PROSVETNI
Štev. 13
Ljubljana, 22. septembra 1958
LETO IX
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In -Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din Štev* cek. računa 600-70 — Tisk časopisno založniškega
3-140	»Slovenski poročevalec«
uprava
podjetja
DELAVEC
GLASILO Z DRL) *KJNJ PROSVETNIH DELAVCEV
Vlado Majhen:
Oh začetku šolskega leta
Letošnje šolsko leto se začenja v posebnih in za šolstvo v poudarjenem pomenu besede pomembnih okoliščinah. Brez pretiravanja lahko trdimo, da pomeni leto 1958 začetek velikega preobrata v našem šolstvu in ljudskem izobraževanju nasploh. Na katere dogodke in dejstva opiramo svoj trditev?
Najpomembnejši dogodek tega leta je brez dvoma VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Njegov pomen prehaja okvire jugoslovanskih meja. O tem nas prepričuje odobravanje resnično naprednih sil V svetu prav tako kakor odpor dogmatikov in birokratov v mednarodnem delavskem gibanju. Za naše socialistično šolstvo in učitelje pa je Program ZKJ pomemben še z dveh posebnih plati. Prvič: v Programu ZKJ so zajete osnovne naloge, ki jih morajo v sedanjem razdobju našega socialističnega razvoja izpolniti vsi vzgojni čini-telji,- subjektivne sile našega družbenega razvoja od Zveze komunistov do našega šolstva. Drugič:	Program
ZKJ začrtava z vso jasnostjo perspektivo nadaljnjega razvoja naše socialistične skupnosti. Ce je eno izmed osnovnih načel šolske reforme to, da mora šola povezovati učno-vzgojna prizadevanja z družbenimi dogajanji, potem bodo našli vzgojitelji vse odgovore na sodobna vprašanja v Programu ZKJ, ko ga bodo podrobno proučili.
5	tem se bodo hkrati usposobili za razumevanje novih procesov, ki jih bo sprožilo v našem družbenem dogajanju njegovo uresničevanje. Podčrtavamo: ne moremo si predstavljati vzgojiteljev, ki bi mogli kazati naši mladini jasno pot v bodočnost brez temeljitega poznavanja Programa ZKJ!
Drugo pomembno pridobitev letošnjega, leta predstavlja Splošni zafcon o šolstvu z Uvodnim zakonom, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina. Z uresničevanjem bačel tega zakona se začenja Proces reformnega presnavljanja našega šolstva. Po obsežnih razpravah, borbi in Izmenjavi mnenj smo konč-bo začrtali osnovna načela 'ib organizacijske obrise no-vega .šolstva. Letošnje leto Pomeni začetek uresničeva-bja teh načel in organizacijskega izgrajevanja novega dolskega sistema. V ta na-*ben se obračamo na učiteljske zbore z iskrenimi željami, da bi se z vso vnemo in Požrtvovalnostjo oprijeli reformnega dela. Pri tem naj nsdaljnje razpravljanje kre-
06	v novo smer. Sedaj ne §re več za opredeljevanje “■za« ali »proti« načelom, ker le odločitev z uveljavljenjem zakona že padla. Sedaj gre Za to, kako bomo nova Počela oživljali v praksi. “roz teža-*" tega dela sev.da
prosvetni delavci brez izjeme poglobiti v prvi in tretji del Splošnega zakona, to je v poglavja, ki govore o temeljnih načelih, o smotrih vzgoje in izobraževanja ter o življenju in delu šole. Marsikaj iz teh poglavij je moč uveljaviti že v obstoječih šolah in ob sedanjih učnih programih, čeprav ne zanikamo dejstva, da bo vse to lahko laže teklo takrat, ko bomo razpolagali z novimi programi v celotnem šolstvu. Poleg učiteljskih zborov naj k takemu študiju vzpodbujajo tudi strokovna združenja prosvetnih delavcev.
Med tretjo pomembno pri- ^_________ __ ____________;
dobitev letošnjega leta lah- katerim bomo morali čim-ko štejemo povečanje mate- prej pristopiti. Kar najtesne-
na urejanje finansiranja šolstva itd. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je s komunalnim sistemom največ pridobilo ravno šolstvo. Danes rti več prosvetnega delavca, ki bi še dvomil o koristnosti družbenega upravljanja v šolstvu :n komunalnem sistemu nasploh. K temu naj pribijemo še to: če se s prizadevanji družbenih organov krepijo materialni temelji šolstva, iv m le-to dokazuje, da se bodo mogla uspešno in najhitreje uresničevati reformna stremljenja samo takrat, če bodo iskali prosvetni delavci pomoč pri teh čhuteljih. V krepitev družbenega upravljanja in v utrjevanje komunalnega sistema naj vložijo prosvetni delavci zse svoje sile!
Reformna prizadevanja bodo terjala nekatere organizacijske spremembe v upravnih organih šolstva, h
Sefa sveta za šolstvo LRS
rialne osnova nanšega šolstva. Pri tem ne mislimo samo na ureditev plač za prosvetne delavce, preko katerih jim je izrazila družba priznanje za njihovo delo in napore, marveč mislimo pri tem tudi na ustanovitev in preusmeritev nekaterih šol, na pospešeno izgradnjo in adaptacije šolskih prostore
je bomo morali povezati delo družbenih organov, strokovnih združenj, pedagoških društev in institucij ter prosvetnega in pedagoškega tiska. Vse to nam ne bo delalo preglavic, ker nam je zajamčena pomoč družbenih in, političnih činiteljev, ki z vso pozornostjo spremljajo naše delo.
Svet za šolstvo Ljudske republike Slovenije je 15. septembra letošnjega leta imel svojo trinajsto redno sejo in s tem začel svoje redno deio po počitnicah. Dnevni red seje je 6il močno obsežen, saj je zajemal kar trinajst točk, od katerih so nekatere terjale temeljito in izčrpno debato.
Po pregledu sklepov zadnje seje je svet za šolstvo razpravljal o učnem načrtu za četrti razred vseh osnovnih šol in o učnem načrtu za 5. razred tistih šol, ki so v šolskem letu 1957-58 delale po novem učnem načrtu kot eksperimentalne šole. Praksa minulega leta je bila vsekakor zelo koristna, saj je dala določene' izkušnje o upravičenosti novega učnega načrta za četrte razrede. Letos je preizkušeni učni načrt začel veljati na vseh šolah. Zato je svet menil, da je upravičeno, da tudi v letošnjem letu ravnamo tako kot lani: letos seseda v petem razredu. Poudaril je, da je treba izkušnje nabirati že med letom, in če bo učni načrt za pete razrede, ki ga bodo letos izvajali samo v nekaterih šolah, pokazal, da je dober, bo prihodnje leto uveden v pete razrede vseh osnovnih šol v naši republiki.
Glede tujega jezika v osnovnih šolah je svet dokončno sklenil, naj ga začno dosledno učiti šele v petem razredu, ne pa že tudi v četrtem, kot so nekateri predlagali.
Ena od pomembnih točk, ki jo je obravnaval svet za šolstvo, je bila tudi razprava o
Šolsko pobištvo v sodobni šoli
ne bo moč opravljati. Napak Pravil človek: hiša, sola, m^to Pa bi bilo, če bi ob težavah Omahovali, se vračali nazaj odklanjali novi sistem zaradi težav, potem pač šol-®tva nikoli ne bi mogli reformirati. Vse delo in napo-n morajo biti usmerjeni k odločnemu premagovanju težav in samoiniciativnemu iskanju najprikladnejših na-'fteov ter metod, s katrirri “orno šolstvo trdno zaudrali Oa nove temelje. Čeprav bo-Uso razne vrste	»»-vd
^formirali, pa bo moč nekatera načela Splošnega za-s kona uresničevati fr mtalno *oelotnem šolstvu. Zato so-®*Qo, da bi se mor di vsi
Problem gradnje šolskih stavb je zelo pereč. V zvezi z njo pa je važno vprašanje šolske opreme in pohištva. V tem pogledu nimamo mnogo izkušenj, in kar smo na tem področju storili, so šele začetki. Glede na pionirski značaj vseh nalog, kj zadevajo področje oblikovanja in izdelave šolskega pohištva in opreme, je nujno, da na določen način zajamemo vso problematiko in jo začnemo reševati.
Kot izhodišče tega problema bi morali rešiti splošno stališče med principi konstrukcije šolskega pohištva, tako pri oblikovalcih in izvajalcih na eni in pri specifičnih pogojih naše sodobne pedagogike ng drugi strani. Sele nato je treba prilagoditi zahteve, ki Iz tega izvirajo. Nadalje je treba upoštevati zmogljivost naše produkcije in razpoložljivega materiala.
Prvenstveno mora šolsko pohištvo ugoditi vsem zahtevam reformirane šole za frontalno, skupinsko in individualno delo. Biti mora estetsko, izdelano trpežno in lahko prenosljivo. Mizica in1 stolček, glavni del šolske opreme, morata ustrezati tudi higienskim predpisom. Pri tem je treba v prvi vrsti upoštevati pravilno določene višine pohištva glede na višino učencev, dalje pravilne oblike in nagibe sedežne d£ske in naslonjala. Vse to zagotavlja in stimulira pravilno držo otroka prj delu. Važno je menjavanje višine mize In stolčka glede na individualno višino otroka, kar pomeni, da mora imeti vsak učenec mizico in stolček, ki sta v pravilnem razmerju z njegovo telesno višino.
Šolsko pohištvo in oprema kot del šolskega okolja morata v celoti zadovoljiti psihološke zahteve, ki jih postavlja sodob. na pedagogika. V šoli, posebno še v razredu, mora učenec občutiti isto vzdušje intimnosti in sproščenosti kakor doma. Vsako okolje namreč, bodisi naravno ali ono, ki ga je na-
— ima svoj vzgojni vpliv. Zaradi tega je okolje, ki je primerno otrokovi psihi, najvažnejše v programu našega dela. Ce to prenesemo na naš problem šolskega pohištva, se ta Pogoj kaže v zahtevi, da dosežemo z določenimi merami, oblikami in barvam; v celoti psihološko doživljanje otroka. Ravno ustvarjanje take neposredne otrokove okolice, ki jo bo mogel doživljati, pa zahteva veliko skrb pr; izvrševanju te naloge. Šolsko pohištvo kot del plastične otrokove okolice postaja po svojem bistvu važen činitelj njtegove likovne vzgoje. Plastična otrokova okolica, posebno tista v šoli, mora biti taka, da jo lahko emocionalno sprejme.
'Temeljna zahteva sodobne šole je izražena v principu, da
otrok pridobiva znanje s samostojnim delom in eksperimentiranjem. Ta preobrat v vzgojnem procesu pa seveda zahteva mnoge nove aktivnosti v okviru šolske dejavnosti. Istočasno pa nastajajo potrebe po popolnoma novih delovnih prostorih, ki jih prejšnja šola še ni poznala. Frontalni pouk, pri katerem je vsa pozornost usmerjena prot; šolski tabli in učitelju, je prenehal biti edini način pouka! Zato je nastala potreba po učilnici, ki bi tem zahtevam pedagoško in funkcionalno ustrezala. To naj bi bila tako imenovana univerzalna učilnica. Poleg te potrebe pa so postali, nujnost še posebni prostori za pouk prirod-nih ved, delavnice za politehnično vzgojo, učne kuhinje za gospodinjski pouk in razne tečaje. Oprema in šolsko pohištvo teh prostorov pa sta prilagojena njihovim posebnim zahtevam in panogi dela. Na ta način je tradicionalna nomenklatura šolskega pohištva obogatena s številnim; novimi standardi, ki pa zahtevajo študija in posebnega proučevanja.
Princip razrednega dela v manjših skupinah in s tem tudi ožjega sodelovanja z učiteljem, brez katerega si sodobnega pouka ne moremo misliti, pa zahteva, da je šolsko pohištvo lahko in mobilno. Oblike šolskega dela se pogosto menjavajo, zato si tega principa dela ne moremo misliti brez enostavne možnosti po hitrem in popolnem preoblikovanju učilniškega prostora. Posebno v nižjih razredih, kjer se otroci hitro utrujajo in izgubljajo zanimanje, je potrebno, da s^ takimi ukrepi vnesemo določeno dinamiko v učni proces. Ugoditi tem zahtevam pa n; tako lahko, posebno še, ker ni odvisno izključno od premaklji-vosti šolskega pohištva, temveč še od drugih činiteljev. Za nas je važno, da je šolsko pohištvo, posebno v učilnici, lah-
ko, mobilno, prenosljivo, zložil! ivo in prikladno za grupiranje. Mobilnost pohištva je privedla do neke navidezne nevarnosti — namtec nereda v razredu, in to zaradi neporavnanih mizic in stolčkov. Toda to nas ne sme motiti, ker tak položaj jn nevarnost nista bistvena, temveč je to nujnost v sodobni šoli.
