincih. Nabito polna dvorana gledal- dalcev je s pozornostjo sledila 3-dejanki »Na dan sodbe« v režiji tov. Staniča Staneta, ki je bil skupno z igralci deležen vsoga priznanja. Čeprav je precej igralcev odšlo k vojakom, je sedaj nasto- pilo nekaj novih igralcev, ki so kljub prvemu nastopu na odru dobro reševali svoje vloge. Pevski zbor je pod vodstvom tov. Kafola zapel nekaj pri- jetnih pesmic. To nedeljo je bila zadružna dvorana zopet polna požrtvo- valnih igralcev in veselih gle- dalcev, ki so se nazadneje razšli z željo, da bi kmalu zopet videli kako predstavo. „Sta|ersko v borbi" 5. septembra letaš bo na Ostrožnem pri Celju veličastno partizansko zborovanje »Štajerska v borbi«. To zborovanje bo zbor vseh borcev enot NOV in POS, ki so se borili na področju IV. operativne cone, političnih delavcev s terena, vseh borcev iz Štajerske, ki so se borili v NOV in POS na ostalih področjih naše republike ter v enotah NOV in POJ bratskih republik. Nadalje bo to zbor vseh izseljencev m internirancev, ki jih je okupator izselil ali interniral s pod- ročja IV. operativne cone. Pripravljalni odbor za proslavo »Štajerska v borbi« po- ziva vse borce partizanskih enot iz Štajerskega, Koroškega in Prekmurja (XIV. divizije, brigad — Šlandrove In Zidan- škove, odredov — Kamniško zasavskega, Lackovega, Kozjan- skega, Vzhodno- in Zahodno-koroškega, Kokrškega, Pohor- slcega, enot VDV, borcev kurirskih relejnih stanic, partizan- skih bolnišnic, tiskam, delavnic itd.), nadalje vse politične aktiviste, internirance in izseljence, naj se te svečane pro- slave udeleže. V ta namen naj vsi tovariši, bivajoči na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju, na katere se nanaSa gornji poziv, pošljejo na sedeže Zveze borcev svojih okrajev naslednje podatke: 1. Ime in priimek ter j>artizansko ime. 2. Kdaj je vstopil v NOV oziroma postal politični akti- vist na terenu, bil izseljen ali interniran ter do kdaj. 3. Katerim zgoraj navedenim enotam oziroma organiza- cijam je pripadal (brigadi, odredu itd.). Ce je bil aktivist, kje je bilo njegovo delovno področje. 4. Kakšen položaj, funkcijo ali čin je imel. 5. Katera odlikovanja ima. 6. Točen naslov sedanjega bivališča. Na osnovi navedenih podatkov se bodo bivši borci in aktivisti porazdelili v tiste enote, v katerih so se nahajali ob vstopu v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške Bivši borci, ki niso vstopili v NOV in POS na področju Štajerske in Koroške, pa so se borili na tem področju, st- bodo razporedili v enote, ki so se nahajale na tem področju Iz bivših borcev ter političnih akti\dstov Štajercev in Korošcev in Prekmurcev, ki so se borili v NOV in POS v ostalih krajih LRS in FLRJ, se bo za zbor formirala posebna enota. Ker je mnogo tovari.^ev iz zgoraj navedenih enot v osta- lih okrajih Ljudske republike Slovenije, v ostalih republikah ter enotah JLA, naj omenjene podatke pošljejo na naslov: Glavni odbor Zveze borcev LRS, pripravljalni odbor »Šta- jerska v borbi«. Ti podatki naj se pošljejo najkasneje do 15. junija 1954. Ljubljana, 11. maja 1954. Glavni odbor Zveze borcev Slovenije Pripravljalni odbor 1» Ormoža Med KZ Ormož in 4 mlinarji iz Ormoža in okolice se je v zadnjem času razvila dokaj ostra konkurečna borba, ki gre za tem, kdo bo bolj zadovoljil svoje stranke z mlevskimi iz- delki. KZ Ormož je uspelo pri- tegniti lepo število članov KZ in njihovih svojcev, sorodnikov, znancev in prijateljev, da pri- našajo in privaža]o v zameno za mlevske izdelke žitarice, ki jih KZ Ormož potem spravlja v čakovečki mlin in od tam na- bavlja prvovrstno moko. To se- veda ni v korist okoliškim mlinarjem, ki smatrajo, da je delo KZ Ormož nesocialistična konkurenca, ki onemogoča delo in zaslužek mlinarjev In so mli- narji mnenja, da jih pred to »nelojalno konkurenco« lahko reši edino oblastna prepoved KZ Ormož, da se ne bi smela v taki meri baviti z zamenjavo, na drugi strani pa bi naj OLO dovolil tem 4 mlinarjem zbrati rezervo 2000 kg pšenice, 1000 kg soržice in 500 kg koruze iz mlin- ske merice, ki bi jo potem av- gusta t. 1. predali državi. Članstvo KZ Ormož in ostali zamenjevale! žitaric za mlevske izdelke so mnenja, da ne gre pri tem konkurenčnem boju to- liko za vprašanje, ali gre merica iz okraja ali ne, kakor za vpra- šanje, kdo daje pridelovalcem žitaric boljšo moko in bo bo- doča perspektiva 4 mlinarjev bolj odvisna od potrošnikov moke, kakor pa od ukrepa obla- sti, ki bi KZ Ormož prepovedo- val oskrbovanje kmetovalcev z moko, mlinarjem pa dajal mo- nopol, da smejo to samo oni glede na njihove davčne obvez- nosti in podobno. Na željo navedenih 4 mlinar- jev bo o tem vprašanju slej ali prej razpravljal Gospodarski svet OLO, ki se bo prej gotovo nekoliko jKJzanimal, kako so navedeni 4 mlinarji zadovolje- vali pridelovalce žitaric in kako so oddajali mlinsko merico. V ponedeljek, 24. maja t. 1., je začel v Ptuju v zgradbi poli- klinike s pregledi otrok novo- ustanovljeni otroški dispanzer, ki pomeni v skrbi za zdravje otrok v ptujskem okraju drago- ceno pridobitev. Pregledi bolnih otrok do 7 let starosti bodo v dnevih od po- nedeljka do petka med 8. in 9. uro. Ob sredah med 13. in 15. uro bodo posvetovanja z bodo- čimi materami, v petkih med 14. in 16. uro pa posvetovanja z materami in otroki glede na razna zdravstvena vprašanja in nasvete za nego otrok, za pre- prečevanje obolenj in zdravlje- nje otrok. • Odgovorno delo tega dispan- zerja je prevzel mlad, priljub- ljen zdravnik tov. dr. Aleksan- der Poznik iz Ptuja, ki je ob- enem otroški zdravnik v ptuj- ski bolnišnici. Odgovorno službo posvetoval- nice za bodoče matere in matere z otroki je prevzela zdravnica za ženske bolezni tov. dr. Tau- zesova, ki je šef ginekološkega oddelka ptujske bolnišnice. Široka mreža posvetovalnic za matere (15) v okraju, otroški dispanzer in ostala zdravstveno preventivna služba bo v veliko pomoč za preprečevanje in za- tiranje raznih otroških bolezni, zlasti če jo bodo pravočasno in pravilno podprle matere, ki jim je skrb za zdrav in srečen mlad rod glavna skrb. IZ MURETINC Okrajni proračun za leto 1954 vsebuje tudi postavko 1,850.000 din za Dom onemoglih v Mure- tincih in sicer 1,466.691 din za osebne izdatke, 191.995 din za operativne izdatke ter 191.314 din za funkcionalne izdatke. Po predračunu dohodkov in izdatkov bo imel Dom onemog- lih Muretinci leta 1954 lastnih doho(Jkov 9,045.000 din kot za- vod s samostojnim finansira- njem, od česar bo odpadlo na ->sebnG izdatke 2.373.600 d-n, na materialne pa 6,671.400 din. IZ UREDNIŠTVA Članek o družbenem uprav- ljanju šolstva, ki je bilo v ob- ravnavi na seji Okrajnega od- bora SZDL Ptuj 20. maja ti., bo zaradi pomanjkanja prostora v