fit. 48 Izhaja trikrat na teden, in sici v torek, Četrtek in soboto ob 4 uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K % 9, • • 10 „ i / .. .^,t 5, V Gorici se prodaja „Soča" v. vseh tobakarnah. ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot' po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat-v letu^Vožni'fBd železnic, parnikov in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. V Gorici, v četrtek dne 28, aprila 1910. TačaJ ML >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, Če tiskano l-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T»l«fon št. 83. • „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odjov. J. Fabčič) tiska in zal. Dve deželni podpori za Slovence, kateri lahko črtamo iz letošnjega proračuna. Za vodovod, ki se izpelje iz H ti bi ju v Gorico, je dovoljenih 3 0 0.000JC Prav gotovo je, da se ta svota izplača Lahom. Delo začne kar najhitreje mogoče. , Za Vipavske občine za vodovode pit je bilo ob jednein dovoljenih 10 0.00 0 K. To pa je nekaj nejasnega, nekaj tako tje vrženega radi lepšega, ker že niso mogli drugače: češ, če damo Lahom za vodovod 300.000 K, se mora tudi Slovencem pokazati neko svoto v vodovodne namene. Teh 300.000 K je čisto natančno določenih za vodovod za goriško mesto, . glede onih 100.000 K pa je kar rečeno na kratko: Vipavskim občinam brez kakega načrta, brez kake jasnejše določbe. Nekaj nejasnega je pa tudi nekaj he-zaželjenega, ker Vipavci v smislu Berbii-čevih kolobocij ne. marajo vodovodov ali pa so isti tudi neizvršljivi. Ako bodo kje na Vipavskem delali vodovod, morajo začeti vse delo s prvega ooeetka in tudi deželna podpora bo nova. Sv. Križ se poteguje že dolgo za vodovod; zato je tudi dobil posebej podporo, ziu:.nenjc, da so mislili, da si napravi svetokrižko mesto samo vodovod, ker s tisto obljubo, da se bodo mogle okoristiti Vipavske občine z vodovodom mesta Gorice, tako ne bo nič! Znesek 100.000 K je postavljen v. proračun za pesek v oči in zato, da si goriško mesto lažje pridobi državno podporo, češ, pomagamo tudi kmečkim občinam! Vse to je le slepilo — ker občine na Vipavskem ne dobijo vodovodov iz gori- škega vodovoda, marveč bodo vsled onih »dovoljenih« 100.000 K le pomagale Gorici da dobi veliko državno pomoč za vodovod. Tako morajo vsled zveze Pajer-Gie-gorčič biti Slovenci povsodi v pomoč Lahom!! Znesek 100.000 K lahko p opolnu m a črtamo iz proračuna, ......- Za železnico od Sv. Lucije do Kobarida in do kranjske deželne meje proti Idriji je dovoljenih 10 0.00 0 K. Za železnico v Furlaniji je tudi dovoljena tako svota. Za to železnico gori deželni odbor ter se ta železi;, izvede poprej kakor pa gorska, dasi je naša gorska nujno potrebna, ona v Furlaniji pa ni prav nič potrebna. Koliko let se vleče sem in tje vprašanje o naših gorskih železniških zvezah, pa le še ni nič; železnica v Furla-nijo pa steče kar najhitreje mogoče. Še niti v prvih povojih ni pravzaprav črta v gorah --- zato tudi ni bilo treba še za njo sprejemati in nalagati: denar, ali za železnico v Furlaniji je že naloženih 93.000 K pri banki »Union«. Zato smemo vprašati: kdaj obteži svota 100.000 K za gorsko železnico deželni proračun? Iz letošnjega proračuna čisto lahko črtamo teh 100.000 K za železnico v gorah in onih iou.000 K za Vipavske občine v vodovodne namene, torej odpade iz proračuna za Slovence 200.000 K. Dokazali smo. da so dobili Lahi deželnih podpor več za 383.000. Z odpadkom 200.000 K za. Slovence se zvišajo podpore za Lahe na 583.000 K. Menda umeje sedaj vsak, zakaj noče »Gorica« priobčiti že tolikokrat obljubljenega izkaza o deželnih podporah!! StrossmayerjeY Mslett. Zagrebške »Narodne Novine«, uradni list, so priobčile 26. t. m. imenovanje t kn-fa v Djakovem. Strossmayerjev iiaslouuik je dr. Ivan Krapac. Reški »Novi List« je pisal o tem imenovanju že 14. t. m., in sicer tako-le: »Krapac ima v rokah dekret, s katerim je imenovan za djakovskega škofa. Koliko let je bila prazna ta stolica iz čisto političnih razlogov! Koliko nad je zopet gojil hrvatski narod, da zasede djakovsko stolico naroden človek, ki se bo držal vsaj deloma načel Škota Strossmayerja ter bo nadaljeval v oni smeri, v kateri je delal za Hrvate in južne Slovane Strossinaycr. Menjale so se štiri vlade v Hrvaški, ali škofija v Djakovem je ostala prazna. Sedaj, ko je postal Kluien ministerski, predsednik na Ogrskem in Tomašič ban na Hrvaškem, prišel je na djakovsko stolico človek njunega zaupanja, njunih političnih načel. Niso bile merodajne želje naroda in potrebe cerkve, marveč politične potrebe. Na djakovsko stolico je imel sesti človek, ki znači negacijo Strossmaverja ter vseh onih tradicij, kar jih je on zapustil v naš-eni narodu. . Ne bili bi vestni kronisti, ako bi v podkrepljen je tega ne navedli, kar piše organ ministerskega predsednika grofa Khuena ter organ zunanjega ministra »l^e-ster Llo.vd« v svojem zjutranjem izdanju ;l'2.'t. m.: »Krapac uživa glas vernega pristaša unije med Ogrsko in Hrvatsko. Š tem imenovanjem se popolnjuje od smrti Stros-Miiayerja, tega bojevitega jugoslovanskega cerkvenega do-•'st o j a n s t v e n i k a, ovdovela škofovska stolica z iskrenim prijateljem Ogrske ter državnopravne zveze, ki zedinjuje obe deželi. Imenovanje škofa'Krapca zaStros-smaycrjevega naslednika pozdravijo z zadovoljstvom vsi prijatelji unije. Odkriti in prikriti neprijatelji Ogrske naravno . ne bodo zadovoljni s tem imenovanjem. Za nje bo razočaranje to, da ni pozvan na djakovsko stolico kak bojevit pristaš dr-žavnopravnega programa ali jugoslovanske misli.« Evo, take so misli uradnih krogov in taka načela, radi katerih je bil Krapac imenovan za škofa v Djakovem. Nočemo omenjati, da je djakovski kaipitelj vložil protest pa da ni nič dosegel, nočemo omenjati, da je cela Slavonija, posebno duhovščina, imela drugega kandidata, katerega je smatrala za poklicanega, da bo Stros-smayerjev naslednik, ali pribiti hočemo to, da je sledilo to imenovanje na direktno intervencijo Khuenovo, da je eo ipso pritrdila tudi sedanja hrvaška vlada ter da ona nosi najbolj izrazito politično tendenco, kakoršne ne odkriva najjasneje samo »Pester Lloyd«, marveč vsa dejanja sedanje vlade na Hrvaškem. Tu niso prevladali interesi naroda, im najbolj eksponirana mesta so poklicani ljudje, ki imajo delati politiko, ki je naravnost nasprotna neodvisni narodni politiki.