Kompleksni pa so problemi, k; zadevajo industrijsko produkcijo šolskega pohištva. Nemogoče si je misliti, da bi naša industrija mogla izdelovati res dobro pohištvo brez posebnega študija tega problema kot celote in brez temeljitega preverjanja doseženih rezultatov. Posebno težavo povzročajo materiali. Pr; nas v glavnem izdelujejo šolsko pohištvo iz lesa, zato je zelo težko združiti lahkoto in trajnost. Velike težave povzroča tudi vprašanje obdelave delovne ploskve pr; mizici, ki je izpostavljena velikim okvaram. Masiven, trd les je reševal in še danes rešuje ta problem, čeprav so te mize za prenašanje težke. Nadaljnje težave povzroča pomanjkanje zadostne količine suhega lesa. Z razvojem industrije aluminija in plastičnih mas pa se nam odpirajo popolnoma nove možnosti za množično izdelavo šolskega pohištva in opreme. Te možnosti pa je treba upoštevati pri izdelavi šolskega pohištva in opreme.
Rajko Pardubskv
spremembi navodil za opravljanje strokovnih izpitov uslužbencev v prosvetni stroki. V naši republiki je še vedno precej učiteljev, ki niso opravili strokovnega izpita, čeprav za to izpolnjujejo vse potrebne pogoje. Temu je gotovo iskati vzrok tudi v tem, da so doslej delovale samo tr; izpitne komisije, ki delu niso bile kos zaradi prevelikega števila prijavljenih kandidatov. Mimo tega je treba po mnenju sveta spremeniti tudi nekatera določila iz navodil za opravljanje strokovnih izpitov v prosvetno-znan-stveni stroki. Svet je sklenil, da poleg sedanjih treh komisij, ki so delale v Ljubljani, Mariboru in Celju, ustanovi še tri komisije v Novem mestu, Tolminu in Kopru. Svet je tudi določil, kakšen naj bo sestav teh komisij, in še nekatere druge nadrobnosti.
Republiški svet je ponovno razpravljal o spremembi dosedanjega diplomskega izpita in predmetnika na učiteljiščih. Temeljna zahteva, ki jo^ terja razvoj našega šolstva v sedanji fazi, je v tem, naj učiteljišče kot prehodna ustanova čimbolje vzgaja učni kader za reformirano obvezno šolo vso dotlej, dokler ne dobi mo pedagoških akademij. Komisija za učiteljišča pri svetu za šolstvo LRS je predlagala deljen; diplomski izpit, kar naj bi ^dijakom omogočilo bolj smotrno pripravo za delo na obvezni osemletni šoli. Po četrtem letniku naj bi učiteljski kandidati opravljali izpite iz splošnoizobraževalnih predmetov. Obvezno bi morali odgovarjati na vprašanja iz zgodovine s temelji družbene in državne ureditve, iz matematike in iz tujega jezika. Sami pa bi si izbrali enega izmed naslednjih predmetov: zemljepis, kemijo, fiziko ali biologijo.
Drugi del diplomskega izpita bi učiteljiščniki delali po petem letniku. Odgovarjali bi na vprašanja iz pedagoške skupine predmetov in iz materinega jezika. Peti letnik bi potemtakem učiteljskemu kandidatu omogočil, da bi se temeljito posvetil materinščini in pedagogiki, hkrati pa bi bilo to leto tudi leto specializacije oziroma izpopolnjevanja v izbrani predmetni skupini. Predmetnik petega letnika predvideva za strokovno specializacijo sedem ur na teden. S poznejšimi dopolnilnimi izpiti bi si kandidati pridobili kvalifikacijo za ustreznega učitelja reformirane osnovne šole.
Po načrtu bi delali deljene diplomske izpite na učiteljiščih prvič dijaki, ki so v šolskem letu 1957-58 obiskovali tretji letnik učiteljišča.
V zvezi s temi spremembami je komisija predložila svetn za šolstvo tudi predlog novega predmetnika.
Svet za šolstvo je v razpravi o učiteljiščih govoril tudi o delu naših vadnic.
Svet je na zadnji seji imenoval člane komisije, ki bo v njegovem okviru potrjevala šolske učbenike in priročnike. Ta osrednja komisija bo pri pregledu Učbenikov in priročnikov bolj skrbela za njih družbeno vsebino kot pa za ozko strokov- < no plat. To delo bodo že prej opravile ustrezne podkomisije.
Na seji sveta za šolstvo je bil tudi sprejet predlog, po katerem bodo sedanje kmetijsko-gospodinjske šole reorganizirane v poklicne gospodinjske šole. Potreba po specialnih gospo-
UVOD V DELO
Seja republiškega odbora
Iz uprave
Z novim šolskim letom so nastale na naših šolah številne osebne spremembe. ZATO PROSIMO
Šolska vodstva in
DRUŠTVENE BLAGAJNIKE, da nas o VSEH SPREMEMBAH NA SVO-TIH ŠOLAH TAKOJ OBVESTIJO, če pa je bilo teh več, da nam pošljejo nove sezname svojih naročnikov.
Ponovno pozivamo šole in naročnike, ki še niso poravnali zaostale naročnine, naj to člmprej ■tore.
RO učiteljev in profesorjev je imel svojo prvo sejo v novem šolskem letu dne 13. septembra. Kot prvi je poročal o seji prc-sedstva centralnega odbora združenja, ki je bila 16. julija v Beogradu, tov. Ravbar. Seja se je ukvarjala predvsem z vprašanji ideološkega študija. Razpravljala pa je že tudi o kongresu, ki naj bi bil v mesecu decembru 1959. Neugodno se je predsedstvo izrazilo o samostojni akciji, ki jo je začel RO Slovenije na pobudo predmetnih učiteljev za amandman k Zakonu o javnih uslužbencih, ker je šla ta mimo višjega sindikalnega foruma.
Za skupni in individualni študij prosvetnih delavcev je bila na zadnji seji RO formirana po-
cgniti dvo ali celo trotimi organizaciji tega dela.
Predvsem o tej materiji bo razpravljal še plenum RO, ki bo še ta mesec, in sicer v ponedeljek 29. septembra v Ljubljani.
Drugi sklepi so bili še tile: občni zbori društev se motajo opraviti najpozneje do konca oktobra; za republiški občni zbor se je treba orientirati na april 1959 (vsako društvo bo poslalo ne glede na število članstva Po enega predstavnika); uprava nad Učiteljskim domom v Mariboru se poveri okrajnemu odboru prosvetnih delavcev v Mariboru; članstvo se povabi, da ge stoodstotno odzove na anketo o prosvetnih delavcih; članstvo se pozove, da sporoči republiškemu
sebna komisija. Ta je pripravi-	....
.a program, o katerem je repub-	kl S<*
Iiškemu odboru poročal tov. Zde-
šar. RO je sklenil, da bo zaradi potrebne koordinacije pred objavo predložil program, ki pa ga v načelu sprejema, še ideološki komisiji CK. Logično je, da bo študij moral zajeti vsakega aktivnega prosvetnega delavca, če hočemo zares reformirati pouk, vendar se je treba vsekakor iz-
bile storjene v zvezi z razpisi in zasedbo službenih mest; ustanovi se takoj tričlanska komisija republiškega odbora, ki bo reševala predloge za imenovanje v naziv pedagoškega svetnika in predloge za Žagarjeve nagrade.
Tajnik tov. Peče je po končani razpravi poročal še o tekočih zadevah.
dinjskih šolah je nujna. Analiza sedanjega načina prehranjevanja našega prebivalstva je namreč ugotovila, da je ta še vedno pomanjkljiva, premalo smotrna In ekonomična, pa tudi s higienskega stališča ne ustreza. V številnih družbenih obratih ,kjer se hrani veliko število oskrbovancev, delajo osebe, ki za to nimajo niti potrebnega znanja ne kvalifikacije. Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo je določil, kateri so gospodinjski poklici. Mednje sodijo: domski kuhar, gospodinja, dietna kuharica, družinska skrbnica in perica. Po mnenju komisije, ki je predlagala ustanovitev ustreznih gospodinjskih šol, moramo trenutno usposabljati predvsem kader domskih kuharjev in gospodinj. Svet za šolstvo je dal soglasje k ustanovitvi šol za ta dva poklica.
Svet za šolstvo LRS je tudi sprejel predlog za reorganizacijo splošnih kmetijskih šol in ustanovitev specialnih kmetij, skih šol. Gre za prehod od splošne kmetijske proizvodnje k specialni, kar ustreza današnji stopnji razvoja našega kmetijstva. Zato je nastala potreba po preusmeritvi splošnih kmetijskih šol v specializirane. Lete naj bi usposobile specialno
kvalificirane kmetijske delavce. Komisija za strokovne šole pri svetu za šolstvo LRS je predlagala, da svet za šolstvo ukine vse splošne kmetijske šole v Sloveniji in namesto- njih ustanovi specialne kmetijske šole za kvalificirane kmetijske delavce.
Republiški svet za šolstvo je dal soglasje k ustanovitvi ekonomske srednje šole v Novem mestu, ki ima vse pogoje za redno delo. Nadalje je sprejel predlog za podaljšanje soglasja glede obstoja srednje tehniške šole v Krškem, in sicer za dobo enega leta. Sola je doslej dosegla lepe uspehe, kar je gotovo pripisati med drugim tudi dejstvu, da ima relativno največ stalnega učnega osebja.
Svet je izrazil tudi soglasje k ustanovitvi administrativne šole v Kranju in imenoval komisijo za razporeditev novincev, ki prvič stopajo v prosvetno službo.
Ob koncu seje je svet za šolstvo tudi izbral zastopnike naše republike za prosvetni svet Jugoslavije. Izbrani so bili predsednik sveta za šolstvo LRS Vladko Majhen, sekretar sekretariata sveta za šolstvo Ludvik Gabrovšek in članica sveta Tilka Blaha.
ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA ŠOLSKO LETO 1958-59, KI GA JE PRIPRAVILA KOMISIJA ZDRUŽENJA UČITELJEV IN PROFESORJEV LRS
a)	SKUPNI STUDU:
1.	Gradivo VII. Kongresa ZKJ: Govor tov. Tita, govor tov. Rankoviča — študij, govor tov. Kardelja — obdelava.
2.	Studijska obdelava »Programa ZKJ«:
■ a) Družbeino-ekonomškd in politični odnosi v sodobnem svetu
b)	Boj za socializem v novih pogojih
c)	Mednarodni politična odnosi in zunanja politika socialistične Jugoslavije
d)	Ekonomske in polUtdčne predpostavke za socialistično graditev v Jugoslaviji
e)	Družbeno-ekonomska ureditev
f)	Politični sistem oblasti delovnega ljudstva
g)	Federacija in odnosi med narodi Jugoslavije
h)	Gospodarska, socialna in prosvetna politika
i)	Družbena vloga in idejni temelj; Zveze komunistov Jugoslaveje (Posebej obdelava;; poglavje o prosveti (šolstvu), kulturi in znanosti).
3.	Idejna problematika mladinske in pionirske organizacije ter šolskih skupnosti — konkretizacija smernic
, iz »Programa«.
4.	Studijska obdelava »Uvodnega zakona za splošni zakon,o šolstvu« ter »Splošnega zakona o šolstvu«.
5.	Sodobna pedagogika 1958 in 1959: članki o problematiki s področja šolske reforme in novega učnega načrta.
6.	Obdelava navodil in celotnega učpega načrta za prvih
pet razredov obvezne šole.	>
7.	Poročila Zavoda za proučevanje šolstva št. 2-1958: problematika šolskih zadrug.
b)	IDIVIDUALNI STUDU
Tekoča sodobna družbeno-pedagoška in psihološka literatura, ki izhaja v revijah, dnevnem časopisju, kot samostojna domača dela ali prevodi iz tuje literature in ki učiteljem pomaga zlasti pri uveljavljanju načel nove. reformirane šole (n. pr. problematika skupinskega pouka, individualizacija pouka, povezava šole in družine, uporaba avdiovizualnih sredstev, aktivizacija otroka, 'študij šolskega okolja in vključevanje šole v družbeno, gospodarsko in kulturno rast šolskega okolja itd-)
c)	UDELEŽBA NA TEČAJIH, SEMINARJIH PC;
Ze v tem šolskem letu bodo poleg republiškega Pedagoškega centra začeli delovati tudi okrajni Pedagoški centri, ki bodo prirejali vrsto tečajev, seminarjev itd. zaradi nadaljnjega izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljskega kadra. V te tečaje naj se prijavljajo prosvetni delavci prostovoljno po lastnih interesih. Razen tega pa naj učiteljski zbori in vodstva šol upoštevajo, da ti tečaji želijo nuditi učiteljstvu potrebno pedagoško pomoč za njihovo delo v šoli in izven nje. Zato naj predlagajo svetom za šolstvo ObLO in- OLO in izbirajo za tečaje okrajnih Pedagoških centrov tudi sam; tovariše in tova-rišice, katerim bodo ti ,v resno pomoč v njihovem šolskem in izvenšotskem udejstvovanju, za tečaje republiškega Pedagoškega centra pa ljudi, ki bodo sposobni pridobljeno znanje prenašati na širši krog svojih tovarišev v šoli, občini in okraju.
