Posamezna številka 30 vinarjev. flev. 228. v liim i pete!, m t motri m Lelo M ■i Velja po polti i mm ^^^ ^^ ^^^ ^ ^ ^^ ^^^^ ■■■■ Inseratti mmmm H ■ ■ H ^Lfl H AH " vasp* * aitatalotatmatro'. " 80 - fjBT^ H ■J^Hj S| «■] ™ ~ " ' * Ljubljani na dom mM VB KB ^^^Hfl Am uroitiih prtaaraS ^^^ ^M wm. Btf -^HBHV ^V^HH ^HBHV ■■ popnat po HMMHi H „1 4— O H H ■■ ■■ H^H ^M H Ok sobotak dvomi ter«. »i»mt mlini amštt „ s-ss ^B ^ M H VKM B H 1 K H i_lj Poslanoi a— ■■ Sobotna izdajat a _ H m M M t^H ■ Hf M ■ ■ Banttipna pititvrata k Za oelo loto.....K II - ^ H. M H ■ ■ J ■ ■ ■ .J HL A lih«|« vam* d« tmiaril.« n Roaillo otlslttat.. VB H ■ tolje la praanlka, ob S. ari ptp, m ostalo latami hrt. „ ■> flH^^H flA ■■ ■■HM Htdaa lataa priloga tosai rt# MT Orttatttre jt v Kopitarjevi tiloi Itn. 8/HL Rtktpial at it mii)ii sairaakiraas plana at at mu iprajenajo. — Uratailktga talefoaa šttt. 80. asa Političen list za slovenski narod. Opramlltra |t v Kopitarjevi nlloi št B. — Bašaa poštno hranilnice avstrljalie št. 24.797, ogrske 28.511, bora.-biro. št. 7583. — Upravnlikega ttleloaa št. 60. V znamenju miru. Kronski svet za mir. Dunaj, 3. oktobra. Odgovor Anglije na Burfanovo mirovno ponudbo vsebuje nasvet, da se sklene mir ter našteva konkretne pogoje. Kronski svet je pogoje sprejel. Nemčija se je temu pridružila. Jutri aH najkesneje en dan po konstituiranja nemške vlade bo izšel cesarjev manifest: »Mojim narodom«. Obstoja strah, da ententa ponudbe ne bo sprejela. Industrija in delavstvo za mir. Dunaj, 3, oktobra. Avstrijski industrijalci so v zvezi z delavstvom uprizorili skupno akcijo v dosego miru. Jutri ob 10. uri dopoldne se bodo zbrali v parlamentu zastopniki pojetij in delavstva k posvetovanju. Popoldne se vrši ob 4. posvetovanje. Namerava se izvoliti deputacija, ki naj prosi za avdijenco pri cesarju. Zahteva se takojšen sklep miru, da se izognemo popolni katastrofi. Nov mirovni korak monarhije. Dunaj, 4. okt. Današnji Jutranji listi objavljajo oflciozno poročilo o pričakovanem mirovnem koraka, ki ga nameravajo napraviti osrednje velesile po medsebojnem dogovora. Posvetovanja še niso toliko srela, da bi se mogel formulirati njih sklep. Dunaj, 4. okt. Ogrski vodilni politiki grof Tisza, Apponyi in Andrassy so se danes posvetovali ne samo s sedanjim zunanjim ministrom grofom Burianom, marveč tudi z bivšim zunanjim ministrom grofom Czerninom o novem mirovnem koraku. Z ozirom na obstoječe težave se je opustila namera osnovati napovedano koalicijsko ministrstvo. Mirovni pogoji entente, Dunaj, 3. okt. »Neue Freie Presse« se peča z Balfourjevim govorom in pravi, da zahteva Balfour, če se izločijo govorniške oblike iz njegovega govora: Nemčija naj žrtvuje svoje z obrobnimi državami Rusije in z deželami ob Vzhodnem morju sklenjene pogodbe. Nemčija mora privoliti, da se združijo vsa ozemlja, kjer prebivajo Poljaki. Franciji naj povrne Alzacijo in Loreno, obnovi in odškoduje Belgijo. Av-strijska-ogrska monarhija naj Italiji odstopi ozemlja, v katerih stanujejo Italijani in naj se v svoji notranjosti tako spremeni, da narodnih manjšin Nemci in Mažari ne bodo več tlačili. Turčija naj se odpove ozemlju, katero je izgubila v sedanji vojski. Mir bo! Neštetokrat so že prerokovali tekom štirih vojnih let razni več ali manj »informirani« krogi, da stojimo pred ■klepom miru in da se mirovna doba bliža l najhitrejšimi koraki. Toda vsako prerokovanje je bila samo fata morgana, ki je izginila, kakor hitro smo se ji hoteli približati. Na obzorju so bila le navidezna znamenja, da se bo sklenil svetovni mir. Tako so ob polomu Rusije nekateri računali, da mora slediti mirovni razgovor tudi na zahodu. Toda mir, sklenjen v Brest-Litov-skem, je optimiste razočaral in pesimiste potrdil v njih naziranju. Bil je mir, ki je nosil prvi hip v sebi klico novih