« Nov dokaz, kako cerkev in država delata solidarno v pobijanju naše narodne misli in naših narodnih pravic. t Itjiriijrit Bidruson. Norveška je zgubila enega svojih najslavnejših sinov. V Parizu je umrl 3jo-rnstjerne Bjornson dne 26. t. m. ob 8.45 zvečer. Bjornson, največji pesnik in moderni dramatik Norveške, se je rodil leta 1832. dne 8. decembra v Kvikne sredi planin. Njegov oče je bil pastor. Kot visokošolec v Kristianiji je pričel svoje literarno delovanje, bil ravnatelj gledališča v Bergenu, potem v uredništvu lista »Aftenblad« v Kristianiji, pozneje je potoval po Italiji, kjer je dobil mnogo znancev in prijateljev ter pisal pesmi in dramatična dela. Potem' je potoval po Nemčiji in Franciji, ko se je vrnil na Norveško, mu je poslanska zbor- Kapitan Hatteras aH s Angleži na severnem tečaju. Francoski spisa! Jales Versie. (Dalje). Prevel 0. I. »Spomnimo se le na njegovo prvo vožnjo po Baiiu-skent morju in kar se je vse potem 'zgodilo!« opomni Gripper. »In na vožnjo Farevvella, ki se je pod njegovim poveljstvom ponesrečil pri Spitzbergu,« de Clifton. »Takrat se je on sam vrnil domov,« pristavi Gripper. »Sam s svojim psom«, ponovi Clifton. »Nas prav nič ne mika, da bi se žrtvovali za sanjarije tega človeka,« pristavi Pen. »Niti da bi izgubili nagrado, ki smo jo tako lepo zaslužili.« Razume se, da je to pripomnil Clifton. »Ko prekoračimo 78" vsporednik. od. katerega nismo več daleč, bo to znašalo ravno tri sto petinšestdeset funtov!« še pristavi Clifton. »Toda ali ne izgubimo vsega tega, ako se vrnemo brez kapitana?« ga opozori Gripper. »Ne,« odvrne Clifton, »ker se dokaže, da je bila vrnitev nujna.« »Toda kapitan .;.. kljub ...« »Nič; se ne boj, Gripper,« odvrne Pen, »imeli bomo kapitana, in sicer izvrstnega, ki ga Shandon pozna. Če en poveljnik žtibri, se ga odstavi in imenuje drugega. Ali ni tako, gospod Shandon?« »Prijatelji, vedno boste imeli v meni udano srce; toda čakajmo, kaj bo iz tega,« odvrne Shandon zvito. Kakor vidimo, so se temni oblaki zbirali nad Hatte-rasovo glavo; ta pa jo je krepko, neomahljivo in odločno mahal dalje. Četudi ni nogel držati ladje v poljubni smeri, vendar se !e krepko držal. Pot, za katero so drugi mornarji porabili po dve, tri leta, je on prevozil v petih mesecih, liatterasu sedaj ni sicer kazalo drugega, nego pre-zimiti, toda to ni moglo oplašiti hrabrih, in odločnih src, izkušenih, utrjenih, neustrašenih in jeklenih duhov. Nista li R o s s in Maks Cl u r e tri zime zaporedoma prebila v teh severnih krajih? Ali se mar ne da več i .vršiti, kar se je enkrat izvršilo? »Gotovo se da!« si je odgovoril Hatteras, »in,še več, če je treba! Oh, da nisem mogel prodreti v Smitski preliv, severno od Baffinskega morja! sedaj bi bil že lahko na tečaju« je pomilovalno tožil doktorju. »Prav!« je odgovarjal doktor z. nespremenljivo zaupljivostjo, »pridemo tja gor: na .99. poldnevnik mesto na 75., to je res; toda če vsa pota vodijo v Rim, je Še bolj gotovo, da vsi poldnevniki vodijo na tečaj.« „ , 30. avgusta je kazal toplomer 10* pod ničlo. Kqnec plovne dobe se je bližal. Na desni strani Forvvarda je ostal otok Eksmouth, in tri dni kasneje je plul mimo otoka Tlable, ki leži sredi preliva Belcher. V kaki manj pozni dobi bi bilo morda mogoče iz tega preliva priti v.Baffin-sko morje, toda sedaj ni bilo več na to misliti. Ta kos morja je bil z ledom popolnoma zaprt, tako da ni.bilo.za For\varda pedenj uporabne vode.'Brezkončno in za osem mesecev nespremenljivo se je raztezal.pogled po ledeni gladini. ' Vendar se je še dalo nekaj minut prodreti proti severu, toda samo na ta način, da so z debelimi valjarji štrli novi led ali pa ga z mbžnarji razstrelili. Posebno se je bilo bati mirnega vremena; kajti tedaj je plovna voda v naglici vsa zamrznila. Zato jim je bil dobrodošel vsak veter, če je bil tudi nasproten. Ena mirna noč, in vse je zamrznilo. ' < V sedanjem položaju pa Fonvard ni mogel prezimo-vati, kajti izpostavljen bi bil vetrovom, ledenim goram in vodnim tokom preliva. Nujno je bilo torej, poiskati si kako zavetišče. Hatteras je upal, da pride do Novega Corrnvailles in da naleti onstran rta Albert na zaliv, ki bo že nudil dovolj varno pribežališče. Vztrajno je torej na-daljevalsvojo pot proti severu. Osmega septembra pa je naletel na nepretrgano in neprodirno ledino; toplota se je znižala do 12a pod niči«.-. Z nemirnim srcem je iskal Hatteras izhoda, a zaman, ter stokrat postavil ladjo v nevarnosti, katerim se je s čudovito spretnostjo umikal. Naj se mu je že predbacivalo, da je nepreviden, da nič ne preudari, da je neumen in zaslepljen, bil je vendar mornar, da ga ni bilo z lepa, ki bi ¦mu bil kos. ' Položaj Forvvarda je postal prav nevaren; morje se je za njim sprijelo in v par urah je postal led tako trd, da sp ljudje lahko po njem popolnoma varno hodili in vlekli ladjo. ' *' Ker se Hatteras ni mogel ogniti te ovire, se je lotil ledu ter se poslužil najmočnejših razstrelivnih možnarjev, v katere je šlo osem do deset funtov smodnika. Skopali so jamo v led,, kolikor je bil debel, skrbno v njo po dolgem položili možnar, da bi se več ledu razbilo, ter jo napolnili s snegom; nato so pa zasmodili prižgalnico. Drugače torej ni šlo, da so led razbijali; žagati ga uisp mogli, ker so se zareze neposredno koj sprijemale. niča-v slavnostni seji v- priznanje velikih j zaslug na literarnem polju dovolila letno penzijo.'To je bilo leta 1865. Potem je še potoval okoli ter, bil dlje Časa v Parizu. Pokojni je bil goreč demokratičen govornik in kot tak je močno uplival na politični tok v Norveški. Mnogo njegovih dram je prevedenih v. razne jezike. On ni bil le jeden največjih pesnikov norveških, marveč cele severne