Skupni študij je mišljen tako. da'se predlagano gradivo predela seminarsko — brez predavanj o temi, ki »i jo izbere sindikalna podružnica ali skupina. Vodstvo seminarja za obravnavane teme naj prevzamejo posamezni člani. Teme iz »Programa ZKJ« in iz Gradiva VII-Kongresa ZKJ naj obvezno vodijo prosvetni delavci — predvsem pa so dolžni pri tem študiju pomagati Člani ZKJ, ki so ali bodo teme študirali tudj na svojih celičnih sestankih in bodo tako najlaže pravilno usmerjali diskusijo. Vsak seminar naj vodi po možnost; drug član skupine ali podružnice. Na skupni študij v taki obliki se lahko prenesejo tudi posamezne važne teme iz individualnega študija (n. pr- »skupinski pouk«). Posamezne podružnice^ in skupine naj organizirajo tudi skupno izmenjavo misli in pogledov o problemih, ki so se med članstvom pokazali v študiju tematike, ki smo jo nakazali za individualni študij.
Študij je organizirati tako, da bo zajel vse prosvetne delavce. Program, ki ga predlagamo, naj društva in štu. oljske sikupine vslkladitjo s študijskimi programi, ki jih bodo morebiti izdali okrajni sveti za šolstvo.
Prosvetni delavci naj 'se ne drže pretežno načrta, temveč naj podrobneje v okviru tega gradiva predvsem preuče pedagoško, psihološko in didaktično snov, ki bo obogatila njihovo vzgojno prizadevanje.
V študijski program lahko vnašajo društva tudi nove aktualne teme oziroma po problemih smiselno združujejo teme, ki jih nakazuje naš program. Predlagamo, da velike šole organizirajo seminarski študij samostojno, manjše šole pa se naj združujejo v skupino od 10 do 20 udeležencev. Centralne osemletne osnovne šole naj k študiju pritegnejo svoje podružnične šole. — Strokovni študij za profesorje bodo poleg navedenega študija še nadalje vodila strokovna društva-
Ob koncu šolskega leta naj vsako društvo pošlje republiškemu odboru poročilo o svojem študijskem delu in o temah, ki so bile obravnavane
Vladimir Cvetko, predsednik študijske komisije
Poizkus skupinskega pouka pri liziki ¥ obvezni šoli
Boljše je prižgati še tako majhno lučko, kot preklinjati temo. — (Kitajski pregovor)
O skupinskem pouku — posebno še o skupinskem pouku kot temeljni etapi diferenciranega pouka — je pri nas zelo malo slišati; pomembnejša izjema je hnvatske prevod Mesarjevega dela:	»GRUP-
PENUNTERRICHT« - Worms 1955 (Grupni oblici rada u nastavi — PKZ — Zagreb 1957), ki so ga pa nekateri močno kritizirali na nedavnem občnem zboru Zveze pedagoških društev FLRJ v Sarajevu...
Vsekakor se bomo morali tudi mi sprijazniti s tem, da ne bomo mogli v bodoče pogrešati skupinskega pouka kot ene najsodobnejših učnih oblik, in to predvsem iz dveh razlogov:
1.	ker ne bomo mogli realizirati zamišljenega koncepta za reformo obvezne šole, če se ne bomo posluževali pri učno^vzgojnem delu zlasti skupinskega pouka;
2.	ker je prav skupinski' pouk vzgojno najbistvenejša učna oblika za vzgojo socialistične osebnosti. (Primerjaj delo prilstaša socialistične pedagogike prof. dr. Hille-brandta; »Gruppenunterrfcht — Gruppenarbeit« — Wien 1957).
I.
Skupinski pouk v pravem pomenu besede ni izvedljiv, če imamo le tablo in kredo, ker terja ta učna oblika v prvi vrsti ustrezna materialna sredstva.
V Zagrebu so izdelali (Viljem in Zlata Kunst, Zavod za školsku opremu) prvi prototip garniture za individualni in skupinski pouk fizike (»Elektricitet«) na eksperimentalni osnovi za stopnjo obvezne šole. Omenjeno garnituro je poslal Zavod za školsku opremu v preteklem šolskem letu v preiizfcušrup tudi na našo šolo (Laško).
Garnitura ima 11 večjih škatel, vsaka škatla ima potrebni material za 'določene eksperimente in iknj ižico, v kateri so vsi eksperimenti opisani in skicirani. Škatla št.
8 ima n. pr. gradivo za naslednjo učno snov:
1.	Iz zgodovine svetlobe
2.	Električna žarnica
3.	Napetost, jakost, odpor
4.	Ohmov zakon
5.	Paralelno, serijsko in grupno povezovanje žarnice in odpornika
6.	Ohm, volt, amper, vat, vat sekunda, kilovatna ura.
Iz navedene učne snovi je opisanih in ilustriranih 22 poizkusov.
Dvanajsta knjižica ima naslov:	»Beseda predavatelju«,
kjer so uvodoma obdelane bistvene značilnosti te zbirke. Te značilnosti bi mogli povzeti v naslednje osnovne ugotovitve:
—	zbirka ni namenjena učitelju za frontalni pouk, ampak je namenjena učencu za ihdividualno in skupinsko delo;
—	zbirka je konstruirana po principu sestavljanja;
—	to ni zbirka učil v klasičnem pomenu besede, ampak je zbirka sodobnih učnih sredstev, ki omogoča učencem, da se neposredno približajo učni snovi, zlasti še s pomočjo bogato ilustriranih in lahko razumljivih navodil;
—	zbirko upravljajo učenci sami;
—	sledijo razlogi, s katerimi utemeljuje sodobna pedagogika svoje stališče, da je delo v skupini za učenca na
stopnji obvezne šole najnaravnejša • in zato najprimernejša učna oblika.
Končno sledi opis posameznih eksperimentov z navodili za učitelja. Vse omenjene knjižice (12 po številu) je mogoče nabaviti pri Zavodu za školsku opremu (Zagreb, Blei-weisova 24); s tem želi Zavod omogočiti šolam, ki že imajo nekaj učil za fiziko, da samostojno dopolnjujejo te zbirke in pričnejo delati po načelih skupinskega pouka ...
S pomočjo Zavoda za škol-sku opremu smo torej izvedli na naši šoli poizkus skupinskega pouka fizike na ekspe-' rimehtalni podlagi. Razred smo razdelili na skupine. Vsak teden so skupine zamenjavale škatle tako dolgo, da je vsaka skupina afosolvirala celotno gradivo. Posamezne skupine so smele odnašati eksperimentalno gradivo tudi domov.
Pri fiziki je nastalo novo življenje; odnos dijakov do predmeta in do učne snovi se je v osnovi spremenil. Težko je opisati vnemo, s katero so , učenci delali. Vsi, ki so prisostvovali temu skupinskemu delu pri pouku fizike — med drugimi je bil enkrat navzoč tudi predsednik občine — so brez besed razumeli, v čem je bistvo reformirane šole.
Ko je bila preizkušnja zaključena, sta obiskala/16. maja šolo direktor Zavoda za školsku opremu Viljem Kunst in Zlata Kunst, da bi se prepričala o učnih in vzgojnih rezultatih. Prav tako kot mi, sta bila z doseženimi uspehi nadvse zadovoljna. Tovariš Kunst je obljubil učencem, da jim bo poslal za nagrado v »preizkušnjo« poizkusno radijsko oddaino in sprejemno postajo.
Prototip garniture smo morali, razumljivo, vrniti, ker ni bil na prodaj. Tov. .Kunst nam je povedal, da ima Zavod že osnutke za podobne zbirke učnih sredstev še za ostala področja fizike in da delajo tudi na tem, da bodo v doglednem času izdelali vrsto takih modemih učnih pripomočkov.
ki bodo omogočili zahtevnejšo skupinsko delo tudi pri drugih predmetih.
Vem, marsikdo, ki bo prebral te vrstice, bo rekel: »To je vse lepo — kdo si pa bolj želi kot šolniki, da bi besedo in kredo čimprej zamenjala učna sredstva (saj marsikaj sami napravimo tudi pri krožkih, vendar to ne zadostuje), toda kje dobiti denar za vse to?« To vprašanje sem postavil tudi jaz direktorju Kunstu, ki mi je med drugim odgovoril približno takole: »Ce bi imeli v tem trenutku toliko denarja, da bi lahko opremili vse jugoslovanske šole z modernimi učnimi sredstvi, jaz ne bi bil za tak ukrep. Sodim, da je potrebno, da si šolniki sami priborijo ta sredstva, da bodo na eni strani prepričali odločilne či-nitelje o materialnih potrebah sodobne šole, na drugi strani pa bodo šele takrat znali tudi prav ceniti tako pridobljena učna sredstva... « V celoti se ne bi strinjal s' tov. Kunstom, da pa moramo predvsem mi šolniki sami doprinesti bistveni delež tudi v boju za materialne osnove reformirane šole, o tem pa ni prav nobenega dvoma.
Jože Sirec
Važno za naše upokojence
SALOMONSKA REŠITEV REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
delav-
Kot je znano, daje zakon o pokojninskem zavarovanju zavarovancem, ki so izpolnili pogoje za poln,o pokojnino, pa so delali še naprej poln redni delovni čas. pravico do povečane pokojnine ki znaša 5°/o za vsako dopolnjeno leto dela. Enako pravico pa daje zakon tudi upokojencem, ki so stopili v pokoj še pred uveljavitvijo pokojninskega zakona, to je tistim, ki so jih upokojili pred 1. jan. 1958. Do tu je tore;1 2, vsev redu!
Sporna pa je postala zadevi pri prosvetnih delavcih. V skladu z določili uredbe o določanju in prevedbi pokojnin in invalidnin dtz leta 1953, je bilo treba upokojencem, ki so se zaposlili s polnim delovnim časom, ustaviti izplačevanje pokojnine, in to z veljavnostjo od 1. II. 1953 (ko je začelo to določilo veljati) pa vse dotlej, dokler je tako polno trajalo. Ni bilo pa ustavljeno izplačevanje tistim upokojencem, ki so se zaposlili z nepolnim delovnim časom, pa njih zaslužek mesečno ni presegel din 6.000.—.
Med upokojenci, ki so se še nadalje zaposlili, je bilo pred-
Na počitniškem lečam v Kopru
Pedagoški center pri Sveto za šolstvo LRS je organiziral več počitniških tečajev, dg bi nudil učiteljem izpopolnjevanje v njihovih strokah. Mnogi od teh so bili v Kopru.
Tako sta se 12. julija zaključila dva desetdnevna tečaja za nekvalificirane učitelje slovenščine . in zgodovine v višjih razredih osemletnih šol.
Tečaj slovenskega jezika je obiskovalo 44 šolnikov. Predavali so naši znani pedagoški strokovnjaki. Teme bogatega programa so bile sistematično nanizane druga ob drugo in so se med seboj izpopolnjevale. Dr. Bajc , je - -predaval o nastanku slovenskega jezika, nato prešel na pra večerje, stilistiko in na ■ izvor slovenskih besed, Dr. Žlebnik je govoril o psihologiji učenca in o didaktiki. Globoko je posegla v metodiko prof. Helena Stupan in pokazala razen teoretičnih tudi praktične poti in prijeme. O recitaciji in deida-maciji je govoril Mirko Zupančič, član Mestnega gledališča iz Ljubljane. Izčrpno in zanimivo, podprto s primeri in izkušnjami iz lastne prakse je bilo predavanje dr. Segulo-ve o ocenjevanju in o disciplini in problematiki dela s težavnimi otroki. O podajanju slovnice in o spisju je govoril inšpektor Mihelič.
V tečaju za zgodovino je predaval dr. Mikuš. in sicer o razdelitvi zgodovine, o stari Jugoslaviji in o NOB. Inšpektor Gestrin je orisal razvoj narodnostnih programov pri Slovencih in govoril o razvoju delavskega gibanja. Nakazal je učno-vzgojni smoter pri pouku zgodovine v višjih razredih osemletnih šol. Dr. Melik je podal pregled ekonomskega razvoja na Slovenskem
v 19. stoletju ter glavne značilnosti političnega življenja. Dr. Hainz je predaval o rezultatih najnovejših dognanj , jugoslovanske historiografije v id. stoletju. Podal je tudi psihološke osnove zgodovinskega pouka, navajal je učna sredstva in aktivne metode pri pouku zgodovine ter govoril učnih načrtih.
Nekatere teme so šolniki obeh tečajev poslušali skupno. Vsem predavanjem pa so sledili z Veliko pozornostjo in resnim zanimanjem ter živahno sodelovali v razpravah, zavedajoč se, da je to zanje izredna pridobitev. Marsikaj je bilo raztolmačeno, naznačeni so bili novi prijemi in odkrite nove metodične poti. Njihovo bodo-* če delo v šoli bo pokazalo sadove in izboljšanja.
V prostih urah so si učitelji kolektivno ogledovali znamenitosti Kopra in okolice, obiskali so tudi Socerb in Piran. Ob večerih pa so obiskovali » Primorske prireditve «, kar je bilo za mnoge pravo doživetje.
Lepega počitniškega tečaja se bodo šolniki spominjali « hvaležnostjo in veseljem.
Ludovika Kalan
vsem mnogo prosvetnih cev, ki so v marsikaterem kraju naravnost reševali situacijo saj bi sicer mladina ostala brer pouka. Da bi zaradi svoje delavoljnosti ne bili še gmotno oškodovani, so jih občine In okraji prijavljali kot honorarne uslužbence z nepolno delovno obveznostjo, čeprav je bila obveznost v večini primerov prav tolikšna kakor učna obveznost drugih uslužbencev v prosvetni služb'' Službo, ki je zahtevala polni delovni čas, pa je treba sedaj priznati za povečanje pokojnine! Zato so mnogi upokojeni prosvetni delavci to zahtevo tudi sporočil; Zavodu za socialno zavarovanje. Ta jim te pravice sicer ne odreka, z eno roko je tudi pripravljen dati, vendar bo z drugo roko takoj zopet vzel kar je bil pravkar dal.
Preberite navodilo, ki ga 1« poslal republiški Zavod za socialno zavarovanj e pod št. 04/2-28/31 z dne 30. junija 1958. pa boste videli, 6e ni tako!
Zadeva: Uporaba 214. čl. ZPZ
Nekateri osebni upokojenci zahtevajo v predlogu za preved bo na zahtevo, da se jim šteje za povečanje pokojnine po či.214 ZPZ čas v razdobju od 1.2. 1953 do konca 1957, češ da so bili zaposleni s polnim delovnim časom. Zlasti je mnogo takih pred logov iz vrst upokojencev-pro-svetmih delavcev. Predlogu so priložili tudi potrdilo organov, pristojnih za prosveto, da so bili zaposleni polni redni delovni čas.
Praviloma se čas, ko je osebni upokojenec prejel honorar za svoje delo do največ 6 000 din na mesec in mu je socialno zavarovanje/ izplačevalo njegovo pokojnino, ne more šteti za povečanje pokojnine po 214. čl. ZPZ. Ze samo dejstvo, da je znašal honorar 6000 din, je zadosten dokaz, da ni bila pogojena zaposlitev s polnim rednim delovnim časom. Prav tako tudi okolnost, da podjetje, ustanova oziroma organ ni prijavil pred lagatelja s bolnim delovnim časom.
Glede upokojencev — prosvet nih delavcev — pa je potrebno pripomniti posebej, da so organi, pristojni za posle prosvete, sami navajali, da okolnost, da je upokojenec še naprej poučeval isto število ur kot pred upo kojitvijo, ni dokaz polne za po slitve, ker so upokojenci oprtv ščeni drugih del, ki jih opravljajo še neupokojeni učitelji ozi roma profesorji.
Ce pa upokojenec dokaže, da mu je bila izplačevana nagrada ki ustreza zaposlitvi s polnim

Obvestilo
Združenje učiteljev in profesorjev Slovenije obvešča vsa svoja občinska društva, da morajo opraviti občne zbore svojih podružnic najpozneje 'i do 1. novembra 1958.
i Podrobna navodila bodo društva prejela v naj-^ krajšem času.
delovnim časom, tedaj bo treba ta čas»šteti za povečanje pokojnine. Kadar bo Zavod moral šteti za povečanje pokojnine čas v razdobju od X. II. 1953 do 31. XII. 1957, ko je upokojenec prejemal pokojnino, je dolžan zavod s tožbo pri rednem sodišču uveljavljati kot škodo izplačane obroke pokojnine za navedeni čas. Po členu 28. uredbe o določanju in o prevedbi pokojnin iz leta 1952 odgovarjata za škodo nepravilne uporabe zaposlitve upokojenca solidarno oba, to ie upokojenec in gospodarska organizacija, ustanova oziroma de-'odajaiec. Priporočamo pa zavodom, da predlagatelja pred izdajo odločbe opozorijo, da bo moral vrniti obroke pokojnin za čas po 1. II. 1953, ko je prejemal pokojnino, a je po čl, 28. uredbe o določanju in prevedbi pokoj nin in invalidnin ne bi smel prejemati.
Pomočnik direktorja Janez Erjavec I. r.
L.S.
OPOMBA UREDNIŠTVA
Republiški zavod Slovenije je dal zgoraj citirana navodila na podlagi prav takih navodil, ki jih je dobil od Zveznega zavoda za socialno zavarovanje. Stališče zveznega zavoda za socialno zavarovanje je formalno-pravno v redu. vendar pa ostane tu še mo-rglna in človeška stran zadeve: ali je prav, da so bili ravno prosvetni delavci za polno delo honorirani s 6000 din za mesec? Ali je prav, da so občine ob polni zaposlitvi nekatere prosvetne delavce prijavljale kot nepopolno zaposlene? Alj je prav, da tudi tisti polno zaposleni prosvetni delavci. ki so tedaj sami zahtevali da jih obravnavajo kot nepolno zaposlene, nastopajo sedaj kot tožniki in ali ne bi bilo človeško pravilno, da se da pravica vsem tistim prosvetnim delavcem, ki so ne glede na plačilo nesebično dajali svojo pomoč aktivnim tovarišem zato, da učenci niso ostali brez pouka?
Priznanje vajencem — odličnjakom
Po izredno lepem, prisrčnem sprejemu, ki so ga doživeli najboljši dijaki in med njimi mnogi vajenci na OLo Ljubljana, je čakalo vajence -— odličnjake novo presenečenje. Obrtna zbornica za okraj Ljubljana je povabila svoje mlade piSjatelje iz mesta in okraja 10. julija na celodnevni izlet. Ta je bil lepa manifestacija povezanosti med delodajalci in mladino in šolo. Povedati nam. reč moramo, da so se udeležili izleta poleg predstavnikov Obrtne zbornice in mladine tudi nekateri vodstveni organi naših vajenskih šol s inšpektorico Zoro Kolarjevo na čelu. Odličnjaki, preko 50 po številu, (nekateri so prispeli _celo iz dokaj oddaljenega Kočevja), so si ogledali v Ljubljani Muzej NOB, po skupnem kosilu, kjer je toplo spregovoril zastopnik Obrtne zbornice tov. Ivan Mihelčič in izrekel mladini svojo dobrodošlico, so posedli odličnjaki v dva avtobusa in se odpeljali na ogled Postojnske jame 'n Predjamskega gradu. Lepota pokrajine, združena z idealno lepim vremenom, je seveda mladino navdušila. 'Vedro razpoloženje ni prenehalo tja do večernih ur, ko so morali naši odličnjaki — vajenci na vlake in domov. Vse priznanje Obrtni zbornici, ki je pripravila mladini — tokrat že drugič — tako icp dan.
Ob SO-letnici prvega občnega zbora vseh učiteljev IjudsHih šol na Hranjsbem
Doba po letu 1848 je bila pomembna za razvoj slovenske ljudske šole. Od tega leta dalje se je poglobilo izobraževanje učiteljev z ustanovitvijo dveletnih preparandij in kasneje učiteljišč. Slovenščina kot učni jezik se je vedno bolj uveljavljala v podeželskih šolah. Učitelji so pričeli sodelovati v tisku in z večjim zanimanjem spremljati splošen politični in gospodarski razvoj. V sto dobo segajo prve učiteljske skupščine, ki so bile sicer uradne konference. Sklicevali in vodili so jih dekani, takratni okrajni šolski nadzorniki. Prva skupščina na slovenskem ozemlju je bila za krško škofijo (Celovec) 3. oktobra 1848. O teh prvih skupščinah je obširno poročal prof. dr. Fran Ilešič1. Nekateri učitelji so ustanovili leta 1855 društvo »Učiteljska bukvarnica«, ki je bila prva učiteljska ustanova.* Skrbela je za nadaljnje izobraževanje učiteljev. Delovala je do leta 1862. Najvidnejša osebnost med učitelji v tej dobi je bil Andrej Praprotnik. Pričel je izdajati leta 1862 strokovni šolski časopis »Učiteljski tovarš« (UT), glasilo učiteljske organizacije vse do leta 1941. V prvem obdobju je zastopal Ut nazore konservativne stranke. Do leta 1872 je bil edino slovensko glasilo učiteljev. Tisto leto pa sta pričela izhajati liberalno usmerjeni Slovenski Učitelj in nemška Laibaeher Schulzeitung. Takrat se je začela nacionalna in politična diferenciacija med
slovenskimi učitelji, ki se je zaostrila iz leta v leto in dosegla višek 1. 1980, ko so ustanovili katoliško misleči učitelji Slomškovo družbo, medtem ko so
bili napredni včlanjeni v Zveri. Napredno gibanje med učitelji je bilo odsev političnih bojev v takratni Avstriji dn so napredne ideje prihajale med slovenske učitelje z Dunaja, Učiteljski tovariš o naprednih smereh v šolstvu ni mnogo poročal, kolikor pa je, je te nazore prikazoval kot zmotne. To je razumljivo, ker jo bilo po načelu konservativne stranke na Kranjskem, katere ideolog je bil Luka Jeran, bistvo narodnosti vera, vsi ostali znaki narodnosti: jezik, kultura itd. pa so samo zato, da se more izraziti versko čustvo ljudstva. Kdor zatira narodni jezik, slabi vero. Vse zahteve, ki presegajo okvire jezikovnih in kulturnih zahtev in ki slabe konservativni sistem, ki se opira na katoliško cerkev, jzpodkopu-jejo vvto in so zato zmotne (citirano po:	Edvard Kardelj,
Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, str. 228—271). Nova avstrijska ustava, sprejeta leta 1867, je bila trn v peti konservativcem. V slovenskih deželah je imela konservativna stranka večino, ker nemški liberalci o pravicah Slovencev niso hoteli ničesar slišati. Učitelji v tej dobi, ki je znana tudi pod imenom konkordatska, niso bili samostojni vodje šol. To so bili župniki. Nadzor in upravo je imela cerkev. Škofijski konzistoriji so nastavijali-in premeščali učitelje. Plače so bile majhne, glavni dohodek učitelja je bila plača cerkovnika ali organista in ne dohodek za poučevanje v šoli. Pravica združevanja v društva, ki so jo dobili učitelji z novo ustavo, je razgibala vse učitelje v Avstriji.. Leta 1867 je bilo na Dunaju
vseavstrijsko učiteljsko zborovanje, ki je vplivalo tudi na slovenske učitelje. Učiteljski tovariš je o tej manifestaciji učiteljev le kratko poročal, čeprav so bili na zborovanju sprejeti sklepi, odločilni za napredek šole. Kritiziral je zahtevo ločitve šole in cerkve in štel gesla: humanizem, svoboda, napredek in omika XIX. stoletja, ki so jih učitelji postavljali, za slaščice,) ki so škodljive šolstvu in katoličanstvu. Kljub odklonilnemu stališču do sklepov zborovanja pa UT ni mogel mimo naročila, naj- se ustanavljajo učiteljska društva, ki bi združevala učitelje in utrjevala stanovsko zavest. Uvodni članek za leto 1868 v UT pravi: Da bode naše šolstvo posebno naše domače šolstvo, vedno bolj krepko in da pam bode rodilo pravega izdatnega sadja, skrbimo najprej sami za to-Bodimo 1. složni. Peščica nas je slovenskih učiteljev, dela pa imamo obilo na vse strani. Treba je, da se pobratimo in zedinimo, da družimo svoje moči za eni in isti namen — v svoje izobraževanje in v izobraževanje domačega naroda. »Sloga jači, nesloga tlači«. Lepo' se bode razvijalo naše šolstvo, in lepo bode shajal naš stan, če bomo 2. pri svojem poslu in pri vsem svojem dobrem obnašanju stanovitni ali terdni v znača-j i. Sedanji čas ne veljajo več polovičarji in omahovaloi. Treba je sedaj, da vsak človek posebno pa še učlitelj .faodi po pravi poti, da se nikoli ne da pregovoriti od onih, ki ga vabijo na postranske steze, kaza-je mu zlate gradove. »Kedar konjiča love, mu slaščice mole.«
r
Urednik UT A. Praprotnik je bil takrat med najbolj izobraženimi učitelji ter upoštevana učiteljska osebnost v ostalih krogih. Pri prebiranju njegovih člankov in govorov lahko ugotovimo, da je bil pripadnik konservativne stranke, ni pa bil osebno nasproten pridobitvam v pedagogiki, temveč je spričo stanja na Kranjskem, previdno in z zamudo, obravnaval zahteve nove šole. Kot učitelj, ki ga je namestil škofijski ordinariat, se je zavedal svoje odvisnosti in zato bil še za nadaljnjo podrejenost šole cerkvi. Hkrati, ko priporoča študij učiteljem, se v poročilu o dunajskem zborovanju sprašuje: Ali bi bilo ljudstvo res bolj srečno in zadovoljno, če bi jih učitelji poučevali v vseh več ali manj nepotrebnih naukih? (UT 15. 10. 1867), Trditi moremo, da so se učitelji prizadevali za napredek, kolikor so mogli in znali. Doba ustavnih borb po letu 1861 jih je razgibala in v časp taborov so postajali med njimi vedno močnejši glasovi po združevanju. Tako je prišlo po dunajskem vzoru do sklicanja prvega učiteljskega zbora na Kranjskem, ki je bil obenem Prvo veliko slovensko učiteljsko zborovanje.
V spisih Zaveze slovenskih učiteljskih društev, ki jih hrani Slovenski šolski muzej, ni mnogo podatkov o pripravi na prvi občni zbor. Iz ohranjenega gradiva je razvidno, da se je ustanovil pripravljalni odbor (Comite), katerega člani so bili Andrej Paprotnik, Matej Močnik, Fran Gerkman, Franc Govekar in Janez Eppich* Predsednik odbora je bil Praprotnik. Ta odbor je sestavil program za zborovanje, opravilni red in poskrbel za prenočišča in prehrano. Deželni vladi je poslal prošnjo za odobritev zborovanja v smislu nove ustave, prosil za dvorano mestni magistrat v Ljubljani In v
Učiteljskem tovarišu razglasil dnevni red ter pozval učitelje, naj se pravočasno prijavijo za udeležbo in govore. Odbor je imel nekaj sej in na njih obravnaval tehnične priprave. V UT je bil 15. avgusta 1868 priobčen dnevni red, ki je obsegal obravnavo naslednjih vprašanj:
1.	Kaj je pomanjkljivega pri naših ljudskih šolah in česa živo potrebujejo?
2.	Kako bi se v ljudski šoli z drugimi nauki združeno pospeševalo umno, narodno go-spodarstvo in obrtništvo?
3.	Kako bi se stalno zboljšale slabe okoliščine o učiteljski plači?
Na dan zborovanja 15. septembra je izšla tudi v, UT posebna pozdravna pesem »Deležnikom prvega zborovanja«, ki jo je spisal A. Praprotnik.
Kako težko so pričakovali učitelji to prvo zborovanje, priča velika udeležba. Od približno 253 učiteljev na Kranjskem se je zbora udeležilo nad 150 učiteljev iz vse Kranjske. Za predsednika zborovanja je bil izvoljen A. Praprotnik, ki si je največ prizadeval za1 njegovo organizacijo. Na zborovanje so prišli zastopniki škofije, državne oblasti, državni poslanec Lovro Toman, župan E. Costa, dr. J. Blehveis, Luka Jeran, zastopniki višje gimnazije, realke in drugi. Zborovanje je bilo velika manifestacija spričo udeležbe takrat najvidnejših slovenskih predstavnikov. V uvodnem govoru je predsednik zborovanja A. Praprotnik ponovno poudaril nujnost učiteljskega društva *a napredek šolstva, nato so sledili referati. Prvi govornik Je bil F. Govekar, ki je obravnaval pomanjkljivosti v ljudskih šolah. Osrednje vprašanje njegovega govora je bila neutemeljenost odprave zlatih knjig in pohval ob zaključku šol. leta. Sledil mu je Mihael Japel,
učitelj Iz Košane. Ta je svoj govor poslal že pripravljalnemu odboru in je ohranjen v SbM. Njegovega govora UT ni priobčil v celoti kakor govore ostalih govornikov. Vsebina je zanimiva, ker odkrito pove, da takratne šole niso imele uspeha. Neredni šolski obisk, nezanimanje staršev za šolo, ki je največ posledica zaostalosti, ter slabo gospodarsko stanje kmeta, ki mora že maie otroke uporabljati kot delovno silo, so ovira rednemu pouku. Nadalje duhovniki ne poučujejo redno verouka, temveč skličejo v času, ko je obisk šole zaradi ugodnega vremena dober, vse otroke v cerkev in jih tam pripravljajo na spoved ter obhajilo. Ko je ta verski pouk odpravljen, se nihče več ne zmeni, da bi otroci obiskovali še nadalje šolo. Peščica otrok, ki jih doma ne morejo zaposliti ali pa so nesposobni za delo, hodi redno v šolo. , Dei otrok mora v rani mladosti služiti pri velikih kmetih, ki jih uporabljajo za delo, ne skrbijo Pa za njihovo šolanje. Sole tudi niso dovolj prostorne in en učitelj je moral poučevati nad 100, ponekod celo nad 200 otrok. Predlagal je, naj bi se šolske postave zaradi obiska izpolnjevale in bi s tem zaščitili učitelja, ki ga štejejo starši, če so kaznovani, za sovražnika. Med drugim pravi: »Čuditi se je, da pri tem še vendar nekateri učitelji z železno potrpežljivostjo in neutrudljivo gorečnostjo tako daleč svoje učence pripravijo, da znanjo mehanično brati, pisati, številiti.« Postavil je tudi vprašanje navzočim, če sedanje znanje, ki ga šola posreduje, zadostuje zahtevam časa. Tretji govornik Fel. Stegnar je obravnaval drugo vprašanje. Njegov govor je bil dobro zasnovan in povsem v skladu s takratnimi zahtevami naprednih učiteljev. Zahteval je nazornost / pri pouku, uvedbo prlrodnih ved in kme-
tijstva. Tretje vprašanje o učiteljskih plačah je obravnaval Matej Močnik Prikazal je beden položaj učitelja, pri čemer je omenil osnutek novega šolskega zakona, ki prav tako nič ne omenja učiteljskih plač. Zborovalci so po dolgi debati sklenili, naj zbor pošlje posebno vlogo deželni vladi, ki naj poskrbi za izboljšanje položaja učiteljev s tem, da bi prejemali stalno plačo kot učitelji. Posebno vlogo so posiali tudi glede daril in pohval ob koncu šol. leta, ki so bila ohranjena. Nadaljnja naloga odbora pa je bila priprava pravil za učiteljsko društvo, ki ga hočejo ustanoviti.
Ta prvi občni zbor učiteljev iz vse Kranjske je vzpodbudil učitelje za nadaljnje delo. Razprave in govori so bili v slovenskem jeziku, le učitelji iz Kočevske so razpravljali v nemškem jeziku. Iz zapisnika zborovanja je moč ugotoviti razgledanost takratnih učiteljev, ki so v svojih pripombah pogumno in spretno povedali svoje misli. Od tega zborovanja dalje se je začela sistematična akcija za učiteljsko organizacijo. Ustanavljati so pričeli učiteljska društva izven Kranjske.
Tako manifestativnega zborovanja v ostalih deželah ni bilo. S tem zborovanjem so se slovenski učitelji pridružili učiteljem ostalih narodnosti v Avstriji in v društvu je počasi naraščalo število naprednih šolnikov, ki so kasneje dobili večino in usmerjali šole na Slovenskem po načelih napredne pedagogike takratne dobe.
Ostanek France
1.	Pedagoški letopis, SSM. 1909. Str. 109—150. Dr. F. Ilešič; Prve učiteljske skupščine na Slovenskem.
2.	Prosvetni delavec. L. 1953. št. 5. F. Ostanek: Ustanovitev učiteljske knjižnice v Ljubljani.
0 poletnih tečajih British council za učitelje angleščine
Mladinska knjiga v novem šolskem leta
Britanska prosvetna ustanova »Britanski svet« (British Council), namnevjena širjenju • znanja angleščine kot drugega jezika (torej v deželah z ne-angleškimi državnimi jeziki), že več let prireja za učitelje angleščine ie teh dežel vsako poletje kakih deset univerzitetnih tečajev (»Summer Sho-ols«), trajajočih od 16' do 21 dni, v raznih, mestih Velike Britanije. Med številnimi jezikovnimi tečaji za Neangleže, ki jih organizirajo univerze in razni drugi, tudi zasebni Učni zavodi po Veliki Britaniji, se odlikujejo tečaji Britanskega sveta ne le po svoji-visoki ravni, ampak _tudi po tem, da so namenjeni. samo Predavateljem angleščine in zato negujejo jezikovno znanje udeležencev posebno glede na to, da ga naj bi le-ti posredovali svojim učencem in slušateljem.
Te poletne tečaje prirejajo V juliju in avgustu za 400 do 500 tujcev; v vsakem tečaju jih je 30—60, zastopanih je deset do petnajst narodov. Nekaj desetin jih pride vsako leto tudi iz Jugoslavije. Letos je bilo teh tečajev deset': šest v juliju (Oxford, Luml«y Castle, Southampton, Bristol, Hull, Aberdeen) in štirje v avgustu (Cambridge, Leeds, Twickenham, Cardiff). Njihov program je bil povsod z manjšimi variantami:	so-
dobna angleščina (s težiščem na sintaksi in. fonetiki), novejša in najnovejša angleška literatura in angleško življenje. Po dosedanjih skušnjah naših in drugih udeležencev
uči govoriti«. Tu ne bomo načenjali vprašanja vrednosti te metode, moramo pa ugotoviti, da je že doslej prinesla presenetljive uspehe in da je blagodejna— zlasti za nas Slovence — temeljita revizija starejših nemških prijemov jezikovnega pouka z obilnim prevajanjem, s tog.mi pravili in izjemami, z učenjem slovarja zaradi »besednega zaklada« in slovnice zaradi slovnice — vse na rovaš gladkega izražanja, sintakse in idiomatike. S tega stališča je metoda, ki jo je razvil in jo nenehno še naprej razvija Britanski svet v svojih poletnih tečajih, močno koristna za naše angliste, ker jim odpira dvoje novih poti hkrati: kot učencem angleščine, da revidirajo in poglabljajo lastni jezikovni študij, in kot predavateljem angleščine, da si prisvajajo sodobnejši način poučevanja.
K metodi in organizaciji teh tečajev bi pripomnili:	vso
snov podajajo, po angleškem univerzitetnem načinu, na skupnih predavanjih (Leetu-res) in na vajah v majhnih skupinah (Tutorial Work), podobnih kontinentalnim seminarjem in proseminarjem. Razlika z nemškim (pa nekoliko tudi s francoskim in italijanskim) načinom je v tem, da so »Lectures« dokaj neformalne, pač pa skozi življenjske, in učinkujejo kljub skrb-
več umirile, razvrstijo slehernega člana tečaja vsaj v dve skupini, sestavljeni po različnih vidikih, n. pr. hkrati v eno od skupin A, B ali C itd., tako da pride izmenoma v dveh različnih okoljih na vaje, ki zato niso nikdar puste.
Posrečen je tudi prijem, ki bi ga lahko imenovali »zaokrožitev tečaja«, t. j. izpopolnitev striktno jezikoslovne tvarine s takimi obrobnimi snovmi, ki šele spopclnjujejo celotno sliko tečaja v majhno, a presenetljivo življenjsko podobo celotnega angleškega življenja, vse brez zaznavnega načrta, na videz prigodno in zabavno. Ti dodatki so: številni izleti in pred vsakim kratko kramljanje, ki slušatelje — brez statistične navlake, letnic in podobnega — vpelje v osnovne pojme za razumevanje ekonomike in zgodovinskega okolja obiskanih krajev. Prirejajo obilne stike s prebivalstvom: enkrat ali dvakrat na teden so čajanke ali preprosti večerni sprejemi na sedežu tečaja (za goste iz širše okolice), ali v kaki vnanji ustanovi (za tečajnike). Sledijo zasebna vabila v domove, gledališče, na weekend, kopanje ali šport. Obiski industrijskih podjetij, rudnikov, šol, zavodov, mest in turističnih točk v ožji in širši okolici. Predavatelji na tečaju (akademski učitelji z raznih uni-
prirejajo večere s predvajanjem prvovrstnih »dolgih plošč« s slavnim simfonijami in drugimi skladbami, obiske zgodovinskih in umetniških znamenitosti, s kratkim, a briljantnim komentarjem, plošče z vzornimi recitacijami uporabljajo pri literarnih urah, mognetofone pri fone-tičniih vajah. Ponekod slavni avtorji berejo iz lastnih del. Tečajniki obiskujejo slavne gledališke predstave in folklorne prireditve. Na družabnih prireditvah vadijo angleške ljudske pesmi in plese. Sredi tečaja priredijo razstavo knjig strokovne in leposlovne literature z možnostjo najcenejše nabave takih del.
Tečaji potemtakem vsebujejo poleg študijske osnove, dosti elementov turizma, kulturnega oddiha in občega spoznavanja angleških krajev in lju. di, gospodarskega in kulturnega življenja. Posebno dragoceno doživetje za slehernega udeleženca pa je ono majhno »združenje narodov« na vsakem majhnem tečaju: složno življenje, delo in potovanje združuje večje število ljudi različnih jezikov, ras, barv in državljanstev na nepozabno pozitiven način.
Pod vtisom navedenih skušenj bi človek želel dvoje: da bi vse koristne izkušnje s teh tečajev izkoristili za poletne seminarje tujih slavistov' in
PROSVETNIM DELAVCEM TOVARIŠKE POZDRAVE IN MNOGO USPEHA PRI DELUI
Novo šolsko leto se je pričelo in mladina hoče novih knjig. Pripravili smo, kar smo mogli in upamo, da ne zaman. Knjige morajo med ljudi — s tem bomo šele dosegli svoj cilj. Tu pa nam lahko pomorete samo prosvetni delavci. Vi veste, kako pomemben je mladinski tisk za vzgojo in Vaša beseda bo pri mladim padla na ugodna tla.
Prosimo Vas, da sodelujete z nami. Skupaj bomo dosegli naš cilj — dati mlademu človeku dobro knjigo.
verz, uredniki, književniki in ni pripravi kot improvizacije; .drugi javni delavci) jedo siku- podobne shode v Jugoslaviji; »Tutorial Work« — ki ga je paj s tečajniki in jim na tak- in da bi vsako leto čim večje-! dosti več kot predavanj — ten, sproščen in najraje ša- mu številu mladih, pa tudi vrše v skupinah 8—12 sluša- Ijiv način pomagajo pri zgra- starejših slovenskih anglistov teljev (navadno z upošteva- ditvi izgovorjave, izražanja in omogočili obisk teh "'etnib
lahko trdimo, da je povprečni njem maternih jezikov), in da sloga. Glasbo in likovne umet- tečajev.
Uspeh teh tečajev dober, deloma zelo dober, ker so strokovno in organizacijsko na višini in se po skušnjah vsakega leta sproti zboljšujejo. Njihova šibka stran je kratko ■trajanje — posledica draginje, zato pa je način dela zelo intenziven. Seveda je uspeh .odvisen od dobre volje članov, vendar drži, da so objektivni pogoj; prav odlični.
Dodali bi lahko še to, da so jugoslovanski udeleženci navadno med dobrimi ali zelo
se niti te skupinice ne bi pre- nosti primerno upoštevajo,
Dr. Janko Golim
Ing. Rado Sturm v
Sola pomagaj pri spoznavanju sadnih sort
Na našem podeželju se često dogodi, d,a otroci sprašujejo po imenu sadnih sort. Pogosto pa ga niti o6e ne pozna. Za praktičnega sadjarja pa je razen drugega znanja o sadjarstvu nujno potrebno, da ipozna najvažnejše
na, je na konju, ker mu to zadostuje.
Najboljši pripomoček za spoznavanje sadnih sort so naravni plodovi vsake sorte poletnega, jesenskega in zimskega sadja, ko
dobrimi prvič, ker pripadniki sorte sadnega izbora, ker ne sodj reli, ker se njih oblika, barva, nem primeril ne zamudi, ker so *’ narodov velikokrat fco^saroo k splošni izobrazbi okus am še druge posebnosti vtis- take razstave zelo važen pripo-
Kmjhnhi --------- A .	.
razvijajo izredno vnetost, in drugič, po naravni živahnosti iti dobrem posluhu naših ljudi. Vse to pa bolj velja za ožji lingvistični del tečajev in morda manj za leposlovno snov.	,
Nekaterih slušateljev, tudi naših, se je zlasti dojelo to, da so’ prav Angleži, ki se tujih jezikov bolj redko in težko učijo, tako uspešni učitelji lastnega jezika; in glede organizacijske plati, da so Angleži svoje znano »improviziranje v vsaki situaciji« očitno zamenjali vsaj na tem pcdroc-iu s prav ameriškim tempom Ih nemško natančnostjo; takoj
(kar se
kmečkega človeka, temveč je važno tudi za sadnio trgovino. Sadlje je danes trgovsko blago, ki ga ne prevažamo samo v razne dede svoje diržave, ampak tudi križem po svetu kljub njegovi občutljivosti za prevoz. Zato je tudi razumljivo, da mora imeti sicer tako različno trgovsko blago svoja določena imena, ki jih mara .predvsem poznati pridelovalec, da se izognemo morebitnim nesporazumom v kupčiji in vsaki zamenjavi sadnih sort. Spoznavanje sadnih sort ni važno le zaradi sadne kupčije, ampak tudi zato, ker se ne razlikujejo sadne sorte samo po lastnosti sadu, temveč tudi po lastnostih drevesa samega gle-
t>o zaključku vpisov	e ge irasti, občutljivosti za podr.eb
pokazati še sadno drevje zastopanih sadnih soirt v določenem proizvajalnem okolišu. Ce jih nima šola na šolskem vrtu, pa napravi učitelj, ki je v sadjarstvu podkovan', z otrok; sprehod po okoliških sadovnjakih; najbolje je, da gredo na kako državno posestvo ali zadružno ekonomijo, kjer otroci izvedo vse potreibno o spoznavanju sadnih sort. Spoznali bodo vse značil-
ieti član tečaja prejme okrož-hico. 2 navodili glede potova-hja in začetka dela, s sezna-hi-om leposlovnih del, kii jih priporočajo za pripravljanje, in z drugimi koristnimi podatki. Kdor preostalih 8—12 ^dnov dobro izkoristi za bra-hie nasvetovane proze in poe-pije, bo pridobil več in hitre-ie. Sprejem na določenem zbi-tnlišču, razmeščanje po sobah •n ves ostali uvod v delo se ra*vija tiho in gladko. Med srinim tečajem obravnavajo podrobne probleme sintakse, ^iomatike, metodike in dru-goga, ki jih je morda kdo na-
Vsaikdo, ki goji sadmo drevje v še tako malem obsegu, mora poznati sadne sorte talko po lastnostih drevesa kakor po lastnostih ploda, če hoče dobiti primeren pridelek. To je posebno za oplojevanje sadnega drevja velikega pomena. Svoje sadne sorte pa mora tudi imenovati s pravim slovenskim imenom, ki je pomološko ugotovljeno. Priznam, da je to- spoznavanjie iz raznih naizlo©ov težko, ker je le malo prav tipičnih sadnih sort, ki jih lahko na prvj pogled zanesljivo označimo s pravim imenom, kakor, na primer, kanada.
Glosa o šolskih vrtovih in še kaj
n.i n ^ _______ mošancelj, belefleur (jabolka).
bral 'domačin prinesel s seboj klenžo, avranška, boskovka (hru- _________ _
Stečaj po važnosti, na skup- ške) itd. Zlasti težko zadenemo kdaj prej bile nih varih ali pa po vajah za- pravo ime pri breskvah im ma- šolski vrtovi?
1	relicah. Pri teh upoštevajmo pri
določanju pravega imena poleg sadov še rast, liste, cvetje, odpornost in sploh ves razvoj drevesa, ki ni v vsakem kraju enak, ker je odvisen od raznih agrotehničnih ukrepov, mokrote, suše kakor sploh od načina vzgoje in oskrbovanja.
Sad dreves, kii komaj rodijo, se na -primer često razlikuje od plodu starejših dreves iste sorte Prav tako so plodovi n,a špalir-nem drevju različni od plodov visokodebelnega, ki raste na pro-
V zadnjih časih lahko beremo v časnikih skoro vsak dan o skrbeh, ki navdajajo naše učiteljstvo im razne naše šolske svete glede novega šolskega leta im izvajanja šolske reforme.
Posebno glede osnovnih šol in osemletk so glasovi teh skrbi 'kaj glasni in pogosti. »Kako bomo izvajali šolsko reformo, ko nimamo, nimamo..posebno šolskih delavnic nimamo in šolskih vrtov nimamo im nimamo sredstev, da bj to pripravili in uredili.
Šolske delavnice so res tudi redke, ampak
^bno. Tudi druge strokovne ?elje posameznikov upošteva-■*°: zanimal sem se, n. pr., za
^gleški način izobraževanja ^faslih in strokovno spopol-hjevanje (v smislu našega za^ o šolstvu, čl. 71-84) in takoj dobil izčrpne podatke.
Nazlogi za to učinkovitost So. mislim, naslednji: angleški Prosvetni delavci imajo zelo <1(%e, intenzivne izkušnje iz Prejšnjih kolonialnih let po delih sveta; angleška
frazeologij a in celo slovar sta stem. Tipičen primer za to je, na Se oplodila v ozkem sožitju z primer, londonski peping ali j*-^jskimi in afriškimi govori- drnjač med .jablanami., dekanica Cami; tudi v jezikovni peda- med hruškami, kraljica vrtov, j^giki se kaže angleški na- majski cvet in triumf med bre-Clh molčečega prepričevanja, skvami. Medtem ko so plodovi z argumenti kot s pri- teh sort na pritlikavem drevju ^er°m; dalje, tvarino radi posredujejo življenjsko in doma-e> navidezno. preprosto, ved-^ Povezano z dejstvi in prak-le izjemoma z abstrakcija-“n- Potem so tu še koristni /Plivi iz obeh svetovnih vojn.
J Pr. sožitja z drugimi evrop-^mi narodi in z Amerikanci nias'ti med drugo vojno in po g; -i; čisto jezikosiovno pa je avni razlog teh uspehov, edvsem glede srednjeevrop.
- "b narodov, ki so se rešili ; brskega tutorstva, v tako
en°vani neposredni -metodi .......„ _________ ______ ______
^,vadno pojmujemo to meto- ker je treba dodobra poznati le kot način »postavljanja sadne sorte	"-oizva-
^snca v pogoje otroka, ki se jalnega okoliša. Kdor jih poz-
lepo izoblikovani in, često izredno debeli, je sad iste sorte na prostem vzgojenih visokodebelnih dreves mnogo drobn-eiši tn večinoma nepravilne oblike z raznimj madeži. Zato je določanje pravega pomološkega ime. na v mnogih primerih prav težavno in nezanesljivo. Vrhu tega pa še izvirajo vse naše boljše sadne sorte iz tuMine, katerih imena so za naša ušesa tuja, če-orav smo jih poslovenili.
Danes, ko le število sadnih •prt razmeroma majhno, je spoznavanje le-teh močno olajšano
Pred 90. leti je ljudsko-šolski zakon določal, da se ne more odpreti nova ljudska šola na podeželju nikjer, kjer pri šolskem zemljišču ni prostora za šolski vrt. In res vsa leta potem na deželi ni bilo šole brez šolskega vrta in imeli smo celo nadzorništvo za šolske vrtove, za delo in pouk na njih, posebno še v teoretičnem in praktičnem sadjarstvu. In smo imeli na teh vrtih »stare« šole učitelje vrtnarje jn sadjarje, ki so teoretično in praktično poučevali biologije, čeprav jim ta izraz ni bil znan, in so poučevali to za . svoj rod in za poznejše rodove, kar vidimo lahko še marsikdaj pri starih sadjarjih, ki se s hvaležnostjo in s spoštljivim spominom spominjajo teh učiteljev vrtnarjev.
Vse to smo imeli že zdavnaj pri naši šoli. Kako tedaj, da danes nimamo?* In da danes take skrbi zaradi šolskih vrtov, za katere svoj čas občine niso imele nikakih stroškov za njih vzdrževanje? Kako smo upravljali dediščino?
Kako je s to stvarjo? AH bi res bil greh, če bi segli malo v stare tradicije in spravili na dan tisto, kar bi bilo prav in koristno tudi za šolsko reformo?
In zakaj sploh ta strah pred šolsko reformo! Pa bi spet
lahko segli v delo preteklih dnj in... N. pr.;
Pol stoletja je preteklo, odkar so pri nas začeli pisati o šolski reformi, posebno ljudsko šolski reformi; o delovni pedagogiki in delovnem pouku, tedaj o tistem, kar naj bo danes jedro šolske reforme, in so tako le-tej pripravljali pot. Alt bj se ne dalo zbrati teh zapiskov in izbirati iz njih, kar nudi idejne in praktične osnove za šolsko reformo, za preustrojitev učne v vzgojno-delovno šolo, k; naj bo idejno ib praktično povezana z današnjim življenjem, z njega potrebami in z današnjimi okoliščinami? Ali bi tak izbor ne mogel hasniti današnji šoli in delavcem v nji? Rekel bi, da bi; in morda še več, kakor morejo to prevod; iz tujih del, ki tudi dajejo podobna navodila, ki so jih izvlekli iz svojega dela na tujem, iz dela, kj je pognalo in zraslo sicer iz istega semenja kakor naše, le da je vzklilo to na domačih tleh in smo gojili rastlinje na domači zemlji, pod domačimi okoliščinami in za domače potrebe.
Da bi se taka zbirka in tak izbor ne dala napraviti? Zdi se mi, da imamo danes ustanove, ki bi se mogle lotiti tega in bi iz polstoletnega domačega in prizadevnega dela dale vsaj idejne in praktične osnove, ki bi pomagale pregnati strah pred šolsko reformo in ki bi pokazale, kako je ta strah sredi votel in ga okoli kraja nič ni, in kako je za izvajanje šolske reforme predvsem potrebna volja, je potrebno poznanje tistega, kar je že opravljeno in česar ni treba ' šele iskati, kako naj se opravi, in da za izvajanje šolske reforme le niso toliko potrebna zunanja materialna sredstva, kolikor sta potrebni lastna volja in lastna pripravljenost za preusmerjanje svojega pedagoškega bistva od učitelja in samo učitelja v vzgojitelja — delavca, učitelja v smislu navodil, ki sem jih omenil zgoraj.
Pavle Flere
Ilustracija Rože Piščanec je iz slikanice Trije medvedi
za Šolsko leto 1958/59 smo pripravili naslednje knjižne zbirke:
nostd posameznih sadnih sort, kair jim pri količkaj zanimivem pripovedovanju ne bo ušlo iz spomina.
Danes prirejamo skoraj v vseh sadjarskih območjih sadne raz-
so drevesno ali fiziološko dozo- stave, ki jih naj šola v nobe-
nejo otrokom v spornim. Se tako moček za spoznavanje sadnih dobre siike v mnogih primerih sort. Pril tem naj sd otroci z ži-ne pomagajo iz zadrege, še tako vim zamimamjem ogledajo zu-natančen popis ne zagotavlja nanj ost plodov, obliko, barvo, pravega iimenia, ker ®o premnogi Spoznati morajo še druge poseb-opfisi na zunaj tako podobni,. noisti, kakor so občutljivost, trda so pomote možne. Otrokom pežnost itd. Vse te podatke’ naj moramo v vsakem letnem času
si zapišejo in dobro spravijo, ker bodo prisil želo prav pri morefoiiitftem sajenju sadnega drevja na domači grudi in pozneje pri spravljanju sadja.
če nam bo šola v tem pogledu pomagala kakor svojčas, ne bomo tavali za pravimi imeni sadnih sort, ampak se ho to vkore-niniilo v našem kmečkem ljudstvu tako, da ne bomo imeli gospodarja, ki ne bi poznal vsaj najvažnejših sadnih sort.