tej številki objavljen prihod- njič. Podlistek »Osmorica v pla- menih« (Sagadin Zvonko) se bo še nadaljeval, čim bo objavlje: tudi v »Borcu«. IVAN potrc: i1l-, ji^ ^ iiij>^ ML^ (Balada o partizanu Osojnlku) To m-i je pravil Osojruk sam, nekaj mesecev poprej, preden so ga izdali in je bU ubit. Bilo je že proti jutru in v Halozah; tja smo se potegnili po neki likvidaciji m Polju; bili smo neprespani in zmučeni, ali on, Osojnik, po taki noči, ki je bila za nami, ni mogel zaspati, sam od sebe je začel... Bila je ona reč, zaradi katere so ga prije- mali, zaradi katere je imel te- žave — on, ki So se ga bali fantje tri fare naokoli, in on, za katerega n,- bilo žegnanja, da ne bi potegni] noža! Ali prav ta reč, zaradi katere so mu ta- krat peli levite, ga je nekaj mesecev kasneje tudi pokopala. Nič se ni dalo pomagati, bil 3e iz naših krajev, takšni smo tam ljudje... To je bilo tisto poletje, ko so pobili Lackove v Pacinju, ko so ujeli Lacka in ga zmrcvarili, da ga lastna mati ni več pre- poznala ... to se je zgodilo tisti čas, ko so ležala pred minorit- sko cerkvijo in na smrečju blatna, od krvi očmela in po- sinela naga trupla Lackovih partizanov, to se je zgodilo po- leti, ko so kazali na geštapi pred pošto iznakaženega in čez razbito glavo prevezanega Lac- ka ... — in ko je bila za neka- tere Lackova reč že vekomaj pokopana, ko na priliko za Trgleca. — To So bili grozni časi, — je začel Osojnik — vse zapo- \TStjo je bilo izdano in ljudje so se začeli Lastne sence bal: Nekdo je izdajal; Nemci so iz- vedeli vse in pisali, da izdaja Lacko. Tega ljudje niso verjeli, ali dvom je začel ljudi do kon- ca nažirati; kmečki človek ni več vedel, kaj naj stori, če si Se mu prikazal. Naju z Lackom so v Pacinju rešili oni, ki so ležali pred cerkvijo. Lacku potem tudi to ni pomagalo — in naenkrat sem se znašel brez fantov in — sam... s svojo brzostrelko in z nasekanimi bombami. Bilo je sredi najhujšega pre- plaha, nekje sem se moral po- kazati — in pokazal sem se Irglecu, s katerim smo si bili v botrini, a pokazal sem se pri njegovem hramu tudi zaradi Irglečeve ženske, zaradi Hane, s katero sva se včasih poznala in si bila dobra. Kmetija je na samom, okoli hrama ni daleč okoli nobenega drugega in takoj ob okolu pred hišo je hosta. Prenekaterikrat smo se pri Irgleou najedli, pre- nekaterikrat smo prečumeli in prespali tam. Prišel sem proti jutru in ostal v hosti; da bi se pokiazal v hramu, to" je bilo vseeno prenevarno. Vlegel sem se med gosto praprot — bilo je na kraju, kjer sem videl hram, dvorišče in oko! pred hramom — in potem pričakal sonce, ki se je dvigalo nad Pacinjem, a tudi zadremal, preden sem ko- ga dočakal iz hrama; bil sem do kraja izmučen. TS'ko sem potem spni kje do desete, do enajste; prebudilo me je sonce, ki je prilezlo do ta čas v tistem letnem času vi- soko na nebo in skozi veje scela posijalo name... alj pa me je zbudila nekakšna topa govorica. Zbrisal sem si oči, da sem kaj videl, in se vzpel iz praproti. Znova sem zaslišal tisto topo govorico — ne. z mo- jimi ušesi ni bUo nekaj v redu, ko da se še ne bi prespale — in zagledal hkrat-; Irgleca na dre- vesu; imel je vrečo, obešeno čez ramena, in obiral je ja- bolka, velike rdeče adamce. Tista, s katero se je menil, je bila Hana — ali naj sem se še toliko napenjal, tega. kar sta se menila, nisem razlo- čil; bilo je, ko da bi se mi oči sicer do kraja predramile, uše- sa pa bi še vedno na pol spala: otresal sem z glavo, pa ni tudi to nič pomagalo, ko da bi me kdo za uho vsekal. Nehote sem se jel ozirati, okoli sebe in p<.. hcsti, nič več nisem zaupal u.?esom. Zazrl sem s« tudi proti Irgle- Cevemu hramu, nikakšne govo- rice več nisem slišal; slišal sem ."^amo sadje, adamce. kako so z debelim glasom padale na trat- nico. Ženske, s katero se je menil Irglec. ni bilo nikjer več, po vsej priliki je odšla, h kuhi. Prvikrat tiste dni sem začu- til, da bi rad jedel, da sem la- čen — in storil sem kakor ve- dno doslej, kadarkoli sem se priplazil po hosti dd Irglečeve domačije. Potegnil sem nož iz žepa in F>okljukal po suhi skorji navotlenega hrastiča; ko da bi kakšna žolna pokljukala, je za- pelo. Irglec se je prenehal stego- vati za adamcarni. slišal me je. Znova sem potrkal in potem čakal — na njegovo znamenje, a ga za čuda nisem dočakal: ko da bi moški na drea^esu otrpnil. Zato sem zatem dvakrat potr- kal ... in za+em še enkrat, nič več mu ne bi bilo potrebno pre- mišljevati, koga ima v hosti. In zares, tudi na jablani je po- klepalo — razločno sem slišal, vsekakor bolj jasno kakor po- prej e govorico. Ušesom p>a še vedno nisem zaupal, zvesto sem ga spremljal z očmi, vse toliko, dokler se ni spustil z drevesa. Si posadil na pol prazno košaro na glavo in se i>oča&i odzibal proti hramu. Vedel sem: odšel ji; k Haaii, zaradi kosila. Drugekrati sem legel nazs-i v prasprot in čakal, tokrat sem se samo potegnil za grmovje in v travo ter tako prežal, kdaj se bo kmet vrnil. Na strehi se je močneje poka- dilo iz dimnika, zatem, zdelo se mi je, da je minila cela mala večnost, se je Irglec prikazal; še vedno je imel vrečo okoli ramen in takšen, z vrečo, odsto- pical Po lestvi med vejevje. Zatem je od tistega vejevja tam poklepalo — kar je pove- dalo, da bo jtižina. Zijal sem v drevo, v vejevje, ki je na pol zakrivalo Irgleca, znova je za- čel s trganjem sadja, zatem pa sem. legel na hrbet — in tudi zadremal, čeprav tega nisem nameraval več ... Ne bi rekli, da sem prespal, trdo zagotovo nisem zaspal, ka.iti znova in znova sem za- slišal sem od Irglečevega sa- dovnjaka poklepavanjo — bilo je, ko da bi se mi kar naprej sanjalo o klepanju, kako peljem voz iz boste in kasko neka ve]a ves čas kleplje med kole?:... ali nikamor in nikamor nisem pripeljal, samo veja je ves čas Tx>klepavala — in iznenada r>o- čila. Preden sem «?ploh kai dojel — samo to vem. da ušesom ves čar«; nisem zaupa-l in to je bila tudi moia sreča! — ie prasknil© ko sT.iha veja pod f;topin)o ne- kje za hrbtom. to.krat nekam beli oprezno medtem ko na drevesu še vedno pokler^av^lo. To Se je reklo da je pri.51a Ha- na z iu?:-no rrtp ^« ic-Vi''^ a da me ni mogla najti. Odgmil Ptuj. 28. maia 1954 Stran $ Blagi pionirski festival v Kidričevem v počastitev rojstnega dne predsednika republike Jugosla- vije, tov. maršala Tita je bil v nedeljo, 23. t. m., drugi pionirski festival na stadionu v Kidri- čevem. Sodelovale so z malimi izjemami vse šole iz Dravskega polja. Spored je obsegal tekmovanje pevskih zborov, nastop folklore, oziroma simboličnih vaj, instru- mentalne skupine, recitacije (zborne in solistične), dalje telo- vadni nastop in lahko atletiko. Festival je pokazal veliko skupno prizadevanje učiteljstva in pionirjev. Vsem sodelujočim javno priznanje! Festival je otvorila godba »Svobode« iz Kidričevega, ki je zaigrala jugoslovansko himno, nakar so funkcionarji pozdravili prireditev in že se je vrstil spored. Od pevskih zborov je dosegla prav vidni napredek nižja gim- nazija Hajdina in odnesla prvo mesto. Zbor vodi tov. Terbuc Manca. Od simboličnih vaj so bile posebno ljubke pionirke iz Lovrenca (odveč je bilo šminka- ti ie nri dnevni svetlobi). Instru- mentalne skupine na prostem niso prišle tako do izraza, ker so nastopili v glavnem solistič- no, isto velja za recitacije. To- liko bolj pa je prišel do izraza telovadni nastop in tekmovanje v lahki atletiki. 