zapletlja-jev, bil je mir, ki je sovražnike osrednjih velesil le še bolj utrdil v misli, da je nadaljnji boj proti državi, ki sta ji vrhovno načelo moč in meč, potreben in neizogiben. In doživeli smo po brestlitovskem miru, da so se nasprotne države le še ožje strnile, krepkeje organizirale, v boju za svoja načela pridobile še novega prijatelja, .Ameriko, ki je Rusijo ne samo nadomestila, temveč io v svoii pomoči ententi nepri- merno prekosila. Vojna furija je po nesrečnem brestlitovskem miru le še višje in višje zaplapolala. Prišel je polom rumunske-ga kraljestva, Mir, ki se je sklepal v Bu-kareštu, je slonel natančno na istih načelih kot brestlitovski. Bil je mir meča. To je entento le še bolj razjarilo. Bukareški mir je dal vojni furiji novega netiva. Zato se ni čuditi, da je ljudstvo napram vsaki govorici o miru, ki se je pojavila, postalo skeptično in se je topo vdalo svoji usodi. In ravno radi tega bi se danes nikakor zopet ne lotili nehvaležnega prerokovanja, ko ne bi gotova, skoro moremo reči nezmotljiva znamenja kazala na to, da bo v resnici v najkrajšem času sklenjen svetovni mir. Bolgarska armada je popolnoma odpovedala, vsaka uspešna restavracija je v sedanjem trenutku nemogoča, pa tudi neverjetna. Zakaj Bolgarija se ni udala samo vojaško, temveč tudi diplomatično. Bolgarija je izjavila, da se uda brezpogojno, in vsi znaki kažejo, da se sobranje, ki danes zboruje, pridruži temu koraku ministrskega predsednika Malinova. Tako stoji Balkan na široko odprt ententinim četam in s tem nastane za Avstrijo tak strategičen položaj, ki ga ni mogoče dalje časa prenašati. Danes so odposlali dunajski industri- jalci in delavci cesarju deputacijo, ki zahteva, naj se takoj sklene mir, če se hočemo izogniti popolni katastrofi. Torej tisti visoki kapital, ki je vso vojsko vodil, vzdrževal in imel od nje največje koristi in dobiček, tisti kapital zahteva, naj se takoj sklene mir, sicer bo katastrofa! Industrij-cem, ki reprezentirajo visoke finance, ki so vojsko vzdrževali in hranili, se pridružujejo delavske mase, ki so dovolj močne, da dosežejo, kar hočejo, in dovolj radikalne, da znajo hoteti. Ta zahteva po miru je tako krepka, da ne more biti brezuspešna. Na Dunaju in v Berlinu se vrše važna posvetovanja, kronski sveti itd. Ni še povsem jasno, kaj se je sklenilo, toda da so bili sprejeti najbolj dalekosežni sklepi, je gotovo. Med temi se poluradno potrjuje, da sta Nemčija in Avstrija pripravljeni pogajati se na podlagi 14 Wilsonovih točk. Pripominjamo, da je »Slovenec« že pred dvema dnevoma prinesel to poročilo, preden so o tem poročali nemški časopisi, pa je smatral ljubljanski cenzor za potrebno, da se zapleni. Stojimo pred največjimi dogodki. Dan, ko bo dobila Evropa čisto novo lice, se bliža z najhitrejšimi koraki. Slovenci se zavedamo, da smo se dobro pripravili za ta veliki trenutek. Prihaja dan, ko se bo delila pravica! Samoodločba zmaguje. Dogodki se tako prehitevajo, da jih je komaj mogoče zasledovati. Na Balkanu se je fronta s premirjem Bolgarije popolnoma spremenila. Srbi stoje pred pragom stare Srbije, paroplovba po spodnji Donavi je ustavljena, Turčija je med kladivom in nakovalom, naše čete se umikajo iz Albanije, car Ferdinand beži iz svoje prestolice, na zahodu divja od Argonov do Flandrije naj-ljutejši boj, ki se še od dne do dne stopnjuje, če je to mogoče. Slučaj je hotel, da se je ravno v tem času sešel avstrijski parlament. Vsi ti dogodki so morali vplivati tudi nanj, in kako so vplivali, je razvidno iz poročil. Ministrski predsednik Hussarek ni pričakoval, da bo njegova beseda o samoodločbi imela tako resne posledice. Samoodločba, to načelo, ki so ga Nemci sicer priznavali Ircem in Indijcem, a avstrijskim narodom ne, je pod pritiskom razmer dobila življenjsko moč. Nemški socialni demokrati so sedaj