NajboN priljubljene SLIKANICE: ČEBELICA, osem knjig za 480 din, in sicer: Trije medvedi, Hruška, Kdo je najmočnejši, Novoletna zgodba, Stavorenska gospa, Kako žive vulkani, Skavt Peter in dobra volja ter Pravljice o Katarini.
KNJIŽNICO SINJI GALEB, osem knjig, samo 960 din, in sicer;	,
Franc S. Finžgar: Pod svobodnim soncem, I. in II. knjiga, Vladimir Čerkez: Sonce v dimu, Anton Ingolič: Tajno društvo PGC, Margerg Miller: Joe Louis - Črni bombarder, Jack Hines: Koža črnega volčjaka, Vladimir Babula: Planet treh sohe in Helena Šmahe-lovd: Mladost na krilih.
KNJIŽNICO K O N D O R za odrasle in mladino, 12 knjig samo 1560 din, in sicer:
Fran Levstik, Martin Krpan, Popotovanje iz letnika 1957-58, Ciril Kosmač: Iz moje doline, Ivan S. Turgenjev: Očetje in sinovi, France Prešeren: Poezije, J. in W. Grimm: Pravljice, M. de Cervantes: Don Kihot, H. Chr. Andersen: Pravljice, Miško Kranjec: Kruh je bridka stvar, Dante Aligheri-Alojz Gradnik: Pekel, Oscar Wilde: Pravljice, M. de Mon-

-v
POTOVANJA 5*0 JIHEM OCEANU:
taigne: Eseji, France Prešeren: Pesmi in pisma ter Srbske in hrvaške narodne pesmi.
ZBIRKO IGRA IN DELO, 8 knjig, samo 800 din, in sicer:
B. Petek: Modeli iz papirja, M. Vogelnik: Lutkovno gledališče, S. Ogorelec: Galvano-meter, Električni pastir in Poizkusi z elektronko, S. Keržič: Modeliranje gline, E. Fink: Ladijski modeli in še ena.
ZBIRKO potopisov GLOBUS, za odrasle in mladino, 4 knjige za 2400 din, in sicer:
Makluko Maklaj: Potovanje po Tihem oceanu; Beno Zupančič: Egipt, Dušan Savnik: Kontinent nasprottj, V. Ovče-nikov: Potovanje v Tibet.
ZBIRKO ZLATA PTICA, 4 knjige za 2200 din, in sicer:
Švedske pravljice. Slovenske pravljice, Pančatantra in Ciganske pravljice.
KNJIŽNICO ZA CICIBANE. Izdali bomo 14 knjig za približno ceno.5000 din, med drugimi:
T. Pavček: Jure Mure v Afriki, E. Peroci: Breskve, M. Valjavec: Pastir, F. Levstik: Martin Krpan, J. Korczak: Kralj Matjaž Prvi, J. Olješa: Trije debeluhi, F. Bevk: Pisani svet, izrezanke, barvaste slikanice in drugo.
KNJIŽNICO ZA SOLARJE, 12 knjig za približno 5000 din, med drugimi:
A. Lindgren:	Pika Nogavička, R. Kipling:	Pogumni
kapetani, F. Bevk: Čarovnica Čirimbara, Z. Greg:	Skriv-
nostni jezdec in druge.
KNJIŽNICO ZA MLADINO, 4 knjige za približno 2000 din, med drugimi:
M. Černiševski: Kaj storiti, E. de Amicis: Srce in še dve knjigi.
PRIRODA IN LJUDJE, 6 knjig za približno ceno 5000 din, med drugimi:
Rojstvo in smrt sonca, Mladi geolog, Nastanek sodobne hiša, Pod morsko gladino in še dve knjigi.
LUTKOVNI ODER. Nekaj starih lutkovnih iger in Tonček med hrošči.
ČASOPISI. Najmlajšim bomo pošiljali CICIBANA letno 9 številk po 20 din in PIONIRSKI LIST 36 številk po 10 din. 9 številk po 20 din in Pionirski list 36 številk zo 10 din. Pri Mladinski knjigi je tudi uprava revije JEZIK IN SLOVSTVO, ki stane 56 din, za dijake, ki prejemajo revijo pri poverjeniku pa 45 din.
Te dni smo razposlali vsem našim sodelavcem knjižni oglas za september, v katerem smo omenili naše materialne žrtve, ki jih doprina-šamo za pocenitev knjig.
Zaradi običajnih sprememb, do katerih pride ob premestitvah v začetku šolskega leta, prosimo vse poverjenike, da napišejo na prvo stran naročilnice, ki je v septembrskem prospektu, vse nove naslovne podatke.
Založba bo poskrbela, da bodo knjige kakor doslej najbolj skrbno izbrane in kar naj lepše opremljene.
-■ 4r
>■ |
Založba Mladinska knjiga • Ljubljana, Tomšičeva 2

POSTOPEK PRI IMENOVANJU PEDAGOŠKIH SVETNIKOV
Komisija po členu 262 Zakona o javnih uslužbencih je predpisala poslovnik, flo katerem bo poslovala pri imenovanju pedagoških svetnikov. Objavljamo prva tri poglavja poslovnika. Četrto poglavje obravnava interno delo komisije.
I
Po členu 260 Zakona o javnih uslužbencih lahko dobi poseben naziv pedagoškega svetnika prosvetni delavec (vzgojitelj, učitelj, učitelj praktičnega pouka, strokovni učitelj, predmetni učitelj in profesor), ki je pri svojem delu za izobraževanje in vzgojo otrok in pni izobraževanju odraslih pokazal posebne uspehe, in sicer:
1.	če kot pedagoški delavec tehtno prispeva k razvoju pedagoške teorije in pomaga izboljševati vzgojno prakso;
2.	če v sodelovanju s pedagoškimi ustanovami (Pedagoško društvo, Zavod za napredek šolstva, pedagoški centri, pedagoški inštituti) pomaga uspešno razvijati pedagoško teorijo in prakso;
3.	če se v svojem prosvetnem delu posebej uveljavlja kot organizator šolstva alt prosvetne-'*' ga dela med množico;
4.	če se posebej uspešno uveljavlja v svoji učni in vzgojni praksi in jo poučuje tako, da njegovo učno in vzgojno delo znanstveno teži k napredku in njegova uspešna praksa vzpodbuja širši krog prosvetnih delavcev;
5.	če se uveljavlja kot prosvetni delavec ▼ svojem kraju ali
na širšem področju kot inicia-tor, pobudnik in nosilec širokega vzgojnega in prosvetnega dela med mladino in odraslim; in mu javnost to priznava;
6. če se kot pisatelj posebej uveljaVj v mladinski književnosti z deli, k; imajo vzgojni pomen.
II.
Predlog za imenovanje za pedagoškega svetnika lahko dajo komisiji:
1.	Zavod za napredek šolstva LRS
2.	Svet za šolstvo LRS
3.	Svet za kulturo in prosveto LRS
4.	Sveti za šolstvo pri OLO
5.	Sveti za kulturo in prosveto pni OLO
6.	Pedagoški center
7.	Zveza pedagoških društev LRS
8.	Pedagoška društva
9.	Združenje učiteljev in profesorjev
10. Okrajni odbori učiteljskih in profesorskih društev IX. Pedagoška katedra na Univerzi v Ljubljani 12. Zvezne pedagoške institucije
13. Sama komisija, če se zedini na predlog člana komisije.
Komisija si mora po členu 262 Zakona o javnih uslužbencih :a utemeljitev svojega predloga za imenovanje svetnika priskrbeti strokovno mnenje vsaj od ene naslednjih institucij:
1.	Zavod za napredek šolstva LRS alt FLRJ
2.	Pedagoški center v Ljubljani	r-
3.	žveza pedagoških društev v Ljubljani ali Beogradu
4.	Združenje učiteljev in profesorjev v Ljubljani
5.	Pedagoška katedra na filozofski fakulteti Univerze ▼ Ljubljani.
OBVESTILO VSEM ŠOLAM
Center za šolske ekskurzije Turističnega biroja Beograd
zagotovi dijaškim ekskurzijam, ki prihajajo v Beograd, stanovanje, hrano in strokovne vodnike za spoznavanje Beograda. Po želji organizira izlete v okolico Beograda. Opozarjamo šole, da o pravem času pošljejo pismene prijave in rezervacije Centru za šolske ekskurzije Turističnega biroja Beograda — Beograd, Trg bratstva i jedinstva 1-a, temefon 27-127.
»PiiO SVETO!
Stran 4
.	ji
Štev. 13
«*i
Kako e z našimi esperantisti
Od 4. do 7. julija 1958 je bil 17. jugoslovanski esperantski kongres v Novem Sadu in tedaj je bil tudi ustanovni sestanek JAPE (Jugoslovansko društvo pedagogov esperantistov). Kongres je bil ob 50-letnici jugoslovanskega esperantskega gibanja. Na sestanku JAPE so •klenili: združiti vse učitelje esperantiste, izmenjavati izkušnje v pouku esperantskega jezika, priprava učnih knjig in pouk, organizacija mladih esperantistov.	^
In kako je bilo v preteklem letu s poukom esperanta v Sloveniji? Kljub težkim okoliščinam, s katerimi so se morali boriti zaradi neprimernih učnih ur pred poukom ali po njem, zaradi prezasedenosti šolskih prostorov, odpadlih učnih ur zaradi epidemij, počitnic, preobremenjenosti dijakov itd., so šolsko leto zaključili s prav zadovoljivim uspehom. Učno snov so obdelali po predvidenem načrtu, pouk je končalo okrog 70°/o, v nekaterih šolah in letnikih pa celo 100°/o udeležencev. Učenci in dijaki so se jezika naučili toliko, da so že nastopali kot mladi 'esperantisti in ustvarili stik s sovrstniki drugih drža--Posebno pozornost so posvetili v minulem šolskem letu poskusnemu pouku v paralelkah določenega razreda osnovnih šol, kjer je pouk potekal po direktni metodi s posebnim ilustriranim učilom in z modernimi učnimi pripomočki (flanelogramom. predmeti, slikami, filmom). V vadnici je bil pouk pod nadzorstvom Zavoda za proučevanje šolstva LRS. Kakor pri nas, tako je bil pouk tudi v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu, Sarajevu kot rezultat esperantskega pedagoškega seminarja v Kranjski gori v poletnih počitnicah leta 1957. Tudi na srednjih šolah so uporabljali moderne metode, konverzacijo, čtivo in praktično delo. Po vseh šolah so predvajali dva filma v esperantu, aktivno so sodelovali na akademiji v proslavo 70-let-nice Esperanta in ob rojstnem dnevu maršala Tita na I. espe-rantskem festivalu v Ljubljani. Za srednje šole je bij izlet v Škocjanske jame, za osnovne šole pa na Zbiljsko jezero. V
posebnih esperantskih brigadah se je udeležilo prostovoljnega dela na gradbišču v Kopru veliko dijakov, za mladince pa so bili v Radovljici prirejeni posebni počitniški seminarji.
Učiteljski kader, ki je poučeval, je za današnje razmere zadosten, v jezikovnem pogledu pa še dokaj mlad. V
preteklem šolskem letu smo v osnovnih tečajih pridobili spet okrog 40 novih učiteljev, s katerimi pa bo treba delati še najmanj eno leto v nadaljevalnih tečajih. Dosedanji kader bo treba temeljito i pripraviti za nadaljevalni in končni pouk na osemletkah in srednjih šolah. V avgustu bodo imeli na Polževem poseben seminar, ki se ga bo udeležilo okrog 40 pedagogov - esperantistov. Pomembne rezultate je doseglo esperantsko gibanje pri nas le zavoljo velike požrtvovalnosti učiteljev.	Jok
Lojzetu Carliju v spomin
Lojzeta Carlija ni več. Kdo ga ne ni poznal, saj je preromal našo domovino od severa do juga in od vzhoda do zahoda. In povsod si je znal pridobiti prijateljev, ki ga ne bodo pozabili. * Nikoli ni'zatajil, da je Tolminec. Rojen 1. 1900 je preživljal težko mladost revnega študenta, ki se je inoral vzdrževati večinoma sam. In potem je učiteljeva! po pla-
uinsk.h krajih sončne Goriške, fašizem pa ga je poslal daleč na jug v Italijo.
Ko Je videl, da svojemu zasužnjenemu ljudstvu ne more več koristiti. Je pribežal v Jugoslavijo.
Bil Je nameščen v najbolj hribovitih krajih ob naši severni meji, potem v Beli krajini. Leta 1943 je prišel na Dobrovo.
Povsod so ga 1,Indije in zlasti mladina vzljubili, saj je njej posvečal vse svoje moči. In v njenem srcu bo ostal zapisan kot ne-
pozaben učitelj, vzgojitelj in prijatelj.
Moral Je okušati trdote fašistične ječe, po osvoboditvi pa ga je domovina poklicala na mesto okrožnega nadzornika za mladinske domove na osvobojeno Primorsko.
Koliko dela, težav in potov je imeli, da |je mladini preskrhel vsega, kar je najnujneje potrebovala v težkih povojnih letih!