2e sam pogled na povorko je bil veličasten, lepo je bilo videti žareče obraze pri korakanju ob zvokih godbe in na koncu še veselje in navdu- šenje pri plemenitem tekmova- nju. Popoldne so si ogledali pio- nirji še film »Kekec« in lepega dneva je bilo konec. Vem pa, da bo ta dan našim pionirjem — tudi nam, ki smo si ga ogledali — ostal v lepem spominu. Jože Gregorc USTANOVAM POD.IETJEM IN URADOM V zadnjem času se dogaja, d« podjetja, ustanove in uradi t zamudo in šele na urgence po šiljajo svoja poročila Uradu z* statistiko in evidenco. Ker je se- danji obseg poročanja že mini- mum, ki ga več ni mogoče zmanjšati, da bi lahko podatki še koristili v našem gospodar- stvu in upravi, pozivamo vse imenovane, da pošrljajo poroči- la v določenih rokih, in kakor to določa Uredba o ustanovitvi in delu zveznega statističnega urada in statistčnih uradov ljudskih republik. Zaradi pre- krška te uredbe so bila neka- tera podjetja že kaznovana ka- kor tudi njihovi odgovorni uslužbenci, ker so zamudni rok dostave poročil Urad za statistiko in evidenco pri OLO Ptuj Ze več let se proslavlja zad- nja nedelja v maju kot »Dan gaisilstva«. To pa zaradi tega, ker je tega dne izšel republiški zakon o gasilstvu. Tudi gasil- stvo našega okraja, ki je orc^a- nizirano v 69 prostovoljnih j^a- silskih društvih in ima 3507 članov in članic, se temeljito pripravlja na proslavo tega svo- jega praznika. Gasilski domov: se čistijo, krasijo, aaplopolale bodo zastave, kar vse naj po- kaže, da se gasilstvo tudi v na- šem okraju zaveda velikih na- log, ki jih daje družba gasilski organizaciji za zaščito ljudske imovine proti raznim elemen- tarnim nesrečam. Štab brigade Okrajne gasilske zveze v Ptuju je sklenil, da v nedeljo, dne 30. maja t. 1. po- kaže udarnost svojih gasilskih edinic v tem. da izvede veliko praktično mokro gasilsko vajo na ptujski grad. Sodelovalo bo 9 dn.ištev z motorkami. Priče- tek vaj bo ob 9. uri. Vse edinice bodo tega dne odposlale v Ptuj članstvo v uniformah, ki se bo zbralo po končanih vajah okrog 11. ure predpoldne na Titovcn» trgu v Ptuju. Po govoru in pomenu in nalo- gah gasilstva se bo vršila ga- silska parada vsega članstva pred ljudskim odborom mestne občine Ptuj. Razumljivo je, da prostovoljno gasilsko društvo Ptuj kot matič- no društvo pripravlja v vseh prostorih Gasilskega doma v Ptuju tradicionalno gasilsko za- bavo. Prepričani smo, da bo prebi- valstvo Ptuja in širše okolice s svojo prisotnostjo dalo prizna- nje našim gasilcem za njihovo požrtvovalno delo v požarno- varnostni službi. ; M A K O i:. V zadnjem času je bilo precej razpravljanja o zamenjavi imena vasi Statenberg z imenom Ka- menka ali Jasternik ter imena Sv. Ana z imenom Variša vas ali Stari grad, čigar ruševine stojijo še danes. Na zboru vo- livcev je bilo sprejeto ime Kamenka za Statenberg in ime Variša vas za Sv. Ano. * Občinski proračun za leto 1954 predvideva 1,963.575 din doliodiiov in prav toliko izdat- kov. Dohodki bodo ustvarjeni iz kmetijstva (1,315.731), presežka iz leta 1953 (379.844), iz davka na dediščine in darila (168.000), iz dela lokalnih taks (60.000) ter iz dela lokalnega prometnega davka (40.000). Predvideni so sledeči osebni /zdof/cir državna uprava (607.214), kultura in prosveta (106.320), proračunska rezerva (30,000), zdravstvena zaščita (12.000); operativni izdatki: državne upra- ve (276.0001, prosvete in kulture (131.761) ter funkcionalni izdatki: komunalne dejavnosti, seje LO in svetov ter nagrade usluž- bencem (237.080). prosvete in kulture (163.200) ter za podpore socialno šibkim 400.000 din. Skupno odpade na stroške državne uprave 1,120.294 din, za prosveto in kulturo 401.281 din. za zdravstveno zaščito 12.000 din in Za socialno skrbstvo 400.000 dinarjev. Ob zadnfih poplavah Pesnice Is^ Juršinc: Skupni znesek dohodkov 2,160.845 din za letošnji občin- ski proračun bo ustvarjen z do- polnilno dohodnino zasebnih kmet. gospodarstev (1,426.493), Iz dela presežka dohodkov po proračunu iz leta 1953 (381.352), z davkom na dediščine in da- rila (283.000). z dohodkom iz lo- kalnih taks (60 000) in z lokal- nim prometnim davkom (10.000), * Kraj Rotman je preimenovan na podlag' sklepa volivcev v Vinšak. ★ Socialne podpore bo letos prejemalo 34 upravičencev v mesečnem skupnem znesku 21.900 din ★ Dne 31. maja t. 1., začnejo s popravili cest v lastni režiji prebivalcev na področju vse občine in ne bodo nehali, do- kler ne bodo vse ceste v wdo- voljivem etaniu ★ V teku je razprava o popra- vilu in obnovi mrtvašnice, na kateri je v kritičnem stanju streha in del 7idovia. ★ KZ Jnršinci bo dala v lastni režiji nakopati 20 kubičnih me- trov gramoza za popravilo ceste med KZ in občinskem odbo- rom. IZ POLEN S AK A Iz dohodkov letošnjega pro- računa občine Polenšak (1,328.607 din) bo porabljeno za potrebe državne uprave 759.330 din, za prosveto in kn!turo 230.000 din, za socialne podnore 190.000 din tpr ra pro- računsko rezervo 144.102 din. PTUTCANI IN GOSTI! V vročih poletnih dnevih in prijetnih večerih si pomagsjte v senco in prijetne prostore gostilne pri »Novem svetu«, kjer skrbi poslovodkin.ia Brači- čeva za solidno in vljudno po- strežbo. Prvovrstna vina Vinarske zadruge in okusen ter izdaten prigrizek. Za smeh GOVORNIK Miha se je postavljal, kako imeniten govornik je in kako le- po je govoril na zadnji gasilski slovesnosti. »Ti si govornik?« se je čudil nekdo, »saj ne znaš niti pravilno slovenski govoriti.« »Nič ne škodi,« pravi Miha, »Cicero tudi ni znal slovenski, pa je bil izvrsten govornik.