literature evropske. Tega velikega moža odkritega, plemenitega srcaf odločne, besede, tega pri-. . jateija in zaščitnika zatiranih in teptanih poznamo dobro mi Slovani. Gorko se je zavzel svoj čas za Po-Ijake proti Rusiji, potem za Poljake proti Prusiji in v zadnjih časih za Slovake na Ogrskem. V živahno polemiko se je bil spustil veliki norveški rodoljub z ogrskim ministrom Apponyijem, v kateri je protestiral proti temu, da bi ta Apponyi, ki je bil na Ogrskem neizprosen sovrežnik vsaki narodnosti, izvzemši madjarsko, prišel na mirovni kongres pred dvema letoma v Monakovem. Takrat je razkril strmeče-mu svetu, kaj uganjajo Madjari s Slovaki. In taki ljudje naj bi posečall mirovne kongrese! Vse evropsko časopisje se je bavi-lo z bojem Bjornsterna, katerega je bil z Apponyijem, cela Evropa je videla barbarstvo v Ogrski nasproti Slovanom. Zato smo mu pa avstrijski Slovani hvaležni, da je pokazal svetu, kako se nam godi. Bjornsterne je bolehal že dlje časa, slednjič je izdihnil v Parizu. Večen spomin si je postavil sam s svojimi deli! Tp reč ima žandarmefija v rokah. — Pač jasen dokaz, da so se hrabri »Čuki« že v Gorici oborožili s kamenjem, saj vendar Vipavska železnica ima že toliko drugega prometa, ne pa da bi po kupejih kamenje vozila! Tlikdc ne bi mislit, da se dajo Fekatete na toliko načinov pripravljati, kot daje navodilo kuharska knjižica ki jo vsakomur brezplačno pošlje Prva kranjska tovarna testenin v II. Sistriei DOPISI. Iz goriške okolice. Iz Prvačine. (Odgovor zadnji »Gorici«.) Ko so se preteklo nedeljo vračali domberški »čuki« iz Števerjana domov, so začeli koj, ko so stppili na prvaška tla, izzivati s tem, da so trobili. Kaj pač je treba v pozni uri in v vlaku trobiti, saj vendar v vlaku se pač ne koraka! Naši Sokoli so pa na to prihiteli na postajo; koj ko pridejo na postajo vržejo »Čuki« dva debela kamna na Sokole, eden kamen k sreči ni zadel nobenega, drugi kamen je zadel dobro občutno brata Jožefa Šemoleta v desno nogo; ta dva hrabra »Čuka« sta, kakor zatrjujejo, že znana. Kdo sta, že povemo. Domače vesti. Smrtna kosa. — Umrla je danes ponoči v tukajšnji ženski bolnišnici gospa Katarina Kenda, soproga c. kr. gozdarja g, Kenda na Trnovem nad Gorico. — Umrla je na posledicah operacije. Preostalim naše sožalje! Narodna Delavska Organizacija opozarja ponovno, da priredi majnikovo veselico v nedeljo 1. maja na Katarinijevem vrtu. Sodelovalo bo pevsko društvo iz St. Andreža, pevsko društvo iz Ajševice in pevsko društvo »Lipa« iz Ptavij. Delavci in delavke, prihitite v obilnem številu v nedeljo na lepi Katarinijev vrfc Predavanje. — Sinoči je predaval »pri Jelenu« g. šolski svetnik Šantel o »esperantu«. Predavanje je bilo prav zanimivo. Videlo se je, kako se je g. svetnik poglobil v esperanto; pojasnil je prav razumljivo splošni občevalni jezik, kakor-šen naj bi bil esperanto, ki je vzet največ iz romanščine, nemščine in deloma "iz slo-vanščine. Temeljito predavanje je zaslužilo večjo udeležbo. Pismeni zrelostni izpiti na tukajšnjem ženskem učiteljišču prično.dnč 2. rnaja. Podružnica N. D. O. v Ajdovščini in tamešnje Podporno društvo proslavita dan prvega majnika skupno. Veselica bo na planem, v slučaju neugodnega vremena pa v Bratinovi dvorani. Laška realna gimnazija v Gorici.— Goriški mestni svet je imel sinoči sejo, v kateri je razpravljal zopet o nameravani laški realni gimnaziji v Gorici. Sprejeli so soglasno resolucijo, v kateri se določa ustanovitev realne gimnazije v Gorici z laškim učnim jezikom; dovoljuje se še prispevek 3500 K; za sedež gimnazije del prvega nadstropja hiše v ulici sv. Klare, ki je last občine; občina prevzame skrb za izvršitev ter troške, kar presežejo zagotovljene prispevke; naroča se, poskrbeti dovoljenje za otvoritev take gimnazije s prihodnjim šolskim letom. — Goriška občina, ki tiči že tako do vratu v dolgovih, si nalaga s takim, učnim zavodom novo breme, za katero ne bo mogla prenašati troškov. Računajo gotovo tudi na veliko deželno podporo, katero zveza Pajer-Gregorčič najbrže tudi dovoli. — Laške realne gimnazije na troške goriškega mesta, furlanskih občin ter dežele ni prav nič potreba — ker bi vendar pri dobri volji Lahov lahko imeli v Gorici srednje šole z laškim in slovenskim učnim ježkom pa na državne troške!! Protestu-jemo že naprej, da bi se trosil tudi deželni denar za laške kaprice! Sloveči socialni demokrat Pernerstor« fer je obhajal včeraj svojo 60 letnico. Soc! demokratični nemški listi ga hvalijo in povzdigujejo, povdarjaje.kako zvest Nemec je on, kako ljubi svoj nemški narod in jezik, da je bil in je cel nemški mož. Slovenski socialni demokratje se lahko kaj naučijo iz tega, da ne bodo sovra-r a ž i I i slovenskega svojega rodu ter slovesno zatrjevali povsodi, kjer jih hoče kdo poslušati, da »jim je narodnost deveta briga«! Farovški listi pisarijo, da je bil napaden Vipavski vlak v Prvačini, v katerem so sedeli »čuki« od strani prvaških »liberalcev«. Kaj je bilo, je povedano v današnjem dopisu. »Čuki« se obnašajo povsodi surovo ter izzivajo. Farovški listi naj nikar ne jokajo radi »surovih prvaških liberalcev«, katerih ni — marveč tožijo naj bridko nad izprijenostjo in surovostjo »Čukov«. Ubogi zapeljanci! Divaška jama 1. majnika razsvetljena. — Tržaška podružnica »Slov. planinskega društva« — v katere področje spada — razsvetli v nedeljo 1. majnika slav-noznano divaško cesarjevič Rudolfovo vilenico. Poleg širokoznane postojnske jame je divaška vilenica — kolikor dosedaj znano — ena najkrasnejših podzemeljskih jam. Odlikuje se po svojih mnogobrojnih in orjaških kristalnih kapnikih, ogromnih podzemeljskih prostorih, kakor tudi po lepo urejenih potih, tako, da je vstop v to podzemsko krasoto lahko vsakomu brez vsake težave omogočen. V nedeljo 1. majnika bo gorelo v teh čudapolnih prostorih preko 1000 sveč in veliko acetilen-skih svetilk, tako, da bo res divno razsvetljeno. Razsvetljava jame bo trajala od treh popoldne do šestih in pol zvečer. —-Vstopnina za osebo 1 K. — Komur je prilika dana, naj nikar ne zamudi 1. majnika obiskati te krasote polne podzemeljske prostore. Železnico iz Červinjana v Belvedere gradijo z veliko hitrostjo. Delo je tako dovršeno že, da manjka le še nekaj časa, morda mesec dni, pa bo črta gotova. Sedaj delajo poslopja ?a postaje. Novo posojilo goriškega mesta. — V sinočni seji mestnega sveta goriškega je naznanil župan, da je deželni odbor dovolil goriškemu mestu posojilo 410.000 K, katere porabijo za plačilo za novo mestno palačo (Ritter) in za poslopje Stabile na Travniku. V I. b. razredu na tukajšnji gimnaziji je za razrednika neki trd Nemec, katerega otroci ne. razumejo in' on ne njih. Vsestranska težava. Stariši otrok se pritožur jejo, kako da otroci ne morejo napredovati v šoli zbog tega. Pa je tudi res ne-umevno, zakaj se pošlje med slov. dečke I. razreda trdega Nemca za razrednika. Pričakujemo, da to vendar že enkrat neha! Kdo. bo kriv neuspehov? Kako pri- dejo stariši do tega, da trpijo oni in otroci radi trdega Nemca?! Društvo za podporo izpuščenih kaz-nencev. — Daroval je gosp. Ant. Pertot iz Gorice K 51.04 v, korist zavetišča za maloletne izpuščene iz zaporov in sicer kot čisti dobiček plesa z dne 25. t. m. in kot dar članov komiteja. Dva »regnicola« pred sodnijo. — 27-letni Epiiane Luigi Zanuttini je bil obtožen tatvine, da je ukradel kavalerijskemii stotniku Dudeku v Gorici dne 7. marca t. . 1. razno blago v vrednosti nad 50 K. Obsojen je na 4 mesece težke ječe z jednim postom; ko prestane kazen, ga izženejo. Razžaljenja veličanstva je bil obtožen 46 letni Lenart Pellizotti, in sicer da je zagrešil tako žaljenje v Bilju ni. Razprava proti njemu se je vršila pri zaprtih durih. Sodni dvor je upošteval Pellizotti-jevo pijanost ter ga obsodil na 2 tedna zapora z jednirn postom. Gasilno društvo v Vipavi priredi s sodelovanjem pevskega društva v nedeljo, dne 1. maja 1910. ob 8. uri zv. v dvorani g. župana Petrovčiča veselico s sledečim vsporedom: 1. »Uskok« igra polna zdravega in neprisiljenega humorja. II. Dvogovor o žeiezni cesti, katera se bode sedaj gradila na Vipavskem. III. »Damo-klejev meč«, jako šaljiva igra. IV. Po igri prosta zabava in ples. Cene nastopne: I. sedeži a I K, II. sedeži a 60 vin., stojišča a 30. K obilni udeležbi uljudno vabita združena odbora. Čevlje, vredne 12 K, je bil ukradel 52 letni Ivan Bakarčič iz Tržiča v Ronkih neki Terezi Fabrisovi, prodal jih je za 4 K/Dobil je za to pred okrožno sodnijo v Gorici 3 mesece ječe z jednim postom. Drzno tatvino so izvršili neznani tatovi v Moši. Odprli so stanovanje krčmar-ja Brešana ter prišli celo v spalnico, kjer sta zakonska Brešan spala. Tatovi so pobrali razno blago in 100 K denarja. Ko sta se Brešanova zbudila, sta videla obleko razmetano po tleh in potem sta zapazila, kaj vse manjka. Pa imata dobro spanjCda nista slišala tatov v sobi! Zveza narodnih društev. Bralno in pevsko društvo »Lijak« na Vogerskein priredi dne 19. junija svojo veselico z lepim vsporedom. Društva v , bližini so naprošena, naj blagovole vpo-števati ta dan in naj prepuste to nedeljo društvu »Lijak« na Vogerskem. Gradišče pri Renčali. — Dne 24. t. m. je priredilo »Bralno društvo« na Gradišču lepo veselico s plesom. Dan je bil res spomladanski in zato je prihitelo tudi polno ljudstva na prijazno Gradišče, kjer se je neprisiljeno zabavalo. Veselica se je prav dobro izvršila. Domači pevski zbor je zapel pod vodstvom g. J. Rojica dve nesmi v splošno zadovoljstvo. Ravno tako je bila igra dobra. Sosebno je vsem Vendar je Hatteras apal, da naslednjega dne prodre skozi to ledino. Toda ponoči začne veter razsajati; morje se vzdi-guje pod ledeno skorjo kakor bi je kaka podmorska sila! razburkala in prestrašen glas paznika se začuje: »Pozor zadaj, pozor zadaj!« Hatteras pogleda proti omenjeni strani ter zapazi nekaj strašnega, kolikor je mogel videti v mraku. Visoka ledena ploča se je trkljala proti ladji z neznansko hitrostjo kakor lavina. »Vsi na krov!« kriči kapitan. Valeča se gora je bila komaj še pol milje oddaljena, led se je pod njo vzdigova', se kopičil ter se drobil kakor pesek, ki ga silni orkan pometa v zrak. Grozno bobnenje se je razlegalo po zraku. »Gospod Clawbonny, taka nevarnost nam še ni pretila,« d6 Johnson doktorju. »Da; to je nekaj strašnega,« pritrjuje doktor. »To je pravi naskok, ki ga moramo odbiti,« meni Johnson. »Kakor jata orjaških, pred potopom živečih živalij, o katerih se meni, da so bivale na tečaju. Kako se gnetejo in žurijo, kdo bo hitreji!« »Saj imamo oborožence s sulicami, na katere se lahko zanesete,« de" Johnson. »To je res pravo obleganje; hitim na utrdbo!« vzklikne doktor. Pri teh besedah hiti doktor na zadnji konec, kjer so bili ljudje že pripravljeni z drogovi in železnimi sulicami, da odbijejo silen naskok. Lavina se je bližala, višala in naraščala z ledom, ki ga je pri svojem trkljanju vlekla s seboj. Hatteras ukaže, naj s prednjim topom ustrele proti nji, da jo razbijejo; toda lavina prehiti krogljo in se zaleti v ladjo, silen pok se začuje, ladjo zadene na desni strani in v hipu je del ograje razdrobljen. »Nihče se ne gani! Pozor na led!« zakriči kapitan. Led se je zaletaval z neprenagljivo silo. Po več stotov težki kosi so zadevali ob strani ladjo, manjši odskakovali da vrh jambora ter se odbijali ob ostrih drogovih ter raztrgali vse vryi ladje. Moštvo so kar obsipali nešteti sovražniki, ki bi s svojo maso lahko razbili sto takih ladji, kakoršna je bila Forward. Vsakdo je skušal po svoji moči odbiti naval, pri tem pa se jih je mnogo ranilo; tako je imel Bolton svojo levo ramo popolnoma razmesarjeno. Silen hrušč je vladal. Duk je silovito lajal na nove vrste sovražnike. Vsled nočne temine je bil seveda položaj še strašnejši. Sredi izrednega, nemožnega in nadnaravnega boja Ijudij z ledom pa je vedno odmevalo poveljevanje Hatte-rasa. Ladja se je vsled velikanskega pritiska nagibala na levo in bila je nevarnost, da se zlomi jambor. Hatteras je dobro vedel, v kaki nevarnosti je. Bilo se je bati, da se ladja prevrne in vsi jadrmki uničijo. Tedaj se prikaže ob strani velikanska gruda kakor ladja sama ter se z nepremagljivo silo vzdiguje in že skoro seže do krova. Če bi se prevrnila na Fonvarda, vse bi bilo končano; naglo se postavi po koncu in seže skoro do vrha jadrnrkov, v svojem podnožju pa se za-ziblje. Silen krik zaori iz vseh prsi. Vsak hiti na desno stran. V tem pa se vsa ladja vzdigne in piava v zraku, potem se nagne in pade na led. Kako se je torej to zgodilo? iMorskl pritok jo je vzdignil, a led jo je zadaj držal in jo vrgel nazaj in tako so se neprodirna ledena tla prelomila. V zraku je visela kako minuto, ki je bila dolga kakor stoletje, potem pa je padla na drugo stran ledenega kupa, na ledino, ki jo je prodrla in prišla tako zopet do vode. »Led se je prelomil!« vzklikne Johnson ter skoči na prednji konec ladje. »Hvala Bogu!« vzdihne Hatteras. Ladja se je sedaj nahajala v neki kotlini, ki jo je od vseh strani objemal led, in se ni mogla ganiti. Toda če je ladja stala nepremično, se je pa ledeno polje drvilo naprej. »Naprej plovemo, kapitan!« vzklikne Johnson. »Prav tako!« odvrne kapitan. Kako pa bi se tudi sicer bilo mogoče ustavljati takemu splavu? Ko se zdani, doženejo, da se ledena plast vsled nekega podmorskega toka z veliko hitrostjo pomiče proti severu. Forvvard je bil uklenjen sredi nepregledne ledene ravnine, ki ga je tirala s seboj. Za slučaj kake nezgode, če bi ladjo vrglo na stran ali bi jo zmečkal ledeni pritisk, ukaže Hatteras spraviti na krov veliko množino živeža, priprave za Šotor, obleko in odejo za ljudi; po zgledu Maksa Klura razobesi ob ladji tudi z zrakom napolnjena pregrinjala, da jo obvaruje pred prevelikimi poškodbami. Led je vsled mraza vedno naraščal in kmalu zajel ladjo od vseh strani, tako da so še samo jadrniki moleli iz njega. Sedem dnij pluli so na tak način naprej; med tem so videli 10. septembra na zahodnem koncu Novega Corn-\vailles-a rt Albert, ki pa je kmalu zopet izginil. Zapazili so, da se je tedaj ledena plast obrnila proti vzhodu. Kam je šla? kje se ustavijo? kdo je mogel to naprej vedeti? Ljudje so strmeli in čakali s "prekrižanimi rokami. 15. septembra končno se je ledena plast naglo ustavila, najbrže je zadela nv. kako drugo plast; ladja se je silno stresla. Hatteras pogleda na svoj zemljevid; nahaj.«} se je na 78° 15' širine in 95." 35/ dolžine, ne da bi videl kaj suhega, sredi one pokrajine, onega nepoznanega morja, kamor so geografi postavili mraznl tečaj! (Dalje pride.) ugajalo to, ker so neprisiljeno igrali, kakor bi bili že stari igralci. Vsa čast pevcem in igralcem! Nastopilo je tudi rensko, pevsko društvo »Svoboda« pod vodstvom g. R. Vižintina. Zapelo je dr. A. Selnvabo-vo: »Moji devojčiei«, katero je občinstvo sprejelo s takim odobravanjem, da se jo je moralo ponoviti. Pač lepo priznanje gospodu skladatelju kakor tudi gosp. pevo-vodju^a dg$r?o. pjoi^vajaiije. :..^ *^,^ >M ¦ "'"Kot' g^vbrfii^^j^rfstc^ihdežemi poslanec gospod Andrej Gabršček. Govoril je o dičnem pesniku Simonu 'Gregorčiču, kateri je preživel toliko let na Gradišču in spel tu najlepše pesmi. • •"' -" Govor* g. poslanca** so "celo :taki, ki so nasprotnega mišljenja, zelo odobravali in uvideli so, da gospod Gabršček ni tak človek, kot ga vedno slika »Gorica«. — Ob sklepu govora je pribil na društveno zastavo žebelj, ravno tako gospod dr. Levpušček v imenu »Sokolov« primorske župe in gosp. Možina v imenu »Bralnega društva na Berjah. Po veselici seje vnela živahna zabava ob zvokih godbe in pri kozarcu dobrega brzamina; le škoda, da je čas prehitro minil in da smo morali prezgodaj zapustiti prijazno vas. Želeti bi bilo, da bi Bralno društvo še večkrat priredilo kakšno veselico, da bi se zopet se-šli na prijaznem gričku, kjer je tako krasno prepeval goriški slavček. Novoustanovljeno kmetijsko--izobraže-valno društvo v Štorjah pri Sežani priredi dne 5. junija t. I. svojo prvo vrtno veselico z jako zanimivim vspow2dorn, ki se ga objavi pravočasno. V slučaju siabega vremena se vrši veselica prvo prihodnjo nedeljo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo domače ljudske knjižnice, se vljudno prosi bližnja bratska društva, da ne prirejajo istodobno svojih vesilic. Bralno in pevsko društvo »Školj« v Šmarijah priredi veselico o priliki svoje desetletnice dne L maja ob 3*/a pop. na ograjenem prostoru gosp. Filipa Štubclj s sodelovanjem čislanega društva Št. Ja-kobske ¦ Čitalnice iz Trsta s svojim pevskim in igralskim zborom. Igra tudi slav-noznana tržaška igralka g.ca Janova. — Vspored: 1. Pozdrav gostov. 2. Godba. 3. Dvorak: Kmetovalčeva himna, mešan zbor. 4. Godba. 5. Iv. pl. Zajec: Poputnica kola, moški zbor. 6. Godba. 7. H. Sattner: Nazaj v planinski raj, mešan zbor. 8. Godba. 9. Igra v enem dejanju, Bistriški: Lokavi snubač. — Pri veselici in plesu sodeluje godba iz Sv. Ivana pri Trstu. Vstopnina k veselici 50 v, sedeži 30 v. Ples po 20 vin. komad. K obilni udeležbi uljubno vabi odbor. ples itd. Vsa cenjena bratska društva se naproša, da upoštevajo Jo naznanilo, da ne prirejajo na ta dan svojih veselic. Na veselo, svidenje 29. maja v Vrtojbi! — Krepak kolesarski »Zdravo!« -~ Odbor. Za odrasle in otroke. NajodUCn^jSe živilo za odrasle in 8'abotn" v razvitku zaostal« otroke vsake starosti. Pospešuje tvorit ev mišic in kosti, za branjuje in odstranjuje kakor nobeno drugo sredstvo drisko, bljevanje, črevesni kata. itd. Trgovsko-obrtafi in gospodarske vesti. Odlikovanje. — Na pariški razstavi je bil odlikovan z zlato svetinjo in križcem za razstavljeno pecivo in kruh gosp. Jak. BratuŠ, pekovski mojster v Gorici, Štrajki v poljedelstvu v Italiji. — Kakor kaže neka statistika, je bilo lani v Italiji 140 štrajkov od strani poljedelcev. Število štrajkujočih je znašalo 46.576. Večina štrajkov je nastala radi prenizke plače in predolgega dela. Ugoden uspeh je imelo 28 štrajkov, 32 popolnoma negativen uspeh, drugi deloma ali malo ali negotov uspeh. Razs^ve v Londonu v letu 1910. — Leta 19. se bodo v Londonu vršile naslednje razstave: meseca oktobra za pisarniške potrebščine; meseca novembra za nagozdne motore; od 3. do 7. oktobra medicinska razstava; od 1. do 5. novem-' bra kuharska razstava. Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Vrtojba« v Vrtojbi — Društveni odbor naznanja, da priredi društvo svojo letošnjo poletno veselico dne 29. maja v Vrtojbi. Spored bo jako zanimiv in mnogovrsten; objavi se pravočasno. Za sedaj javimo samo. to, da ho na sporedu dirka, šaloigra tombola, Politični pregled. | Združenje jugoslovanskih državnih gQLlgilLe.v. -=«*& Dunaja poročajo, da je smatrati' pogajanja za tesneje združenje obeh jugoslovanskih klubov za izjalovje-na; baje radi predsedstva, katero naj bi pripadlo »Zvezi«, ker šteje več poslancev ' in radi volilnega kompromisa, predlaganega »Slov. klubu«?!? Finančni odsek državnega zbora je včeraj nadaljeval razpravo o davčnih predlogah. Bilinski je priporočal hitro in popolno rešitev davka na žganje in osebnega prihodninskega davka; želel je uvedbo prvega s L sept. 1909., drugega pa s 1. jan. 1911. — V seji je rekel Kramar, da morajo Slovani pobijati kar najodločneje sedanji vladni sistem. Obrtni odsek državnega zbora je imel v petek in soboto sejo. Porazdelilo se je nekaj referatov. Zelo živahna debata se je razvila o zakonu krošnjarstva. Po pedlogih referenta bi se krošnjarstvo skoro onemogočilo. Tako naj bi se iz krošnjarstva izobčilo* prodajanje sadja in kanditov. Krošnjariti bi se ne smelo po javnih lokalih itd. Sprejel se je nato S 9. z vsemi olajšavami za krošnjarie iz kočevskega okraja razven točke, da bi se smelo tudi v nedeljah zvečer krošnjariti; zadnja točka je bila odklonjena s 14 proti 14 glasovom. Načrt volilne reforme na Hrvatskem pride v saboru v razpravo začetkom maj-nika. Trgovska pogodba med Avstrijo in Srbijo. — Po dolgih diplomatičnih pogovorih je bila 24. t. m. seja z avstroogr-skiini delegati v svrho, da se odstranijo vse težkoče, ki so še na poti pogodbi med Avstrijo in Srbijo, Tako poročajo iz Be-legagrada. Črnogorski prosvetni proračun. — Službeni list črnogorske vlade »Glas Črnogorca« prinaša sankcijoniran državni proračun za 1. 1910. Celotni izdatki mirii-sterstva prosvete iznašajo 540.474 K. Od tega odpade na ministerstvo samo 51.490 K, to je skoro deseti del vseh izdatkov, kar je razmeroma veliko. Za gimnazijo in bogoslovsko učiteljsko šolo 91.640 K, za narodne šole 162.764 K, za narodno knjižnico, in muzej 2870 K. Ostalo se porabi za cerkve, duhovništvo, duhovne sinode in samostrfrte; ta ostanek' iznaša 231.710 K. to je nad 40% vseh izdatkov. Avstrijski »Dreadnoughti« zopet v angleški zbornici. — Predno je sprejela zbornica finančni zakon, je prašal posl. Bourgovne, Če vlada' kaj ve o avstro-nemški konvenciji gledč gradnje 4 «dread-noughtov«, ki bi jih napravila Nemčija, ako bi Avstro-Ogrska naletela, na težkoče gledč potrebnih kreditov. Drugi posl. je vprašal, če vlada ve, da so v Trstu že začeli graditi dve »Dreadnought«-ladji, ne da bi bila dovoljena potrebna sredstva. Bazne vesti. Slovensko lovsko društvo je imelo v nedeljo svoj občni zbor v Ljubljani. Predsednik je dr. Lavrenčič. Društvo šteje 997 članov. Velik strah pred zvezdo repatico vlada na Kitajskem. Ljudje se bojijo re-patice, ker mislijo, da pomeni nesrečo za narod. Bati se je velikih nemirov. Evropejci med Kitajci naseljeni se boje za življenje. Zato pa so poskrbeli za brošure, v katerih je naslikana repatica ter popisana. Vsepovsod se razdajajo take brošure, tla se ljudstvo pouči. Bruseljska svetovna razstava je bila otvorjcna dne 23. t. m. Bolgarsko ministerstvo je dovolilo 70.000 frankov za neoslovanski shod, ki se bo vršil letos v Sofiji. Tujci iz Amerike. — V Trst je priplul parnik »Martha Washington«, ki ima na krovu vse kajite oddane bogatim Arneri-kaneem, ki so se pripeljali v Trst, da od tu gredo v razna avstrijska letovišča. — Dne 20. t. m. je iz Nevv-Yorka odplul parnik »Alice«, ki vozi v Avstrijo 120 bogatih Amerikancev, tudi drugi parniki peljejo izredno mnogo amerikanskih gostov v Evropo. Učinki ženske volilne pravice. — ^ako učinkuje ženska volilna pravica na zakonodajo, priča zakonski načrt, ki ga je v prvem branju sprejela zbornica poslancev države Viktorija v Avstraliji. § 1. določa: Vsak neoženjeni moški, ki se izpozabi na kakem dekletu, je dolžan najkasneje tekom osmih mesecev isto vzeti za ženo, v nasprotnem slučaju gaje kaznovati strerfff leti-ječe. § 2.: Časniki ne smejo poročati o pregreških proti: ženskim osebam; prestopki se kaznujejo- z globo do 8000 mark. Kakšen bouspeh tega zakona, si lahko vsak po svoje razlaga, gotovo pa je, da ženska najde pravo zaščito v zakonodaji šele tedaj, kadar pri njej ženske soodločujejo. Velika eksplozija v Trstu. — V restavraciji Dreherjeve palače na vogalu ulje Canal piecolo in Cassa di risparmio je nastala eksplozija plinov. Cevi so se. odprle ter napolnile s plinom restavracijo. Sipe je zdrobilo na kosce ter jih vrglo na, ulico. Strop se je na mestih malce udri, stopnice so porušene. Trije delavci so močno ranjeni. Lovska razstava na Dunaju se otvori prihodnjo soboto. Ruski car je daroval za žrtve povod-nji v Srbiji 26.000 frankov. Po Rusiji se snujejo odbori v pomoč nesrečnikom. Dobiček igralnice v Monaku. — Letni zaključek bank" v Monaku izkazuje 2 in pol milijona frankov več dobička nego prejšnje leto. Delničarji so dobili di-videndo dividend 350 frankov. Delnice, ki so prvotno veljale po 500 frankov, so sedaj vredne 7500 frankov. Astronomi pravijo sedaj o Halleve-vem kometu, da kadar ga bomo videli s prostim očesom, razočara marsikoga, ker je rep baje prav majhen. Vrhu tega bo tacaš polna luna in zvezde repatice ne bo mogoč.; videti v polni njeni svetlobi. Vstaja v Albaniji. — Ustašev je 40.000, med temi so moški od 17. do 70. leta. Glavna turška moč je na Kosovem-polju. Vstaši so dobro oboroženi. Železniški promet med Skopljem in Mitrovieo je pretrgan. Vršili so se boji na več krajih. Ustaši hočejo napasti zalogo orožjri v Skopljem. Procesije radi repatice. — Po južni Italiji je nastopila zadnje dni velika