Potem se je vmii spet na Dobrovo. Dan za dnem je prihajal v šolo že po sedmi uri. vedno vesten in natančen kot njegove čebelice, ki jih Je Imel tako rad. Čeprav je imel precej daleč v šolo, ga niso zadržali ne slaba pot, ne mraz, ne sneg.
Po upokojitvi 1. 19.'IS nas je za 2 leti zapustil, toda februarja letos se je zopet vrnil. Samo za dva meseca, kot hi slutil, da se mora prav tu za vedno posloviti od mladine in od nas vseh. Naglo ga Je pokosila zavratna bolezen dne 24. maja 1958.
Dostikrat je učil nad 59 že 'sko-ro odraslih otrok, ki jih Je znal družiti s svojo živo in šegavo besedo in s svojim lepim zgledom v eno samo družino, katere oče in vzgojitelj je bil.
Ni jim podajal samo učne snovi, vedno jim je trosil v srca tudi naukov za lepo. delavno in napredno življenje, katerega zgled je bil predvsem on sam.
Nam kolegom Je bil vedno zvest In požrtvovalen tovariš In svoji ženi skrben mož.
Vedno je znal najti prisrčno in šaljivo besedo, ki Je morala razvedriti vsakogar, ki ga je poznal. In nas je družila na šoli v enoten, iskren kolektiv.
Ne bomo ga pozabili!
JOŽE FATUR
Umrl fe ffr««!©
Vsako leto gredo tiho od nas, drug za drugim, kakor Je bilo povečini tiho in nesebično njihovo delo med našim narodom. Eden takih je - bil tudi FRANJO LOGAR, šolski upravitelj v Laporju pri Slovenski Bistrici, ki nas Je v preteklih počitnicah, dne 16. julija 1958, tako nenadoma zapustil.
Bil je v Laporju od 5. februarja 1921, torej če odštejemo pregnanstvo med NOB v Srbiji, celih 33 let.
2e pred drugo svetovno vojno, posebno pa še po osvoboditvi leta 1945 je bil duša vsega kultur-ncprosvetnega, gospodarskega in političnega dela v svojem službenem kraju. Ze pred njo je bil ustanovil Sokola, tamburaško društvo, moški pevski zbor in gledališki odsek. Postal je tudi tajnik kmetijske podružnice in selekcijskega društva, član u-pravnega odbora JUU. Znan je bil' kot sijajen pevec pri Glasbeni Matici, v predvojnem Živkovem kvartetu in pri UPZ.
Takoj po prihodu okupatorja, je bil zaprt v slovenjskobistri-ških sodnijskih zaporih in pozneje v meljski kasarni, kjer so mu gestapovski stražarji z železnimi boksarji prebili bobnič. Pregnan z mnogimi slovenskimi družinami v Cuprijo je postal član NOP in pozneje predsednik OF v Pančevu, kjer se Je bil udeležil tudi tečaja Agitpropa. Tu v Izgnanstvu si je iz obupa vzela življenje njegova prva žena, kar ga je globoko potrlo
Iniciativnost, ki zasluži priznanje
Nižja gimnazija v Kostanjevici na Krki, ki jo vodi agilni organizator Dolenjskega festivala tov. Lado Smrekar, je sprejela v počitniških mesecih okoli 150 tujcev iz raznih držav. Vsaka skupina je bila ob ogledu šole še posebej poučena o sistemu našega šolstva ter seznanjena s cilji naše prosvetne po. litike.
Tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tov. Aleksander Rankovič se je v avgustu mesecu zadržal več kot dve uri na šoli. V knjigo obiskov je zapisal tole laskavo opombo: »Ova škola zalsta može . služiti za primer u pogledu organizacije i vaspitnog delovanja za mlade i izrasle. Ovakva iniciativa zasfužuje samo priznanje.«
Vrnil se Je 25. jun lp.5 » «..«
porje, kjer je bil imenovan za u-pravitelja šole, bil izvoljen tudi za delegata okrajne skupščine, za referenta NO in KLO predsednika KRKS, blagajnika ZPD, podpredsednika okrajnega strokovnega sveta, člana upravnega odbora Okrajne hranilnice v Slovenski Bistrici in kmetijske zadruge Laporje, za predsednika KUD Slov. Bistrica Itd. Delal je kot zborovodja krajevnega pevskega društva in KUD Slov. Bistrica, kot vodja Narodnega orkestra in drugod. Do zadnjega je bil aktiven, prav posebno še pri raznih dramskih in drugih prireditvah, kjer se je izkazal vselej kot izvrsten organizator. Smrt
ga je iztrgala svoji družinici, ženi Pavli In sinu Petru, šoli, kjer je bil vesten in tovariški vodja in svetovalec, ter kot javnega delavca mnogim društvom, ki jim je požrtvovalno daroval iz-venšolski čas.
Pokojni Logar Franjo Je bli rojen 2. decembra 1899 v Tržiču na Gorenjskem. Izhajal je iz trdne slovenske delavske družine. Oče je bil mizar. Ze leta 1906 je zapustil štiri nepreskrbljene otroke in ženo, ki si je od tedaj morala služiti kruh kot hišna pomočnica, otroci pa so bili raztepeni pri raznih sorodnikih. Osnovno šolo je Franjo obiskoval v Poljčanah, nižjo gimnazijo v Kranju, učiteljišče pa v letih 1915
Uo fara v Mariboru Nad eno leto je bil tudi v prvi svetovni vojni, po njej pa Je leta 1924 oprava v Ljubljani tudi praktični učiteljski izpit. Kot učitelj v Poljčanah in v Laporju se je udeležil mnogih tečajev za kmetijsko-nadalje-valne šoie, pedagoške centrale« zborovodskib tečajev Glasbene Matice itd.
V vsej svoji 39-letni službeni dobi je veljal Franjo Logar za izredno delavnega in priljubljenega tovariša ifj- človeka, ki ga bodo zelo težko pogrešali poklicni kolegi, prijatelji in znanci, njegovi učenci, ki jim Je bil pravi oče, in domače prebivalstvo. Slava njegovemu spominu!
A


Bprislav Stevanovič:
PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA :	din 300
Peter Potočnik:
METODIKA PEVSKEGA POUKA
za 3. in 4. razred..................din 440
Arnošt Kolman:
LOGIKA..............................din 400
Bogdan Uratarič:
BOTANIČNE EKSKURZIJE ..... din 400
PRED IZIDOM Tone Ljubič:
VESELO, LEPO IN KORISTNO Priročnik za tehnično vzgojo
Drago Vončina: ŠOLSKI UPRAVITELJ
t
LJUBLJANA
izdeluje mnogoštevilne in odlične optične učne pripomočke
Mnogo pohvalnega je že bilo napisanega v zadnjih letih v našem dnevnem časopisju o
TOVARNI OPTIČNIH IN STE-KLOPIHASKIH IZDELKOV -LJUBLJANA, METELKOVA ŠTEV. 15 ali o TOVARNI TOS, kakor je njen skrajšan naslov. — Da bj lahko tudi v našem »Prosvetn a delavcu« POSREDOVALI ŠOLSKIM VODSTVOM »IZ PRVE ROKE« v ~-rodostojne vesti o delovanju te tovarne in o njenih izdelkih, smo v začetku letošnjega šolskega teta obiskali komercialni oddelek navedene tovarne ter dobili prav zanimive podatke, ki jih objavljamo v zgoščeni obliki.
i %
I' -
s ■ -1
TOVARNA TOS OBSTOJA ŠELE OD LETA 1951. Za začetek svojega obratovanja je PREJELA LE BORIH 300.000.-DINARJEV, in to za vzpostavitev .tovarniških prostorov, za nakup strojev,- za nabavo reprodukcijskega materiala in za plače delavcem. ,— Kolektiv in vc ’ itvo tovarne sta iz tega skromnega kapitala tekom let vzpostavila v SLOVENIJI ODLIČNO OPTIČNO, STEKLO-PIHAŠKO IN ELEKTROVA-KUUMSKO INDUSTRIJO, do-čim, so v juniju letos dali v pogon še lastno, moderno urejeno steklarno v Hrpeljah .1 Kopru, ki jim sedaj služi kot surovinska baza za izdelovanje
steklenih cevi in pokuptičnega stekla ter za izdelavo najrazličnejših steklarskih artiklov. Vprašali boste, kako je bil do-šežen ta edinstveni uspeh v naši industriji? Delavci so delali več let brezplačno nadure, ver dobiček pa, ki bi ga lahko tekom let razdelali, so dajali za nakup novih strojev, ali pa so stroje tudi sami izdelovali za tako prihranjen denar. In tako nabavljen strojni park je ost var j al vedno nove dohodke ter širil tovarniško dejavnost in asortiment izdelkov. Priznati moramo, da So drugi narodi investirali težke milijone za zgraditev optične industrije, kolektiv tovarne TOS pa je s
DIAPROJEKTOR ZA PROJICIRANJE PRI DNEVNI SVETLOBI
svojo požrtvovalnostjo in marljivostjo dosegel isto. Ker nam
primanjkuje prostora, bomo danes objavili le proizvodnjo iz optičnega obrata, ki izdeluje za šole že več let sledeče sodobne učne pripomočke:	DIAPRO-
JEKTORJE ZA PROJICIRANJE ČRNO BELIH IN BARVNIH DIAPOZITIVOV (30.000.— DIN), MIKRO-ADAPTORJE K TEM DIAPROJEKTORJEM — (7500 DIN)7 za projiciranje mi-kropreparatov in vseh prozornih teles. Ta kombinirani DIAPROJEKTOR (37.000 DIN) SE JE V NAŠIH ŠOLAH ODLIČNO OBNESEL, saj lahko učitelj s projiciranjem POVEČA DO 500-KRAT NA PLATNO ALI NA ZID SICER MIKROSKOPSKO MAJHNE DELCE, ki jih S PROSTIM OČESOM SPLOH NI VIDETI. Učenci z velikim zanimanjem opazujejo POVEČAVE RASTLIN, CELIC, BAKTERIJ itd. Teh DIAPROJEKTORJEV JE TOS DOSLEJ prodal nad pet tisoč osemsto, povpraševanje za njimi pa je še vedno veliko. Nadaljnji izdelek, ki po svoji OBLIKI IN KVALITETI LAHKO KONKURIRA INOZEMSKIM, je projekcijski aparat EPISKOP (95.000 DIN), ki projicira na platno črno-bele in barvaste slike do velikosti 4X4 m. KOT POSLEDNJA NOVOST ZA ŠOLE JE DIAPROJEKTOR ZA PROJICIRANJE PRI DNEVNI SVETLOBI (80.000.— DINARJEV). — Ta aparat ima vgrajeno lastno projekcijsko platno, veliko 500X500 mm ter je z njim možno projicirati diapozitive in diafilme (v črno beli tehniki in barvaste). — PREDNOST tega aparata je v tem, da ni treba prostora za-
v i I
PROJEKCIJSKI APARAT EPISKOP
mračevati, zaradi česar lahko učenci beležijo učiteljeva izvajanja, kar pri ostalih projekcijskih aparatih ni mogoče. —
Omenimo'naj še ŠOLSKE MIKROSKOPE, s kompletnim priborom (16.680.—din), KI PO-VECAVAJO 40-, 80- in 120-KRAT. Preko 9500 komadov prodanih mikroskopov je zadostno priznanje o njihovi kvaliteti. Ce omenimo še ZBIRKO ŠOLSKIH LEC (3300 din) in LEČO NITKOŠTEVEC (691.— dnarjev) ZA OPAZOVANJE PRAŠNIKOV IN PESTIČEV (POVEČAVA 10-KUAT), bi bila izbira OPTIČNIH IZDELKOV ZA NAŠE ŠOLE KONČANA.
Razen teh in mnogih drugih izdelkov IZDELUJE TOS tudi laboratorijske mikroskope, po-
večave od 20—1600-krat, instrumente za geodete, lovske daljnoglede, mikrosvetilke, mi-kroprojekcijske aparate za po-večavanje bacilov do 3000-krat ter optiko za kino projektorje tovarne ISKRA v Kranju.
Posebno nas je zanimalo, KAKO SC SLOVENSKE ŠOLE OPREMLJENE z uvodoma omenjenimi optičnimi učnimi pripomočki. Kar presenetljiv je čil za nas odgovor, da so šole v ostalih naših republikah odstotno neprimerno bolje opremljene s temi sodobnimi učili in da so naše šole prav na zadnjem mestu. Drugod žrtvujejo za dvig svojih šol neprimerno več kot pa pri nas v Sloveniji. Povsem umestna je opomba, da bodo učitelji po naših šolah še vedno posredo-
vali pouk z nagačenimi pticami, drugod pa bodo predvajali z modernimi Tosovimi projekcijskimi aparati zanimivosti & področja fizike, botanike, astronomije, prirodopisa, zgodovine itd. Zvedeli smo tudi, da drugod, kjer občine nimajo zadostnih' finančnih sredstev, zbirajo učitelji denarna sredstva po tovarnah in da je odziv dober, saj nameščenci, delavci in direktorji prav radi žrtvujejo denarna sredstva za nakup res sodobnih optičnih učnih pripomočkov, s katerimi so v inozemstvu opremljene prav vse šole. Morda bi se tudi v tena pravcu dalo pri nas kaj storiti-O tovarni TOS in njenem osvajanju novih artiklov hotno v kratkem še kaj napisali.
v. a