« Ob novi premieri v našem gledališču (James—Goetz: Dedinja) V psihološko izredno tenko- čutni drami »Dedinja« je etična vsebina te zgodbe sledeča: Dr. Sloper, znamenit zdrav- nik in plemenit mož, greši že dolga leta zoper svojo hčer Chaterine. Nad njo izvaja svo- jevrstno, v nekem smislu celo patološko nasilje. Iz svoje hčer- ke hoče napraviti namreč nekaj, kar ta hčerka ne more biti, in sicer živo ponovitev in prispo- dobo njene matere, ki je izgu- bila življenje tedaj, ko ga je darovala njej. In ker se mu to ne posreči, ker Chaterine ni niti na zunaj niti na znotraj po- dobna svoji oboževani materi, postaja doktor Sloper zmerom bolj krivičen do nje; ona pa postaja zaradi tega čezdalje bolj plaha, negotova, okorna, skrat- ka čedalje manj podobna liku, ki naj bi ga dosegla, pa tudi — sebi sami. Kajti ravno zato, ker živi v večnem strahu pred tehtajočimi in očitajočimi po- gledi svojega očeta, se liste sile v nji, ki oblikujejo človeško osebnost, ne morejo razviti in razmahniti. Namesto samostojen človek, je samo senca svojega očeta vse dotlej, dokler se končno zaradi ogoljufane lju- bezni po sporu z njim in svojim zaročencem, človekoma, ki sta ji pomenila do nedavnega vse. ne zave svoje la.<5tne osebnosti, ko se v nji prehude in razvijejo tiste sile, ki oblikujejo značaj. Dr. Sloper ni razumel prepro- ste resnice, namreč, da je sle- herni človek enkratna, neponov- ljiva stvar in da sleherna še tako skromna človeška osebnost skriva v sebi vrline, ki jih je vredno ljubiti in negovati. Nje- gova tragična krivda je v tem. da je v imenu nekega ideala delal silo živemu človeku. In to je delal, ker je tega človeka, svojo hčer — premalo ljubil. Ce bi jo ljubil, bi skušal odkriti lepoto v nji sami in to lepoto razviti do čim večje popolnosti in harmonije. A kakor je ta etični odnos med očetom in hčerjo zelo za- nimiv, vendar za režijo ni glav- nega pomena, kajti ta mora uprizoriti dramo med hčerjo in zaročencem, ki je nedvomno osrednji dramatski spor celotne ZEjodbe. Zgodba med očetom in hčerjo je samo orlsev odnosa med hčerjo in snubcem. * Glavne vloge igrajo: Hermin- ca Matjaščeva, Jože Milkovič, Boris Kočevar in Meta Pirnato- va. Nadalje ."jodelujejo še Berta Ukmarjeva. Ančka in Nada Baj- gotova, Erika Stchlikova in Loj- ze Matjašič Sceno je izdelal tehnični šef Jože Milkovič. Re- žira Peter Malec. Dopolnilo k članku o prireditvi v Stopercah Ker je članek o prireditvi v Stopercah dne 9. maja 1954, ki je bil objavljen v predzadnji številki »Ptujskega tednika«, ne- katere ljudi po nepotrebnem razburil, dajem naslednje pojas- nilo: Tovariši, ki so pri prireditvi neposredno sodelovali, so se po objavi članka razburjali, češ, da jim pisec očita nepoštenost pri finančnem poslovanju na prire- ditvi. Res je bilo v članku na- vedeno, da je bil dobiček na- menjen samo posameznikom, vendar s tem niso bili mišljeni samo ti.trti ljudje, ki so na pri- reditvi delali, ampak tistih 28 interesentov za električni pri- klop, ki živijo v navedenih na- seljih. Pri KZ Stoperce je nam- reč ustanovljen odbor, ki skrbi za elektrifikacijo vsega pod- ročja KZ. V tem odboru so za- kopani vsi kraji, ki spadajo pod območje bivšega KLO Stoperce Ctudi Grdina, Sitež in Nadole). Nekateri odborniki tega odbora so se torej odločili za že ome- njeno prireditev ter določili, da bo čisti dobiček deloma kril stroške elektrifikacije v navece- nih na-iseljih. Na celem območju KZ Stoperce je okrog 130 Inte- resentov za električni priklop, korist od prireditve pa jih bo imelo v najboljšem slučaju samo 28. To so torej posamezniki, ki so mišljeni v navedenem članku. V kolikor bi bila taka prire- ditev umestna, smatram, da bi bilo pametno in potrebno, da jo organizira celotni odbor in da gre čisti dobiček v skupno bla- gajno. Nikakor pa ni pravilno, da bi v okvii*u enega odbora bila poleg glavne blagajne še druga postranska. Najbolj zanimivo Je namroč to. da je bila navedena prireditev dovoljena elektrifika- ciiskemu odboru Stoperce, do- biček pa bodo imela samo zgo- raj navedena naselja. Nam?n tega članka je bil. kri- tizirati težnjo posameznih kra- jev k razdvojenosti in samostoj- no'=ti, tam kjer vidimo, da brez večjegn ?.tevila ne moremo opra- viti ničesar. Stoperce, dne 23. maia 1954. TTaložan Vinko IZ GORISNICE IZUD »Ruda Sever« Gorišnica oripravlja igro-komedijo v treh dejanjih »Zadrcera nad zadreso« pod vod.stvom režiserja tov. Du- šana Cokla. Premiera igre bo v začetku meseca junija 1954. I5B Podoorc Na zboru volovcev v vasi Rit- merk !n na seji občinskega od- bora Podgorci je bila razprava o predlogu, da b- se združili vasi Ritmerk in Strjanci in da b; v bodoče obveljalo skupno ime za obe vasi — Strjanci. Zbor voliv- cev in odbornik; občine so se s predlogom strinjali. Za vsako glavo živine, ki se bo pasla na 11 ha skupnih pašni- kov vasi Cvetkovci, Senešči, So- dinci in Osluševci bo dobila ob- činska blagajna na podlagi ob- činskega sklepa po din 100 na leto, kar bo porabljeno za iz- datlce v zvezi s predvojaško vzgojo (nabava uniform). ★ Potreba po občinskih in ostalih prostorih vzbuja glede na stroj- no lopo resno skrb, kako bi se dalo z manjš mi investicijami to zgradbo preurediti in dograditi ter pridobiti prostor za trgovino, garažo, skladišče in gasilsko službo v pritličju, v nadzidanem nadstropju pa prostor za občin- sko pisarno, matični urad, pošto in hišnikovo stčinovanje. Kaže, da bo v to svrho uspelo najeti posojilo. ★ V rudniku Sodinci—Vičanci se nadaljujejo raziskovalno-odpiral- na dela, da bi dosegli 3600 do 4.500 ton zelo dobrega premoga kalorične vrednosti 4.200—4.400 brez primeri nad 10 milijonske vrednosti. Za dovršitev teh del pa potrebuje uprava rudnika ka- kih 800,000 d:n kredita, ki ga bo porabila za nabavo črpalke, za zgraditev skladišča za premog ter Za nabavo tračnic, vozičkov in kretnic. Pričakujejo, da bo to zadevo prouči (iospodarski svet OLO, na katerega so se tudi obrnili s prošnjo in da bo to vprašanje, ena izmed točk prihodnje skup- ščine. Preklic^iulh n^kal začasnih cidl^žb OLO Ptiil o delitvi odkupljenih zemljišu kmetijskim gospodarstvom Na podlagi pravomočnih raz- sodb Okrožnega sodLšCa v Ma- riboru o razveljavitvi nekaterih odločb Komisije za zemljiški sklad OLO Ptuj je OLO prekli- cal začasne odločbe o dodelitvi zemljišč Okrajnim in kmetij- skim gospodarstvom m sicer v sledečih primerih: Področje Kmetijskega gospo- darstva Cirkulane: Bračko Marija. Placar št. 12; Janžel Katarina, Markovci 81; Zemljarič Konrad, Nova vas 83: Erbus Anton. Zabovci 30; Jan- žekovič Franc, Zabovci 25; Vin- cek Andrej, Stojnci 81; Valenko Marko. Stojnci 44; Ceh Marija. Podvinci 31; Rihtarič Ivan. De- lane; Bezjak Marija, Gajevci 13; Kozel Janez, Vel. Okič 31; Ko- ren Marija, Hajdina 1. Področje Kmetijskega gospo- darstva Juršinci: Libemjak Ana. Gerlinci 5; Ferenčič Franc, Senčak 2; Petek Marija. Juršinci 41: Zmauc Ja- kob, Gabemik 39; .Šalamun Te- rezija, SakuSak 10; Duh Ana, Vitomarci 14; Korošec Neža, De- senci 1; Matjašec Anton, Rot- man 1. Področje Kmetijskega gospo- darstva Trnovska vas: Ceh Franc Desenci 3; Moho- ••ič Janez. Drstelja 42; Pukšič Liza. Ločki vrh 67; Šalamun Franc, Svetinci 7; Horvat Janez. Trnovska vas 58; Zoreč Janez, Drstelaj 40: Cucek Ludvik, Tmov?ka vas 26: Cucek Tere- zija. Hiš 18. Področje Kmetijskei;a eospo- larstva Domava: Kokol Rudolf, Osluševa 12. Področje Kmetijskega gospo- darstva Gorišnica: Valenko Anton, Zamušani; Znidarič Filip, Gorišnica 7. Področje Kmetijskega gospo- darstva Podlehnik: Zirovnik Zivka, Ptuj; Strmšek Anton, Ptuj. Področje Kmetijskega gospo- darstva Grajena: Lovrenčič Frančiška. Krčevi- na 37. Področje OZZ — Vinarska za- druga Ptuj: Lah Franc, Krčevina 12. V kolikor je bilo zemljišče prednavedenih obdelano v režiji Icmetijskega gospodarstva, bo z lastnikom zemljišča, ki glede na preklicano začasno odločbo zem- ljišče dalje hasnuje. napravljen obračun. Te dni so prejela kmetijska gospodarstva v okraju tozadev- na obvestila o preklicu odločb od OLO Ptuj z navodilom, da zemljišče zopet prepustijo last- niku in da z njim tudi obraču- najo stroške v zvezi z evcnt. opravljenim delom Pd. Razprava zoper Martina Horvat in soobtožence V sredo, 26 :n četrtek 27. ma- ja t. 1. je bila pri Okrožnem so- dišču v Mariboru razprava zoper Horvat Martina in soobtožence iz Ptuja, ki so obtoženi kaznivih dejanj na škodo družbenega pre- moženja (Podjetje za popravilo železniških voz Ptuj — Odoad Ptuj). Ob sklepa lise ?n imeli K sabo. a me niso f^taknili. r>re- večkrat sem prebrodil Pesni- co... K noči pa sem se orivle- kel tja, kier se je hajka za mano začelq in kjer se mi je 7d"lo na-manj nevarno — 1< Tr?leč<=^vemu hramu Odrinil sem d^sko v li.at. Čakal sem noči in dočakal, še preden se je noč dodobra napravila, oba Irglečeva. Prišla sta po pod stenju in v kolarnico, č-enrav je on bolj drsel ko ho- dil za nJo — vsak korak sem natanko slišal in razločil u^esa me ni^ nič več izdajala Žen- ska je vzdihovala in se nečemu upirala, Irglec jo je tolažil in jo pregovarjal. Mislil sem, da bo- sta odšla •'■ klet k živini, in da bom moral stopiti tja ali jo po- klicati, ali že sta prišla v ko- larnico, ženska še vedno naprej in Irglec za njo, ter se v list- njia^ku, nekaj pred mano usta- vila. Ženska, Hana, je obesila •nekai odeje na garce od vozu in znova pojadikovala. »Jezus — Jezus, ali je bilo potrebno, da si si nakopal to na dušo? Mirne ure ne bo več pri hramu... Oh, ti moj Jezus nazaren-ski...!« Irglec je začel kopati s kram- pom listje — da, delal si je jamo, ko za spanje — znenada pa je prestal in zasikal. »Prekleta! Prenehaj že tuliti! — Kaj boš zdaj vse nsme va- lila! — Sama si odnesla listek!« (3k)voril je zadihano, preseka- no, ko da bi jo nameraval po vsakem, ko je kai povedal, mahniti. Ženska je utihnila, moški je znova začel s kopanjem, meni v slami pa je zastal dih To, kar me je ce;c večerko prega- njalo, to je tisto, kako se je moglo zgoditi, da so bili naen- krat žandarji okoli in okoli mene. to se mi je zdai grozno in do nagega razodelo. bolj do golega se Irglečeva dva nista mogla pokazati. Znova sem začutil kako me ie do bolečine zasekalo v tre- buhu — lahko, da je bilo to tudi od lakote tretji dan že ni- pem imel ničesar v ustih — ali zavnil tokrat nisem Le brzo- strelko sem tesneje stisnil, hkrati pa do samih las na glavi začutil, da sem se do togote ra7'ezil. le /»^anil se še nisem. Prav to. da Se nisem pre- maknil in da me Irelečev,-, dva nista zagledsls. je notem vsaj za tibčutil, ko sem jaz takrat do ije: menada pa je zatulila, iušeče in v kikle, ko da bi se vse trgalo v njej in ko da se bo zdaj zdaj zadušila. Ti bi ga imel na vesti, samo ti! Ti si me pregovoril — žen- sko kratke pameti, uh!« Moški je prenehal s kopa- njem. Bilo je, ko da bi se ogle- doval Po ^emi okoli sebe. ko da bi se bal, da ju ne bi kdo sli- šal. Kar naprej je sikal. Ali ženska ni bila tiho. »Ti. samo ti!« je venomer očitala in pohlipavala. Irglec se je v skoku obrnil in dvignil kramp. »Eno samo Se zini. pa te včesnem!« Ali ta jeza mu je po vsej pri- liki kmalu splahnela Spomnil se ie na dru.go. »Prekleti Nemci! Zdaj nai jaz plačam ceho za vse! Naj ga ne dobijo — mene bo prvega po- čil.« In potem, čez čas. zaslišalo se je ko tolažba: »Ali dolgo ne bo več v7-držal, to mu garanti- ram ...« »Jezus — jezus, molCi. ali pa na glas za+iVm!« je znova zra- sla ženska. »Samo zini. eno samo besedo zini!« Bilo je ko da bi fdlila vanj in ko da bi hotela, da bi kaj rekel In da bi lahko zatulila ..., ko da bi se spomnila na čase, ko sva si bila dobra. In tako ni moški zinil nobene več. pač pa se je .5e huje za- gnal v li;5t1e. Skopal je lamo. io prekril z deskami in Trnova nametal lisrtia na nje. Zatem le nograbil nostelinino na ffarcab. potegnil v rov In začel vla- čiti odeje 7.n sabo. v rov ^en- ?ka je vse še enkrat prekrila z listjem in p«> bo zvil pred nogami. .. Takrat, ob tak- misli, sem znenada in s .studom sumi z nogo v listie In naglo, a tiho ko senca, odšel. Jeza se mi je na vsen leperr .•jprevrfjla, strašno se mi je vse za studile. Tako sem vedel vse in tako je Irglec o.stal živ. Ko sem po- zneje to povedal so me prije- mali, jaz pa serr si nam^šlje- val. zakaj ga nisem počil dokler se mi n zazdelo, da ga zato nisem, ker se nisem hotel zas«^ maščevati, da. tudi to 5«^m jim povedal Tudi to le bila neka resnica, ali ]a? sem se vseenc moral zagovarjati — 0«?ojnik je končal in hotel takoj. Po taki noči, po vsej sili z\redeti. kaj menim — ali nič takega mu nisem odgovoril' Zmislil sem se na vsa tists žegnania in na kri. ki ^e tekla samo da se je Osoinik nrika- zal Potem je tudi Osojnik z.i- spal. Nisem mu odgovoril, čez ne- kaj mesecev, nit; pol leta ni minilo, oa ea > prav tako po- koi>aio. Izdali so ga in ga ubili. *5tran 4 Ptni 28. maia 1954 FIZiCULTURA IM ŠPORT Sporisli dan difakov ptujske gimnozile v sredo, 19. maja so imeli i ptujski dijaki svoj športni dan. 2e v prejšnjih mesecih so bili organizirani športni dnevi, Ici imajo namen, pomagati mladi- i ni, da se telesno in duševno krepi. Vsi dijaki gimnazije so z veseljem pričakovali ta dan, saj so vedeli, da se bodo iK)merili v atletiki, malem rokometu in odbojki. Na štadionu SD Drava so tek- movali višješolci, nižješolcl pa na šolskem igrišču v Mladiki. Vreme ni bilo posebno naklo- njeno, vendar pa se je tekmo-' vanje odvijalo brez zastoja. Di- i jaki so se zelo trudili, da dose- i žejo čim boljši uspeh, saj je bilo ' to prvo množično tekmovanje ] dijakov ptujske gimnazije. ! Najboljše uspehe v lahki ; atletiki so dosegli: 100 m: Haber VIII. r.: 13 sek. 1000 m: Maučič VII.: 3:06. Krogla: Krljič VI.: 10,93 m. Daljina: Lah VIII.: 5,30 m. Višina: Osterman VI.: 1,55 m. Kopje: Cuš VIII.: 39 m. Štafeta 4X100: VI. r. (Oster- man, Prelog, Vičar, Krljič). Tekmovala so tudi dekleta. Po končanem tekmovanju v lahkoatletiki so se dijaki pome- rili v malem rokometu in od- bojki. Najbolj razburljivo sre- čanje je bilo med VIII. in VII. razredom. V prvem delu so bili boljši sedmošolci, vendar so v drugem delu igre popustili in tako je zmagal VIII. r. s 4:2 (0:2). Sedmošolci so prišli na drugo mesto. Najboljši igralci so bili Haber, Golob, Krljič, Hauber in vratar IV. r. Rakuš. Tudi v odbojki so zmagali osmo- šolci. Ta športni dan je bil med najbolj uspelimi predvsem za- to, ker je bila zelo dobra orga- nizacija, dijaki pa so imeli prvič priložnost, da skupno tekmujejo saj taka telanovanja zelo kori- stijo razvoju njihovega telesa, s tem pa tudi ohranitvi in okre- pitvi njihovega zdravja. Taki športni dnevi bodo gimnazijce vedno zelo veselili in z radostjo se bodo ob takih priložnostih pomerili na zelenem polju -ak PARTIZAN DTV ORMOŽ Preteklo nedeljo je imel Par- ti2:an DTV Ormož telovadni na- stop. Vabilu marljivega društva so se odzvala tudi sosednja dru- štva iz Markove, Ptuja in Sre- dišča. Ob 14. uri se je razvil po mestu z godbo na čelu pohod telovadcev in telovadk, v kate- rem je sodelovalo nad 400 pri- padnikov. Ob 15. uri je bil začetek jav- nega nastopa. Pričel ga je pred- sednik društva po dvigu držav- ne zastave in petju državne himne. Tov. Milan Sonaja je ob tej priložnosti razdelil tudi pri- znanja pionirjem in pionirkam, ki so se udeležili dopoldanskega tekmovanja v mnogoboju ob so- delovanju bližnjih šol iz Huma in Velike Nedelje. Nastop je začela moška in ženska deca z rajanjem, nakar je sledilo še 13 telovadnih točk: proste vaje, talne telovadbe, hkratne preskoke čez orodje in sorodne telovadbe. Pri vseh točkah je sodelovalo 483 nri- padnikov, kar je za prvi nastop v letošnjem letu vsekakor prav lepo. Ves nastcHp je bil prav F>ester in pomeni važno pripravo za okrajni zlet, ki bo 6. junija v Središču ter za republiški zlet 12. in 13. junija v Ljubljani. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Drava : Sobota 4:4 (3:1) Drava je danes presenetila številne gledalce z lepo in ko- ristno igro predvsem v prvem polčasu, ko si je ustvarila lep naskok v golih, nato pa je po- pixstila in Sobota je izenačila po krivdi Dravinega vratarja. Rudar (Velenje) : Aluminij 3:2 (1:2) Aluminij je danes zapravil lepo priliko, da bi dosegel zma- go, saj je že vodil z 2:0, nato pa se je Rudarjti po mlačni igri Aluminijevih napadalcev in ne- kaj napakah obrambe posrečilo doseči tri gole in s tem zmago. RAZPIS Da bi povečali pri mladini za- nimanje za planinarstvo in s tem tudi za prirodne lepote naše domovine, razpisuje Planinska zveza Slovenije v sporazumu s Svetom za prosveto in kulturo LRS natečaj za najboljšo šolsko nalogo, proste spise in risbe. Prosti spisi in risbe se morajo nanašati na planinsko prirodo (potopisi, doživetja v gorah, obiski partizanskih krajev, opisi prirodnih pojavov, planinskih cvetic in živali, razglede z vrhov ^ slično). Natečaja se lahko udeležijo učenci in učenke sred- njih in strokovnih šol ter ostala mladina do osemnajstega leta. Nagrajenih bo 20 šolskih na- log, 15 prostih spisov in 10 risb od 1000—6000 din, v skupni vrednosti 80.000 din. Dodatnih 15 nagrajencev bo prejemalo v le- tu 1955 Planinski vestnik brez- plačno. Najbolj ocenjena dela bodo objavljena v Planinskem vest- niku. Sestavke in risbe bo ocenjeva- la posebna komisija, ki bo se- stavljena iz predstavnikov Sve- ta za kulturo in prosveto LRS, Planinske zveze Slovenije in vzgojiteljev. Prvo izločilno ocenitov bodo izvršila šolska vodstva, ki jim bo treba poslati do 10. oktobra t. 1. tudi vse proste spise in risbe. Drugo ocenitov bodo iz- vršile komisije pri pristojnih okrajnih svetih za prosveto in kulturo od 20. do 31. okt. 1954. Končno ocenitev bo izvršila re- publiška komisija Sveta za pro- sveto in kulturo in Planinske zveze Slovenije. Rezultati bodo objavljeni na dan letošnje oblet- nice ustanovitve Nove Jugosla- vije, 29. novembra 1954. Ob pričetku šolskega leta 1954/55 bo izdala Planinska zve- za Slovenije v sporazumu s Sve- tom za prosveto in kulturo LRS navodilo k temu razpisu. Priporočamo vodstvom vseh šol, da seznanijo učence še pre^d zaključkom pouka z vsebino natečaja Planinske zveze Slove- nije. Planinska zveza Slovenije in Svet za prosveto in kulturo LRS. Okrajna partizanska akademija Zveza telovadnih društev je priredila v počastitev rojstnega dne tov. Tita uspelo telovadno akademijo. Akademila je bila kratek izsek iz dela posameznih telovadnih društev v okraju. So- delovala so telovadna društva Ptuj, Ormož. Središče in Mar- kove!. Telovadna dru.štva so s svojim delom dokazala, da v partizan- skih vrstah veje zdrav duh, da se vzgaja zdrav rod, ki bo ve- dno pripravljen, izpolniti sleher- no nalogo, ki mu jo t>o postavil ljubljeni vodja tov. Tito. B. K. ROKOMET T R O B O J Proletarec : JLA Ptuj : Drava Drava je priredila danes pri- jateljski troboj, na katerem je tudi zasluženo zmagala, .saj je bila tehnično zdaleč boljša od svojih nasprotnikov. Posamezni rezultati: Drava : JLA Ptuj 19:9 (9:4), Drava : Proletarec 8:5 (3:4) In Proleterec : JLA Ptuj 6:0 w. o., ker Igralci JLA niso hoteli nastopiti. Drava : Proletarec 7:."5 (4:3) V prvenstveni ženski roko- metni tekmi slovenske rokomet- ne lige so bile Ptujčanke precej boljše in so tudi zasluženo zmagale. Pri Dravašicah je bil danes predvsem dober napad, pa tudi obramba se Je večkrat izkazala. Oveillcie nc okna! Hiše v podeželskih mestih, kot je Ptuj, so povsod okrašene s cvetlicami, kar pa žal pri nas še pogrešamo. Da bi se povzdignilo zunanje lice Ptuja, priredi Olep- ševalno in tujskoprometno dru- štvo tekmovanje za najlepša okna in balkone. V to svrho je sestavljena posebna ocenjevalna komisija, ki bo prve dni julija pregledala okna in balkone me- sta ter ocenila plemenito priza- devanje in vnemo vrlih some- ščanov za lepoto našega Ptuja. V poštev pridejo vsakovrstne c\'et.lice in zelenje v loncih ali cvetličnih zabojčkih, kar pač kdo ima in premore. Ptujčani! Dobro vemo, da ste prijatelji narave In da imate dovolj smisla za lepoto, zato vas pozivamo, da okrasite povsod svoja okna in balkone ter dvig- nete izgled mesta. To še poseb- no z ozirom na Okrajno raz- stavo, ki bo letos v septembru, ob kateri priložnosti bo prispelo k nam mnogo tujcev. Nikakor ne smemo dopustiti, da bi ti morda kritizirali našo malo- marnost Obenem opozarjamo hišne svete, da očistijo pločnike pred svojimi hišami, kar je sicer predvideno tudi v hišnem redu. To naj storijo, preden pridejo cestni pometači, ki začnejo ob 4. uri zjutraj čistiti ulice in tako lahko vzamejo smet je. Ako pa čistijo hišni sveti pločnike po- zneje, potem morajo spraviti smetje v hišna smetišča. Okrajno gledališče Ptuj : Nedelja, 30. maja, ob 15. (3.) url; Eugene 0'Neill: »Ana Chri- stie«, drama v treh dejanjih. Devetič. Gostovanje v Goriš- nici (Zadružni dom). Predpro- daja vstopnic v Kmetijski za- drugi Gorišnica. Torek, 1. junija, ob 20. (8.) uri: Henry James — R. A. Goetz: »Dedinja«, drama v treh de- janjih (7 slikah). Premiera, Režija Peter Malec, scena in tehnično vodstvo Jože Milko- vič. Četrtek. 3. jnn., ob 20. (8.) uri: Henry James — R. A. Goetz: »Dedinja«, drama v treh de- janjih (7 slikah). Prva repriza. Sobota, 5. junija, ob 20. (8.) url: Henry James — R. A. Goetz: »Dedinja«, drama v treh de- janjih (7 slikah). Tretjič, Nedelja, 6. junija, ob 15. (3,) ari: Eugene 0'Neill: »Ana Cri- .stie«, drama v treh dejanjih. Zadnjič! Zo dobro volio OTROŠKA LOGIKA »Mamica«, pravi mala Ivlca, »dobila si nekaj sivih las.c »To je zaradi tega«, odgovarja mamica, »ker si tj tako pored- na.« »Mamica,« odvrne Ivica,« kako si bila šele ti poredna, ko ima stara mama vse lase sivel« VZROK Janezek: »Očka, ali lahko ostanem danes doma? Ne poču- tim se dobro.« Očka: »Kje pa?« Janezek: »V šoli.« TAKTIKA Sinko: »Očka, bo5 jedel malo torte?« Očka: »Ne, sinko, ne bom je- i del.« I Sinko: »Zdaj pa ti še mene vprašaj!« Cene na ptujskem živilskem trgu ▼ sredo, dne 26. maja 1954 (za liter, kilogram ali komad) Čebula 60. česen 120, fižol 70 do 80. hren 30, krompir 10, pe- teršilj 40, rdeča pesa 20, por 30, redke v 10, redkvica 5, solata berivka 40—50, solata v glavah 40, špinača 50. korenček 30. Surovo maslo 450, zaseka 240. Koruza 20. bela moka 50, pro- so 35, pšenica 25, koruzni zdrob 30, ajdova kaša 80, prosona kaša 50. Kokoši 250—400, purani 500— 800. pi.^čanci 250—300, kozlički 500—700. Jabolka .^0, suha jabolka 50, suhe slive 70. Mleko 20, smetana 100—120, sir 30—70. Jajca 10, med 300. Sadike: zelje (komad) 1, zelje rdeče 1, ohrovt 1, paradižniki 2, paprika 2, koleraba 2, novi če- sen 60, nova čebula 40—50. Ali verjamete, ...da fe pajčevlna trdnejša kot jeklo. Znanstveno je ugo- tovljeno, da prenese najfinejše jeklo za klavirske strune 380 kg. enako debela pajievina pa bi prenesla breme 900 kgi ...da so Imeli po prvi «me- fovni vojn, v Franciji berači svoj časopis^ ki /e z vso res- nostjo obravnaval razna vpra- šanja beračev} ...da so pred 25 leti učenke neke šiole v Irkutsku sklenile usmrtiti svojega učitelja, ker se je poročil s svojo zaročenko, ne pa eno izmed njih in so posku- šale svoj sklep izvesti, le da k sreči strel ni bil smrteni . ..da je najstarejši časopis na svetu časopis »Pefc/ng Gaze/e«, ki izhaja že nad 1000 let. V teh 1000 letih je bilo zaradi pisanja r&snice obglavljenih nad 1500 urednikov tega lista; ... da mora preleteli čebela, da bi nabrala pol kg medu. v navadnih okolnostih nad 480.000 kilometrov, to je t2-krat toliko, kolikor znaša dolžina ekvatorja; . ..da je možno omamiti ži- valj in rastline. Kloroformlrana rastlina mnogo laže prenese presajevanje kakjor slcen Nasveti za vsakogar z blatom oškropljen dežnik le s težavo izpereš z vodo in mi- lom. Veliko laže opraviš to delo s krpico, namočeno v špiritu. Srebrne predmete najlaže in najlepše očistimo z volneno krpo, ki smo jo namočili v vodi in po- tresi! z magnezijo. V vročo prazno emajllrano posodo nikar ne vlivai mrzle vo- de To posodo kvari, ker povzro- ča razpoke Prevelik plutovmast zamašck prekuhaj ali vsaj vrzi za nekaj časa v krop, pa ga boš laže spravil v vrat steklenice. Pa tudi zamašene bodo bolje. Odličen čaj proti nadušljivemu kašlju lahko skuhaš iz posuše- nih pecljev visenj in črešenj. Kakšen bo človek čez 10.000 let? Gotovo je, da človek ne spreminja samo po duševnih lastnostih in zmožnostih, temveč da se spreminja tudi njegov te- lesni ustroj. Tako je telo pripad- nika kakšnega neciviliziranega ljudstva Afrike ali Azije precej različno od človeka iz srednje Evrope. Učenjaki, ki se bavijo z raziskovanjem teh vprašanj, na- pi. .:,-dujejo velike izpremembe, ki se bodo Izvršile na človeškem telesu v naslednjih tisočletjih. Svoja napovedovanja opirajo na opazovanja v preteklosti in se- danjosti. Kakšen bo pravzaprav človek čez kakšnih 10.000 let? Na to vprašanje dajejo učenjaki tale odgovor: Človek bo mnogo bolj vitek od našega sodobnika, nje- gova lot)anja bo visoka in bo imela obliko hruške. Tudi vrat bo močnejši. Največje spremem- be pa bodo na možganih. Njih obseg bo mnogo povečan Človek tega časa bo imel manj las, kar velja za oba spola, pa tudi sicer Se bosta razvijala v smeri, da bo vedno manj razlike med njima: ženske bodo nekoli- ko v.šje, moško telo pa se bo po oblikah nekoliko približalo žen- skemu. Glas tega našega daljnega po- tomca bo bolj zvonek in višji. MošJd glas bo v splošnem so- pran, žene pa bodo govorile z glasom, kakor ga govore danes otroci, M slii bo ta človek mno- go ja.sneje in hitreje, njegove duševne zmožnosti bodo večje. Zato bodo tudj poteze obraza drugačne. Zob bo imel človek bodočnosti manj, ker bo način njegove prehrane takšen, da jih ne bo toliko potreboval. Noge bodo krajše mezinec pa bo brž- kone izginil. Kako pa bo z zdravjem? Ze se- daj opažamo, da tempo življenja, ki je v nekaterih deželah že pre- cej višji kot pri nas, negativno' vpliva na živce in seveda tudi na srce. Zaradi tega učenjaki predvidevajo, da bodo trle člo- veka bodočnosti težke živčne bolezni, dočim bo infekcijskih mnogo manj ali pa bodo sploh odpravlj^e. IZ UREDNIŠTVA K. F. ml. iz M. (V. N.) Vaše- ga dopisa ne bomo priobčili, ker smatramo, da vso zadevo, ki je ozko lokalna, lahko uredite na zboru volivcev ali celo na se- stanku Socialistične zveze. OGLASI PREDSEDNIK MESTNE OBCINE PTUJ sklicuje odbornike k seji v so- boto, 29. maja 1954, ob 13. uri v sejni dvoranL TajnUitvo LO MG Ptuj VOLIVCI! Obveščamo volivce, da Je pre- gled dohodkov in izdatkov za 1. 1954 mestne občine Ptuj na vpogled na mestni oglasni deskL Iz pisarne tajništva LO MO Ptuj. OPOZORILO Opozarjamo vse nepoklicane, ki hodijo ob priliki nogometnih tekem aH sicer po področju žage Na pristanu v Ptuju, da je to strogo prepovedano In da bomo vsak nadaljnji primer zasledo- vali in predali LM. Splošno mizarstvo in Saga, Ptuj, Na pristana 4 UPOKOJENCI! Društvo upokojencev, podruž- nica Ptuj. ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 5. ju- nija 1954 ob 15. uri (3. uri p<»- poldan) v železničarski sindikal- ni dvorani na Ormoški cesta 2 (ob železniškem prelazu). Dnevni red običajen. Pridite vsi! Odbor. PRODAM poceni eno črešnjevo politiraruj in eno gperano novo spalnico orehove barve. Na- slov v upravi. PRODAM novo vozno ponjavo (plahto) 3X4. Naslov v upravi. I STAVBNI LES za poslopje, I 8X10 m, prodam. Naslov v upravi lista. 