vročina. Ljudje pripisujejo to vročino pojavu Hallevevega kometa. Po Siciliji prirejajo ,že procesije, pri katerih goreče prosijo Boga, naj jih obvaruje pred repatico. Ali bi ne bilo lepše, da bi ljudi podučevali, kaj je repatica ter da ne prinese nobene škode?! Preganjanje Židov v Rusiji. — V Kijevu vlada med Židi velika panika. Do 28. tekočega meseca mora zapustiti mesto 1200 židovskih obitelji. Židje so prosili, naj bi se preklicalo to brutalno odredbo, a dobili niso nikakega odgovora. Strah pred Hallevevo. repatico v Švici. — V Švici vlada med ljudstvom velik strah radi Halleveve repatice. V več vaseh so ljudje pustili delo ter delajo pokoro in molijo. V Šumadiji je utonilo 400 ljudi. — Iz Belegagrada poročajo: Poročila o zadnji povodnji v Šumadiji so čimdalje strašnej-ša. Doslej je število oseb, ki so utonile, naraslo na 400. V tridesetih vaseh Šuma-d;je je škode na 10 milijonov dinarjev. Tudi v Pirotu, Nišu in v dolini Toplica je bila povodenj uprav katastrofalna. Velika nezgoda pri kolesarski dirki. V nedeljo, zjutraj je kolesarski klub »Li-beri et forti« priredildirko Trst-Miramar-Barkovlje. Na povratku in sicer pri cilju, ki je bil določen pred nekdanjo gostilno Giovanella, je kolesar Sivitz z vso močjo podr! štirinajstletnega fanta Karla Perto-ta. Revček je padel v nezavest. Tamošnji policijski inšpektor Frandulič ga je spravil v kočijo, s katero so ga prepeljali na zdravniško postajo, kjer so konstatirali pretresenje možganov. Njegovi domači ga niso pustili v bolnišico in so ga vzeli ddinov. — Na tej nesreči zadevlje vsa krivda kolesarsko društvo »Liberi et forti«, ki ni proti izrecni odredbi namestni-škega svetovalca ogradilo dela ceste za dirko in sicer pri cilju in pred jurijo. Med predstavo je izginila v Bud«. -pesti igralka in plesalka Hipolita Kubič ter se vrgla iz petega nadstropja na tlak. Seveda je bila vsa razbita. Bila je zaljubljena v nekega igralca, ki jej pa ni vračal ljubezni. Stara je bila 22 let, '1 i Halleyev?ga kometa se ne pričakuje tako željno radi tega, ker je najnenavad-* neji komet ter ker je praznoverna preteklost združila ž njim velik strah; marveč zategadel, ker ima zgodovino, ki je tesno spojena z razvitkom znanosti in ljudskega mišljenja. Svetel je na nebu, ko je bil Egipt še mlad ter Grška divja; vračal pa se bode brez dvoma tudi še takrat, ko postarati Evropa in Amerika ter se necivilizirana Afrika in barbarska Sibirija dokopljete do prvenstva na svetu. Kot nebesni stražar hodi redno svojo pot ter se nam pojavlja vsakih 75 let. Nad Rimom se je prikazal komet leta 11. pred Kristusom pa so rekli, da ta. komet naznanja smrt Agrippinu. Drugim se je zdel komet svetla nožnica' ostrega meča, ki preti obsojenemu mestu Jeruzalemu. Atila, »bič božji«, ga je moral videti leta 451. ter se mu je čudil prav pred bitko pri Chalonsu, ko so se Romani postavili na pot njegovemu prodiranju in ipustošenju po srednji Evropi. Viljemu Normandskemu se je zdel komet zvezda-vodnica, glasnik zmage, ki je imela slediti njegovemu navalu na Angleško leta 1066. Vse krščanstvo je prestrašil komet 1. 1456,, to je v času, ko so Turki vse opu-stošili pred seboj. Vsaki pravi Moliame-danec je mislil, da je komet pravi znak polumeseca, ki naznanja dopadajenje in ljubezen Alahovo. Pojavil se je komet I. 1607., ko so naselili Jamestown, torej ob početku poroda močnega naroda ameri-kanskega. Shakespeare in Galilec Galilei sta ga morala tudi videti ter ga pozdraviti po svoje. Kadarkoli se je prikazal, so se narodi bojevali, kuga je ugonobljala prebivalstvo, princi so umirali, povodnji so pustošile zemljo. Ali je torej čudno, da je njegova zgodovina zgodovina krvi, kuge, lakote in smrti? Ako komet nam sedaj ne prinaša strahu, je vzrok ta, ker ga je podvrgel Ed-mund Hallcyv dokazu o zakonu teže pa dokazal prvikrat, da ima solnce več opraviti s kometi nego z zemljo in drugimi ] planeti. Hallev je bil dober prijatelj in svetovalec Izaka Ne\vtona. Čeprav ni bil bogat, je vendar poskrbel izdanje Newto-novih »Principov«, kjer so natisnjeni prvikrat sedaj znani zakoni teže S svojo izredno matematično sposobnostjo se je zavzel za to, da se razširi med učenjaki sedemnajstega veka Ne\vtonovo odkritje. Newton je razjasnil, da se morajo ko-.ineti, ako so podvrženi zakonu teže, gibati po krivih potili, znanih kot parabole, hiperbole ali elipse. Hallev je izrabil ta princip na velikem kometu, ki je zasjal 1. 1682. pa je matematično in zgodovinsko dognal, da je bil ta komet isti, ki se je pojavil v letih 1607., 1751., 1456. in 1378. S svojim matematičnim, umnim očesom je videl, da se giblje ta komet daleč za Neptunom, 2,991,600.000 milj od solnca, da se premika naokoli ter potem hiti proti zemlji. Bil je star okoli 50 let, ko je končal proučevanje tega kometa; vedel je, dane doživi povrnitve tega kometa. Tako se je zgodilo, V patriotičnem pozivu pravi: »Pa če se po tem, kar smo rekli, komet povr-ne 1. 1758., to sijajno napredovanje ne od- .' bije priznanja, da ga je prvi odkril Anglež.« Na Božič leta 1758. je zapazil komet Saksonec astronom George Palitžsch. Od takrat naprej se imenuje ta komet Halle-yev komet. S točnostjo ure se je poj ivil * komet zopet 1. 1835. in sicer prav na o-, nem mestu neba, kjer so ga pričakovali, na podlagi matematičnih računov. (Konec pride). Književnost. Turki pred svetim Tilnom. — Zgodovinska povest. Spisal Julij Slapšak. ilustriral Maksim Gaspari. To je drugi zvezek Jan Legove mladinske knjižnice. — Knjiga stane K 1.20, s poštnino K 1.30.< Priporočamo.«' Knjiga je lepo mladinsko delo. Dobiva se tudi v knjjgarni A. Gabršček v Gorici. Les tribunaux mixtes d' Egvpte et leur reforme. Impressions et motions d'-im juge-avocat europeen. Spisal je to brošuro, ki se peča z justičnimi razmerami v Egiptu, naš rojak, g. dr. Josip Stanič, ki-§e nahaja sedaj v Kairu. Mali ogiasL NajmanjSa pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obseluejSi se računa za vsako besedo 3 vin. IfajpripravneJSe inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je niaaJSih trgovcev in obrtnikov v Goriei, katerih na deie'1 (in celo v mestu) nihCu ne ponta, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna. Na prodaj je v Ljubljani pri pri Sv. Ifričfnfll t!k Dunajske costet 10 minut od MldlUlUi glavne p.ištc in "> minut od južnega kolodvora oddaljeno posestvo v obsegu okroglo 40.000 ina, pripravno za stavb»šča, oziroma zaradi bližine kolodvora za skladišča, tovarne, delavnice i. t. d. Posestvo obstoji iz dveh velikih parcel; na eni se nahaja pritlična^ popolnoma dobro ohranjena hiša s hlevom in vezanem kozolcem. Parceli. sta razdeljeni na *S0 stavbiŠč in se prodasta celi aH pa v oddelkih. Posredovalci izključeni. Vec se izve v gostilni .Mikuževi* v Kolodvorski ulici št. H v Ljubljani. Pismena vprašanja naj se pošiljajo na naslov: tvan Mikuž, deželni računski revident v Ljubljani. Fran M, brivec TšSŠZST&J. Ibčinstvu v mestu in na deželi. Postrežba točna on čista. V zalogi se dobi razne toaletne po-irebščine po zmerni ceni. Prevzema tudi vsa tnsničarska dela ter kupuje zmešano ženske lase od K ti naprej k»'H,r»ven za vsako obrt ali tr-MUI lUIVflii govino se pod jako ugodnimi pogoji takoj odda. Oddati je tudi več manjših stanovanj v hiši št 2 Kapucinske nI. Poizve se pri Goriški ljudski posojilnici. Dr. I. Eržen zobozdraiMik = GORICH = Jos. Verdi tekališče štev. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaueukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira 0 snujem ateljeju od 9. are dop. do 5. are pop. Zastonj! in poštnine prosto se dobe uzorci raznih najnovejših voln, belih in barvanih batistov, panama, cefirjev za bluze in-srajce, perkalov in ludi razna platna, tenčice (pajčolau) za birmanee itd. pri domaČi modni in manulaklurni turdki = luančič & kurihčič = Gosposka nlica Sf. II. Ker se bliža čas birme, opozarjamo cenj. botre in boterce, da ne zamude prilike in naj si najprej ogledajo domačo Irgovino, katera je preskrljena v vsakem oziru z vsem modnim in svežim blagom. Zagotovljena je solidna in domača postrežba in najnižje cene. Zaloga vseli potrebščin za šivilje in krojače. Podpirajte to edino in prvo domače podjetje te stroke Marija Cajer Gorica na Stolnem trgu št. 3 (prej stari trg) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih kolačev za biNtiailCe. Prodaja na drobno in debelo. Velika izber eukrenih igrač v škatlah. Vse po najnižji ceni. Postrežba tudi na dom. Išče se HaTnokar je izšel najnovejši in zelo praktični itnofriiipnIon 70 tfDPia hfltol POLETNI VOZNI REO i rBSiavraiBr Za VBBJ« HDlBI veljaven od 1. maja do 1. oktobra 1910 obenem s koledarjem za leto 1910. Pregledal ga je višji železniški uradnik. Obsega vse železniške proge, ki teko po slovenskem ozemlju. Dobiva se v nekaterih kiij:garnah in trafikah in v založbi „Go-renjca* v Kranju. — Cena 20 vin. fino vezan 40 vin. na Gorenjskem pod jal^o ii§odf)itt)i poboji. Ponudbe do 10, majnika t. I. na Tourist Office v Ljubljani .Miklošičeva cesta. "1 Najcenejši in najboljši nakup BW v modni trgovin* "^B ENGELBERT SKUPEK Gorica - Via Scuole 6 Z a g o s p o d e: Srajce Dokolenke Ovratniki Cepiče Zavratnice Dežniki Manšeti Pasovi Gumbe za manšete Podveze Naprsniki Gumbi Spodnje hlače Naramnice Turistovske oprave Žepni robci Rokovice Gatnaše. Modni telovniki Klobuki Nogovice Za dame: Srajce Hlače Spodnja krila Predpasniki Pasovi Nogavice Korseti Glavniki Žepni robci Našitki za perilo Toiletno milo, Parfum Cene strogo solidne! Cenjenim odjemalcem na deželi pošljem blago na izbero. i Trgovsko-cbrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z bzirom na premenjena in dne 21. decem? ra 19Gb. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine •/»% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po VL%, večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; «e jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Vri punci je nežni <>n brco dobil, tri dni ne r postelji nato je potil, k' dunett je njemu po brci (forje, ker krepke „OHO* je nosilo dekle. 99 J. Medved, Gorica Tekališče. Josipa Verdi it. 32. Lepa prilika za peke. Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pekarijo se proda takoj ali odda v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. - Podrobnosti pri lastniku I. Protnerju, trgovcu na Bledu. Anton Pttatzky v Gorici. Na sre3! Raftelja 7, TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovaliče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje Id nitij, POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafa in ievljmje. S*etinjlce. — Rožni renči: — Masne knjižice. iišna obuAala za vse letne fiase. Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje OBkrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter Tin deželi. « 3f»-K Gospodom gostil Dif-arjem in drugim se ul juri no naznanja, da je izšel nov slovenski cenik gramofonov in plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito nizkimi cenami" pri „Hercules" zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stanu, katere niso na dan upisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. Vsakdo zamore zavarovati sebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. Vsa pojasnila daje: Glavno ravnateljstvo podporne zadruge ., .HERCULES na Beki. Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijo««? itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Proda se takoj dobre vpeljana gostilna s koncesijo ali brez v Gorici v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore in hleve, natančneje se izue u našem uprauništuu. Zaloga uina tvrdke Ivan Fontanotti iz Kopra odlikovan z zlato svetinjo in z zaslužnim križcem na razstavi v Parizu Gorica — Via Teatre 9 — Gorica. leran proe urste, refošk, belo uino in muškat use lastnega pridelka. Cene zmerno, postrežba na doni. Zastonj in poštnine prosto se razpošilja: Domača tnjlica Seznam izbranih, najboljših del slovensko literature in svetovne literature v dobrih prevodih. (ig. pl. llcinmagp & led. lamberg knjigarna u hjubljani. Ustanovljena tvrdka 18