jasno sprejeli to načelo za narode v monarhiji in so Slovanom in Romanom priznali pravico do osnutja lastnih nacionalnih držav. Isti socialisti so sestavili z nemškimi meščanskimi strankami blok, ki naj bi izbojeval avstrijskim Nemcem isto pravico do samoodločbe in do lastne države! Ta blok naj bi obvaroval nemštvo pred slovanskim nasiljem. Kako so se stvari naglo presukale! Mi, ki smo bili parija in heloti v državi, bi vendar-le smeli ustanoviti svojo državo in treba je nemškega socialistično-meščan-skega bloka, ki naj zasigura možnost, da se osnuje samostojna država tudi iz avstrijskih nemških dežel! Po tolikem trpljenju, ki smo ga prestali, bi ne bilo čuda, če bi v novih razmerah prekipelo v nas čuvstvo srda in maščevalnosti, s katero računa nemški blok. A ta strah Nemcev ni upravičen. Dolgo smo čakali, da se je Nemcem zmehčala glava, vzdrževani le od prepričanja, da je pravica nad močjo. Čakali bomo nadalje, da pridejo tudi naši sosedi do tega in tedaj sporazum ne bo več nemogoč. Resolucije nemških socialnih demokratov. Na konferenci nemških strank, o kateri poročamo na drugem mestu, so predložili zastopniki nemške socialno demokracije naslednjo rtnolueijo, ki Jo Je bil sklenil njihov klub: Zastopniki nemškega delavstva v Avstriji priznavajo samood-ločbeno pravico slovanskih in romanskih narodov v Avstriji in zahtevajo enako pravico tudi za nemški narod v Avstriji. Priznavamo pravico slovanskih narodov, da si osnnjejo svoje lastne narodne države, brezpogojno in za vselej pa odklanjamo, da bi se nemška ozemlja podvrgla tem narodnim državam. Zahtevamo, da se vsa nemška ozemlja Avstrije združijo v nem-ško-avstrijsko državo, ki naj svoje odnošaje z drugimi narodi Avstrije in z nemško državo uredi po svojih lastnih potrebah. Pripravljeni smo, da so z zastopniki češkega in jugoslovanskega naroda na tem temelju pogajamo o preosnovi Avstrije v federacijo svobodnih narodnih občinstev. Ako zastopniki slovanskih narodov ta pogajanja odklonijo, izjavljamo, da se bo nemški narod v Avstriji z vsemi sredstvi branil proti temu, da bi o njegovem držav-| nopravnem stališču ali o državnopravnem I stališču katerega njegovih delov preko j njegovo glave odločala državna oblast ali ; meč kakega tujega osvojevalca. Nasproti j vsakemu takemu poizkusu bo nemški na-i rod v Avstriji zahteval svojo neomejeno i pravico do samoodločbe in jo z vsemi sredstvi branil. Nemci iščejo novih smernic. Graški listi poročajo z Dunaja, da se v ! najkrajšem času sklenejo vse nemške ! stranke. 3. t. m. popoldne so se sešli na Dunaju na povabilo dr. Waldnerja zastop-: niki krščanskih socialcev, nemških socialnih demokratov in nemških svobodomisel-ccv, da zagotove skupno smernico. Ne gre za kakšno defenzivno vzajemnost, marveč j zato, da se ustvari enotna narodna volja v ; eksistenčnih vprašanjih države v svrho i sporazuma z drugimi narodi. Nemški pos-slanci nameravajo iti tudi k ccsarju. Glasovi časopisja. »Grazer Tagblatt« zaključuje svoj uvodnik: Danes se ta razvoj, za katerega se je delalo pod neresničnimi gesli in katerega so . naše vlade v Nemčiji in Avstriji z vsemi drugimi napakami vred dosledno pripravljale, nc da več zadržati, Naj bi škoda za naš narod ne bila tako velika, kakor se moramo danes bati. »Neues Wiener Journal« piše: Dr. Mataja se je izrekel za novo pot in pokazal na pot samostojnosti in samoodločbene pravice narodov. Seveda priznanje take pravice ne more veljati samo za slovanske narode, marveč mora, če more roditi blagodejne usP?" he, prinesti le-te tudi nemškemu narodu. Nič manj ni zanimivo, da se posvetujejo dar.es vse 1 nemške stranke skupaj s socialnimi demokra- ti in se postavi češkemu bloku nasproti nemški blok, kakor ga doslej ni bilo mogoče doseči. Tudi to je korak, da sc avtonomija narodov v Avstriji približa