2 ha GOZDA pri Bolfenku v Halozah prodam. — Furman, Majšperk, I-,ešje 14. TRAVNIK dam v najem. Gotzl, Orešje 8. Dne 6. Junija 1954 bo v Cirkov- cih velik GASILSKI NASTOP gasilskih društev VI. sektorja ter društev daljne in bližnje okolice s sledečim sporedom: ob 10. uri: odbojka in šah, ob 11. uri: tek na 100 m, ob 12. uri: kolesarske dirke, proga 2500 m (trikrat), ob 13. uri: motorne dirke, pro- g^ 2500 m (štirikrat), ob 14. uri: velike gasilske vaje s sodelovanjem protiletalske za- ščite, sanitetnih skupin ter le- talstva »Sarko Majcen«; reše- vanje ljudi z avtomatsko avto- le^tvo gasilske Tete Maribor, ob 15. uri: parada gasilstva, protiletalske zaščite, sanitetnih skupin ter folklorne, fizkultume in šahovske sekcije. Po paradi pozdravni govor in nastop cir- kovške folklorne skupine z na- rodnimi plesi. Po sporedu prosta zabava! Pohorski Tijek in Stcf nasto- pata s šaljivim programom! Igra godba na pihala »Svobo- de«, Kidričevo. Ves prireditveni prostor ozvo- čen! Vabljeni! Iz zgodovine plujs^ega oiaajo Bernarda Pere Staroslo¥anske arheofolke najdbe iz Ptuja in okolice VI. o naši zgodnji slovanski zgo- dovini nam dajo ix>datke pisani, lingvistični in arheološki virL Družbenozgodovinska veda — arheologija — raziskuje na te- melju materialnih kulturnih ostahn ekonomski, kulturni in družbeni razvoj človeka. Pod iz- razom materialna kulturna osta- lina razumemo arheologi vse ostaline, ki jih je za seboj za- pustil človek (izdelke za vsak- danjo uporabo, odpadke, člove- ške in živalske kostne ostaline, botanične ostaline. ostaline stavbene in grobne arhitekture in pod.). Danes si oglejmo, kaj nam povedo arheološke-staro- slovanske najdbe iz Ptuja m okolice! Vpogled v bogato m zanimivo materialno ostalino zgodnjega srednjega veka so nam omogo- čile slučajne najdbe in novejša znanstvena raziskovanja. Kro- nolo.ško najstarejši slovanski kulturni spomenik je 1. 1946 in 1947 odkrita stavba, katero tol- mači njen raziskovalec dr. J. Korošec kot staroslovansko po- gansko svetišče in jo datira v čas, kmalu po prihodu Slova- nov — v 7. stoletje. Svetišče ima kvadratno obliko In je približno 2 m vkopano v zemljo. (Vel. 11,99X11.90 m.) Na oglih so marmornati deli rimskih spo- menikov, na katerih so stali le- seni stebri. V sredini se dviguje blok kvadratne oblike iz zem- lje. (Vel. 5,70X5,70X1,45 m.) Na tem bloku je na vdolbini, izpol- njeni z rečnim peskom, stal na marmornati plošči kip božan- stva. Med glavnimi vogalnimi stebri sta na vsaki strani stala še dva vmesna stePra. l'ako so na vsald strani po štirje stebri nosili leseno kon.strukcljo stav- be. Ugovori, ki so se pojavljali proti tej razlagi stavbe, niso do- volj tehtni, da bi mogli ovreči Koroščevo hipotezo. Ptujsko svetišče je najstarejše znano slovansko svetišče, edino doslej znano pn Južnih Slovanih in eno od redkih doslej znanih slovanskih sploh. Iz T. in 8. sto- letja nam niso znana grobišča ali druge najdbe. Naše najsta- rejše grobišče pada v 9. stoletje — v obdobje med avaro-slovan- sko kulturo in belobrdsko kul- turo — in je bilo odkrito in raz- iskovano v 1. 1949 In 1950 pri Turnišču blizu Ptuja (P. in J, Korošec) in je obsegalo 31 gro- bov s pridatki. Nekoliko mlajša je 1. 1938 odlcrita nekrepola na Panorami v Ptuju (P. Korošec), Id je obsegala le 5 skeletov. Iz 10. in 11. stoletja pa poznamo tri grobišča; pripadajo bclobrdski kulturni skupini. L. 1948 odkrito grobišče na Panorami Je vsebo- valo 6 grobov z redkimi pri- datki (P. Korošec). Na Hajdini je bila 1. 1907 (Skrabar) slučalno odkrita nekropola z 20 grobovi in številnimi pridatki. Največje grobišče pa je bilo na Ptujskem gradu, kjer so 1. 1907 odkopali 66 grobov (Skrabar); znanstvena raziskovanja so .se pa vršila v 1. 1946 in 1947; tako, da je vseh odkritih grobov 377. Grobišča nam dajo podatke o načinu pokopavanja. Grobovi ležijo v nepravilnih vrstah; večidel vse meri od vzhoda proti zahodu; glava je obrnjena proti vzhodu. Le posamezni grobovi so nekoliko preusmerjen!, kar je pa odvisno od letnega časa, v katerem se je pokop izvršil. Večinoma so ležali skeleti na hrbtu, z rokami vzdolž telesa; kar je bila v glavnem normalna lega pri Slovanih. Našli so se pa tudi primeri, kjer je bila ena roka položena na prsi, druga pa je ležala na trebuhu in podobne nepravilnosti. Pogosti so tudi dvojni grobovi (n. pr. na Ptuj- skem gradu), kjer sta skeleta položena drug tik drugega ali pa drug vrh drugega. Kot pod- lago so nekateri skeleti imeli desko ali pa so bili z njo pre- kriti. Redko se uporablja krsta. Včasih so bili mrliči obdani tudi s kamenjem. Zanimiv je na- slednji primer: na grobišču na Ptujskem gradu so pri kopanju nekega groba naleteli na sta- rejši pokop; tu so pridatke gro- ba zbrali, zvili, v lobanji nare- dili odprtino in v njo položili pridatke, nato pa skelet zasuli. Novega mrliča pa so pokopali v bližini. V vseh zgoraj naštetih nekropolah so bili odkriti ie skeletni grobovi, kar odgovarja časovni dobi in kulturnim kro- gom, v katere spadajo. Danes poznamo namreč v Jugoslaviji naslednjo okvirno delitev slo- vanskih kultur zgodnjega sred- njega veka: 1. Mariinovska kul- tura — 7. stol. (z njo je v zvezi svetišče na Ptujskem gradu); 2. .^varoslovanska (ke.?zthelyska) kultura — 8. stol. (na področju Ptuia in okolice ni n.ienih sle- dov); 3. Prehodrta kulturna sku- pina — 9. stol. (pripada ji gro- bi,fč<^ v Tl^mišču); 4. B^^lohrd-ka ' kulturna skupina — 10. in 11. stol. (Ptujski grad, Hajdina in Panorama spadajo v njeno ob- močje); 5. Kottlaška kulturna .skupina — 9. do 11. stol. (raz- širjena v vzhodnoalpskem ob- močju; v Ptuju le njeni vplivi); 6. Dalmatinska kulturna skupi- na — 9. do 12. stol. (razširjena le v Dalmaciji). Za vse te kul- turne kroge so značilni bogati in raznovrstni pridevki v gro- bovih — okrasni predmeti, orožje; dalje načini pokopa itd. V staroslovanskem oddelku mestnega muzeja (pritlični pro- stori Ptujskega gradu) so raz- stavljeni predmeti, ki so bili odkriti kot pridatki v grobovih. Maketa izkopanega .svetišča nam prikaže situacijo tega za- nimivega objekta. V vitrinah razstavljeni predmeti pripadajo grobišču na Ptujskem gradu. Tipični primeri slovanskega na- kita belobrdskega kultumegške okras- ne predmete — luničaste emai- lirane uhane. Odkritih je bilo tudi večje število keramičnih objektov; glimisto t>osodo okra- šeno z valovnicami. so bolj red- ko dajali kot pridatke v grob; številni so pa fragmenti posod na grobišču, ki predstavljajo ostanke od posmrtnih gostij ali pa so v njih prinašali hrano. Posmrtni kult je bil zelo razvit. Pomen staroslovcinskih arheolo- ških najdb daleč presega lokal- ni okvir. Izkopani predmeti v mnogočem izpopolnjujejo arheo- loško praznino, ki je vladala pred odkritjem v tem po.giedu nc samo v Ptuju in v Sloveniji, temveč v Jugoslaviji. fO^'-- nr'b'>dn^ič)