uresničenju. Poslanec Mataja je izrekel upanje, da pridemo končno do zdravega in nc samo dramatičnega iS za galerijo namenjenega razgovora s Slovani, ako sprejmemo njihove načrte. To utegne biti in je živa želja mnogih, ki so sc nekoč pred federalizacijo Avstrije ali kakor naj se že ta stvar imenuje, z grozo obračali. V »A r b e i t e r w i 11 e« piše prof. Foer-ster: Načela sporazumnega miru torej ne odklanja ententa, marveč smo mi tisti, ki odklanjamo sporazum z ugovorom celega sveta proti nesrečnemu brest-litovskemu mirul Proč z lažnjivostjo, dovolj se jc lagalo, sedaj končno poglejmo napakam, ki smo jih napravili, jasno v oči in v velikem slogu delajmo za snorazuml Čim odločnejše in požrtvovalnejše se bomo sami postavili na stališče pravice, tem gotoveji bomo mogli tudi za svoje lastne opravičene interese zahtevati varstva one misli pravičnost^ "T a g e s p o s t« pravi v uvodniku: \ trenutku, ko se moramo posloviti od stare Avstrije, ko se stara oblika drobi in se v parteno-genezi napovedujejo nove tvorbe in stremijtf za eksistenčno pravico, bi bilo noro, Če bi hoteli kakor doslej bolj brig?ti se za koristi drugih nego svoje lastne. Naš obstoj je v nevarnosti; biti moramo oboroženi za boj, da si pridobimo prostor na solncu. »Z e i t« priobčuje uvodnik pod naslovom »Program razveze«, ki ga zaključuje tako-le: Le najdivjejši diletanlizem more smatrati za edino rešitev avstrijskih narodov, da se raz-bijejo vse zgodovinske vezi in vsa tradicionalna skupnost. Kdor jim veli, naj najprei raztrgajo vse vezi, ki so jih doslej držale skupaj in jim potem prepušča, da ob popolnoma des-organiziranih razmerah premišljamo o tem, aH naj zvežejo nove niti skupnosti, jih vodi na napačno oot in postavlja pred nerešljive na. loge. Države se ne grade v zraku, ker tudi narodi ne žive od zraka. Nova Avstrija mora nastati na tleh stare Avstrije, in temeljnih zidov ne podirajmo, dokler zagotovo ne vemo, da je obilo in zanesljivega materiala na raz« polago. mor. Dunaj, 3. oktobra 1918. Slovanska trozveza se od dne do dne krepi. Vsepoljakom in ludovcem se je posrečilo pridobiti za svojo taktiko poljsko javnost, ki se ji tudi Poljsko kolo ne bo moglo in ne bo hotelo upirati. V tem oziru je značilno naslednje: Poljaki so vložili predlog za obnovitev Galicije in protestirajo v njem proti temu, da bi se smatralo poljsko vprašanje za notranjepolitično vprašanje monarhije ali Nemčije, ter zahtevajo, da se reši poljsko vprašanje v navzočnosti zastopnikov poljskega naroda na mirovnem kongresu. Predloga nista podpisala le Daszynski in Gfombinski, ampak tudi Tertil, ki je načelnik Poljskega kola, S tem so Poljaki v najbistvenejšem taktičnem vprašanju stopili na stran Čehov in Jugoslovanov. Dejstvo, da je s tem dan — vsaj in potentia — slovanski blokt je vplivalo, da se je pospešilo osnutje nenv škega bloka. Današnji dan v parlamentu |e minul v znamenju napadov na avstrijsko notranjo in zunanjo politiko. Govor Daszin-skega pred mnogoštevilnimi poslanci je bil prava muka za ministrskega predsed« nika Hussareka. Apostrofiral ga je Da« szinski na najljulejše načine, tako da se je Hussarek odstranil, iz zbornice. Tudi go« vor poslanca Zenkerja vsebuje napade na pogrešeno politiko Nemcev, v kateri vidi Zcnkcr vzrok nem-ožnosti poravnave in sploh pogajanj px< Slovanih. Vodja social« nih demokratov d r. A d 1 e r je bičal po< sebno brest-litovski mir in skušal sezidaj na podlagi prava samoodločbe narodot držf.vo na novo. V zbornici je danes krožilo polno ve< sti o miru, pri čemer se je pri Nemcih po« javljalo vedno bolj potrto razpoloženja, Predlog posl. T e u f 1 a je samo demonstracijskega pomena, ker hoče v zadnje« trenutku vplivati na krono. Jutri govori poslanec Spinč.iA, Državnozborske seja 3. oktobra. Preds vlnik dr. Otojs ie otvoril seid 41 ___: